EogJ^n.j " ■QUALITY ^ " Š | Pfc1 NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI MedLT^lMcl j I^XXVII.—LETO XXVII. ^ CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 17, 1944 ............~ ..... ŠTEVILKA (NUMBER)' 89 yelika trojica se je ^edinila glede °Sacije Nemčije , ! k^0NDON, 16. aprila. — Ka-Sv Se Poroča, je zavezniška po- tovi°Valna komisija skoro izgo-načrt glede okupacije Gla C1Je' kadar se konča vojna. net,S?m te&a načrta bo imel ge-^Eisenhower skoro oblast Do, VroPo, kakršne ni imel še en vojaški poveljnik. Kale ' i 'iške * Se razume' bodo.ame- | c e t e zasedle Bavarsko, ' k. ertemberško in Saksonsko, ] r 1J 0 južnozapadni del ] % H"''6 imaJ° okuPirati -'ta ° Nemčijo do reke Odre; okupacije bi tekla juž-Ba)t Slezije pa do Stettina na lačrt Britske čete bi P° tem \W.U °kupirale severozapadno Pri i0(jel ?kuPaciji Berlina imajo 1 we0Vati vse tri velesile, Po- : ikUT?n P a ■ b 1 se nahajalo pod j' hJ- anglo - ameriško oku-l' uJo. Ka 'leži Se Avstrije» s° An~ Hi , predlagali, da bi jo zase-! ^je 'kanci' toda Rusija je nen,Za to« da pri okupaciji o-dežele sodelujejo vse J i Novi grobovi j Jernej krebel i i :boiel zjutraj je naftioma :0? t srčno kapjo, kateri jej -lejj^ aj minut podlegel, Jer-i; webel. star 65 let, stanujoč | Arcade Ave. Soproga, ( :. I ^ preminila 22. marca; J itroki.ukaj zapušča žalujoče!, ^dolpha, Mary, pdro-;( V°kač, Ano, poročeno j ( Frances, poročeno | t>ini,Vlcl>, dva vnuka in več so-0*t,' °v- Doma je bil iz kjer ';ne£a Brda, fara Košana, ] f^L.^Pušča več sorodnikov. 1 -ie bival 40 let in je bil 1 'Vrev'U§tva Mir" št 142 SNPJ-. ^45Gj.Se vrši v četrtek ob in sjUl-i zjutraj iz Joseph žele % p °v' Pogrebnega zavoda, 'ije i'' 152 St., v cerkev sv. Ma-i C° Do) llafk° v družinsko grobni-•Hiv Gkr eroba soproge na Cal-kopališču. Truplo bo po-'olf J 11 a mrtvaški odber v to-u,traj. 1» * * K AUi Ine VALENT d°lgi bolezni je umrla va.r e Valent, rojena Hoče-Ariara ^^ let, stanujoča na V °n Rd. Doma je bila šia ^ emberka, odkoder je pri- j W Cleveland pred 4?. leti. \ j, 2aPušča tri sinove Jako-\y anl ZBORA S'p1^' je Mladinski pevski azWova! desetletnico svo-l^Ho >St°''a z vprizoritvijo b" na 0perete "Janko in Met-H Dv odru SDD na Waterloo ^ obč°'ana je bila nabito pol-JUv^«** ki je navdušeno ' mlaclim pevcem. So se odlikovali Rich-S ^etic- Mary Sever, Doro-' Betty Cerjan, Violet ii Ni]"1 Wi'ma Glažar. Petje 'Na v Hiss Alice Artel, re- • Stebla j. Tarnopol padel; Rusi v predmestju Sevastopola Sovjetske čete vidijo iz predmestja; letala obstreljujejo nacije v mestu in na ladjah ;t e LONDON, 16. aprila. — Rusi so včeraj prodrli v j predmestja Sevastopola, od katerega se nahajajo samo še tri milje in pol, medtem ko je druga ruska armada v h stari Poljski po trimesečnem obleganju zdrobila nemško )> posadko, broječo 16 tisoč mož, in zasedla mesto Tarno-il pol. Padec Sevastopola očividno ni več daleč. Sovjetski polnočni buletin je* poročal, da sovjetske bojnel ladje n letala potapljajo ladje, s katerimi skušajo Nemci evakuirati čete iz Sevastopola; da; se na tisoče Nemcev in Romunov podaja brez boja, in da jej bilo mnogo tisoč sovražnih čet zajetih v gorah ob južni obali vzhodno od Altfšte, ki se nahaja ' 41 milj vzhodno od Sevastopola. Bliskovito prodiranje Rdeče j vojske ob zapadni obali Krima i Rdeča , vojska je /. bliskovito j naglico udarila skozi utrjeno j ozemlje na zapadni obali Krima, za čigar zavzetje tekom 1941 in 1942 so Nemci, ki so te-| daj oblegali Sevastopol, potre-' j bovali polnih osem mesecev, in ! prodrla v predmestje Ljubi-' : movko. Druge edinice Rdeče vojske j sp tekom dneva prodirale ob i progi Sirhferopol-Sevastopol in, i zavzele kraj Dovattkoj, ki se na-1 i haja samo devet milj od Se-1 vastopola. Rusi so istočasno v operacijah j od treh strani zavzeli kraj šul,j ki leži 10 milj vzhodno od Se-1 j vastopola in 9 milj severovzho-! dno od Balaklave na morski: ! obali. V ruske roke je padel! ■'."'."i tudi distriktni center Albat, 15j Imilj vzhodno od Sevastopola. j Eksplozije oljnih skladišč; i kolodvori gorijo Ruska vojska se nahaja žel 'i tako blizu Sevastopola, da so| . čete videle, ko so sovjetska le-; tala v masah vprizarjala napa-| de na osiščne čete v mestu, in! komunike j pravi, da se je čuloj-; silne eksplozije, ko so bila oljna h skladišča pognana v zrak. Po-1' | žari so tudi izbruhnili na želez-; ^ ( niških postajah. Rusi so v teku zadnjih dni za->/ : dali Nemcem in Romunom stra-i ^ hovite udarce na treh različnih! frontah, kar se glasom izjav! ! sovjetskih časnikarjev, ki se na-j j haja jo na fronti, kaže v rastoči j ; demoralizaciji sovražnikovih čet , in zajele' 10,680. Ostanki nem-l ;)ških in romunskih čet so v pa-| ( niki zbežali v spodnjo Besara-| bij o. j i 1 V tej .kampanji so Rusi tudi j i uničili alj zajeli ogromne zalo- v ge vojnega materijala. j s i Na Krimu je v petek kapitu-j3 liralo nadaljnih fe,000 Nemcev z - S in Romunov, s čemur je število f • ' r - osiščuih ujetnikov na krimskii i: fronti v teku sedmih dni na-[ li rasti o na 37,000. j EKSPLOZIJA V GLEDALIŠČU NA OPČINAH UBILA 80 NACIJEV, ZA KAR JE BILO USTRELJENIH 605 TALCEV LONDON, 16. apr.