Letnik 1916. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CLXI. — Izdan in razposlan 3. dne oktobra 191.6. Vsebina: Št. 340. Ukaz o ustanovitvi vojne gospodarske zveze industrije za sušenje krompirja. 340. Ukaz poljedelskega ministra v po-razumu z udeleženimi ministri z dne 30. septembra 1916.1. o ustanovitvi vojne gospodarske zveze industrije za sušenje krompirja. , * Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se ukazuje tako: § 1. Vsa podjetja, ki se bavijo z sušenjem krompirja, se za čas, dokler velja ta ukaz, združujejo v »vojno gospodarsko zvezo industrije za sušenje krompirja“ s sedežem na Dunaju. Podjetja, ki se bavijo z izdelovanjem krompirjevega škroba in izdelkov krompirjevega škroba, ne spadajo pod določila tega ukaza. Podjetja, pri katerih obsega sušenje krompirja le del vsega obrata, so gledé tega dela obrata pripadniki zveze. Za podjetja, ki se ustanové, dokler velja ta ukaz, se prične pripadnost k zvezi z dnem pričetka opravila. V dvomih o pripadnosti k zvezi odloča poljedelski minister, zuslišavši zvezno vodstvo (§ 10). § 2. Namen in delokrog. Namen in delokrog zveze obsega: 1. Eventualno sodelovati pri preskrbo vanju industrije za sušenje krompirja, ki je urejeno z ministrstvenim ukazom z dne 4. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 244) ali se uredi z poznejšimi ukazi, s krompirjem, potrebnim za izdelovanje izdelkov sušenja krompirja, ter pri razdeljevanju za izdelovanje izdelkov sušenja krompirja določenega krompirja, ki je tudi uravnano z omenjenim ministrstvenim ukazom ali se uravna z ukazi, ki se izdadö v bodoče, na posamezne obrate udov zveze. 2. Uravnavati izdelovanje in razpečavanje izdelkov sušenja krompirja po vladnih odredbah, ki se izdadö gledé tega. 3. Sodelovati pri reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo industrije za sušenje krompirja, zlasti pri naredbah, da se uravna in pospeši izdelovanje, pri naredbah na polju socijalne skrbi in pri vprašanjih, ki se pokažejo ob prehodu v mirovno gospodarstvo, s tem, da podaja primerne predloge in mnenja, končno izvrševati na to se nanašajoče odredbe, kolikor izroči poljedelski minister to zvezi. § 3. Pravno svojstvo zveze. Zveza je juristična oseba. Na ' zunaj jo zastopa predsednik zveznega vodstva (§ 10) ali njegov namestnik. (tiiovtuUoli.) § 4- Dolžnosti zveznih pripadnikov. Zvezni pripadniki imajo razen posebnih obveznosti, ki so jim naložene na drugili mestih tega ukaza, dolžnost pospeševati, kolikor mogoče, namene zveze in opuščati vse, kar je pripravno oteževati ali ovirati njih izpolnjevanje. § 5. Opravilno leto. Prvo opravilno leto zveze se začne z dnevom, katerega dobi moč ta ukaz, in se konča 30. dne septembra 1917. L, nadaljnja opravilna leta se pričenjajo 1. dne oktobra vsakega leta in trajajo do 30. dne septembra prihodnjega leta. § «• Organi zveze. Organi zveze so: u) zvezui zbor, b) zvezno vodstvo. § 7. /vezni zbor. Zvezni zbor je sestavljen iz 14 do 17 udov, ki jih imenuje poljedelski minister izmed zastopnikov zvezi pripadajočih podjetij. § 8. Delokrog zveznega zbora. Zveznemu zboru je naloženo: 1. Določati višino prispevkov, ki jih morajo zvezni pripadniki plačevati v zalaganje stroškov poslovanja. 2. Preskusiti in odobriti obračun, ki ga mora predložiti zvezno vodstvo. 3. Ustanavljati določne učine, ob katerih sme zvezno vodstvo ali razsodišče (§§ 21 in 22) naložiti kazni zaradi nereda, ter določati izmero kazni zaradi nereda; pri tem sc pa pri učinih, ki se odkažejo zveznemu vodstvu v kaznovanje, ne sme seči čez kazenski postavek 2000 K, v drugih primerih ne čez 20.000 K za posamezni primer. 4. Sklepati o preskrbovanju zveznih pripadnikov s pomožnimi snovmi, ki se rabijo pri izdelovanju izdelkov sušenja krompirja. 