cena lir 25 Poštnina plaCana _ Sped. abboti. post. - II et. GOSPODARSTVO Trgovina ♦ financa INDUSTRIJA ♦ OBRT Leto viil št. 182 KMETIJSTVO PETEK, 10. SEPTEMBRA 1954 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ,, Signali pred nevihto11 - neupravičeni Ei/ropa je kljubovala pojemanju ameriške gospodarske delavnosti - Gospodarski učinek ameriške vojaške pomoči (PAUL BAREAU) Za padec ameriške industrijske pro-*2vodnje v preteklem letu je morda Najbolj značilno to, da je imel tako 'bajhne posledice za ostali svet, kajti Padec gospodarske delavnosti v Združenih državah je imel v vseh prejš-bjih primerih znatne posledice tudi 2a druge države. Tako n. pr. je zadnji padec ameri-ske gospodarske delavnosti pred vojno v letih 1937-38 pokazal, da je sedem °dstotnemu padcu proizvodnje sledilo 20% zmanjšanje uvoza, čeprav je Pri prvem povojnem padcu gospodarske delavnosti v Zrduženih državah v letih 1949-50 krivulja naraščajoče Proizvodnje in dohodkov le začasno Zanihala, je to že zadostovalo, da je Uvoz padel za 10%. Po drugi svetovni vojni pa je to imelo resne posledice za gospodarstvo ostalega sveta ter je v veliki meri pripomoglo k cbsižne-utu razvrednotenju valut, do katerega je prišlo v mnogih državah sveta Proti koncu leta 1949. »SIGNALI PRED NEVIHTO« V NEDOLARSKIH DRŽAVAH Ko so se proti sredi lanskega leta ! Pokazali prvi znaki znatnega nazadovanja industrijske proizvodnje v Združenih državah, je to že zadostovalo za naglo sprožitev »signala pred hevihto« v mnogih delih nedolarske- Sli podpisu liMo-ioslovaostaia Irgovipskepa spota«* Naslednji članek je bil napisan tik Pred zaključkom tržaško-jugoslovan-skih pogajanj. Novi trgovinski dogovor je bil podpisan v sredo na sedežu Zvu v Trstu. Podrobnosti o sporazumu še niso bile objavljene, pač pa Poudarja rimska poročevalska agencija, da gre le za izpopolnitev starega sporazuma, ki predvideva poravnavo trgovinske izmenjave po tukajšnpti Podružnicah Jugoslovanske ekspertne banke in Banca dTtalia. O novi pogodbi ne moremo torej še soditi. Na Podlagi dosedanje izkušnje in poudarka agencije »ANSA«, da gre samo za izpopolnitev dosedanjega sporazuma, se bojimo, da ni prišlo do bistvene izpremembe dosedanje smeri rimske gospodarske politike; zato objavljamo članek, kakor je bil napisan pred podpisom novega sporazuma. Ko bi sami Tržačani lahko odločali ali ko bi se njihove želje količkaj u-»oštevale, bi bila tržaško - jugoslovanska trgovska pogajanja, ki se vlečejo že v mesece, takoj zaključena. Toda besedo imajo drugi, se pravi Rim, odkar so bili zaključeni rimski gospodarski dogovori leta 1948, medtem ko so Angleži in Američani samo opazovalci ali kvečjemu posredniki, čeprav so Do mirovni pogodbi edino oni odgovorni za blaginjo državljanov Svobodnega tržaškega ozemlja. Tržačani bi radi sprejeli jugoslovansko ponudbo za ureditev in razširilev trgovinske izmenjave, ker se zavedajo, da bi ta ponudba zanesla precej novega življenja |v današnje gospodarsko mrtvilo v Trstu. Samo en primer: Koliko dela bi prinesla Trstu samo uspešen zaključek pogajanj med predstavniki reških ladjedelnic in Tovarne strojev v Trstu za dobavo ladijskih strojev v vrednosti okoli 2 milijona dolarjev (ene milijarde 250 milijonov lir?) Pogajanja za trgovinsko pogodbo so tajna. Od pogajalcev ni mogoče ničesar zvedeti glede ovir, ki so na poti. Iz pisanja velikih italijanskih listov, kakor n. pr. »Corriere della Sera«, pa se jasno vidi, v čem je glavna ovira. Italija noče dovoliti, da bi se Trstu priznala kakršna koli gospodarska samouprava; Rim hoče sam odločati tudi v gospodarskih zadevah, ker se boji, da bi se Trst posredno rešil gospodarskih ■ n političnih spon Rima. V okviru današnjega jugoslovansko-tržaškega kliršnga je izmenjava med Trstom in Italijo skrajno omejena, in Dicer na okoli 750 milijonov letno. Mar hi upravičena želja Tržačanov, da bi se okvir tega kliringa razširil? Ceio obmejni p. omet med Južnim Tirolskim ter Severnim Tirolskim in Vorarlbergom ima širši okvir! Poglejmo najnovejše podatke o tej izmenjavi! V juliju 1954 je Južno Tirolsko toliko izvozilo v Severno in Vo -Urlberg, da je njegov prebitek (aktiva) v tem mesecu dosegel okoli 73 milijonov lir (natančno 72 78'.167), v lanskem letu je tega meseca Južno Tirolsko doseglo aktivo okoli 50 milijonov (49,9). Kljub ugodnemu razvoju v juliju je Južno Tirolsko velik dolžnik nasproTi avstrijskim obmejnim deželam (za 356 milijonov lir). Obmejne trgovine med Južnim Tirolskim in Avstrijo Italija torej ne ovira. Na Južno Tirolsko dovoljuje celo Uvoz živine v večjem obsegu, čeprav splošno ovira uvoz živine iz drugih držav. Tako so n. pr. julija 1954 uvozili na Južno Tirolsko v okviru obmejnega Prometa za 3,566 815 lir avstrijske živine (lansko leto v istem času samo 875 tisoč). Žaganega lesa so v juliju 1954 Uvozili za 18 milijonov lir in tramovja tržaškega tipa za 8 milijonov. (V juliju 1954 je uvoz žaganega lesa nazadoval na 5,2 mil., medtem ko je bila vrednost uvoženega tramovja višja kakor v juniju). Na Tirolskem torej vodi Italija drugačno politiko kakor na Tržaškem. Tr-žaško-jugoslovanski kliring je tako vte-snjen, da ne doseže niti višine obmejnega tirolskega kliringa, čeprav je Trst gospodarsko neprimerno bolj razvit in ponuja Jugoslavija izmenjavo v Vrednosti 12 milijard lir na leto. Cernu potem toliko govoriti in pisati o posebni naklonjenosti rimske politike nasproti Trstu? ga sveta. Do nekatere mere je bila ta sprožitev alarmnega signala tudi o-pravičljiva. Posledice padca gospodarske delavnosti v Združenih državah so se namreč dejansko že čutile pri a-meriškem uvozu, ki je v zadnjem četrtletju 1953 v primeri z istim razdobjem leta 1952 po vrednosti padel kar za 7%. Ista težnja se je nadaljevala tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta, ko je bil uvoz skoro 11% nižji kot v prvem četrtletju lanskega leta. V tem položaju so »signali pred nevihto« pričeli postajati brezsmiselni, kajti padec ameriškega uvoza ni imel — kot v zgoraj omenjenih prejšnjih primerih — za posledico resnega zmanjšanja rezerv tuje valute v ostalem svetu; to pa zato, ker je stalni razvoj trgovine med državami nedo-larskega področja [popolnoma zamašil vsako vrzel, ki bi jo lahko povzročilo zmanjšanje ameriških nakupov v tujini. Eden glavnih činiteljev svetovne trgovine od pričetka padanja ameriške gospodarske delavnosti je bilo stalno naraščanje proizvodnje in potrošnje v Evropi. Obe krivulji se gibata prav v nasprotni smeri. Medtem ko je lansko leto industrijska proizvodnja v Združenih državah padla za okoli 10%, se je v Veliki Britaniji dvignila za približno 7%; težnja industrijske proizvodnje v mnogih delih Evrope pa je bila mnogo bližja britanskemu kot pa ameriškemu razvoju. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA ZAHODNE EVROPE — TRETJINA SVETOVNE PROIZVODNJE Čeprav odpade na Združene države približno polovica svetovne industrijske proizvodnje, je delež zahodne Evrope — vključno Veliko Britanijo —• vse prej kot nepomemben, ker predstavlja tretjino svetovne proizvodnje. Zato je bilo stalno naraščanje povpraševanja po surovinah v Evropi eden glavnih činiteljev pri izravnanju padca povpraševanja, do katerega je prišlo v ZDA in v Kanadi. Drugi čini-telj, ki je v tem položaju tudi priskočil na pomoč, so bili izredni nakupi Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav, s katerimi se je nedvomno ojačilo tržišče nekaterih vrst blaga — vštevši živila in potrošno blago — s katerimi se je povečala trgovina med Vzhodom in Zahodom. TEŽA AMERIŠKE VOJAŠKE POMOČI To so mnogi vzroki, ki nam pojasnjujejo, zakaj zmanjšanju ameriškega uvoza doslej na svetu ni sledilo še večje pomanjkanje dolarjev. Za to pa je še drugi vzrok in Združenim državam gre pri tem polno priznanje. V mislih imamo namreč povečanje a-meriške obrambne pomoči zahodni Evropi, od milijarde 6'5 milijonov dolarjev leta 1951 na milijardo 988 milijonov' dolar jev leta 1952 ter na tri milijarde 511 milijonov dolarjev leta 1953. Ta ameriška vojaška pomoč je bistveno pripomogla k izboljšanju zlatih in dolarskih rezerv zahodne Evrope in k zmanjšanju problemov nedolarskih področij, ki so v zvezi s plačilno bilanco. Nedavno sliko te pomoči nam daje pogodba, ki so jo pred kratkim podpisali v Londonu, za Izdelavo reakcijskih lovcev za mornarice držav Severnoatlantske zveze, ki jih bodo izdelali v Veliki Britaniji v vrednosti 5,400.000 dolarjev — naročilo, ki ga bodo Združene države plačaie v dolarjih v gotovini. Najvažnejši vzrok za uspešno zavarovanje pretežne večine sveta pred gospodarskim padcem v Združenih državah pa najdemo v vedno večji konkurenci zahodnoevropske, posebno še britanske industrije, z ameriško, ne samo glede cen in kakovosti blaga, temveč tudi — kar je najvažnejše — glede dobavnih rokov. LAKOTA PO DOLARSKEM BLAGU JE POPUSTILA Lakota po dolarskem blagu, ki se je tako močno pokazala v povojnih letih, je zelo popustila. Ta dober tek je v veliki meri mogoče zadovoljiti z novimi dobavnimi viri. Pri tem je značilno, da se je na tržiščih, kot je belgijsko, švicarsko, zahodnonemsko in južnoafriško, kjer ni nobene diskriminacije v korist funta šterlinga in na škodo uvoza z dolarskega področja in kjer tekmujejo med seboj izdelki dveh držav na isti osnovi, odstotek iz Velike Britanije uvoženega blaga proti celotnemu uvozu, v zadnjem času dvignil. Ta razvoj dogodkov je zelo vzpodbuden. To pa je — čeprav nekoliko zakasnel — dokaz, da se je napoved lorda Keynesa takoj po vojni, da se bo pomanjkanje dolarjev na svetu rešilo samo po sebi na osnovi svobodne konkurence, končno le uresničila. Zboljšanje italijanske trgovinske bilance Po začasnih podatkih se je primanjkljaj italijanske trgovinske bilance za junij zmanjšal na 31,2 milijarde lir (lansko leto 54,4); povprečno je znašal primanjkljaj v prvih petih mesecih tega leta po 50,8 milijarde lir na mesec. Povprečno je primanjkljaj na mesec v prvem polletju padel od 56 na 47,5, kar predstavlja zboljšanje za 15,1%. Celotni primanjkljaj italijanske trgovinske bilance za prvo polletje je padel od 336,1 milijarde v letu 1953 na 285,3 milijarde v letu 1954, kar predstavlja zboljšanje v primeri z lanskim letom za 15,2%. Kakor ugotavlja »II Sole«,' so ti podatki začasni. PADEC ITALIJANSKEGA IZVOZA RIŽA. Italijanski pridelek riža bo letos verjetno večji kot lani in ga cenijo na okoli 940.000 ton. V pretekli sa-ditveni sezoni je Ente Risi preskusila nov presejevalni stroj; deset takih strojev so uporabili v pokrajinah, ki pridelujejo riž. Ce bodo obdržali izvozni trg ,bodo lahko s temi stroji rešili problem pomanjkanja delovne sile za presajevanje in povečali površino z rižem posajene zemlje. Vendar je izvoz riža v letošnji sezoni v primerjavi z lansko (od septembra do junija) padel za 23 odstotkov. Emfe Risi, izvozniki in milini so zaradi tega zelo zaskrbljeni. Z raznimi ukrepi, ki so jih po letošnjem aprilu napravili za povečanje