—Buletin, ki ga je poslala radio postaja ''Svobodna Jugoslavija," javlja, da je v eksploziji mine, ki je bila položena pod neko gledališče na Opčinah pri Trstu, bilo ubitih 80 nemških vojakov. Naciji so nato odgovorili z usmrčenjem 605 talcev. X I|| __ Gen. Mac Arthur se . V 'JI V*1 se ni odločil Z zavezniškega glavnega sta- j ■ j na na jugozapadnem Pacifiku j, . je gen. Douglas MacArthur da- ■ nes poslal izjavo z ozirom na i • pozive njegovih pristašev v Ze- ( • dinjenih državah, da pove, ali | ' je kandidat za predsedništvo: i ali ne, ki pušča vprašanje na; . stežaj odprto. Kakor razvidno, se Mac Arthur še ni odločil, da-li bi spre-1 jel republikansko kandidaturo, ako bi mu bila ponujena, ali a-| ko bi se ga "draftalo." Svojo | i izjavo je podal, potem ko je dr- j " žavni poslanec A. L. Miller iz 0 Nebraske dal v javnost tozadevno korespondenco, ki jo je 0 imel z MacArthurjem, o kateri | se je general izrazil, da ni bila i 0 namenjena za javnost, i. i- Miller je prosil MacArthurja, i- da je na razpolago republikan-:t ski stranki za nominacijo. Mac-' e Arthur je odgovoril, da ne pri-j čakuje uresničenja Millerjevihj "laskavih prerokovanj," da bij 14 AMERIŠKIH LETALCEV DOSPELO NA ŠVEDSKO I1 STOCKHOLM, 16. aprila. — i! Včeraj je dospelo na Švedsko 14 I ameriških letalcev, ki so bili tekom nedavnih operacij nad j' Nemčijo prisiljeni na zemljo na l 1 i Danskem in na danskih otokih, j nakar se jim je v malih čolnih j i j posrečilo zbežati pred Nemci. ! 1 V mesto Malmo je prišlo J10 j i letalcev, ki so se pred štirimi i dnevi s padali rešili z nekega o-1. I hromljenega bombnika in se < ! skrili v gozdu na obrežju. Štiri j nadaljne letalce so pobrali ribi- : i či blizu Kalmara, potem ko so ] j priveslali z danskega otoka j Bornholm. j Cetvorici sta pomagali dva| Danca, ki s t a prišla z njimi, j Kot begunca nista podvržena i internaciji in bosta poslana v Anglijo, kadar bo na razpolago transportacija. Podprimo borbo Amerike za demo-1 kracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih i znamk! j v slučaju kandidature zmagal v I sleherni državi. — ^ Ameriška letala bombardirala Belgrad LONDON, 1«. aprila. — Nemška D. N. TJ. agencija je danes poročala, da so a-meriški bombniki h Sredozemlja danes vprizorili prvi težki napad na Jugoslovansko prestolnico Keograd, in bombardirali tudi več drugih mest v ju/.uovzhodni Evropi, med njin»i tudi Bra-sov (znan tudi pod imenom , Kronstadt), indi st r i j s k i center v Transilvaniji, 90 milj severo/.apadno od Bukarešta. • ' . '1 ' To je bil prvi zračni napad na Beograd izza (i. a-.i prila 1941, ko so Nemci pr-| vi dan svoje invazije Jugoslavije v mestu ubili 12 tisoč oseb. Od tedaj je Beograd postal sedež srbske lutkarske vlade gen. Nedi-J ča in od prošlega oktobra . i se tam nahaja glavni stan ! za vse nemške operacije na J Balkanu. »I___—j._____: ČASNIKARJI NA STAVKI PROTI CENZURI V BURMI ij - Londonski listi ostro - ] kritizirajo optimistične vesti s fronte v Indiji. Svarilen vzgled Singapora i | LONDON, 16. aprila. — Pet - vojnih korespondentov, ki za-| stopajo večji del britskega ča-j sopisja v Burmi, je danes na-, znanilo, da ne bodo poslali iz o-) menjenega vojnega gledišča no-I! benih nadaljnih poročil, dokler j ne bo cenzura odstranila obsto- ' ječih restrikcij. Vojni časnikarji so dvignili protest proti vojaški cenzuri ob j času, ko je br'itsko časopisje pr-' vič, odkar so Japonci začeli z i invazijo Indije dalo izraza resni vznemirjenosti nad razvojem v Burmi. Lord Winstev je v "London j Reynold News" objavil članek, i v katerem svari britsko javnost, da naj ne pozabi "nesmiselnih in optimističnih izjav, ki so bila objavljena pred padcem Singapora in nesposobnega ge-neralstva, ki je prineslo izgubo Burme." ' V članku je rečeno, da vesti, | ki prihajajo z glavnega stana j generala Auchinlecka, češ, da je t izguba kraja Tiddina "brez strategične važnosti," zelo ne-j prijetno spominjajo na dni pred l j padcem Singapora. ■» | List "London Daily Obser-i j ver" tudi ostro kritizira vojaš-j ko cenzuro v burmski kampanji 0 j in pravi v tej zvezi, da po za-,i | slugi cenzure v Indiji ankleška - j javnost sploh ničesar ne ve gle-e de položaja v Indiji. Pomirje-•i valna poročila, ki nosijo vs' i- znake cenzorskih svinčnikov o pravi list, povzročajo več skrb a kot vesti s fronte. i I ■_ a i. VILE ROJENICE a Pretekli četrtek so se vile ro v jenice zglasile pri družini Mr 0 in Mrs. Charles Sterbank, 73^ Hall Ave., St. Marys, Pa., ir pustile v spomin krepkega sinč j, ka, ki je drugi sinček v družini h Dekliško Ime matere je bil' Rose Ivančič, ter je hči družin' v Mr. in Mrs. Frank Ivančič, 124' E. 61 St. Čestitamo! Ameriška bojna letala nad Nemčijo; [Bukarest in Ploestiia bombardirana Tornado v Georgiji i in South Carolini; 38 mrtvih, 500 ranjenih ATLANTA, 16. aprila. — Da-1 1 nes je divjal tornado v severovzhodni Georgiji in zapadni i ; South Carolini in v okoli 100 , milj širokem pasu povzročil | smrt najmanj 38 o$eb, medtem ko je bilo nad 500 oseb ranje-1' nih. škoda na lastnini še ni o- s cenjena, toda smatra se, da je visoka. I Georgia je bila najhuje udar-I jena. Iz poročil Rdečega križa je razvidno, da je bilo v Georgi- ' ji ubitih 21 oseb, in sicer 12 v ! okolici Roystona in 9 v okraju ; Hart. ' ; V South Carolini je bilo v tornadu ubitih 17 oseb. Vihar, ki se je vil sem in tja, j j je sledil nalivom in nevihtam in 1 je najprej udaril v bližini Gainesvilla v Georgiji. Samo v ; Roystonu je bilo ranjenih nad I, j 100 oseb in uničenih nad dvaj-i J set hiš. V-enem slučaju je bilo ; j ubitih pet članov ene družine. V South Carolini je bil naj- : huje prizadet Greenwoood z o-kolicp', kjer je bilo osem .oseb ! ubitih, nad 150 pa jih je dobilo f S poškodbe. : ■ • ★ ★ Naši fantje-vojaki j: !★ * Mr. in Mrs. Andy Mirtich, : 12815 Kirton Ave., West Park, Ohio, imata dva sinova, in oba j se nahajata pri mornarici. Sta-' rejši sin Andrew W. Petty Of-1 ficer 2 c se je baš nahajal na 1 štiri dnevnem dopustu, ter je "; bil že trikrat 'onstran morja, j 1 Prvič je bil, ko so zavzeli Sicilijo v Italiji. Potoval pa je tu-i di preko Atlantika in sedaj pa preko Pacifika. Njegov naslov; 1 j je: A. W. Mirtich, M. M. 2/c, I ! U.S.S. Orizaba, c o F.P.O., San; Francisco, Calif. 