5. Sklepati o vseh predmetih, katere predloži zvezno vodstvo zveznemu zboru samostojno ali po naročilu enega izmed vladnih komisarjev. Sklepi zveznega zbora so obvezni za zvezno vodstvo. § 9- Opravilni red zveznega zbora. Zvezni zbor sklicuje po potrebi predsednik zveznega vodstva, ako je zadržan, njegov namestnik. Zvezni zbor je sklicati v 8 dneh, ako to zahteva eden izmed vladnih komisarjev ali ako to pismeno predlaga vsaj 5 udov zveznega zbora. Zvezni zbor se sklicuje in vladni komisarji se vabijo pismeno vsaj 4 dni pred dnevom, določenim za zvezni zbor, z navedbo razpravnih predmetov. Vsak ud zveznega zbora ima v zboru en glas, v zveznem zboru se glasuje z navadno večino. Ako so glasovi enako razdeljeni, je predlog odklonjen. Vladni komisarji ne glasujejo. Zvezni zbor je sklepčen, ako so povabljeni vsi udje in vladni komisarji in ako je prišla na zbor vsaj polovica udov. Ako sklicani zvezni zbor ni bil sklepčen, naj se skliče najdalje v 8 dneh nov zvezni zbor, ki je brez ozira na število navzočih sklepčen za vse razpravne predmete, ki so bili na dnevnem redu prvega ne sklepčnega zveznega zbora. V zveznem zboru predseduje predsednik zveznega vodstva in, ako je zadržan, njegov namestnik. § 10. Zyozuo vodstvo. Zvezno vodstvo je sestavljeno iz 4 do 7 udov, ki jih imenuje poljedelski minister. Imenujé ude zveznega vodstva more poljedelski minister posta- vili tudi po enega nadomestnika za vsakega uda zveznega vodstva; nadomestnik prevzame posle dotičnega uda, ako je zadržan. Izmed udov zveznega vodstva postavi poljedelski minister predsednika in njegovega namestnika. Vsi pripadniki zveznega vodstva opravljajo svoje posle kot častno službo. Zvezno vodstvo vodi vsa zvezna opravila po določilih tega ukaza. Odloča v vseh vprašanjih, ki niso pridržana po tem ukazu (§ 8), da sklepa o njih zvezni zbor. Zlasti je naloženo zveznemu vodstvu sestaviti obračun o vsi denarni upravi zveze in predložiti ga zveznemu zboru. Ta obračun se mora sestaviti ob koncu vsakega opravilnega leta (§ 5) in ako se zveza razpusti (§ 24). « Končno je naloženo zveznemu vodstvu odločati, kakšni so in ali ustrezajo izdelki sušenja krompirja, ki so jih posamezna zvezi pripadajoča podjetja izročila zvezi, ter o najmanjšem izdelku, ki ga naj doseže vsako podjetje. ■ § n. Opravilni red zveznega vodstva. Ncposrednje vodstvo opravil je po načelnih sklepih, ki jih je sklenilo zvezno vodstvo, naloženo predsedniku, ako je zadržan, njegovemu namestniku. Zvezno vodstvo se po potrebi zbira na seje na Dunaju; sklicuje ga predsednik, ako jo zadržan, njegov namestnik. Udje zveznega vodstva ter vladni komisarji se morejo vabiti na seje pismeno ali brzojavno ali v posebno nujnih primerih telefonično. Predsednik oziroma njegov namestnik je dolžen imeti v osmih dneh sejo zveznega vodstva, ako to zahteva eden izmed vladnih komisarjev ali vsaj dva uda zveznega vodstva z navedbo razlogov. Zvezno vodstvo je sklepčno, ako so povabljeni vsi udje in vladni komisarji in ako so navzoči vsaj 3 udje zveznega vodstva, vštevši predsednika ali njegovega namestnika. Zvezno vodstvo sklepa z navadno večino glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, se določi za sklep tisto mnenje, kateremu je pristopil predsednik. Vladni komisarji ne glasujejo. § 12. Posebne dolžnosti funkcijonarjev in nameščencev zveze. Vsi udje zveznega vodstva ter vsi nameščenci zveze si morajo pri svojem poslovanju prizadevati z najpopolnejšo nepristranostjo in največjo vestnostjo. Vsi funkcijonarji in nameščenci zveze so dolžni brezpogojno molčati na zunaj o vseh stvareh zveze, za katere zvedo v tej lastnosti in katerih izkoriščanje ali sporočanje na zunaj greši zoper namene vojne gospodarske zveze ali se tiče opravilnih razmer pripadnikov zveze, in morajo to pismeno obljubiti. Pri vodstvu opravil je dolžnost zveznega vodstva s primernimi uredbami poskrbeti za to, da se zabrani zlorabljanje ali sporočanje navedb o opravilnih razmerah, ki dohajajo zveznemu vodstvu. Pozivu, naj naznanijo navedbe, ki so jih pripadniki zveze podali zveznemu vodstvu, morajo ustreči uradniki in pomožne moči le tedaj, ako jih na to pozove eden izmed vladnih komisarjev ali ako je zvezno vodstvo storilo na to mereč sklep. § 13. I Sodelovanje zveze pri