trgovine, niso dosegli večjih uspehov. Italija izvaža zdaj riž v oboli 25 de-žej Evrope, Afrike in Srednjega Vzhoda. Med posameznimi državami kupuje največ italijanskega riža Nemčija. Od leta 1951 dalje je močan kupec tudi Japonska, vendar je od rekordne italijanske letine 1951 dalje izvoz riža na Iz Boršta v Spodnji Leg sem šel po poljskih klancih, ki se vijejo med njivami in vinogradi, če jih sploh še smem tako imenovati. Mnogo je namreč tu zapuščene zemlje in težko bi bilo ugotoviti, ali je več obdelane ali zapušečne. Neki kmet mi je pripovedoval, da njegov znanec niti ni pokosil sena, ki ga je bilo letos izredno mnogo. Po vsem klancu, od Boršta do ceste, ki vodi iz Loga v Spodnji Log, sem srečal eno samo ženo, ki je prišla 'iz svojega vinograda na klanec. Nalašč sem se izognil cesti, da me ne bodo nadlegovali nešteVilni motorji in motorčki; saj je bil celo ciganski tabor v Ključu preskrbljen s prostornim avtom. Na klancu pa sem naletel na nasprotno skrajnost: znašel sem se popolnoma sam kakor v puščavi. Krog in krog ni bilo nikogar, da bi mi pokazal pravo pot, ko sem zašel na stezi, ki se je končala v nič na zapuščenem zemljišču. Tako sem taval okrog in razmišljal o trpki usodi, ki je zadela naše ljudstvo. Ali res ni nikogar, ki bi se resno zavzel za njegovo rešitev? Nekdaj so prebivali v Bregu samo kmetje, živeli so skromno, živeli so trdo, toda vendar so živeli. Polja so bila vsa obdelana, zelena in bujna, živela so, povsod zaposleni ljudje in kmečki vozovi. življenje je bilo težko, toda mirno in polno moške samozavesti. De- Japonsko stalno padal in je verjetno še nadalnji padec, ako se položaj na svetovnem trgu nenadoma korenito ne izpremenii. ITALIJANSKA TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV, ki jo je ustanovil leta 1919 Vittorio Necchi v Paviji, izdela letno 200.000 šivalnih strojev, medtem ko je njena proizvodnja pred vojno znašala okoli 60.000. Tovarnar si je s pomočjo poljskega izvedenca Leona Jonsona, ki živi v Združenih ameriških državah, utrl pot na ameriški, trg. Ta ima v ZDA 2.268 agentov, ki so prodali 80.000 strojev lansko leto. V tovarni dela tudi Američan N. Richard Miller kot izvedenec. Število delavcev znaša 4.300. DRŽAVNA PODPORA ZA POSPEŠITEV GRADNJE LADIJ V ITALIJI Italijanski uradni list »Gazzetta Uffioiale« št. 171 (z dne 29. julija) je priobčil zakon, ki določa državno podporo in carinske olajšave za gradnjo novih ladij; zakon velja za gradnjo od 1. januarja 1954 dalje. Po tem zakonu se znižajo carine na uvoz surovin, polizdelkov in končnih izdelkov, kakor motorjev, ki se uporabljajo za gradnjo ladij. Znižanje carine gre od 21 do 23 lir za kg. Državna podpora se računa po teži in brzint ladje. Suka se med 74.000 in 112.000 lir za tono. Za gradnjo ladijskih motorjev znaša državna podpora 11.000 lir za konjsko silo. ITALIJANSKI RUDNIKI ŽVEPLA V KRIZI. Ko so rudniki žvepla na Siciliji v znak protesta ustavili obrat, je italijanska vlada takoj dala izglasovati zakon, ki predvideva državno pomoč 150 milijonov lir. 0 nalogah zagrebškega velesejma Izjava sejemskega ravnatelja dopisniku ^Gospodarstva^ - l/eeja udeležba domačih podjetij - Nezmanjšane zanimanje tujine (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, 5. sept. 1954. Med velesejemskim vrvenjem je pač težko ugrabiti tudi malo časa velese-jemsbim voditeljem, vendar se je ravnatelj zagrebškega velesejma g. Ivan Žnidaršič, kakor vselej, tudi zdaj ljubeznivo odzval naši želji in rad odgovoril na vprašanja našega zagrebškega dopisnika. Kakšne so glavne značilnosti letošnjega zagrebškega velesejma? — V nekaj besedah: Bistveno za našo letošnjo jesensko prireditev je nezmanjšano zanimanje tujine in znatno povečanje domačega sodelovanja. — To pomeni, da ste zaradi domačih razslavljalcev morali razširiti razstavni prostor? — Povsem razumljivo, kajti treba je namreč upoštevati, da se dovršujejo že začete velike tovarne, ki jim zagrebški velesejem daje najboljšo priložnost, da razkažejo svoje izdelke čim večjemu krogu poslovnih interesentov in potrošnikov. Naši stari razstavljala hkrati širijo izbiro svojih izdelkov, medtem ko mnogo podjetij izpopolnjuje svojo proizvodnjo in tako dozoreva za mednarodno tekmo. Vse to je povzročilo večje povpraševanje po razstavnem prostoru, zato smo morali razstavni prostor domačih razslavljalcev kar podvojiti. Kako so se tuji razstavljale! odzvali vašemu pozivu na sodelovanje na velesejmu leta 1954? Znano je dejstvo, da stremi Jugoslavija za uravnovešenjem svoje trgovinske bilance s tujino; da bi to dosegla maj bi se tudi omejil uvoz ma najpotrebnejše artikle. Zaradi tega smo pričakovali, da bo to dejstvo vplivalo na odziv iz tujine, vendar so se tuji razstavljalo! tudi tokrat odzvali v polnem številu. Razliko dela Zah. Nemčija, katere razstavljale,! so se obotavljali, ko se je delil razstavmi prostor, a so se pričeli prigllaševali v večjem številu,' ko je bilo prepozno. Splošni notranji in zunanji položaj Francije je vplival na njene razstavljalce. ki so se tudi pričeli kasno priglaševati. Temu na- sprotno je Vel. Britanija povečala svoj razstavni prostor, a prav tako ise je tudi povečalo zanimanje švicarskih, holandskih in italijanskih razstavljal-cev za maš velesejem. Tudi ostale države so pokazale prav tolikšno zanimanje, medtem ko Liehtenstein in Turčija nastopata letos prvič. — Kakšen je po vsem tem letos odnos med domačimi in tujimi razsiav-Ijalci? — Naravno je, da se daje prvenstvo domačim razstavljalcem iz razloga, da bj se domače tržišče oskrbelo predvsem z proizvodi lastnih tovarn; poleg lega morajo domača podjetja pojačati izvoz in najti kupce za svoje nove kvalitetne proizvode — vse to seveda z namenom, da se uravnovesi bilanca. Uprava zagrebškega velesejma se je vedno Favnala po načelu, da je treba dati prednost domačim razstavljalcem. To je storila tudi, ko se je dodeljeval prostor za letošnjo mednarodno prireditev. O tem priča dejstvo, da so domači razstavljalci zavzeli 16.000 kv. m, medlem ko se razstavne stojnice tujih razslavljalcev razprostirajo na površino 13.000 kv. m. Čeprav smo torej letos razširili svoj razstavni prostor na 30.000 kv. m čistega prostora, nam ta prostor še vedno ne zadostuje. — Kakšno poslovanje pričakujete na sedanji prireditvi? —• Jugoslovanska proizvodnja ni samo povečala svojega obsega in svoje izbire, temveč je tudi izpopolnila kakovost proizvodov in opremo artiklov. Ce je tuji tisk že leta 1950 poudaril, da je Jugoslavija ponovno zavzela svoje mesto na tujem tržišču in postala močan tekmec, velja prav gotovo vse to tudi za to leto, vendar še v večji meri. Zaradi tega zbujajo naši domači artikli zasluženo veliko zanimanje in privabljajo vedno več kupcev. Mi še vedno seveda ne proizvajamo vsega, kar potrebuje naša država — in io niti ni naš smoter. Zaradi tega potrebujemo tudii mnogo proizvodov tujih proizvajalcev. Prav to ustvarja pogoje, zaradi katerih tudi tuje sodelovanje doseže svoj namen. M. V. Na povečanem razstavnem prostoru nad 1100 podjetij Poleg STOJ razstavlja še 15 drugih držav Že takoj po svoji obnovitvi (leta 1947) je zagrebški velesejem postal pobudnik in merilo napredka jugoslovanske proizvodnje in njenega sode'ova-nja pri mednarodni izmenjavi dobrin. Kdor je pazljivo pregledoval tujo in domačo udeležbo na sejmu, je lahko sledil vsem razdobjem razvitka jugoslovanske industrije in kmetijstva. Danes postane toliko bolj očitno, kako krepko — na kako obsežnem prostoru in s kako veliko izbiro najrazličnješih proizvodov — sodeluje na velesejmu domača proizvodnja. Čeprav so bili za potrebe domačega tržišča organizirani posebni spomladanski velesejmi, na katerih sodelujejo samo jugoslovanska podjetja, prekaša udeležba domačih podjetij na jesenskem velesejmu povsem notranje (nacionalne) prireditve. Letos razstavlja na jesenski prireditvi mnogo jugoslovanskih podjetij, ki s svojo proizvodnjo in kakovostjo svojega blaga lahko tekmujejo z najboljšimi domačimi in tujimi proizvodi. Ve-Jesejemska uprava je zaradi pospešenega gospodarskega razvoja pričakovala večji priliv domačih razstavljalcev; zato je pravočasno razširila velesejem-ske prostore. Tako je bila na zapadnem delu dograjena nova lopa 3.000 kv. m, do katere vodijo široki dostopi s površino 800 kv. m; odprti prostor med novo lopo in dostopi zavzema 1600 kv. m. Nova lopa je zanimiva kombinacija betonskih stebrov in strešne konstrukcije z brezšivnlimi cevmi, ki so proizvod železarne v Sisku. Pokrita je z valovitimi salinitnim; ploščami, iti jih je izdelala cementarna »15. september« v Anhovem. Poleg tega so na vzhodnem delu postavili nov paviljon »P«, medtem ko so na zahodnem na pol odprti paviljon »S« preuredili in pokrili. Tako so pridobili 5.000 kv. m novega razstavnega prostora in povečali prostor za domače razstavljalce kar za 50%. V primerjavi z letom 1947 je današnji razstavni prostor 4-krat večji. POSAMEZNE REPUBLIKE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Tudi letos so se sejma udeležile vse jugoslovanske ljudske republike. Navajamo število njihovih razstavljalcev: Hrvatska 220, Srbija (z Vojvodino) 212, Slovenija, Bosna in Hercegovina 37, Makedonija 24 in Črna Gora 7. Skupaj torej 626 domačih pod jel ij. Iz jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja razstavljajo 4 podjetja. Domača podjetja so razstavila 2.700 vrst raznih proizvodov, se pravi, da se je izbira jugoslovanskih proizvodov povečala za 800 artiklov. Najbolj je narastlo število proizvodov kovinske industrije, strojegradnje in kemične proizvodnje, pa tudi tekstilna in pre-hranbena industrija sta povečali svojo izbiro. Obiskovalec takoj opazi tudi vidno zboljšanje kakovosti in opreme izdelkov. Jugoslovanska uvozna podjetja razstavljajo na prostoru 2 000 kv. metrov; tako so zavzela za 75% več prostora kakor lansko leto. UDELEŽBA TUJIH DRŽAV Poleg Svobodnega tržaškega ozemlja se je letos udeležilo zagrebškega velesejma 15 držav. (Glej podrobnejšo navedbo v zadnji številki »Gospodarstva«!). Tujih razstavljalcev je nad 400; ti razstavljajo nad 1700 proizvodov. Čeprav se je v začetku kampanje pojavilo med razstavljale! Zahodne Nemčije precejšnje obotavljanje, dokazujejo te številke, da se zanimanje tujine za jugoslovansko tržišče ni zmanjšalo. Zagrebški velesejem je ohranil svoj pomen, mnogo tujih držav je celo povečalo svojo udeležbo. Turški in grški razstavljale! razstavljajo kolektivno v lastnih paviljonih. Zaradi zakasnelih prijav še ni bilo mogoče natančneje ugotoviti njiihovega števila. Celotno razstavlja na velesejmu nad 1100 domačih in tujih podjetij, ki so skupno razstavili 4.500 raznih proizvodov. Svoje poročilo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da zagrebški sejem uspešno izpoljnjuje svoje tradicionalne naloge kot verno zrcalo napredka domačega gospodarstva in neumoren pobudnik izmenjave s tujino. M. V. Živeli so trdo, a vendar so živeli Polja, so