1 Drugi sin Joseph, se tudi že j nad leto dni nahaja pri mornarici, in bil je t u d i že trikrat | preko morja. Ko se vrne iz če-" trtega potovanja, upa, da bo 1 prišel domov na dopust. Njemu1 se zelo dopade pri mornarici, 1 toda piše, da dom je dom. Nje- \ gov naslov je: Joe Mirtich S 1 c, Armed Guard S.S. Julia L. J; Dumont, c/o Fleet Post Office, ; | San Francisco, Calif. M Prijatelji so vabljeni, da jima I pišejo. _ - . . i. Amerikanci so izgubili 30 letal; 18 nemških letal zbitih. Ameriški letalci v Romuniji podprli Rdečo vojsko « _____________ LONDON, 16. aprila. — Včeraj je mogočna ameriška zračna sila, brojčča okrog 2000 letal, s svojih baz v Angliji in Italiji, udarila nemška zrakoplovska polja in transportne centre, v udarcih, ki so namenjeni v direktno podporo Rdeči vojski, pa je bombardirala romunsko pre-stolico Bukarest in oljno središče v Ploestiju. Močna sila ameriških bojnih letal je s svojih britskih baz udarila deset zrakoplovskih polj v Nemčiji in v od Nemcev okupiranem teritoriju, in nekatere formacije bojnih letal so! prodrle skoro do Berlina, kjer I so napadle neko zrakoplovskoi polje. Mnof/o nemških letal uničenih na zemlji i Napadalna sila, ki je štela od 500 do 750 letal, je v zračnih j bitkah sestrelila 18 nemških! bojnih letal, ampak je pri temi j sama izgubila 30 letal, kar je! ' najvišja izguba, ki so jo še! j kdaj v enem dnevu utrpela ame-! riška bojna letala. Amerikanci! so uničili tekom napadov na nemška zrakoplovska polja tu-; 1 di mnogo letal na zemlji. Ameriška bojna letala so spustila tekom svojih operacij j nizko nad svoje tarče. Poleg' letalskih polj se je vprizorilo napade tudi na čolne, anti-letal-! ske vagone, neko tovarno in na! lokomotive v Nemčiji. Piloti, ki! so se vrnili, poročajo, da so poškodovali 17 lokomotiv. ! Ameriški težki bombniki v Angliji so po šestih dnevih napadanja na nemške postojanke včeraj že drugi dan počivali. Ameriška letala 150 milj od rusko-nemške fronte Ameriška letalska sila, ki je vprizorila napad na Bukarest1 in Ploesti, je štela okrog 700] i*-—:-- težkih bombnikov, katere je i spremljalo najmanj 500 bojnih letal. Tekom bombardiranj^ oljnih naprav v okolici Ploesti-|ja je bila samo kakih 150 milj i od rusko-nemške fronte v Ro-I muniji. j Radio v Budimpešti je snoČi j poročal, da so bila sovražna letala zopet nad Ogrsko ter svaril, da je prestolica v nevarnosti pred napadom, iz česar se skle-j pa, da so zavezniška letala ha-; daljevala z napadi na osi št'na ! prometna sredstva na Balkanu, j potem ko se je zmračilo, Bukarest in Ploesti predstav-I ljata važni točki v sistemu za ! zalaganje osiščnih čet, ki so v borbi z Rusi. Ameriški bombni-' ki z bazami v Italiji so morali i napraviti polet, ki znaša na ! oba kraja 1200 milj, da so bbm-j bardirali svoje tarče v Romuni-| ji, in znaten del poleta je moral biti napravljen preko visokih I gora in gorskih prelazov. Zavezniška letala napadla Niš v Srbiji Nemški radio je snoči poročal, da s6 zavezniška letala vprizorila napad na Niš v južni : Srbiji, kjer se nahaja važno železniško križišče na progi med , Belgradom in Solunom. Nemški radio je trdil, da je bilo nad Romunijo "navzlic ze-■ lo slabim vremenskim pritiskam" sestreljenih 12 ameriških M bombnikov. a; ; Nemci in eetniki gen. Mihajlovica v skupni ^ofenzivi proti partizanom v Črni gori LONDON, 16. aprila. — Svo-; bodni jugoslovanski radio danes poroča, da so Nemci skupno s četniki gen. Mihajlovica, in vojaštvom generala Nediča j in Albanci podvzeli močno o-fenzivo v Črni gori, katero ho-; čejo za vsako ceno dobiti v svo- j jo oblast, predno zavezniki prič-; no z invazijo na Balkanu. NaCiji in njih oprode razpolagajo v ofenzivi z letali in mnogimi tanki, se glasi poročilo z glavnega stana maršala Tita.; • "Naše čete vodijo mogočen od-■; por," pravi poročilo. O ostrih' bojih se poroča tudi , iz vzhodne Bosne in Macedoni-. j je, kjer so partizanske sile ubi- • le 170 Nemcev, pognale v beg ■ dve bolgarski koloni in zapleni- • lle mnogo vojnega materijala. ■ NEW YORK, 16. aprila. — Tukaj je bilo ujeto radijsko poročilo z glavnega stana maršala Tita, ki javlja, da so zavezniški torpedni čolni v teku zadnjih o- 1 smih dni ob jadranski obali po-.1 topili osem sovražnih ladij. Na italijanskem bojišču jej padel dne 29. januarja 1944 Pvt. Robert J. Stare, star'20 let,: član društva št. 37 ABZ v Cle-1 velandu, Ohio. Padli mladenič je bil rojen v naselbini Elcor,; Minn. Njegova mati Mrs. Mary; Stare izhaja iz znane Karishe-ve družine v Biwabiku, Minn., oče, Joseph Stare, po domače Ježov Jože, pa je doma iz Go-; riče' vasi pri Ribnici. Pokojnik; zapušča poleg staršev tudi brata Josepha, ki je v ameriški voh j jaški službi preko morja. Stric pokojnika, Janež Stare, je bil libit v Italiji tekom prve svetov- i ne vojne. I F ZADNJI POZDRAV Članice društva sv. Ane jšt. 4 SDZ so prošene, da.se ob 8. i yri nocoj zberejo v Grdinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62 j St., da jzkažejo zadnjo čast ' umrli članici Mary Sterle, v torek ob 8:30 uri, da se pa po ; možnosti udeležijo njenega po-! greha. NOVA TAJNICA Društvo Svoboda št. 748 SNPJ je na mesto umrle tajnice , Mrs. Ane Barbič izvolilo novo I tajnico v osebi Mrs. Josephin« i Terbižarn, 14707 Hale Ave., LI. 1464, kamor se naj članice v 1 društvenih zadevah obrnejo. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ENAKOPRAVNOST"1 Owned and Published by t' THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO 6231 ST. CLAIR AVENUE - HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays g SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) i By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): ]: For One Year — (Za celo leto) .....................................................................................$6 50 ' - For Half Year — (Za pol leta) ..............................................'.............ZZZZZZ.............. 3 50 * For'3 Months — Cz a 3 mesece) .........................................'JZZ......" " ""' 2M 1 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: ^ ]" (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ................................................................................. $7 50 ( For Half Year — (Za pol leta) ..............................'