prcskrhovaiiju krompirja. Poljedelski minister določi v porazumu z udeleženimi ministri, kako in koliko sodeluje zveza pri preskrbovanju industrije za sušenje krompirja s krompirjem in pri njega razdeljevanju posameznim kmetijskim in obrtnim obratom. § 14. Uravnava izdelovanja. a) Dolžnost podelovanja zvezi pripadajočih podjetij- Vsa zvezi pripadajoča podjetja so dolžna njim odkazani in od njih prevzeli krompir po ukazilih zveznega vodstva podelovati v svojih obratovališčih v izdelke sušenja krompirja v trgovini običajne kakovosti. Kadar se dajejo la ukazila, se je ozirati na dosedanji način dela in na tehniške uredbe posameznih obratovališč. Ako podjetje ne ustreza ukazilom zveznega vodstva, bodisi da ne podeluje pred-' pisanih množin, bodisi da izdeluje kljub ponovnemu opominu blago v trgovini ne običajne kakovosti (§ 10, sklepni odstavek), ima zvezno vodstvo pravico krompir, ki je še v podjetju, ki nasprotuje ukazilom, mu prisilno odvzeti in ga prodati enemu ali več drugim podjetjem v podelovanje. Da se izvrši prisilno odvzetje, se more zvezno vodstvo poslužiti sodelovanja političnega oblastva prve stopnje, v čigar uradnem področju leži krompir. Podjetje, kateremu se odvzame krompir, prejme zanj čisto nakupno ceno, odbivši stroške, ki nastanejo z odvzetjem in izročitvijo v drugo podjetje. Isto pravico ima zvezno vodstvo, ako podjetje kljub ponovnemu opominu ne doseže najmanjšega izdelka, ki ga je ustanovilo zvezno vodstvo (§ 10, sklepni odstavek). h) Razpolaganje z ne izrabljenimi najvišjimi množinami. Ako podjetje ne prevzame popolne najvišje množine krompirja, ki se mu je od-kazala za podelovanje v njegovem obratova-lišču, more zvezno vodstvo ukreniti, da se te ne porabljene množine krompirja odkažejo in izrocé enemu ali več drugim podjetjem. 8 15. Uravnava razpečavanja. «) Zvezi pripadajoča podjetja morajo svoje izdelke brez izjeme dati na razpolaganje zvezi, ki izključno oskrbuje prodajanje izdelkov. h) Zveza sprejema vsa vprašanja in naročbe na izdelke sušenja krompirja; pripadniki zveze ji morajo tudi preodkazovati vsa vprašanja in naročbe, ki jim dohajajo. c) V izvrševauje sprejeta naročila razdeli zveza posameznim podjetjem; pri tem se naj po možnosti ozira na enakomernost razpečavanja, na zemljepisno lego iu izročilno potrebo posameznih naprav. d) Prodane izdelke razpošiljajo po odredbah zveze posamezna podjetja; račune izdaja zveza. e) Zveza plača vsakemu podjetju, ako se predložijo pošiljalni izkazi, vrednost računa na podstavi ustanovljenih prevzemnih cen (lit. g). Zveza ima pravico odbiti od zneskov, ki jih je plačati po tem, vsakikrat varščino, ki jo obdobno ustanavlja zvezno vodstvo v odstotkih teh zneskov. Ta varščina služi za zavarovanje plačila prispevkov k stroškom poslovanja zveze (§ 18), plačil, ki služijo, da se izravnajo prevzemne cene (lit. i), prispevkov k izgubam, ker se terjatve ne dado izterjati (lit. f) in plačila kazni zaradi nereda (§§ 21 in 22). Varščine je nalagati plodo-nosno in jih zaračuniti s podjetji po sklepu vsakega opravilnega leta in odobrenju računskega sklepa zanj. » f) Izgube iz neizterljivih terjatev mora plačevali vsako podjetje v razmerju svojih v dotičnem opravilnem letu doseženih prodajnih izkupil k skupnim prodajnim izkupilom vseh podjetij. g) Za vsak posamezni izdelek sušenja krompirja, ki ga izdelajo pripadniki zveze ali eden izmed njih, ustanavlja zvezno vodstvo obdobno ali, dokler se ne ukrene drugače, prevzemno ceno od železniške postaje obratovališč. Prevzemne cene. ki jih vsakočasno ustanavlja zvezno vodstvo, potrebujejo odo-brenja poljedelskega ministra v porazumu z udeleženimi ministri. h) Za podelovanje krompirja v izdelke sušenja krompirja (§ 14) ustanavlja zvezno vodstvo določne mezdne postavke obdobno in dokler se ne ukrene drugače. i) Na koncu vsakega opravilnega leta je izravnati posameznim podjetjem za njihove izdelke plačane prevzemne cene tako, da dobé vsa podjetja za težno enoto izdelkov enake kakovosti, ki so jih razpečali v teku