bila obdelana in živa narja je bilo zelo rnalo pri hiši, zato pa ni bilo morečih skrbi za bodočnost, ni bilo obupa, ki vlada v hišah brezposelnih delavcev. Seveda ne more nihče zahtevati, naj bi se kmetje zadovoljevali s svojimi preskromnimi razmerami in naj se ne bi borili za zboljšanje svojega položaja. Toda namesto da bi se skupno borili za zboljšanje kmetskega položaja, so začeli vsak zase, drug za drugim zapuščati svoje kmetije in bežati v tovarne. Premamil jih je denar, s katerim si človek lahko kupi lepše pohištvo, lepšo obleko ali morda tudi motorček ali radijski aparat, čeprav bi bii človek tudi brez tega lahko srečen. Toda prej ali slej potrka na vrata brezposelnost in vsa na pesku zgrajena prelepa stavba se zruši v prah in pepel. Poznam prijatelja, ki si je pred letom kupil prav lep motor in se z njim veselo vozil na izlete. Pozneje so ga vrgli iz službe in pred tedni je moral svoj motor prodati, da je prišel do potrebnega denarja. Kdo naj bi bil mi- slil na gospodarsko krizo in na brezposelnost v času, ko so naši kmetje začeli zapuščati zemljo in so tovarne rasle ko gobe po dežju? Danes je gospodarska kriza že bridka stvarnost in bo Bregu niso več redki tisti, ki so začeli že zelo zaskrbljeno gledati v bodočnost. Mnogi polagajo vse svoje upanje v socializem in pričakujejo, da jim ga bo neka dobra vila kar stresla v naročje. To ni tako. Novo življenje, pa naj ga že imenujejo socializem, ali kakor koli, ni fantazija, ampak je stvarnost, ki je ne bodo ustvarile vroče glave z navdušenimi Irazami, ampak hladnokrvni in trezni ljudje z načrtnim delom. Predvsem pa ga ne bodo zgradili tisti, ki prezirajo kmeta in njegovo delo ter zapuščajo svojo zemljo in gredo služit kapitalistom v tovarne. Najnovejša zgodovina, to je zgodovina prve polovice našega stoletja, nas uči, da države, ki so polne tovarn in tovarniških delavcev, niso še napravile niti enega koraka po poti, ki vodi v socializem, pač pa so napravile že odločilne korake na tej poti edino le kmetske države. Kot primer za prve bo dovolj, da omenimo Ameriko, za druge pa Kitaj. Mi smo tu natančno na meji med enimi in drugimi. Zato nam ni težko razsoditi: kdor zapušča zemljo, zapušča pot, ki vodi v boljšo bodočnost. Nekdaj so bili tisti, ki so zapuščali zemljo, razmeroma redki, mesta so bila majhna in niso preveč obteževala kmetskih pleč; prevladovalo je ročno delo in zato je bila proizvodnja omejena. Kmetje so uživali, kar so si s svojim delom pridelovali na lastni zemlji. Od mesta niso skoraj ničesar potrebovali in zahtevali; da so uradniki in drugi maloštevilni meščani razmeroma bolje živeli, jih ni posebno motilo in tudi poljedelstvo ni prav nič pogrešalo tistih redkih kmečkih sinov, ki so se pomeščanili. V naši dobi pa so se razmere korenito spremenile. Danes drvi že vse v mesta, kd strašno naraščajo, kakor velike otekline na bolnem telesu, čim več kmetov odhaja v mesta, tem večje postaja šte- llcmi izdelki jugoslovanske industrijo Naval jugoslovanskih proizvajalcev na upravo zagrebškega velesejma je bil tako velik, da je morala ta zaradi pomanjkanja prostora odbitja okoli 100 domačih podjetij. Prednost je bila dana težki industriji in proizvajalcem, ki s svojimi izclelk; lahko konkurirajo tudi na mednarodnih trgih. Ta naval jugoslovanskih proizvajalcev je pač odraz napredka jugoslovanskega gospodarstva; po vsej državi vstajajo nova podjetja, medtem ko se dopolnjujejo stari obrati. V tovarni »Podravka« v Koprivnici je nekaj dni pred začetkom sejma pričela obratovati nova izparilna baterija za predelovanje paradižnikov, ki jo je izdelala tovarna »Jedinstvo« po načrtu zagrebškega prof. dr. Brie-ka. Podobno baterijo, ki jo razstavlja na sejmu, je kup|ia tovarna konserv »Jagoda« v Tetovu. Ta domača naprava se je prav dobro obnesla in lahko tekmuje s tujimi proizvodi. Tovarna »Rade Končar« razstavlja popolno transformatorsko postajo (110 kV), »Metalna« iz Maribora pa veliko portadno dvigalo, ki ga je kupila hidrocentrala v Zvorniku. »Eiektro-.projekt« iz Sarajeva je razstavil dva stolpa za daljnovode (22 in 24 m višine). Tudi železarna Jesenice, ki slavi 85-ietnico, razstavlja svoje prvovrstne izdelke. Ob tej priložnosti je tudi u-redila razstavo svojih priznanj in odlikovanj ; tako je razstavljena diploma Dunajske razstave iz leta 1873 in diploma Filadelfijske razstave iz leta ■ 1876 za pridobitev prvega feromanga-na, nadalje diploma Napoleona III. in najvišjega odlikovanja za uspešno delo I. stopnje, ki ga je podjetju podaril predsednik Tito 1. avgusta tega leta. »Zagrebačka tvornica motora« je rizstavila lahka motorna kolesa, medtem ko se je tovarna avtomobilov »FAP« iz Priboja postavila ziasii s turističnim avtobusom. Sedeži se lahko tako uredijo, da potniki na njih lahko spijo kakor v letalu; radijski aparat na avtobusu ima 4 zvočnike. Avto' bus je kupilo podjetj- »Avtopromet« iz Gorice. »Iskra« iz Kranja razstavlja svoje proizvode fine mehanike in telekomunikacijske aparate v lastnem paviljonu. Lesna industrija proizvaja čedalje več za izvoz; tako so razstavljeni njeni vzorci za izvoz (v Belgijo, Francijo, Holandijo itd.), že prej je izdelovala lahko pohištvo za Anglijo. Za lesno industrijo kakor tudi za o-staie vrste industrije velja, da si prizadeva, da bi postavila na tuje trge čim večje število prvovrstnih končnih izdelkov in da bi čim manj izvažala surovine in polizdelke. M. V. JUGOSLAVIJO NA SOLUNSKEM VELESEJMU (od 5. do 26. sept.) predstavlja 24 jugoslovanskih podjetij, ki razstavljajo na razstavnem prostoru 550 kv. metrov. Naj navedemo nekatera važnejša podjetja: »Rade Končar« (Zagreb), »Litostroj« (Ljubljana) in »Ivo Lola Ribar« (Železnik). Razstavljeni so zlasti izdelki elektroindustrije, turbine, telefonske naprave in rentgenski aparat. Grški obiskovalci s priznavanejm ogledujejo jugoslovanske izdelke. OTVORITEV JUGOSLOVANSKE PROSTE CONE V SOLUNU. Nedavno so v solunskem pristanišču odprli jugoslovansko prosto cono. Zmogljivost naprav v tej coni znaša 300.000 ton na leto; v kratkem bodo izpopolnili naprave, tako da bo njena zmog-Ijevcst dosegla 500.000 ton. URARSKA RAZSTAVA V FRANKFURTU. Na jesenskem velesejmu v Frankfurtu so bile organizirane razne posebne razstave. Tako n. pr. razstava ur in okraskov v času cd 21. do 24. avgusta, katere so se udeležili predstavniki nemških in švicarskih urarskih podjetij. Pravi velesejem v Frankfurtu bo trajal od 5. do 9. septembra. JUGOSLAVIJA IN ČILE sta' sklenila nov trgovinski sporazum, ki predvideva izmenjavo v vrednosti 8 milijonov dolarjev. Predvsem bo Jugosla- vilo rejencev in tem manjše število redilcev. Tudi pri nas je tak položaj že dovršeno dejstvo. In ne samo v Bregu. Pregledali smo podrobno vse vasi tržaške cone in našli le revne o-stanke nekdanjega kmetijstva. Iz tega izvira gospodarska kriza. Namesto da bi se dvignil gospodarski položaj kmetov, se dopušča, da kmetije propadajo, da bežijo kmetje v tovarne, ker .prihajajo velekapitalisti na ta način mnogo hitreje do svojih milijard. Potem pa uprizarjajo vojne za slavni »Lebensraum« (življenjski prostor), da bi čim draže prodajali svoje industrijske izdelke in dobivali napol zastonj poljedelske pridelke za svoje prebivalstvo. Tipična primera sta nam bila za to Japonska in Nemčija, Morda postane tudi za Ameriko življenjski prostor pretesen. Anglija in nekatere druge države so si svoj življenjski prostor preskrbele pod roko že v prejšnjih, zanje boljših časih. Vsega tega nismo napisali z namenom, da bi koga prepričali, ker vemo, da je človeštvo še omamljeno po. obeh groznih svetovnih vojnah. Ljudje danes rajši čitajo ljubavne škandale kot resne gospodarske razprave. Toda ne vsi, in tem redkim naj bi bile zgornje misli samo v spodbudo, da bi začeli resno razmišljati o današnjih gospodarskih vprašanjih. —od- vija izvažala v čile papir, cink, aluminij in jeklo v zameno za baker, nitrate, žveplo, mangan in druge prvine. CARIGRAJSKO OPERO BO GRADILO JUGOSLOVANSKO PODJETJE. Na licitaciji za gradnjo velikih del v Turčiji, ki je bila lansko leto, je prodrlo beograjsko podjetje »Rad« v tekmi z raznimi nemškimi in francoskimi podjetji. Podjetje je odprlo v Carigradu posebno predstavništvo!, kjer se zbirajo jugoslovanski inženirji in tehniki. V Zonguldaku, kjer je velik premogovnik, bo podjetje »Rad« zgradilo naselje s 1040 stanovanji. V okolici Carigrada bo zgradilo 5 železnih mostov s sodelovanjem tovarne železnih konstrukcij »Djuro Djakovič« v Siavonskem Brodu. Blizu luke Sam-sun gradi podjetje betonske mostove. Jugoslovanski strokovnjaki vodijo še druga dela, ki jih izvršujejo turški delavci. Podjetje »Rad« bo tudi gradilo državno opero v Carigradu z 2000 sedeži. FOA ODOBRILA 10 MILIJONOV DOLARJEV JUGOSLAVIJI ZA PŠENICO IN BOMBAŽ. Ameriška uprava za delovanje y tujini (FOA) sporoča, da je odobrila 10 milijonov dolarjev Jugoslaviji za nakup ameriških presežkov pšenice in bombaža. Pšenica bo pomagala pri prehrani dežele, v kateri bo zaradi letošnje slabe letine primanjkovalo žitaric, bombaž pa bo deloma kril kočljivo pomanjkanje vlaken. To nakazilo FOA je že tretje, bar jih je dobila Jugoslavija v tekočem proračunskem letu. oniD u Iskreno povedano Dobro je, da so si vsi sosedi Italije na jasnem, kako današnji Italijani zamišljajo svoje sosedstvo. Včasih se celo mirni Švicarji razburijo, ko jim ta ali oni publicist nekoliko posveti v resnično ozračje, v katerem se vzgaja italijanski narod že skoraj 100 let. Bojijo se, da ne bi Italija ob ugodni priložnosti zahtevala še Južno Švico — Tičinski okraj, kjer je prebivalstvo po večini italijanske narodnosti. »La Prora«, »glasilo krščanske demokracije za Trst in Istrou., je svojo zadnjo številko posvetila pokojnemu De Gasperiju, večkratnemu predsedniku italijanske vlade, ki je z grofom Sjor-zo ves povojni čas kazal smer itali-janske zunanje politike. Pod naslovom »Branilec Julijcev«, (prebivalcev Julijske Krajine) opisuje Guido Botteri pokojnika kot odločnega branilca italijanskih koristi ob meji, predvsem kot branilca italijanske posesti že na mirovni konjernci v Parizu. List o-menja, kako je Alcide De Gašperi na pariški konferenci poudaril, da odstop Reke, Zadra, Lošinja in Cresa pomeni za Italijo izredno žrtev. Leta 1952 je De Gasperi v Selli di Valsugana sprejet odposlanstvo istrskih Italijanov. Temu je izjavil: »Zaveznikom sem dejal: Od nas niste zahtevali, a tudi niste mogli zahtevati, da se Italija odpove vsemu zgubljenemu ozemlju. Glede Svobodnega tržaškega ozemlja ste se obvezali s podpisom mirovne pogodbe in s trojno izjavo (da se vse Svobodno tržaško ozemlje prisodi Italiji). Zato zahtevamo vašo pomoč za rešitev tržaškega vprašanja; glede ostalega bomo počakali, dokler se ne menjajo sedanje okoliščine.