..........................ZZZZZZZZZ............ 4 00 1" For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ 2.25 ...................... ' ■ '" .....................r O For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ............................................................................................................................................$8 00 1" For Half Year — (Za pol leta) ...........................................................ZZZZZZZZZ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26tli, 1918 at the Post Office at Cleveland, q Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. --——-------- Q ___♦ _ r Kaj piše armadna revija "Yank" I a o jugoslovanski osvobodilni borbi ~ (Piše Saržent Walter Bernstein v armadni reviji "Yank") Ko so rilci postajali bolj in bolj uspešni, so partizanske skupine počasi dobivale obliko rednih annadnih enot. Oprema, katera je bila "vzeta" Nemcem in Italija- ] noro, je počasi prihajala v njihove roke. Zrastla so cela g omrežja1 zalognih postaj, katere je organiziralo in zakia- i dalo ljudstvo samo. Več in več prostovoljcev je prihaja- s Jo, vsi so se morali zmuzniti skozi nemške vrste, in arm a- 9 da se je počasi ojačila, tako da je pokazala Nemcem zo- be — postavila svojo dobro-definirano fronto, ob istem A času pa obdržala enote premičnih gerilcev, kateri so nad- i Jegovali sovražnika za hrbtom. i • Dne 1. maja, 1943, je glavni stan izdal odredbo, da j se upelje častniške in nižje-častniške stopnje v armado, t Ti so bili zbrani izmed mož, kateri so že bili voditelji 1 enoty in so jih, vojaki že izbrali kot najbolj hrabre in spo- ' sobne med njimi. Vsi so imeli že dve leti priliko, da po- j kažejo, česa so zmožni — in sedaj njih vrste redno nara- t ščajo. Nadomestili ^jp svojci domače orožje z najnovejši- i mi sovražnikovimi modeli, tn sedaj se borijo proti nem- 1 škim tankom z nemškimi "anti-tank" puškami. To je dalj- 1 ni klic od tiste noči v mrtvi, krvavi preteklosti, ko je ti- J soč gerilcev, oboroženih le z lesenimi sulicami, ponoči , napadlo celo nemško postojanko, da so si priborili puške t in municijo — to, kar so tako silno potreboyali. < Partizanska armada se razlikuje od skoraj vsake "j druge armade na svetu, zato ker je bila, in je še sedaj, t . sestavljena iz obo jih: mož in žena. V nekaterih brigadah - je 20 odstotkov žensk. Ženske rabijo -puško' kot moški, in ' so tudi žemke poveljnice pri stotnijah. Oblačilo imajo j enako in tudi enake odgovornosti in težave. t Armada sama je razdeljena na osem zborov, in se \ potem nadalje deli na divizije, brigade, bataljone in stot- j ni je. Podlaga bojne enote je bataljon; stotnija malokdaj < gre ven na svoje, razen če se poda na izredno misijo. To- i da družabna enota je stotnija, kateri načeljuje vojaški ;$ poveljnik in tudi politični častnik. So istotako bataljon- [ ski, brigadni in dhizijski politični častniki, in vsak "pla- x tun" ima svojega "delegata," kateri deluje kot "asistent." i Ti politični častniki-niso zastopniki kakih posebnih j j strank. Oni zastopajo osvobodilno gibanje kot celoto, in j < več kot 70 odstotkov teh Častnikov ni imelo pred vojno t nobenega političnega ozadja. Političen častnik za stotni- .i jo je izbran od stana, divizije iz vrst "platunskih delega- | tov." "Platunski delegatje" so izbrani iz vojaških vrst, in js njihova glavna naloga je, da pomagajo graditi bojno mo- i8 ralo in vzajemnost med vojaštvom. |1 j1 Vsaka stotnija ima sejo najmanj enkrat na teden, pri 1i kateri predseduje politični častnik, in tam se "prezrači- jš jo" vse pritožbe. Na te seje častnik prinese vse politične i probleme, kakor hitro se pojavijo. Pretresa se splošni po- ! s litični in vojaški položaj v Jugoslaviji in drugod in tudi |s vodi razprava o enem ali drugem predmetu. Ob času bit- je • ke se ta častnik udejstvuje kot drugi. Ko se bitka prične, j1 ' ima-stotnijski poveljnik polno oblast, toda pri sejah, ka- * tere se vVše po bitki, ima politični častnik pravico kritizi- : d rati akcijo, kakor tudi posamezen vojak. Te seje so ne- i v navaden pojav pri armadi. Vršijo se 'pred in po bitki, s Pred bitko govorijo možje o namenu te posebne akcije, k o t-iktiČnih načrtih in o pomenu, katerega zavzema v j ^ splošni strategiji. Pošlje se tudi pozdrave maršalu Titu. i p Seja po bitki ima značaj kritike. Vsakemu možu je dovo- n ljeno reči, kaj misli o obnašanju stotni je. Kakšno je bilo -b< vodstvo — dobro ali slabo. Posamezniki so pohvaljeni k ali grajani, če posameznik koga kritizira, mora imeti de- ^ finitiven dokaz v podporo svojih izvajanj. Kadar se odkrije, da je bilo kaj narobe, se nemudoma deluje na tem, ^ da se popravi na zadovoljstvo cele stotnije. Toda kadar n > je sklep enkrat narejen, je zakon in nihče mu ne smej ugovarjati. Stotnija tudi voli kulturno izobraževalni odbor, či-1 gar delo je opravljati družabne in politične posle stotni-1 je. Neukaželjnost je zločin; vsak mora znati čitati in! pisati. Odbor tudi naredi učni načrt za stotnijo in pri- j J pravi predavanja o vsem — od zgodovine do računstva, o Ako so knjige na rokah, so razdane po skupinah 5 ali 6 " mož, kateri delajo na istem predmetu..V nekaterih briga-0 dah ima vsaka stotnija svoj list, kateri izhaja enkrat na o mesec in vsebuje od 40 do 50 tipkanih strani. Večina 5_ stotnij ima žepnega formata, ki gre od moža do moža in v katerega mora vsak prispevati najmanj en članek na o mesec. ? Cela partizanska armada hrepeni po novicah, in ko se dobiva dnevna radijska poročila se hitro razširijo po - enotah. Možje se posebno zanimajo za politična vpraša-. nja in rečeno je, da ima povprečen partizanski vojak precej natančno in točno znanje vsega od notranje situacije v Francovi Španiji do vojnih razmer v Ameriki. Vlado 1\: ) Narava — življenje — družba [. ^ - jj Bistvo narave lahko spoznavamo le tedaj, če delne spre-l" membe v razvoju zemeljske snovi povežemo v celoto. Vsi i- naravoslovni pojavi so plod i., spreminjajoče se narave, tako , življenje kakor tudi mišljenje, ki se poraja v možganih. Or-" gansko življenje se pojavi šele 11 v določeni stopnji zemeljskega i- razvoja. V materiji, ki se neprestano giblje, nastajajo živa bitja. Razvoj rastlinstva in a živalstva je v tesni zvezi s pod-). nebnimi in geološkimi razmera-jj mi. Narava daje bitjem obliko in snov. Da se 'v njih ohrani življenje, nadomeščajo izrab-ljeno moč vedno sveže sile. Pre-»navijanje, razmnoževanje in i- boj za obstanek so prvotno gi-[_ balo življenja. To osnovno poj- • movanje bistva in sprememb v naravi imenujemo dialektiko. V ^ mladosti bitje nastaja in gori, -1 nato doseže popolnost in napo-e sled začne odmirati. V boju za obstanek se bore bitja proti tujim silam. V tem boju zmaguje-e jo močnejši, kar je slabotnega, j, mora propasti. Rastline tekmu-[-) jejo v boju za prostor, hrano in svetlobo. Močnejši poedinci izpodrivajo in preraščajo šibkej-0 še. Lepo sliko take naravne bor-| be dajejo gosto naseljeni go-e zdovi, travniki in solricne jase. še srdite j ši je boj za obstanek pri živalih. Za primer vzemimo j Ostrige. Samica zleže več kot >. milijon jajčec. Iz njih se izle-! žejo ličinke, s katerimi se hra-^ nijo morske živali. Izračunali so, da iz 500 milijonov ličink do-raste komaj 500 do 600 školjik. Razmnoževanje varuje ohrani-■ I tev posameznih vrst živih bitij. [Razvojna zgodovina življenja 11 j (ontogenija) dokazuje, da se iz 0 bitij nižje stopnje razvijejo viš- j- je vrste. j ■- j Ta razvoj moremo točno zali j sledovati pri nekaterih žival-i. j skih in rastlinskih deblih. Pri i žabi naletimo na tipičen primer, j Iz sluzastih jajčec nastanejo ■j : paglavci, ki dihajo najprej s _ škrgami, in šele po dolgotrajni j preobrazbi se razvije iz paglav-L j ca dorasla žaba. Bitja lahko do-| sežejo tudi višje lastnosti od 1 | svojih prednikov. To dokazuje . i embrijologija (nauk o razvoju , J ploda). Znani nemški naravoslovec Haeckel je s svojim bio- ; genetičnim zakonom pokazal, " j da vsak embrijo (plod) preživi - j vse glavne stopnje razvoja, ki . so ga napravili njegovi predniki. Če zasledujemo na pr. razvoj 'kokošjega jajca, vidimo, da sa' j začne z enostavno celico, nato • 1 preide v gastrulo, mehu podob-; - no žival, nato v obliko črva, ri-) .be in nazadnje v ptiča. Vse to j kaže, kako se je postopoma razvijala veja živih bitij, katerih zadnji potomec je ptič. Najenostavnejši in osnovni > del življenja v naravi tvorijo i', rastline. Iz zraka in vode črpa- ; jo razne snovi ter jih s pomočjo solnčnih žarkov spreminjajo v : organsko maso, ki jo potre-! bujejo za življenje. Vsa ostala bitja so tesno vezana na rastlinstvo. Ono jim daje hrano | in urejuje podnebne razmere. . Najmanjše živali (mikroorga-j 1 , nizmi) pa pomagajo rastju; j: j dajejo mu gnojila in pospešu- z i jejo razpadanje organskih sno- -J vi v rodovitno zemljo (humus). r ! Medsebojno zbiranje in odda- s .jjanje sokov ustvarja poveza- z > n ost vseh življenskih sil v na- t 11 i-avi. N ■ Pradomovina življenja "je € "j morje. Odtod se je razširilo živ- [ 1 ljensko okrožje v sladko vodov- 8 je, nato v zrak in nazadnje na 1 kopno zemljo. Da življenje lah- 1 ' ko vzraste, obstane in se razvi-' ja, morajo biti izpolnjeni važ- p ni pogoji. Brez vode, zraka, primerne toplote, svetlobe itd., bi 1 'j bilo življenje nemogoče. Ze- s imeljske razmere se pogosto ;i spreminjajo; boj za obstanek j. J zavzema vedno drugačno obliko, j, i Medsebojni življenski odnosa ji i, ■'ter skupna stremljenja po sa-|, 'j moohranitvi silijo bitja v živ-j ^ ; j Ijenske skupine. ,V mnogih živ- j, ' ljenskili okrajih tvorijo rastli-:t "I ne in živali združitve tako, da', ' opuste medsebojno tekmovanje ^ 'lin se zberejo k sodelovanju. V ^ 'i boju za obstanek si pomagajo, j ' da se lažje ohranijo in razvija- j '■j jo. S sodelovanjem nastopi no-1, 'j,vo razmerje med posamezniki;^ začenja se prvo vrednoten je | ,, ■ družbe. Vzdrževanje posamez- \ , nikov na račun skupnosti u-|z ' stvarja v združbi delitev dela L in gradi čvrsto zajednico. Vsled; , 'tega nastanejo nove življenskeji '! razmere: i n d ividualizem se v umakne, na njegovo mesto stopi 7 kolektivizem. ^ Skupno življenje v zajednici: , in skupne napore v boju za ob- d sta nek imenujemo simbioso. V n 1 naravi najdemo veliko prime-'s rov za simbioso. — živalsko in v | rastlinsko sodelovanje opažu-jemo pri algah, ki se nasele v s obliki rjavih, rumenih ali ze- j lenih telesc v živalskih celicah. i> 'Alge proizvajajo s pomočjo j p svetlobe kislino, ki jo potrebuje-; d jo živali pri dihanju. Istočasno b pomagajo delati v živalskem te-1 v lesu sladkor in škrob, s katerinv o •!«e žival hrani. V celicah pa sr-jz . kajo alge vodo in svetlobo. z Najlepše primere za žival-j^ | sko simbioso pa imamo pri ne- ti , katerih morskih bitjih. Znano n j je sodelovanja raka eupaguru-|ž j sa in živalic aktinije. Prvo dobo' ži j svojega življenja preživita vsak b zase, pozneje pa se združita.! S ; Rak se naseli v prazni školjčni k j ali polževi lupini tako, da se' u ; glava in sprednji členki na tele-j u su lahko prosto gibljejo izven k, lupine. Aktinija pa se oklene si I členkov raka in spodnjega de- st la lupine. Oba se postavita v zl tako lego, da aktinija razpro- ni stre lovke tik za rakovimi ust-; rc nimi členki. Tako lahko skupaj; j« lovita in použijeta ulovljeno'sc hrano. j vi Kjer sledi tekmovanju sdde- št lavnost, postaja boj za obsta-'či Zgornja mapa kaže kako je ruska armada pretrgala nemške zveze na 106 milj dolgi liniji južno od dnje-perskega kolena, kjer je bilo nad 500,000 nemških čet zajetih ali ubitih. nek lažji. Iz združb nižje vrste \ se razvijajo višje organizirane! j zajednice, ki