opravilnega leta, enake prevzemne cene, postavljeno na železniško postajo njihovih obratovališč. Izravnavo je izvesti ločeno za vsako izmed prevzemnih cen, ustanovljenih za posamezne izdelke. Določiti natančnejše pogoje izravnave cen je naloženo zveznemu vodstvu. le) Ali in v koliko morajo vsa zvezi pripadajoča podjetja odškodovati zvezi pripadajoča podjetja, ki brez svoje krivde niso ali niso docela podelala sirovin, ki jim jih je izročilo zvezno vodstvo v podelovanje, ali ki niso ali niso docela razpečala svojih izdelkov, in v katerem razmerju mora prispevati vsako posamezno» podjetje k tem odškodninam, določi zvezno vodstvo. Za sklepe in odredbe, ki se tičejo tega predmeta, je treba odobrenja poljedelskega ministra. Ako in kolikor veljajo za prodajanje izdelkov sušenja krompirja posebni oblastveni predpisi, se jih mora zveza držati, kadar prodaja. § 16. Izkazna dolžnost. Vsak ud zveze je dolžen izkazovali na poziv zveznemu vodstvu: 1. množino podelane sirovine, 2. množino narejenih izdelkov, 3. množino izdelkov, ki so se razposlali. 4. zalogo narejenih izdelkov, 5. stanje zalog sirovin. Natančnejša določila o času in načinu izkazovanja ukrene zvezno -vodstvo. Zvezno vodstvo ima pravico, da preskusi pravilnost teh izkazov po 'kontrolnih organih, ki jih postavi; tem organom morajo posamezna podjetja dati na razpolaganje vse zahtevane pripomočke, da se nedvomno ugotovi stvarni položaj. Ako se branijo, mora politično oblastvo prve stopnje na prošnjo zveznega vodstva prisilno izvršiti zahtevane ugotovitve. S 17. Prevozna potrdila. Javna podjetja (železniška ali parnoplovstvena podjetja) smejo sprejemati pošiljatve izdelkov sušenja krompirja v prevoz le tedaj, ako je voznim listinam priloženo prevozno potrdilo, ki ga je izdala vojna gospodarska zveza po obrazcu, predpisanem v dodatku. Pošiljatev, ki so ob času, ko dobi ukaz moč, že izročene prevoznemu zavodu, se ne tičejo ta določila. Za pošiljatve vojaške uprave ter za pošiljatve iz carinskega inozemstva, iz Ogrskega, iz Bosne in Hercegovine ni treba takih prevoznih potrdil. Javna prevozna podjetja pa so dolžna vsako pošiljatev izdelkov sušenja krompirja, oddano v kraju izven Avstrije po namembni postaji naznaniti tudi vojni gospodarski zvezi in navesti adresata, oddajno postajo in težo pošiljatve ter hkratu obvestiti adresata. § IX- Stroški poslovanja. Za zalaganje stroškov, ki nastajajo iz izvrševanja nalog, odkazanih vojni gospodarski zvezi s tem ukazom, mora vsako zvezi pripadajoče podjetje plačati zvezi od vsake krone prevzemnih izkupil, ki jih je izkupilo, znesek, čigar višino določi zvezni zbor za vsako opravilno leto naprej. Ako se s temi prispevki stroški poslovanja opravilnega leta ne morejo popolnoma poravnati, ima zvezno vodstvo pravico nezaloženi ostanek stroška nabaviti z razmerno porazdelitvijo na zvozi pripadajoča podjetja. Zaostali prispevki se morejo izterjati po politični izvršbi. g 19. Državno nadzorstvo. Zveza je pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršujejo vladni komisarji, ki jih je imenoval poljedelski minister v porazumu z udeleženimi ministri. Vladne komisarje je. vabiti na vse razprave in seje zveznih organov, pravico imajo vsakčas povzeti besedo in staviti predloge, o katerih se mora sklepali. Nadalje imajo pravico odložiti izvršitev sklepov in odredb zveznih organov za toliko časa, da odloči poljedelski minister. Vladni komisarji imajo tudi pravico vpoglo-dovati v vse knjige zapiske in opravilne spise vojne gospodarske zveze in zahtevati vsa pojasnila, ki se jim zdé potrebna. Končno ima vsak izmed vladnih komisarjev pravico zahtevati, da se predmet, ki ga označi, predloži zveznemu zboru, da o njem sklepa, četudi predmet ne spada v delokrog zveznega zbora (§8). § 20. Državno oilobrenje. Odobrenja poljedelskega ministra potrebujejo sklepi in odredbe, ki se tičejo: a) višine prispevkov k stroškom vojne gospodarske zveze, b) odškodovanja podjetij po § 15, lit. k, <•) ustanavljanja prevzemnih cen (§ 15, lit. (J),