« Diplomatsko povedano, se to pravi: Za zdaj vse Svobodno tržaško ozemlje, ko pa nastopi ugoden trenutek, vse sosedno ozemlje s sto in sto tisoči Jugoslovanov. Kako naj potem upamo, na razbistritev položaja ob Jadranu, ki bi bila gotovo v korist obeh sosedov in bi pospešila gospodarsko sodelovanje? GIAS IZ OBGINS1 V A DE GASPERIJEVO MNENJE O SVO-BODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU Gospod urednik! V zvezi s člankom »De Gasperi, Italija in Trst« bi rad o-menil izjavo pokojnega De Gasperija na enem izmed sestankov za organizacijo združene Evrope. Mislim, da je bilo to na zborovanju posvetovalne skup-tive de Europe) v Strassboungu. Vse-tive d eEurope) v Strassbourgu. Vsekakor sem izjavo čital v tržaških italijanskih listih. De Gasperi je tedaj dejal, »da ni bila ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemllja z moralnega vidika opravičljiva«, .samo da bi pred svetovno javnostjo podprl italijansko zahtevo po Trstu. Moram reči, da me je ta izjava zelo presenetila, čeprav sem že mnogo bral o iznajdljivosti in metodah italijanske diplomacije. De Gasperi ni povedal, na katero moralo je pri tem mislili. PROTI PLEMENSKI MRŽNJI V Monakovem je sodišče obsodilo ruske novinarje begunce Arčuka in Masiškina na denarne kazni 1000 in 600 mark (ali 100 oziroma 60 dni zapora), ker sta v glasilu bratovščine »Sturmruf« napisala žaljiv članek proti Židom. * * * IZ ŽIVLJENJA Kdor ne more doseči, kar bi rad, mora biti vesel, da sploh kaj doseže, (škrabec) | Kdor se dolgo bavi z umetnostjo pisanja, se naleze navad, ki so prav malo koristne za vodstvo državnih poslov. Vsilijo mu logiko jdej, medtem ko množica sledi svojim strastem. (A-lexis de Tocgueville) ŠPORTNICA V ZAKONU Zaročila sta se. Ona se bavi zlasti s športom. »Albert, ali veš, da pretečem 100 m v 11 sekundah,« — »Sijajno. Tako boš potrebovala prav malo časa za nakup vsakdanjih potrebščin.« MEDNARODNA TRGOVINA Trgovina med Velo Britanijo in Jugoslaviio Iz zadnjega mesečnega poročila, ki ga je izdalo britansko trgovinsko ministrstvo v Londonu, je razvidno, da je Vel. Britanija v prvih sedmih mesecih letošnjega leta uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti 4,32 milijona funtov šterlingov (proti 5,49 milijona funtov šterlingov v istem razdobju lanskega leta). Od januarja do Britanski uvoz iz Jugoslavije julija pa je Vel. Britanija izvozila v Jugoslavijo blaga v vrednosti 4,80 milijona funtov šterlingov (proti 3,67 milijona funtov šterlingov v istem razdobju lanskega leta). Ministrstvo navaja naslednji pregled angio-jugosiovansKe trgovmsKe izmenjave za posamezne vrste blaga v funtih šterlingih: Januar-julij 1953 1954 žitarice 454.333 Krma 33.495 7.654 Les in plutovina 3,552.936 1,663.810 Kovinske rudnine in staro železo 60.249 3.477 Izdelki iz lesa in plutovine, ra- zen pohištva 293.191 362.213 Pisane temeljne kovine 715.059 408.504 Britanski izvoz v\ Jugoslavijo Volna in druga živalska vlakna 18.592 26.273 Kemikalije 631.167 343.556 Gumijasti izdelki 134.699 243.529 Bombažna preja in izdelki 26.791 7.729 Razni tekstilni izdelki 21.721 27.537 železo in jeklo 118.354 396.046 Pisane temeljne kovine 146.968 76.125 Kovinski izdelki 95.723 261.280 Stroji, razen električnih 1,057.754 1,178.253 Električni stroji in oprema 344.628 757.457 Cestna vozila in letala 279.820 748.653 V poštnih paketih poslano blage 236.760 270.080 VMES SO GROBOVI DVEH VOJN. Francija je dokončno odbila pogodbo o Evropski obrambni skupnosti. Nemčiji noče priznati enakopravnega položaja na mednarodnem pozorišču in pravice do oborožitve. Zakaj se Francija upira ameriški politiki, ne meneč se za milijone ameriških .dolarjev? A-meričani so morali zdaj preizkusiti, da narodom ni tako lahko pozabiti na grobove dveh vojn; v bistvu prav ti še vedno ločijo današnje rodove in ustvarjajo nezaupanje med njimi. (Tudi pri reševanju tržaškega vprašanja in sporov ob Jadranu bi ameriška politika ne smela prezreti tega dejstva). Drugi vzrok francoske odločitve: Angleži nočejo prevzeti neposrednih obvez za obrambo Evrope in nočejo pristopiti k Evropski obrambni skupnosti. Po vsem tem je jasno, da bi imela prvo besedo med zahodnoevropskimi vojskami v okviru Evropske obrambne skupnosti nemška vojska. Zdaj si Američani in Angleži prizadevajo, da bi naglo zabrisali posledice tega najnovejšega diplomatskega poraza. Na angleško pobudo naj bi se v najkrajšem času sestala konferenca 9 držav: (Amerike, Britanije In Kanade ter 6 držav bivše Evropske obrambne skuponsti -Francije, Italije, Nemčije, Belgije, Luksemburga in Holandije). Na konferenci naj bi sklepali o omejeni oborožitvi Zahodne Nemčije in povezavi z Atlantsko pogodbo (NATO). Francoski nastop je poleg Američanov razburil predvsem Nemce, kakor je z druge strani razveselil Ruse in Kitajce. Pristaši Evropske obrambne skupnosti še vedno upajo, da se bo z vztrajnim delom posrečilo uresničiti to zamisel. »SEATO«, to .je obrambna zveza južnoazijskih držav, je bila sklenjena na konferenci v Manili. SEATO je o-krajšava za South-East Asian Treaty Organisation, kar pomeni: obrambna organizacija južnoazijskih držav. K. njej je pristopilo 8 članic. Konference se je udeležil ameriški zunanji minister Dulles, medtem ko je bil angleški zunanji minister odsoten. Angleži se očitno nočejo zameriti Indiji, ki je proti tej zvezi, pa tudi ne Kitajcem, proti katerim je naperjena. Na Daljnem vzhodu se je položaj zaostril, odkar So Rusi pred Vladivosto kom sestrelili ameriško letalo. TRŽAŠKO VPRAŠANJE NA MRTVI TOČKI Po vesteh italijanskih listov iz Londona so pogajanja za rešitev tržaškega vprašanja obtičala, ker zahteva Jugoslavija Debeli rt (Punta Grossa) na meji med conama A in B ter je Italija odbila to zahtevo. Kaže, da se je tržaško vprašanje vsaj časovno pričelo vezati z vprašanjem Evropske o-brambne skupnosti, oziroma konferenco zanoiaivn evropson držav m Amerike, ki naj bi proučila vprašanje oborožitve Nemčije. Preden se to vprašanje ne razčisti, ne bo sporazuma o Trstu. V Londonu so mnenja, da se bo rešitev tržaškega vprašanja zavlekla, medtem ko so italijanska poročila iz Amerike bolj ugodna za Italijo. Italijanski listi kar tekmujejo, kateri bo priobčil bolj senzacionalno vest o Trstu; navadno si te vesti popolnoma nasprotujejo. VISOKI OBISKI V JUGOSLAVIJI. Jugoslavija je priredila izredno topel sprejem predsedniku Turške republike Dželalu Bayarju, ki se je pripeljal z ladjo na Reko in obiskal Beograd, Zagreb in Ljubljano. Na Bledu so mu priredili svečan sprejem, katerega so se udeležili tudi kulturni in javni delavci Slovenije. Ta obisk dokazuje, da se notranja vez med državami balkanske zveze čedalje bolj utrjuje. Te dni prispe v Jugoslavijo ena izmed najvažnejših vojaških o-sebnosti maršal Montgomery. ki bo dober teden gost predsednica republike Tita. PROTILETALSKA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM. Malokatera država na svetu se tako sistematično pripravlja na obrambo proti napadom iz zraka kakor Švedska. Po zakonu se mora udeležiti civilne obrambe vsak moški In vsaka ženska od 16. do 65. leta. V tej organizaciji bo okoli 8G5.000moških in žen. V nevarnih krajih so pričeli graditi zaklonišča že leta 1944. V njih je prostora že za 1 milijon 200.000 ljudi. Vsako leto zgradijo povprečno 2000 zaklonišč. Po naj novejšem načrtu bi morali zgraditi nujno še 150 večjih zaklonišč, kjer bi bilo prostora za 600.000 ljudi in ki bi stala 410 milijonov kron. V mirnem času uporabljajo zaklonišča v razne civilne namene kakor za garaže, skladišča, kopališča, pa tudi za hote1e. NEVTRALNOST EGIPTA. Egiptovski revolucionarni svet je v posebni izjavi poudaril, da ,se Egipt ne bo pridružil nobenemu bloku zahodnih držav. Egiptovska javnost še ni za to razpoložena, ker je bil Egipt predolgo (72 let) pod britanskim gospostvom. Kljub temu bo Egipt gospodarsko in kulturno sodeloval z zahodnimi državami. Izjava pravi, da Egipt lahko pričakuje napad samo od ZSSR in njenih zaveznic, kakor tudi o Izraela. V primeru nevarnosti se bodo Egipčani obrnili za pomoč na zahodne države. DELNIŠKA DRUŽBA »TIMES« Pri glavnici delniške družbe »The Times Publishing Company«, ki znaša 655.000 delnic, so bile izvršene v zadnjem času nekatere izpretnem.be. Poleg izvirnih delnic so uvedli nove pod imenom »second preference sha-res«, ki bodo donašale dividendo 5%. Dosedanjih 35.000 delnic so izpreme-nili v 140.000 novih z dividendo 5%. Poleg omenjene družbe obstoji finančna družba »The Times Holding Com-pany«. Tudi po sedanjih izpremembah ostane večina delnic v rokah družin polkovnika Astorja in Johna Walter-ja, ki nadzirajo tudi delo uredništva. Da ne bi list prišel v reke ljudi, ki bi mu menjali smer, skrbi glavni odbor, v katerem so predstavniki raznih javnih ustanov, kakor n. pr. Lord Chief Justice Wardner of Ali Souls College itd. Pisanje »Timesa« se sicer pogosto ujema z mnenjem zunanjega ministrstva, vendar je list neodvisen. NAD 1000 LJUDI, MED NJIMI MNOGO ROMARJEV, je utonilo v Perziji, v pokrajinah Amamazadeh In Davoud, ko so reke nenadoma narasle. Okoli 600 trupel so že izvlekli iz blata. Cink in svinec v Iz gospodarskega pisma Guya Simsa Fitcha navajamo naslednje misli: Prejišnji teden, ko je predsednik Ei-senhower zavrnil priporočilo carinske komisije za zvišanje carinskih postavk pri uvozu svinca in cinka, je v ameriški trgovinski politiki in politiki vskla-diščenja prišlo do dramatičnega razvoja. Namesto zvišanja carine določa predsednikov siklepi znatno povečanje vladnih nakupov svinca in cinka domače proizvodnje za državne zaloge. Večina gospodarstvenikov je prepričana, da bo ta predsednikov sklep pomagal ameriški industriji najmanj tako učinkovito kot zvišanje carin ,ne da bi pri tem bili prizadeti tuji proizvajalci. .Zvišanje carine na svinec in cinb bi lahko privedlo do dviga cene na domačem trgu in do značilnega dviga potrošnje domačih rud ali pa tudi ne. Z zvišanjem ameriške uvozjie carine na svinec in cink pa bi se lahko zmanjšale možnosti za uvoz teh dveh rud v Združene države, kar bi lahko po drugi strani povzročilo padec cene svincu in cinku v tujini. S tem, da bo ameriška vlada za državne zaloge povečala nakupe svinca in cinka domače proizvodnje, pa pomaga novi načrt predsednika Eisenho-werja zmanjšati nevarnost, da. bi ameriški presežki teh dveh rudnin še naprej naraščali in pušča odprto možnost za stalne ameriške nakupe teh rudnin v tujini. Povprečno uvozijo Združene države letno 520.000 ton svinca in 680 tisoč ton cinka, to je več kot je znašal uvoz pred in takoj po zadnji svetovni vojni. 