kažejo smotreno i družabno obliko življenja. Raz-; ž voj gre od prvotnih bitij mimo i enostavnih organizmov, združb, j č družin in čred v družbo, člove-l i ška družba je najučinkovitejši! c rezultat tega dialektičnega na-! t ravnega razvoja. j< Podružabljenje v naravi u-j^ stvarja nove življenske oblike.1! To opazujemo pri združbah, kjer se skupno izvajajo važna J socijalna opravila. V ohranitev zajednici je vsa- , ko delo posamezne ^živali name- ( njeno ohranitvi vse združbe. Za-1 uživanje hrane je podružabl je-! no. Lep primer ohranitvene, skupine so združbe polipov in't r koral, ki žive v morju. Polipijj tvorijo visoko socijalno stoječe, ■ naselbine. Množe se večinoma z! brstenjem ter ustvarjajo pa j- r čevini podobne plasti in koloni-1 ■ je. Vsak posameznik ima raz- ■ prostrte okoli ustne dupline' nitkaste lovke, s katerimi lovij plen. Kadar lovk ne rabi. jih'j. spravi in potegne v notranjost.; želodci vseh naseljencev so zvezani med seboj s cevmi, po katerih se pretaka hrana. Vsak, c polip ima v naselbini posebno 1 lego, da se izrabi prostor in po- >' veča išče. Tako je mogoče .) zajeti veliko hrane, ki postane o skupna last vseh kolonistov. " Pogosto se družijo živali v '' delovne zajednice. Vsled skup- « nih potreb nastanejo tovariškejn skupine. Ptice selivke potujejo; v v tuje kraje, škorci, gosi, race,: n lastavice, capi je in drugi ptiči!1' se sele v velikih jatah. Malo n jih je, ki lete osamljeni (ropa- 0 rice in kukavice), štorkljam se1, pridružujejo med potjo nove d družine; jata narašča vedno;" bolj. Mlade in stare živali lete K v najlepšem redu, največkrat v,.i: obliki klina, da lažje režejo k zrak. Vrane se družijo v hudih z zimah in iščejo skupna preno- č čišča v bližini naselbin. Neka- n tere vrste ptic potujejo v skup- k na vališča, kjer v .velikih mno- g žinah gnezde in vale (pingvini, 1' žerjavi, albatros). Tudi pri ri- « bah najdemo delovne skupine, g Slaniki potujejo "v velikanskih p krdelih sirom« morja. Goste'lc množice mladih jegulj prodi-i n* 1 a jo iz morja v reke in potoke, - sc kjer se ločijo in žive samotar- z; sko življenje. Ko spolno dora- d; stejo (po 5-8 letih), se zopet vj zberejo in skupaj hite v globoko .it morje. — Pri sesavcih tvori .več V rodov z odraslimi živalmi obo- ja jega spola ter«z mladiči čredo s zr 30cija'Inoi organizacijo in delit- ra /i-jo dela. Najstarejša žival mo- sv škega ali ženskega spola vodij S] •redo, jo čuva in svari pred ne- nt 'varnostmi. Skupno delo včredi ■ je iskanje hrane, obramba in | napadi na sovražnika. Razmno- j j zevanje se vrši v zmislu narav- ; ne izbire. Družina nastaja v j ;čredi kot posebna začasna sku-; pina, sestoječa iz staršev in J 1 otrok, ki ostane v ožjih stikih le ] toliko časa, dokler mladiči ne 1 dorastejo. V črede se družijo j j skoro vsi sesavci, ki žive v ste-! ))ah (bizoni, antilope, divje go- ■ ; vede, kopitarji), potem gamzi, t j jeleni itd. Opice žive v manjših! skupinah. Najsposobnejši mo-jj t ki ga člani zajednice so-; , glasno izberejo za ».vodnika, vo-'^ di družbo in vsi mu mofajo biti'^ | pokorni. Ko doraste zarod, se't odcepi nova skupina od stare L pod vodstvom najbolj zmožnega f ] mladiča. Pri opicah opažamo! t iste psihološke znake kakor pri j 'človeku (n. pr. občutke zado-j j voljstva, strahu, bolečine, po- ^ mirjenje itd.). Vse stremljenje , in delovanje v delovnih skupi-11 nah je socijalno ter služi ohra- t nitvi in napredku družbe. Tudi t pračlovek je živel v čredah, izjj, katerih se je razvila človeška! r družba. s Najbolj razvita in izrazita je družabna vez pri živalskih sku- 2 pinah, kjer je socijalizirano razmnoževanje vrst. V takih za-j r jednicah opravljajo spolna* opravila, oploditev in valitev le 's nekatere živali, ki skrbe za za- r rod. Ostali člani nabirajo hra- z no in opravljajo druga potreb-j s na dela. Vzporedno z razmnože-j d valno se razvija tudi ohranitve-! b na zajednica. Najbolj razvite! s razmnoževalne skupine najde-; v mo pri žuželkah, posebno pri .1 osah, čmrljih, čebelah, mrav- z l.jah in termitih. — Ose žive v! družbah, ki ,štejejo tisoče čla-| t( nov. Iz prežvečenega lesa sil ' grade v zemlji in na podstreš-j^ jih umetniške stavbe v -obliki! ^ kepe ali grozda. Odrasle živali za uživa jo rastlinsko hrano, li- n činke pa se hranijo v. ulovljeni- v mi žuželkami. Oplojena samica, !z: ki je preživela zimo, zgradi Zi gnezdo in ga napolni z jajčeci. ^ Iz njih se izvale najprej mlade, ^ ose-pomočnic.e. Te povečajo gnezdi, negujejo zarod in niu ri prinašajo hrano. Kolektivno de- n. lo pomočnic kaže visoko socijal- z( no stopnjo osje družbe. %Osam šl so podobne čebele. Njih organi- js zacija se razlikuje od osje tako, P< da se družba čebel razdeli, ko s\ vzraste novi zarod (roj). Oplo- lo jena samica skrbi za potoqistvo. bi Vsak dan lahko zleže do 3000 v jajčec. Za drugo delo je ne- te zmožna, čebele delavke jo mo- hi rajo hraniti, snažiti ter graditi st ■sveže celice za njena jajčeca, di Spolni organi delavk so pokr- Sj; leli, ker jih ne rabijo. Troti, ____^J čebele moškega spola, se vijejo iz neoplojenih Odmerjena jim je k' kra življenska doba. Ko opkde ^ mico pri rojenju v zracneW P^ j letu, kmalu umro ali Pa L | bi jejo delavke. V družbi ce ni nikakega tekmovanja, | odstranijo delavke lene« W ^ ali nezmožne člane. RaZl111 j. med delavkami in pfodno sa^.