'Po izjavi predsednika Eisenhowerja bo vlada v tekočem proračunskem letu, ki se konča 30. junija 1955, od domačih producentov lahko kupila do 180.000 ton svinca ter do 270.000 ton cinka. Prvotni načrt o vskladiščenjiu surovin je določal nakup 110.000 ton svinca in 150.000 ton cinka. Na tržaškem lesnem trgu niso v zadnjem času nastopile posebne izpre-membe. Cene so splošno čvrste. Ta pojav pripisujejo skoku cene hlodovini, po kateri zlasti povprašuje industrija celuloze in papirja. Avstrijci zahtevajo za blago f.co vagon Trbiž za kub. m: deske tembante 0—III 23.500—24.000 lir, III 21.000, III-IV 19.500 lir. Na tržaškem trgu primanjkuje tramovja. Po tem povprašujejo zlasti trgovci iz Italije. Cena tramovja, ki se je do julija sukala med 12.000 in 12.500 lirami, se danes suka med 12.500 in 13.500 lirami. Hlodovina stane na avstrijskih žagah 450-470 šilingov kub. meter, kar pomeni veliko podražitev. POMANJKANJE MLEČNIH PROIZVODOV V PAKISTANU. Zaradi zmanjšanja proizvodnje mleka in povečanja povpraševanja civilnega prebivalstva je v Pakistanu nastopilo znatno pomanjkanje mlekarskih izdelkov. Zato išče pakistanska vojska nov vir masla za proizvodnjo »ghee-ja«, to je masla, narejenega iz mleka bu-falov. Pakistanska vojska namerava uvoziti mesečno kakih 50 ton masla. Ker je vojska glede kakovosti masla, namenjenega za proizvodnjo ghee-ja, zelo zahtevna, prodajajo producenti svoje izdelke rajši manj zahtevnemu civilnemu prebivalstvu. Poročajo tudi Glavina naloga, ki jo morajo rešiti britanske železnice je, kako odstraniti pomahkljivosti, ki so se nakopičile v več kot 30 letih, v času ko sta šli mimo nas kar dve svetovni vojni. To vprašanje pa ni bistveno samo za Vel. Britanijo, ampak ga morajo rešiti še mnoge države. Morda se zdi paradoks, vendar je res, da čim večja je škoda, ki jo je utrpel kak železniški sistem, tem laže jo je popraviti; kajti s sko-ro popolnim uničenjem je izločena vsa oprema, ki zastareva in je neuspešna; s tem pa se dajejo večje možnosti za nova dela in za moderne instalacije. Nasprotno pa, kadar ostane večina kakega železniškega sistema nedotaknjena, imata v obnovitvenih načrtih obnova in izmenjava materiala veliko manjšo prednost. Ob koncu zadnje svetovne vojne so se izkazale britanske železnice za zelo pomanjkljive, tabo glede lokomotiv kot voznega parka; obnavljanje in vzdrževanje prog pa je bilo zelo zastarelo. Izvajanje obnovitvenih načrtov so zelo ovirale omejitve v porabi surovin, posebno glede jekla. V britanskem železniškem omrežju je po vojni brez dvoma najbolj zanimiv razvoj lokomotiv in v zvezi z njim uvedba novih standardnih tipov. Se pred šestimi leti je pogonska sila bri- ameriški politiki Relativno skromni nakupi ter izboljšanje ameriškega gospodarskega položaja pa so že pripomogli k ojačanju domačega tržišča za svinec in cink, cene so si y primeri z marcem nekoliko opomogle. Proizvodnja je še vedno večja od potrošnje in zaloge, ki jih ima v rokah industrija, so tudi še vedno zelo velike. Pričakujejo, da bo povečanje vladnih nakupov, ki so v načrtu, pospešilo zmanjšanje teh prekomernih zalog-ter nadalje ojačilo tržišče. Vlada bo lahko kupovala svinec in cink tujega izvora za povečanje svojih zalog po členu 104. zakona za razvoj in pomoč poljedelski trgovini, ki ga je nedavno sprejel kongres. Po tem zakonu bodo lahko poljedelsbe presežke prodajali v tujino za svinec in cink tujega- izvora. V skladu z določeno ameriško politiko pa je nadalje tudi predsednikovo zagotovilo, da svinca in cinka iz državnih zalog, tako rednih kot dodatnih, ne bodo vrgli na svetovno tržišče pod povprečno proizvodno ceno. Predsednikov sklep ;y zvezi ,,s svincem. ip cinkom ni bil. lahek. Povzročil je močan pritisk politikov in industrijalcev za zvišanje carine. Čeprav so ZDA v let-u volitev se je predsednib uprl temu pritisku. To je že četrtič, da je predsednik Eisenhower gladko zavrnil priporočilo carinske komisije za zvišanje carinskih postavk. Zadeva s švicarskimi urami — kjer gre za posebno vprašanje, ki zadeva državno varnost ter ogroža domačo industrijo — predstavlja edini večji primer, ko je predsednik, prejšnji mesec .odobril zvišanje carine. Zanimivo je, da bo uspeh ..načrta d vskladiščenju svinca in cinka lahko zelo odvisen od. tujega sodelovanja. Na •splošno namreč prevladuje mnenje, da bodo tuji producenti lahko ta načrt .izkoristili v svoje namene ter preplavili ameriško tržišče s tema dvema rudama. V tern primeru bo treba ves načrt znova proučiti. o možnosti tržišča za polnomastne mlečne izdelke. Potrošnja mleka je majhna, mesta pa ne razpolagajo z zanesljivimi dobavnimi viri mleka. Proučujejo tudi možnost graditve večje tovarne za predelavo mleka in mlina za mletje krme, posebno za perutnino. V obeh tovarnah bodo uporabljali proizvode iz mleka v prahu. ZASTOJ TRGOVINE MED ZSSR IN ARGENTINO. Zadnje leto trgovinske izmenjave med ZSSR in Argentino ni prineslo pričakovanih sadov. Po trgovinskem dogovoru, ki je pretekel 15. avgusta, je bila ZSSR pripravljena financirati izvoz strojev za pridobivanje petroleja in opreme e-lektričnih central za 300 milijonov dolarjev. V resnici je bila izmenjava v tem pogledu pičla. Razgovori za obnovo trgovinskega sporazuma niso u-speli. Veljavnost spiskov za izmenjavo blaga je bila podaljšana samo za 60 dni. ZA POSPEŠITEV IZMENJAVE MED ZDA IN ZSSR. Ameriška vlada je o-dobrila izvoz v ZSSR 80 novih artiklov, ki so bili doslej na spisku prepovedanega blaga. Spisek blaga, katerega izvoz v Sovjestko zvezo in njene zavezniške države je bil prepovedan, je bil skrčen od 297 na 217 artiklov. V veljavi ostane dosedanja prepoved izvoza blaga na Kitajsko. Splošno so Združene ameriške države dovolile izvoz tistih artiklov, ki jih Rusi že pro- tanskih železnic obstojala iz več kot 20.000 lokomotiv 400 različnih tipov; povprečna starost lokomotiv pa je znašala 30 let. Zaradi vseh teh nedostat-kov — zastarelosti in prevelikega števila tipov lokomotiv — se je uprava britanstbih železnic odločila za dvanajst novih standradnih tipov, ki bodo nadomestili 400 starih. Velika prednost novih standradnih tipov britanskih lokomotiv je v tem, da je mnogo njihovih: sestavnih delov enakih pri enemu ali več tipih. Tako n. pr. se je nova-standardna lokomotiva modela »70.000« ali »Britannia«, ki je bila zgrajena za br-ze osebne in tovorne vlake, že odlično uveljavila. Zanimivo je, da so vse nove standardne lokomotive na parni pogon. Zakaj? Države, ki pospešujejo elektrifikacijo svojega železniškega omrežja imajo navadno dovolj hidroelektrične energije; tiste, k; dajejo prednost Die-selovim lokomotivam razpolagajo z lastnimi viri nafte; Velika Britanija pa nima niti enega niti drugega v velikih množinah; pač pa ima mnogo premoga. S tem pa še ni rečeno, da britanska železniška mreža sploh ni elektrificirana. Doslej je bilo elektrificiranih že kakih 4.000 km prog, posebno v gosto naseljenih področjih. Standardiziranje britanske železniške mreže pa se ne omejuje zgolj na izvajajo v velikih množinah, kakor n. pr. motorjev raznih vrst, Dieselovih motorjev, pa tudi platine, katere proizvajajo Rusi največ na svetu. X , ZA OBNOVO TRGOVINSKIH ZVEZ MED JUGOSLAVIJO IN VZHODNO NEMČIJO., Trgovinska' zbornica Vzhodne Nemčije je stopila v stik z jugoslovansko Zunanje-trgovinsko zbornico s predlogom,' naj se sklene kompenzacijski dogovor med jugoslovanskimi in vzhbdno-nemškimi podjetji. V kratkem pride do sestanka obeh zbornic. POTROŠNJA MESA NARAŠČA Svetovna proizvodnja mesa je v letu 1953 nadalje porasla; nadaljnji porast zaznamujejo tudi v tekočem letu. Leta 1953 je povprečno vsaka oseba porabila več mesa kot, povprečno v času 1946-50 v večini dežel na svetu. Najbolj značilen je bil porast v Evropi, kjer je med vojno proizvodnja mesa znatno padla. Sorazmerno visoka je bila potrošnja še vedno v Severni Ameriki, Avstraliji in Južni Afriki. V številnih južnoameriških drža--7 vah je bila pa še vedno sorazmerno nizka. V Novi Zelandiji potrošnja mesa še vedno pada, čeprav je proizvodnja stalno visoka. Največ mesa pojedo v Urugvaju, kjer je v letu 1953 pojedla povprečno ena oseba 248 funtov mesa; sledijo Avstralija z 215. Argeruiana s mu nova z,eianaija s 185, Danska s 175, Združene države s 154, Kanada s 135, Vel. Britanija s 122, Francija s 111 funti na osebo. V Italiji so porabili lani 37 funtov me-sa na osebo. (1 funt tehta 0,45 kg.) REKORDNI IZVOZ ANGLEŠKIH RADIJSKIH APARATOV. »Radio Industrie Council« je objavil, da je vrednost izvoza angleških radijskih aparatov znašala v juniju 2,816.000 funtov šterlingov. Kakor kaže, bo letošnji izvoz dosegel 30 milijonov funtov šterlingov, kar predstavlja nov rekord v povojnih letih. Lani so izvozili za 26 t milijonov funtov šterlingov radijskih aparatov. NOVA ZELANDIJA UKINILA O-MEJITVE UVOZA SUHIH ČEŠPELJ. Novozelandska, vlada je z učinkom od februarja 1955 ukinila posebna dovoljenja za .uvoz suhih češpelj jz vseh dežel. LE rOŠN.jj PRIDELEK AVSTRALSKE VOLfffi. Letošnji pridelek volne v Avstraliji; penijo na rekordno količino 1,282milijona funtov. Lani je Avstralija pridelala 1,244 milijona funtov. ; . : • m , TOBAČNI PRIDE,LEK NA SEVERNI POLOBLI. .Celotni pridelek tobaka na severni polobli v drugi polovici leta 1954 cenijo na 5,60 milijarde funtov; leta 1953 -so v istih deželah pridelali 5,46 milijarde funtov tobaka. Povečal se je pridelek zlasti v Zahodni Evropi, Aziji jn Severni Afriki. Letošnji pridelek tobaka v Jugoslaviji cenijo na 66,138.000 funtov; v letu 1953 je Jugoslavija pridelala 65,252.000 funtov tobaka, povprečje pridelka 1947-51 je ■ bilo -59,622.000 funtov in povprečje 1935-39 410.000 funtov (1 funt je. 0,45 Ifg). Letošnji .pridelek tobaka' v Grčiji bo rekord eri in ga cenijo na 141 milijonov funtov, pridelek leta 1953 je bil 135 milijonov funtov. AVSTRIJSKI ŠILING - MOČNA VALUTA. Pariški list »Le Monde« poroča z Dunaja, da sodi danes avstrijski šiling med najmočnejše valute v Evropi. Leta 1947 je 100 avstrijskih šilingov veljalo na prostem trgu 2,50 švicarskega franka, danes velja ■,17 frankov. Napredek šilinga v sedmih letih je torej očiten.. Po 16, avgustu inja lahko tvsakdo zlato in devize, ki pripadajo državam članicam Evropske plačilneczveze. Avstrijci, ki odhajajo v tujino,- lahko vzamejo s seboj 5200 šilingov,!' to je 70.000 francoskih frankov. Avstrijski denar je krit 88,25% z zlatom ali čvrstimi devizami. Od decembra 1953 do julija 1954 so se zlate 'rezerve Avstrijske narodne banke povečale od 100,8 na 367,5 milijona šilingov, zaloga deviz pa od 6.056' na 9.128 milijonov šilingov. Avstrijska aktiva pri Evropski plačilni zvezi, znaša 131 milijonov dolarjev. TEČAJ DINARJA. Na milanskem prostem trgu je dinar 7. septembra veljal 106 lir za 100 dinarjev, na rimskem pa 112 lir. Na obračunskem mestu v Ljubljani je bil tečaj dinarja 30. avgusta tale: ameriški dolar 940 dinarjev, angleški funt 2501,39, 100 zahodnih nemških mark 20.500, 100 belgijskih frankov 1805, 100 francoskih frankov 270,92, 100 švicarskih frankov 18.900, 100 italijanskih lir 147, 100 lir STO (v Zagrebu) 146,80, 100 holandskih florintov (v Zagrebu) 22.700, 100 švedskih kron v Ljubljani) 16.655,89 dinarjev. lokomotive. Nove vrste standardnih tračnic postopoma nadomeščajo stare. Standardna tračnica s ploščato nogo je mnogo bolj trpežna, enostavnejša in njena življenjska doba daljša. Nadalje si prizadevajo, da bi zmanjšali število tipov osebnih vagonov. Nove vrste osebnih vagonov so popolnoma iz jekla: s tem se poveča 'trpežnost vagona samega, na drugi strani pa tudi varnost potnikov. Po gostoti železniškega omrežja pride Velika Britanija takoj za Belgijo. Britanske železnice prevozijo dvakrat več potnikov kot vse železnice v Združenih državah. Dnevno je v prometu nad 24.000 osebnih in kakih 16.000 tovornih vlakov. Presenetljivo velika pa je tudi varnost na britanskih železnicah. Iz povojnih podatkov je razvidno, da odpade na več kot 11,367,940.000 prevoženih 'kilometrov ena smrtna žrtev zaradi železniških nesreč. TEŽAVE ČEŠKOSLOVAŠKIH ŽELEZNIC. Češkoslovaški predsednik An-tomin Zapoto&ki je izjavil, da trpijo češkoslovaške (železnice', ker so odstranili preveč tehničnih strokovnjakov. Dodal je, dalkje čistka železniškega o-sebja, ki so jo izvedli po drugi svetovni vojni leta .1948 »šla predaleč« in da se čutijo posfedice slabega gospodarstva na železnicah v vsem gospodarstvu dežele. Tržaški lesni trg Angleške železnice modernizirajo (Maxweii Taylor) TuUtsetn Poročali smo že, da je bilo letos v Trstu izredno mnogo turistov. Tega so se Tržačani razveselili, ker vidijo v turizmu doslej precej zanemarjen vir dohodkov, ki lahko izdatno pomaga . Svobodnemu tržaškemu ozemlju v boju za finančno neodvisnost. Nihče izmed razumnih Tržačanov pa ni pričakoval v tej zvezi, da bo iredentistični tisk (glej »Messaggero Veneto« 3. sept.) poskušal dokazati, da je treba ta pojav pripisati okolnosti, da je bil z objavo anglo-ameriškega diktata (8. oktobra) napovedana dokončna politična ureditev s prikijučitvijo Trsta k Italiji, in da bo isti tisk tudi to priložnost izrabil za propagando proti turizmu v coni B in Jugoslaviji. Da se je tržaška Ustanova za turizem (Ente per il turismo) odločila za to, da svojo razstavo na turistični razstavi v Monakovem postavi v paviljon italijanske turistične ustanove ENIT, je popolnoma v skladu s politiko italijanskih višjih uradnikov pri ZVU v Trstu. Samo iredentistični fanatiki pa lahko trdijo, da bo propaganda za tržaški turizem bolj uspešna v okviru Italije. Ni dvoma namreč, da ima Italija dovolj opravka z S organizacijo propagande za svoj turi-1 zem. Poleg tega ni dvoma, da bi res I Svobodno tržaško ozemlje neprimerno bolj privlačevalo tuje turiste kakor Trst pod Italijo. Sicer nima Trst kot turistično središče posebne lastne privlačne sile, pač pa privablja tujce kot važno turistično križišče, od koder vodijo poti v zaledje — v Jugoslavijo, v Srednjo Evropo — ali v obratni smeri iz zaledja na morje, v Italijo in sredozemske dežele. To priznava posredno celo »Messag-gero Veneto«, ki zlobno trdi, da bi bil turistični promet v Trstu še večji, ko bi Nemca in Avstrijci ne bili opustili letovišč v jugoslovanski coni STO in v Jugoslaviji, in sicer zaradi šikan jugoslovanskih oblastev; sicer bi na prehodu v jugoslovansko cono STO, v Postojno itd. po več dni ostajali v Trstu. Sploh že od lanskega leta Nemci in Avstrijci ne prihajajo več v Jugoslavijo, ker so jih jugoslovanske obmejne oblasti šikanirale s stikanjem po vojnih krivcih. Resnica je prav nasprotna. Poročila o letošnjem razvoju turizma v Jugoslaviji (glej n. pr. poročilo »Slovenskega poročevalca« od 30. avg.) navajajo, da so Nemci in Avstrijci med tujimi turisti v Sloveniji letos na prvem mestu. Po naših obvestilih je tudi letos med stalnimi gosti v Portorožu največ Nemcev in Avstrijcev, medtem ko so med gosti z manjšim številom nočitev na prvem mestu Holandci. Sploh je bilo letos v Portorožu toliko tujih gostov, da so uprave hotelov morale odbijati domače turiste. To je pač dokaz, da obrekovanje jugoslovanskega turizma ni zaleglo. Pač pa je manj nemških turistov letos prišlo v Italijo (glej poročilo tržaške agencije »Astra«), Mi v Trstu ne ugotavljamo tega morda s prikritim zadoščenjem, pač pa z obžalovanjem, ker bi se prav gotovo mnogo nemških turistov na poti v Italijo ali ob povratku domov ustavilo tudi v Trstu. Proti solidni postrežbi, nizkim cenam in naravnim lepotam ne zaleže še tako zvita gonja. MNOGO HOLANDCEV V PORTOROŽU. Letošnja sezona je bila v Portorožu zelo ugodna. Med tujimi turisti je bilo zlasti mnogo Holandcev. Doslej je prispelo 32 skupin po 45 Holandcev, napovedan pa je obisk 11 takšnih skupin. Holandci se pripeljejo v lastnih avtobusih in ostanejo v Portorožu po 5 dni, drugih 5 dni pa prebijejo na Bledu. Med drugimi gosti so Avstrijci, Nemci, Švedi in Belgijci. Tujcev je okoli 60% vseh turistov. 100 NEMŠKIH OTROK NA LETOVANJU V ITALIJI. Italijanska vlada je povabila 100 nemških otrok v starosti od 6 do 12 let na letovanje ob morju, v Pesaru. Otroci naj bi bili iz krajev, ki so jih prizadele zadnje povodnji (na Bavarskem). En otrok je bil gost predsednika Italijanske republike Einaudija. * * * POGOZDOVANJE V BUJSKEM O-KRAJU. Južna obala Piranskega (Portoroškega) 'zariva je iaanes popolnoma gola. To žalostno sliko povečujejo še kamnolomi. Letos bodo še s posebno vnemo1 nadaljevali s pogozdovanjem tega pobočja. Bujski okraj, pod katerega spada ta predel cone B, je spomladi že pogozdil 30 hektarov, v jeseni bodo pogozdili še drugih 35 hektarov. Za novo pogozdovanje so določili 5 milijonov dinarjev. POPRAVEK. V članku »De Gasperi, Italija in Trst« je treba stavek »Po don Sturzovi smrti je De Gasperi prevzel vodstvo ljudske stranke« zamenjati s stavkom »Po don Sturzovem odstopu itd. . . .« MIZARJI KMETOVALCI PODJETNIKI nudi n I Dnske smrekove, macesnove in trdih _ lesov, trame w in paikete ajugodneje CALEA Tel. 90441 TRST Viale Sonnino, 24 D. PIJERI TRST • TRIE8TE - Al. XXX 0TI0BRE8 Telef 29-812 - Telgr. KAPI -Trieste Import = Export vseh vrst PLDTOUINE in GRADBEMGd MflTERmEA v U ZAGREBŠKI VELESEJEM JESENSHIMEDMRODMI VELESEJEM 3. do 14.IX. 195^ TRADICIONALNO NAJVEČJE TRŽIŠČE NA JUGOVZHODU EVBC PE - SODELUJEJO NAJVEČJA JUGOSLOVANSKA PODJETO VSEH STROK IN INOZEMSKI RAZSTAVLJALCI 16 DRŽP POSLOVNI USPEH 1953: 50 MILIJARD DINARJE' TEDEN USNJA IN ODEVALA ■ MEDNARODNI SEJEM 7. do 14. XI. 1951 EDINSTVENA PRILIKA ZA IZVOZ STROJEV IN POTREBŠČIN USNJARSKE STROKE NA JUGOVZHOD IN ZJ NABAVO USNJARSKIH SUROVIN IN 00T0VIH PROIZVODO' SPOMLADANSKI JEG0SL0VANSIU VELESEJEM 25. 3. DO 3. 4. ]95»l ERSP0RTNI SEJEM CELOKUPNEGA JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSTVA - POSLOVNI USPEH 19S4: MILIJARD DINARJEV - PRIJAVE ZA RAZSTAVLJANJ3 SE SPREJEMAJO DO 13, NOVEMBRA 1954 Za vse informacije se obrnite na .- ZAGREBAČKI VELESAJAh11 Zagreb, Savska cesta 25, tel. 23-750 - Teleg. VELESAJAM, Zagret Za vse prireditve popust na železniških zračnM in ladijskih progah BLED l/Slovenija-;Jinija« ustanovljeno brodarsko podjetje LR Slovenije, ki si je iz-nralo za svojo začasno luko Piran in m svoj sedež glavno mesto Slovenije Ljubljano. V tem kra'kem času svoje-obstoja je dokupilo k zgoraj nave-fnnim ladjam, ki jih je prevzelo od li-*yidiranega podjetja »Val«, še dve no-jekleni ladji, in sicer M/B »Gorenj-'mi z nosilnostjo 2.300 ton in M/B »Sia-)6rko« z nosilnostjo 1.200 ton. Skupna Uslužbencem v barih, kavarnah, slaščičarnah in podobnih gostinskih obratih pripada od 1. avgusta t. 1. dalje naslednja izredna draginjska doklada : Osebje z uradniško kvalifikacijo (mesečno) Moški ženske 1. kategorija: ravnatelj, poslovodja 22971 21047 2. kategorija: vodilni uradniki 20982 18200 3. kategorija: ekonom, knjigovodja nad 20 let 19422 16861 kot zgoraj izpod 20 let 18317 13715 Marker, blagajnik iznad 20 let 18720 16263 kot zg. od 18 do 20 let 17693 13364 kot zg. izpod 18 let 13962 11752 Osebje z neuradniško kvalijkiacijo (tedensko) Prvj barist, prvi slaščičar 4797 4164 Barist, slaščičar nad 20 1. 4413 3726 kot zg. od 18 do 20 let 4209 3018 kot zg. izpod 18 let 3471 2742 Pomožni barist, pomožni slaščičar, nad 20 let 4311 3678 kot zg. od 18 do 20 let 4110 2985 kot zg. od 16 do 18 let 3324 2679 kot zg. izpod 16 let 2337 2169 Osebje za notranja dela, sluge, snažilci nad 20 let , 4212 3645 kot zg. od 18 do 20 let 3987 2952 kot zg. od 16 do 18 let 3150 2673 kot zg. izpod 16 let 2118 2112 Minimalne plaMoiašiusliiein Uslužbencem pri krojaških obrtnikih pripada naslednja minimalna osnovna plača (na uro): Moški ženske Specializirani delavec 44.55 36.40 Kvalificiranj delavec 40.30 30.62 K tej osnovni plači je treba prišteti še sledečo urno doklado: Specializirani delavec 9.— 6-30 Kvalificirani delavec 6.— 4.20 Poleg osnovne plače pritiče uslužbencem še izredna doklada, ki od 1. okrajni praznik, ker je ta dan imel predsednik Tito na Okroglici znani protestni govor proti priključitvi cone A k Italiji. RAZPUST KOMUNISTIČNE PARTIJE cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Na nedeljski konferenci v ulici R. Manna je vodstvo Komunistične partije sklenilo razpustiti partijo, ker je bila za nove naloge delavskega gibanja njena politična in organizacijska osnova preozka in neprimerna. Na konferenci so ugotovili, da je delavsko gibanje v Trstu zašlo v hudo krizo in da zgublja svoje postojanke predvsem zaradi kominform-ske politike, ki je povzročila razdor med ljudskimi silami. Tudi tržaško vprašanje je kvarno vplivalo, ker so se v to zadevo vmešale tuje velesile, namesto da bi se vprašanje rešilo 'nerazumno med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom. Konferenca priporoča članom partije, naj se bolj neposredno pridružijo naporom širših vrst delavcev, ki razumejo potrebe dosledne socialistične borbe Poudarila je potrebo po enotni akciji socialističnih sil delavcev in demokrate nhslsplch . KOMU JE BILO NAMENJENO TO OROŽJE? Pred 14 dnev so v bunkerju v skladišču želzeniške ustanove IES na področju tržaške glavne postaje odkrili 39 zabojev orožja, ki je bilo skrbno shranjeno. Gre za orožje tonaža ladij, ki z njimi razpolaga danes »Slovenija-linija«, znaša tedaj 4.715 ton. V bližnji bodočnosti namerava podjetje nabaviti še dve železni ladji z nosilnostjo po 300 ton. S tem ladjevjem so bili položeni temelji slovenski trgovinski mornarici, bi naj bi se vsaj v začetku udejstvovala predvsem na področju Sredozemskega morja. Ta začetek je sicer skromen, vendar pa obstoji upanje, da se bo slovenska trgovinska mornarica v dogledni bodočnosti pomnožila še z novimi edinicami in da bodo v kratkem v njej predstavljane s svojimi imeni vse pokrajine Slovenije, za kar so dani vsi pogoji. Saj je bližnja Reka že danes prenatipana s parniki in mora Jugoslavija še danes uporabljati v svojem pomorskem prometu okrog 60% tujih ladij. Zaradi tega se ni bati, da bi v jugoslovanskem pomorskem prometu nastopila v doglednem času brezposelnost, ki že ogroža mnoge druge pomorske države. Dr. F. J. RIMSKI GLAS o jugoslovanski mornarici Rimski gospodarski list »Ii Globo« (3. X.) je posvetil precej stvaren članek povojnemu razvoju jugoslovanske mornarice. Obširno popisuje znani desetletni -načrt za obnovo jugoslovanske mornarice, ki naj bi se popolnoma modernizirala. Zgradili bodo za 300.000 ton novih ladij in izločili iz prometa 140.000 ton zastarelega ladjevja; tako bo jugoslovanska