^ j co je uravnano; vsaka opi"a . svoj posel, da koristi skup" ^ | Najlepši primer ; 1 j en j a daje pri žuželkah o mravelj. Dočim pri čebe«i ■ osah lahko zasledujemo 1»^.. de iz nji jih organizacij v ^^ bo, pri mravljah tega "e Jgj mo. Na zemlji živi več ko 1 ^ vrst mravelj v družbah, ' ^ tere ne vemo, kako 118 teji Socijalna organizacija $ skupinah je tako P°P° zavzema gotovo najvisJe med vsemi živalskimi dl,u]otoi" Pri mravljah je vsako «e ^ no specijalizirano. Za skrbe samice, ki so ve sjjov od navadnih delavk ter " ^ mladosti krila. OploditeV je-vrši v zraku. Moški po nem spolnem opravilu ^ poginejo. Njih naravn^. t[|j| cija preneha. Isto se zg _ z neoplojenimi samic'11 ^ jff, čeca ležejo le oplojene ki jim po oploditvi ocl^ ^ krila. Delitev dela vP'J^iof na razvoj in na konsti'^.;, les posameznih žival'- v so vitke in gibčne. Ve ^^V' najrazličnejše poklice. pf ljiščih naletimo na z'(la ^ stun je, predi vce, Pek®' itd ce, stražarje, zdravili^ ste delavke, ki "abiraj"eiio"1" imajo malo drugače ui^1 tranjost kakor tovar^aja 1"| ! pravim želodcem se na ^ j sebna golšica, ki j° la'V '§ j nujemo socijalni že ]liriiV^ ■j želodček spravljajo .j^iP'i nabira Ike sokove, s kate^ | tajo svoje tovariše, l{1 ^ji'S1'! ! sleni in ne utegnejo hrane. Znana je s^l mravelj. V svojih "j rt 1 1 l.j/ I no negujejo razne jim nudijo najugod^^^jf, ji^l vališče. — V južnih ki^ »j j mravljam podobni tvorijo največje druzt> v I tu. Samica leže dnevni ; dve sekundi po eno ja.^o(J tfjJ I ko se hitro razvija ^ \ mitov v milijonske ^^jn«'j® si grade ogromne na> v I gaj oče včasih do 6 tnc I zemljo in nekaj meti'°v Iz vseh teh primf^ v mo, da ostanejo živa ^ c l zvezi radi lažjega boj ^ t stanek. Pridobivanje ^ razmnoževanje se vi"« jy. I i„c>rn • ■ 1 ziranem in zmiseint' ^ « samezniki so P'^'l'p^J.. družbo. PodružabljenJ^^B brez skokov, nara^opl,v.J.,l: sama razvoj. h jfl „ij ; vlada v vseh ljenje poteka v j zmislu. fe ' I Tudi človeška druJ^J^'l tekom tisočletij Pre° I si ustvarjala svojo ^'..,1 Narava je prisilila 1 .ji^ ij da si je v čredah, ^ gg j ne zajednice. Takfa ^ ^fc I v ničemer razlikova ^ ^ I živali. Družil 3e .1e ^ I za obstanek. Šele j je s pomočjo org^7'1 gr n1'1 I laj osvajal naravoj ju I čeli razvijati možSa ^ jd1 J rica je pospešila r'aZ ^ I nja. Ves ta napre^g zorno kažejo stare .g ji- , J vi . . uier 31 J V1.-1 ske zgodovine, KJL1 .^e, J jajoči človek na raS5 I popolnejše načine rf J svoje orodje. Prve i gK1^1^'1 j lovne in ohranitven^ f ' ;; | bile zadruge Ksreca^vjlI1^ ,,, | v zgodovini starih - ?e J' ^ teh prvotnih f hudih bojih in stopoma razvid f^' j dukcijska družb«- ' spešilo razmah m'«^ j.,,:'1" I (Nadaljevanje >•» ' Pritisk Rusov uničil nacijske čete Malo doslednosti g v vzgojo! Razpoloženje ljudi se menja g. s or vreme. Tudi vzgojitelji JJ ^° !judje in pri njih je prav ta- k • zdaj sije solnce, dvigne se .fc] ^ en, vetrič, burja razsaja in j( •et se vse sprosti v onemogel p r- Človek ni skala in podvr-, Je vremenskim izpremerp- CT am svojega razpoloženja. Tu-L * vzgojitelj. J Cq °«a recite: s kakšno pravi-1 n ^ °tresamo svoje razpoloženje k otrokom? Če se na primer n trt' k° se m u mudi> utrga g k na čevlju, s kakšno pravi- k rentači nad otrokom? Če se eutljivi materi na cesti utr-Podveza, s .kakšno pravico S( razburja nad živahnim otro- s( °m m terja od njega, naj hodi k' v.lrno? Skratka: s kakšno pra- n 2oCo obešamo svojo sitnost, je-tiari"1 drug0 slabo razpoloženje iiek" nedolžnim otrokom? Kaj §! kl nam je revež storil? h p šc čevr Se nam Je utrgal trak na n. Ju, nam mokrota leze skozi ja tez rSan podPlat- če smo se u" ki 2oba 1 v Prst, nas boli glava ali m 2ebr naS kur;'e oko ščipa ali ina ščeni, če nam je nekdo ki ftjiel slab dovtip, nas nekdo p< dovolj spoštljivo pozdravil, g; naša beseda ni obveljala, ol Se delo ni šlo od rok, če smo si na]Zm0tili v računu- Je suha de" bi 'llca, nas draginja tlači in K politični nasprotnik izziva — a-! li naj res 2aradi vsake take malenkosti tudi naš otrok trpi? Vso svojo slabo voljo, pa naj se je prikradla od koder koli, f stresamo nad svoje otroke! Nihče mi ne bo ugovarjal, da je! krivično, če kdo po nedolžnem: Lrpi in da je grdo, znesti svojo nevoljo nad otrokom. Kdor j pa je tako ustvarjen, da svojo; sitnost, takšnega ali drugačne-1 ga kova stresa nad otrokom,: I nikoli ni in ne bo mogel biti do- | sleden v vzgoji. Kakor koli je | njegova vzgoja tudi dobra, nekje je piškava, ker ni dosledna, dosledna pa ni, ker se da i gnati po svojem razpoloženju j i kakor listič v vetru. Spominjam se profesorja, ki i se je včasih tako razjezil, da je i še v isti uri razdelil toliko cve- i kov kolikor je bilo dijakov v i razredu. Res je, bali smo se ga, i toda tudi zaničevali smo ga iz I dna srca. Spominjam se druge- 1 ga profesorja, ki se je včasih! hudo razjezil nad kakšnim so- . šolcem, toda ko se je v nasled- ^ njem hipu obrnil do drugega di- /} jaka, je bil z njim prijazen, ka- n kor, da se ni nič zgodilo. Tega moža smo spoštovali. ! sl Tisti vzgojitelj nekaj velja, ki zna zatajiti svoje osebno raz-' g< položenje, ki svojega tovariške- ^ ga odnosa, svoje prijaznosti do; j, otroka nikoli ne izgubi, pa naj- „ si ga še tako čevelj žuli ali je j J bil prepir z ženo še tako oster.; n< Kdor priznava potrebo dosled-'pi Stari red se spreminja RACIJSKI KOLEDAR do /R0CES|RANA JEDILA — Modre znamke A-8, '8, v knjižici št. 4 so vsaka veljavna za 10 pointov. v MESO, SIROVO MASLO, SIR, MESO V KONZER- so i'.ltd' — Rdeče znamke A-8 do J-8 v knjižici št. 4 Veljavne vsaka za 10 pointov. vel SLADK0R ~ Znamki št. 30 in 31 v knjižici 4 sta 4q Javni za 5 funtov sladkorja do preklica. Znamka št. Je sedaj veljavna za 5 funtov sladkorja za vkuhava-' Ja> m sicer do 28. februarja, 1945. •ja CE'VLJI — Znamka št. 18 v racijski knjižici 1 je ve-ltnV?f ,do 30- aPrila- Znamka št. 1 na strani z aeroplani v; ,2,ci št. 3 je veljavna do preklica. ^ GASOLIN—Znamka št. 11 v knjigi A je veljavna j C.2 galone gasolina do 21. junija. Nove B-2, B-3, t W j1 P 3 znamke so veljavne za pet galonov gasolina. države in licenčna številka mora biti zapisana s tin-Preko vsake znamke, ki se jo odda za gasolin. k ULJE ZA KURIVO — Kuponi 4 in 5 so sedaj ve-^J^_2ajvsak kupon dobite 10 galonov olja. TI A 1 ' —----—---——---—---- n i — — —— Benito Mussolini (na levi) se, jj" še vedno naziva "II Duce," to-da po zadnjih poročilih, so nemški fašisti izbrali Mussoli-! l" nijevega vojnega ministra, mar-1 a ; šala Rodolfa Graziani (na desni j strani slike), kot bodočega ita-\ a' lijanskega vodja. Dogodki, ki z' se sedaj odigravajo, pa so do-1 kaz, da Nemci gotovo ne bodo imeli besede pri izberi prihod-1 J" njega italijanskega voditelja, j je j --.