mornarica leta 1962 obsegala okoli 370.000 ton povsem sodobnega ladjevja. Ta načrt je bil podan v izjavi jugoslovanskega poslanika v Ameriki in je torej uraden. Pisec omenja še vest iz francoskega vira, češ da bo Jugoslavija zgradila v kratkem 4 potniške ladje po 18.000 ton. Vsaka bo lahko sprejela 1.000 potnikov in vozila z brzino 23 milj. V gradnji naj bi že bile 3 ladje po 10.000 ion s hitrostjo 16,5 milje. Ni jasno, ali je graditev teh ladij že zapopade-na v načrtu, ki ga je predstavnik Jugoslavije sporočil ameriški vladi. Za‘.o obstoji upravičen dvom glede gradnje ladij, o katerih govorijo vesti iz francoskega vira. Ti načrti vsekakor dokazujejo, da namerava Jugoslavija resno organiziraj jadranske proge; sicer je ta organizacija že v teku. Jugoslovanska mornarica se je že uveljavila na progah proti severni Evropi, kjer se italijanska plovna podjetja še komaj držijo. Vzne- avgusta 1954 znaša: Specializirani delavec 91.95 91.95 Kvalificirani delavec 89.85 77.70 Vajencem odnosno vajenkam pr j krojaških obrtnikih se plača računa v odstotkih od plače kvalificiranega delavca in znaša: prvih šest mesecev 15% plače kvalificiranega delavca; drugih šest mesecev 20% plače kvalificiranega delavca; drugo leto 30% plače kvalificiranega delavca; tretje leto 45% plače kvalificiranega delavca; četrto leto 60% plače kvalificiranega delavca. V krojaških delavnicah znaša redni delovni umik 48 ur na teden odnosno 8 ur na dan. Za nadurno delo, to je delo, ki se opravlja preko omenjenega rednega urnika, pritičejo naslednji odstotni poviški temeljne ume plače: za prvi dve uri 25%, za naslednje tri ure 40%, za nadaljnje ure 75%. Za redno nočno delo, to je delo, ki se o-pravlja med 22. in 6. uro, pritiče po višek 20%. Za nadure, ki se opravljajo ponoči in ob praznikih in za nadure, ki se opravljajo po nočnem delu, pritiče samo povišek za nadurno delo ah pa samo povišek za nočno delo ali delo ob praznikil, in sicer najvišji. Ob božičnih praznikih imajo uslužbenci pravico na božično nagrado v višini skupne plače za 200 ur. Ce se je službeno razmerje začelo ali nehalo v teku leta, imajo uslužbenci pravico na dvanajsti del nagrade za vsak o-pravljeni mesec službe. Davek na poslovni promet Opozarjamo vse one, ki so dolžni, da plačujejo davek na poslovni promet v pavšalnem iznosu, t. j. trgovce na drobno, obrtnike, gostilničarje, pro-fesioniste, da morajo do najkasneje 30. septembra plačati tretji obrok tega davka za tekoče leto. Občinske davščine Dne 20. septembra zapade rok za prijavo novih dohodkov odnosno novih predmetov obdavčenja kakor tudi rok za prijavo sprememb v pogledu dohodkov odnosno predmetov obdavčenja. ameriškega in angleškega izvora, ki ga je prejela Italija v okviru atlantske pogodbe (NATO). Domnevajo, da je bilo orožje pripeljano iz Livorna. V zabojih so bile puške, strojne puške, strojnice in ustrezajoča municija. Vojaška uprava še ni objavila o tem ni-kakšnih podatkov. Po vsej verjetnosti naj bi se to orožje uporabilo v primeru udara za priključitev Trsta k Italiji. POVRNITEV DRAGOCENOSTI, ZAPLENJENIH JUDOM V ČASU NEMŠKE ZASEDBE. Zavezniška vojaška uprava naznanja, da je bilo o-hranjenih nekaj dragoc nosti, ki jih je v letih 1943-1945 zaplenil »Der O-berster Kommissar in der Op.rations-Zone Adriatisches Kustenlad« Judom, ali osebam, ki so jih nemške zasedbene oblasti imele za Jude. Vsi, ki se za to zanimajo, so vabljeni, da najkasneje do 30. novembra 1954 vložijo pri odboru, ki mu je zaupano ugotavljanje in vračanje, spisek dragocenosti, ki so jim bile zaplenjene v tistem času, ali da poskrbijo za vsakršno obvestilo, ki bi lahko olajšalo njih identifikacijo. Omenjene podrobnosti naj bodo čim prej mogoče predložene navedenemu odboru Judovske skupnosti, ulica Sv. Frančiška 19. PRIMORJE-EXPORT, trgovinsko in prevozno podjetje v Novi Gorici, je ob obmejnem bloku v Rožni dolini odprlo nove poslovne prostore, ki so sodobno urejeni. V poslopju sta notranja telefonska centrala in bife za tujce. Stroški za novo poslopje so znašali 27 milijonov dinarjev. Otvoritvi so prisostvovali tudi Tržačani. mirjenje na italijanski strani ni up a-vičeno, ker bo jugoslovanska mornarica po obnovi leta 1962 obsegala komaj 9% italijanske mornarice. Kljub temu je vznemirjenje do neke mere na mestu, v kolikor so italijanske proge na Jadranu pomanjkljive, zlasti pa, ker čakajo Italijo težke naloge v zvezi z vzdrževanjem gospodarske opreme v Trstu in drugih jadranskih pristaniščih na primerni višini. Na drugi strani bi boljša organizacija italijanskih prog na Jadranu ustvarila boljše pogoje za sožitje in morda celo sodelovanje med obema državama, fci sta po sili razmer primorani živeti in delati na obširnem skupnem zemljepisnem področju. 6.800-8.400; Viialone 7.600-9.000; Maratelli 6.800 do 7.500; krajevne vrste 6.500-6.700, slabše vrste 4.800-6.000. Oluščeni riž: Arborio 15.800-17.000; Vialone 15.800-16.800; Maratelli 13.500-14.000; krajevne vrste 10.000-10.500, slabše vrste 9.300-9.800. ŽIVINA CREMONA. Cene na trgu so ostale v glavnem neizpremenjene; edino cene prašičem so nekoliko padle, zlasti tistim za rejo. Klavna živina: voli I. 270-280, II. 220-240, III. 120-140; biki I. 270-290, II 220-240; krave I. 220-240. II. 140-160, IH. 130-140; junci I. 270-290, II. 220-240; teleta I. 490-520‘, II. 400-440, III. 280-300; konji za zakol: žrebeta stara eno leto 230-250; odrasli konji 160-299; prašiči za rejo: 18-20 kg 780-830, 20-50 ki 630-780, 50-100 kg 460-600, 100-120 kg 410-430; debeli prašiči 120-150 kg 400-405, 150-180 kg 400-405. LUGO. Molzne krave 180-250.000 lir glava; vprežni konji 170-200 lir kg, 90-110.000 lir glava; mezgi za delo 90-100 lir kg ali 60-65.000 lir glava: ovce iz province Marche 220-230, iz proivnce Modena 180-190; jagnjeta 330-350 lir kg. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Cene maslu stalno naraščajo; v zadnjem tednu so na-aslle za 20 lir za kg pri vseh vrstah. Sir se dobro prodaja zlasti irdi. Maslo I. 770-780, II. 690-700, HI. 670-690, IV. 650-680; abrinz svež 420-440, star 3 mes. 550 do 580; provolone svež 450-480, star 3 mes. 560-570; krajevni sir svež 450-470, zimska proizv. 1953/54 590-630, majska proizvodnja 1953 700-750; zimska proizv. 1952/53 840-860; emmenthal svež 440 do 520, star 3 mes. 550-570; italico svež 350-400; taleggio svež 320-340. ’ OLJE FIRENZE. Na trgu z olivnim oljem je bilo mnogo ponudbe zlasti olja srednje kakovosti. Ker je bilo tudi povpraševanje precejšnje, so cene osiale pri prejšnjih kvotacijah. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 425-440, do največ 1,50% kisi. 415-425, do največ 2,50% kisi. 405-415, do največ 4% kisi. 400-405; dvakrat rafinirano tipa »A« 425-430, tipa »B« 390-395; semensko olje navadno 350-355; olje iz zemeljskih lešnikov 390-395. PERUTNINA MILAN. Žive race 400-440, zaklane 525-575; račke za rejo 200-250 lir komad; živa piščeta 70-90 lir komad; živi zajci 280-300, zaklani s kožo 390 do 410, brez kože 390-430; žive pegatke 700-750, zaklane 800-900; žive kokoši 500-550; žive inozemske kokoši 400-450; zmrznjene 650-700; inozemske zmrznjene 500-550; zaklane gosi 350-400; gosi za rejo 800-1.300; živi golobi 675-725, zaklani 800-850; živi piščanci 650-700, II. 550-600; živi inozemski piščanci 500 do 550; zaklani L 900-950, II. 700-750; živi purani 500-550; sveža jajca 29,50 do 31; inozemska jajca 25-27. VINO ASTI. Barbera 11,5-12 stop. 7.800 do 8.800, 12-13 stop. 8.900-10.500; Grignoli-no extra 11.500^-12.000; Freisa sladko 7.700-8.700; Nebbiolo 11.500-12.500; Mal-vasia črno 8.500-9.000. VICENZA. Clinton 10-11 stop. 6.400-7.000; vino črno krajevne vrste 10-11 stop. 6.200-6.800; belo vino 10-11 stop. 6.400-7.000. TREVISO. Merlot in Cabernet 11-12 stop. 7.850-8.450; belo vino 10-11 stop. 6.600-7.250. FOGGIA. Črno vino 13. stop. 7.400-8.100; Sansevero belo 11-13 stop. 6.270 do 6.670. KRMA MANTOVA. Seno majske košnje 2.000 do 2.400; otava 2.200-2.300; detelja X. košnje 1.700-1.900, II. košnje 1.600-1.800; pšenična slama stlačena 1.00-1050. PARADIŽNIKOVA MEZGA GENOVA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 180-200 lir kg, v škatlah 1 kg 250-260, v škatlah % kg 290-300. Olupljeni paradižniki v škatlah 1.200 kg 130-140 Pozornost opazovalcev razvoja cen na mednarodnih trgih vzbuja še vedno razvoj na trgu s kavo. V zadnjem času se je cena kave za malenkost popravila pod vtisom sklepa brazilske vlade, da bo vztrajala pri minimalni ceni. Pozornost je zbudilo tudi nazadovanje cene volni ob pričetku kampanje v Avstraliji in Jušni Afriki. Temu nasprotno se je cena bombaža utrdila, do velja tudi glede žita. ŽITARICE Cena pšenice v Chicagu je v tednu do 3. septembra napredovala od 214 ,1/2 na 2171/8 stotinke dolarja z;a bušel proti izročitvi v septembru. Skok cene pripisujejo objavi zasebnih cenitev pridelka spomladanske pšenice, ki so slabše kakor vladna cenitev; po prvih naj bi pridelek znašal 182,3 milijona bušlov, po vladni cenitvi pa 201,6 milijona bušlov. Tudi cenitve o pridelku koruze niso posebno ugodne. Cena koruze je nazadovala od 165 7/8 na 164 3/8 stotinke dolarja za bušel. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku o-stala neizpremenjena in se suka okoli 3,20 stotinke dolarja za funt. Cena kave v New Yorku je napredovala od 65,90 na 70,15 stotinke dolarja za funt. Cena se je zboljšala pod vtisom najnovejšega sklepa brazilske vlade, da bo vlada v svoji po itiki s kavo vztrajala pri ceni 87 stotink dolarja za funt. Na podlagi najnovejšega valutnega tečaja za izvoz kave znaša de. jansko ta cena samo 70 stotink. Ka-kao je nazadoval od 54,50 n 51,25 stotinke dolarja za funt. Brazilija ne vztraja več pri minimalni ceni za izvoz kakava. VLAKNA Po zasebnih cenitvah bo pridelek bombaža v Združenih ameriških državah dosegel 12 milijonov 17.000 bal, medtem'ko so prejšnje cenitve napredovale na 12,680.000 bal. Zaradi te cenitve je cena v New Yorku za malenkost napredovala, in sicer od 35,10 na 35,15. Tudi cena egiptovskega bombaža je napredovala, in sicer od 69,32 na lir kg, v škatlah 0,600 kg 70, v škatlah 0,500 kg 68-85 lir, y škatlah 0,300 kg 48-60. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Česen 70-110 lir kg; korenje 40-70; ohrovt 40-50; čebula 20-40; rožmarin 50-150; svež fižol 110-130; fižol v stročju 100-130 cikorija s koreninami 40-55; solata endivija 70-120; melan-cane 40-70; krompir 26-30; paprika 50 do 70; paradižniki 35-50; peteršilj 50 do 90; zelena 45-60; špinača 100-140; bučice 100-140; buče 40-50. Smokve 70-1.10; jabolka navadna 50 do 90; hruške navadne 60-100; William 120-150; breskve extra 140-160, II. 70-100; grozdje belo Regina 120-150; mo-škat 130-200; črno grozdje Isabella 90 do 140; limone 120-180. VREČE BOLOGNA. Vreče iz jute za moko in pšenico 120x70 cm, 720 g 200-205 lir komad; vreče za riž 105x65, 580 g 160 do 165; 90x50, 360 g 102-104; vreče za umetna gnojila 115x65 cm, 520' g 150-155 lir; vreče za krompir 100x60 cm, 320 g 92-95; 85x45 cm, 220 g 64-65 lir komad. MILAN. Rabljene vreče; iz jute 105x 70 cm, 550-570 g 130-135 lir komad; za otrobe 95-98 lir. PAPIR MILAN. Tiskovni papir v valjih 10700 lir stot, v polah 13-14.000; tiskovni papir pološčen navaden 14.15.000, srednje vrste 18-19.500; pisarniški papir navaden 14.500-16.000; srednje vrste 19 do 21.000, fin 24-28.000; trikrat klejen za obrazce 25-29.000; registrski navaden 17.500-21.000, srednje vrste 21-25.000, fin 25-29.000; pisemski papir srednje vrste 20-23.000, fin 24-27.500, extra 30 do 33.000; prepisni papir za kopije 41 do 45.000; risarski papir 41-44.000; pe-lure beli in barvani 25-30.000; ovojni papir navaden 7.000-8.000, srednje vrste 15-17.000; pergamin navaden 40, 60, 80 g 19-22.000, extra 30, 40, 60 g 24 do 28.000; beli karton 10-11.000; karton siv navaden 4.500-5.500, boljše vrste 6.500 do 8.000. 74,70 talarja za 1 kantar za vrsto kar- • nak good, medtem ko je ašmuni good napredoval od 57,05 na 62,20. Egiptovsko poslaništvo v Parizu je objavilo, da Egipt ne bo izvažal slabših vrst bombaža ašmuni kakor ašmuni good. Na najnovejših dražbah je cena volne nazadovala, in sicer vrsta merino za 21/2 do 71/2<% v primeri s cenami, ki so veljale junija. V Južni Afriki je cena v primeri s cenami v maju nazadovala celo za 15-17%. V sezoni 1953-54 je znašal izvoz avstralske volne do 30. junija 922.078.000, od tega v Francijo 162.852.000 funtov. KAVČUK Cena kavčuku je v New Yorku za malenkost nazadovala, in sicer od 23,75 na 23,05 stotinke dolarja za funt v tednu do 3. septembra. Svetovna proizvodnja v juniju je dosegla 162.500 ton, medtem ko je v juliju dosegla 132.500 ton. Potrošnja je v juliju dosegla 120.000 ton. Svetovne zaloge znašajo 825.000 ton. Ti podatki zadevajo naravni gumi. Potrošnja sintetičnega gumija je v juniju dosegla 50.000 ton, proizvodnja pa 55.000, svetovne zaloge znašajo 187.500 ton. KOVINE Cena bakra je v Londonu napredovala na podlagi vesti o stavkah v a-meriških in čilskih rudnikih. V prvem polletju 1954 je proizvodnja bakra v Čilu dosegla 140.000 ton. Ako se bo nadaljevala v tem obsegu, ne bo presegla v tem letu 300.000 ton. Odkar je ameriška vlada sklenila povečati nakupe za vskladiščenje, je cena cinka in svinca napredovala. Tudi v Parizu je cena poskočila, in sicer od 108 na 110 frankov za kg. Cena antimona Laredo Texas je v New Yorku ostala pri 58,60 dolarjev za tono, Buf-falo pri 56,50, staro železo pri 28,67. živo srebro je zopet poskočilo, njegova cena se suka okoli 299-301 (teden poprej 295-296) dolarjev za steklenico. Cene v Zahodni Nemčiji: elektrotilic-ni baker 3. sept, 289,00—292,00 nemške marke za 100 kg, svinec v kablih 122,00—123,00 in aluminij 240,00—242,00 zahodne nemške marke za 100 kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 9/VI II 24/8 7/9 . Pšenica (stot. dol. za bušel) - - 208.3/, 214 218'/2 Koruza (stot. dol. za bušel) . - 160 Vs 163 % 164 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) • • 30.- 30.— Čil).— Cin (stot. dol. za funt) • • 93.25 93.75 93.37 Svinec (stot. dol: za funt) • • 14.— 14,— 14.30 Cink (stot. dol. za funt) ■ • 1'.— 11.— 11.30 Aluminij (stot. dol. za funt) • • 22.20 22.20 22.20 Nikelj (stot. dol. za funt) • • 60,- 60.— 60.— Bombaž (stot. dol. za funt) • • 35.- Id 35.10 Živo srebro dol. za steklenico • • 290,— 290.— dUO.— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) 75 23 71.50 LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . . 234 Vs 2391/2 246.— Cin (f. šter. za d. tono) . . 730. 731 V s 734.— Cink (f. šter. za d. tono) . . 75 n3u 81,— Svinec (f. šter. za d. tono) - - 95V2 99 V, 100 '/2 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 454.90 488,5 471.90 VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 24. 8. 54 7. 9. 54 Min. Maks. Funt šterling 6.200 6,325 6.200 6.325 25.8.54 7. 9. 54 Min. Maks. Napoleon 4.300 4.600 4.500 4.600 Dolar 623,— 628 624.5 629 Južna železnica 1.452 1.445 1.445 1.474 Franc, frank (100) 164,— 167 — 164.— 167.5 Splošne zavarov. 14 520 16.350 14 520 16.350 Švicarski frank J i ti 147.- 145.-5 147. - Assicuratrice 4.900 5 000 4.900 3.600 Funt št. papir 1.720 1.700 1.690 1.720 Riun. Adr. Sic. 0.100 7.100 6 100 7.100 Avstrijski šiling 23.90 23.70 23.70 24,- Jerolimič 4.150 4.050 4.050 4.150 Ziato 710 717 710. - 717 »Istra-Trst« 440 — »Lošinj« 7 800 BANKOVCI V CURIHU Martinolič 3.960 7. 9. 1954 Premuda 9.870 . . . ZDA (1 dol.) 4,28 V, Belgija (100 fr.) 8,54 Tripkovič 9.490 9.700 9.490 9.700 Anglija (1 f.št.) 11.59 Holand. (100 fi.) 111,50 Openski tramvaj 2.000 . Francija (100 fr.) 1,1!) Švedska (100 kr.) 74 Terni 207,— 214,- 204 - 214,- Italija (100 ijr) 008,3 Izrael (1 f.št.) 1.40 ILVA 265 — 278 264 280 Avstrija (100 š.) 16,37V2 Španija (100 pez.) 10.20 Zdr. jadr. ladjedel. 367 355 355 367 Cehoslov. 10.90 Argent (100 pez.) 10 - Ampelea 1.300 . — — Nemč. (100 DM) 101,05 Egipt (1 f.št.) 10,00 Arrigoni 1.000 — — MfcSMM KMEČKE ZVEZE povedbe za južno poloblo, kjer so šele pred kratkim končali setev. ALI SMEMO DAJATI KONJEM NAMESTO OVSA KORUZO? SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. lO I. - (e razsaja hohošja kuga To bolezen povzroča tako imenovana pasteurella aviseptica. Bolezen se zelo hitro širi. Živali poginejo takoj po o-kužbi. Bolezenske klice preidejo v žival skozi požiralnik ali skozi majhne zunanje ranice. Za obolenje po kokošji kugi je dovzetna vsa naša domača perutnina, zlasti kokoši izbranih vrst. Največkrat prenesemo bolezen v domači kokošnjak s kupovanjem tujih jajc, ki so umazane od blata obelele kokoši. Bolezen lahko prenesejo tudi golobje, ki so se slučajno mudili v okuženih krajih. Inkubacijski stadij — to je čas med infekcijo in vidnim pojavom bolezni — traja 24-48 ur. Včasih se ta lahko podaljša. tudi na 8 dni. Razvoj v okuženem kokošnjaku je različen, včasih o-bolijo vse kokoši, včasih samo nekatere. Pred okužbo zavarujemo kokošnjak s tem, da ne mešamo med svoje tujih kokoši. Kokoši, ki smo jih nabavili drugje, morajo biti nekje posebej pod opazovanjem vsaj 10 dni. Sele tedaj jih moremo pomešati med domače. Seveda moramo paziti tudi pri nakupu ubitih kokoši na trgu, kajti marsikdaj se zgodi, da so bile te kokoši zaklane, ker so bile okužene. Bolezen lahko nastopi nenadoma, ne da bi bila da se konji preveč zredijo, postanejo leni in se močno znojijo. Zato bi smeli s koruzo in senom krmiti težke konje le izjemno, če jih uporabljamo za lahko delo in počasne vožnje. Konjem, ki morajo voziti, pa smemo pri krm' le tretjino ovsa nadomestiti s koruzo. Vsaj dve tretjini krme mora bit' ovsa, da bodo konji dobri za delo. KRIŽANJE ŽIVINE POVEČUJE PR1: DELOVANJE MLEKA. Petnajstletni poskusi ameriškega poljedelskega ministrstva so dognalj, da lahko s križanjem krav mlekaric s potomci Pre‘ skušenih mlekaric drugih pasem dobijo še boljše krave mlekarice. Telice, ki so jih dobili s križanjem bika ene pasme s kravo druge pasme, so daja'6 2499 funtov mleka več kot njihov® matere med prvo nosečnostjo. Da16 so tudi za 131 funtov več masla. Nadaljnje križanje pa ni dovedlo do š® večjega povečanja mlečnosti, ampak so te telice imele enako količino mleka kot njihove matere. LESNA MELASA ZA ŽIVINSK0 KRMO. Poskusi, ki so jih napravil' znanstveniki severnokarolinske državne poskusne postaje in ameriškega poljedelskega ministrstva, so pokazali, da ima melasa, izdelana iz lesa s hi-drolizo, s katero so krmili doječe krave mlekarice v količini do 2,7 kilograma dnevno, znatno hranilno vrednost-En funt (0,45 kg) melase ima enako hranilno vrednost kot pol funta žita-Poskusi so dokazali, da krave dobro izrabijo melaso in da bo lahko to važen dodatek k prehrani krav mlekaric. t ehnike n e NOVO ANESTEZIJSKO SREDSTVO Kot poroča Društvo ameriških kemikov, so štirje kemiki po petih letih študija odkrili novo anestezijske sredstvo, ki je mnogo mogočnejše od ko-kajna, prokaina ali dibukaina. Tehnično je nova droga znana pod imenom »1 (B-dimethy-laminc-ethoxy) -4-butylisoquinolin«, zaradi enostavnosti pa so ji dali oznako »SKF 538-a« ter je eno izmed novih sintetičnih sredstev za lokalno anestezijo. Po zaključku toksinoloških študijev bodo novo zdravilo preizkusili tudi klinično.. BENCIN NE BO VEČ LEPLJIV Kot poroča Društvo ameriških kemikov, je motnje v avtomobilskem motorju, ki jih povzroča lepljivost bencina — to je pri bencinu, ki se je delno pokvaril, ker je bil vskladiščen predolgo časa — mogoče odpraviti z novimi kemikalijami.’ Najmodernejše vrste bencina, ki jih izdelujejo po tako zvanem craoking procesu, vsebujejo vsaj nekaj razpadlega bencina, ki nastane, ko kemikalije, iz katerih je sestavljen navadni petrolej, razpadejo v lahke bencinske sestavine. Prj takem bencinu se zelo pogosto pojavi baker, bodisi ker ga je vsebovala že surova nafta, ali pa, ker je nastal med procesom rafiniranja nafte, že milijoninka bakra v bencinu zado- šča, da je kontrola nad lepljivostjo otežkočena, gumj pa se prične tvoriti, ko pride razpadli bencin v stik z zrakom. Nove kemikalije, ki jih dodajejo bencinu, pa zabrišejo vsako sled V° bakru. Najbolj v uporabi je »N. N’-disalicyden 1,2-diam.jnoprapan«. ČASOPISNI PAPIR IZ TRDEGA LESA. V Združenih državah so začel' v vedno večji meri uporabljati za izdelavo papirja in zlasti časopisnega papirja trd les topola, breze, bukve i" javorja. Najnovejši tehnološki napredek je omogočil ceneno predelovanje omenjenih vrst trdega lesa, ki ga je v izobilju, v celulozo. Ameriška proizvodnja celuloze narašča, v načrtu j® veliko povečanje papirnic na Aiaski, bodo lahko izkoristile tamošnje neizmerne gozdove. TERAMICIN POSPEŠUJE RAST TELET. Na pensilvanski državni poskusni postaji so ugotovili, da pridobijo sesajoča teleta znatno na svoji teži in s® tudi izboljša njihova telesna struktura, če uživajo male količine antibiotika teramicina. Najbolj uspešen je bil teramicin, če so pri zamenjavi mlečn® hrane z drugo okrepili vsakih 45 kg druge krme z 2 gramoma teramicina- 23.000 NEMCEV je še v nekdanjem nemškem mestu Koenigsberg (v Vzhodni Prusiji), ki so ga Rusi preimenovali v Kaliningrad. D R Spo'jna guma sa 2152 teluskonsha pipica u o Miku olmiglili malih zubaca, hoja u sebi harmoni- čno sjediojojo prednosti lakog kretanja, kočenja i dugolrajnosti. A M Spoijna gama kuja stvarno dnzvoljava mogočnost sigurne vožnje po visnkom snegu, a da se ne mo- ra pr beči starom sistemu upotrebe lanaca. S R 510 Spoljna guma hoja rešava l/aše probleme kada ovi predstavljajo blato, pesah,.neravan. i rdjav teren. R 50 Rigantska spoljna guma knja je več položila ispit i linju, kao takim, cene hiljade korisnika prevoznik sredstava u celom svetu. . _ , G D Spoljna guma sa izuzetno dubokom gazečom površinom i jako pnjačanim bočnim stranama, koja ce svoda odstraniti Uaše probleme, gde so oslovi sredine uzrok brzog istrošenja. P R E T S T A V N I S T V O ZA F. N. R. J.: TRST UL. DONOTA 3/1, - Tel. 38-827 31-906 TRANS -TRST