----j r. nosti v vzgoji, bo moral tudi j i- i priznati, da je taka doslednost i - nemogoča, če se vzgojitelj da1 voditi od svojega razpoloženja.' ! Če zataji svoje slabo razpoloženje, . zaradi tega ni hinavec, J, ampak močan človek, ki ni za-; I tajil spoštovanja do sočloveka, j — , To spoštovanje se kaže tudi v; k~ tem, da nikakor (in najmanj o-1 4 troka) ne posiljuje s svojo na-! sršenostjo in sitnostjo. Kdor te-1 a | ga ne zmore, ima "slabe živce", I . j je sebičen in bolan, c. I I Zakaj pa naj bi bila vzgoja; ! dosledna? Ker je nedoslednost; bolj krivična in bolj škodljiva1 !- kot še tako ostra, toda dosled- ] v , na strogost. Ker nedoslednost j otroka zmede, razbija zaupanje \ in spoštovanje do vzgojiteljev, j * I oblikuje nestalna, tipajoča bitja ' ali svojeglave trmoglavce. i. | j Malčka smo učili resnicoljubnosti. Ko je s petim letom šel na vlak, smo ga učili, naj pove, da še nima štirih let. — Sred-I nješolčku smo dali veliko pro-! Czechoslovak Fivers ■ _ ! CZECHOSLOVAK FLYERS training in the Bahamas are reviewed by Lt. Col. Alexander Hess, D.F.C., Czechoslovak Air and Military Attach^ in Washington, and the Duke of Windsor, governor of the islands. Graduates of this training plan have already contributed to the headaches of the German Admiralty. Last December a Czechoslovak bomber squadron flying Liberators sank a Nazi blockade-runner in the Bay of Biscay. Since 1305 when Franklin Wharton was Commandant, this residence near the Navy Yard, Washington, D. C., has been the home of the man who directs the United States Marines, "From the halls of Montezuma to the shores of Tripoli." Marines, soldiers and sailors are seeing all parts of the world these days and not through a porthole. We expect them to take strategic positions and hold them. They expect us to buy War Bonds and Hold Them. R BONDS OVER AMERICA Hang On to Your War Bonds =- ----------1- ^kratka: na vsej dolgi fronti | vojne z otrokom divja straho- J vit napad: nerganje deluje ko'. 'strojnica, brce ko težko topniš- | tvo, zaušnice ko bombe iz zra- I ka, vrh vsega še plinski napad: ne sme iz stanovanja na sveži j' zrak. Fant stiska pesti, škrta z zobmi, na tihem izgovarja vse kletvice, si želi smrti svojih staršev ali pa svoje. Ofenzive ne zdrži prav, nehote mu uidejo še posebne nerodnosti; pri mizi prevrne kozarec, kos mesa se mu izmuzne s krožnika, na pragu se spotakne, v zvezek mu kane madež, knjige mu zgr-mijo po tleh. i— skratka: vse je narobe. Starši pa se utrudijo v ofen-■J živi, vreme se menja in naenkrat je spet vse pri starem. Le nekaj je ostalo iz tega uničujo-j čega napada: odpor otroka, čre-pinje zaupanja, razbito spoštovanje, gnev zaradi prizadejanih krivic (kajti le kot krivico ob- čuti otrok vsak ižpad staršev). In še nekaj je ostalo: lov za ugodjem, hinavščina, zatajevanje resnice. Napad je bil premočan. Drugemu napadu se bo otrok poskušal umakniti s tem, da jih bo hotel "okoli prinesti", kakor temu pravi pristen ljubljanski otrok. Vse skupaj je ko , tragikomedlja: ime ji je nedoslednost. Tako je z nedoslednostjo, ki jo zagreše starši in drugi vzgojitelji. Na njeno mesto mora stopiti doslednost: kakršno je naše zadržanje danes, naj bo tudi jutri. Če smo spoznali, da je bilo napak, bomo popravili z vednostjo otroka: resno, mirno in stvarno, ne pa kakor v histeričnem krču. Še druge vrste nedoslednost poznamo, ki jo kot tako občutijo otroci, v resnici pa jo terja prostor in čas. Otroku na primer pustimo, da je nad vse živahen. Te iste živahnosti ne moremo dopustiti, kadar smo v družbi, na prometni cesti, zvečer itd. Otrok bo to občutil kot nedoslednost in bo včasih celo vprašal: "Prej sem pa smel, zakaj pa zdaj ne?" Dolžnost vzgojitelja je, da mu to pojasni, mu pokaže, zakaj je v enem primeru nekaj prav, kar v drugem pi. Res je hudo za otroka, če enkrat sme vse, kar mu srce zaželi, drugič pa nič. Pametna doslednost, ki ne posiljuje otroka z nevoljo vzgojiteljev, je vsekakor pravilna. Kdor pa nima dovolj zavesti odgovornosti do o-troka, bo še naprej stresal vsa svojo sitnost nanj. "SHE MAKES A SWELL CADET NURSE BUT SHE'LL HAVE TO GET OVER SAYING. 'WHAT'S YOURS. MISTER?'" stosti, prinesel je cvek domov, zdaj pa zapik: sedi v kotu in : uči se! — Pri dekletu nismo o- i i pazili, kako grdo se vede pri j. jedi. Pridejo gostje in takrat ne i j najde oče dovolj ostrih besed i j za pojem: "Lepo jej!" — Otro-ika pustimo divjati. Naenkrat > nas piči sršen in že je krik: j "Tiho! Mir!" — Otrok si že tri : dni ni umil zob. Nihče ni rekel j | nič. Četrti dan je oče slučaj-' no slabe volje in otroka oklofu-{ta, "ker si ne umiva zob". i Najlepši primer o prekrasni ! nedoslednosti bom imenoval "o-'fenzivo na vsej črti". Otrok je' otrok in sto in eno razvado i-ma. Starši se proti njim bore, popuščajo v borbi, jowspet zao-sti'ijo. Naenkrat se spotaknejo ob otroka (prinesel je, recimo, iz šole ukor). Zdaj v izproženi jezi staršev, nastopi "ofenziva na vsej črti". — "Milan, kako si si očistil čevlje?" — "Nika'-| mor ne greš, doma ostaneš!" —j "Knjige? Ti bom že dal knjige!, Šolske knjige vzemi!" — "Kak-i šne nohte imaš že spet? Kaj: ne pomaga beseda?!" — "Mule,! kako držiš vilice?" In nič ne pomaga. Doslej je smel popoldne med tovariše.! «laj- t»ora-ostati doma. Doslej , je smel ob devetih v posteljo, i zdaj mora ob osmih. Doslej so ■ spregledali črne nohte, zdaj jih I i vidijo. Doslej je smel brati mla- ; dinske knjige, zdaj sme le šol-i ske% Doslej se je le zjutraj umi- . - val, zdaj se mora pred vsakim' i c kosilom. Doslej se je udeleže-; t ■ val razgovorov odraslih, zdaj j i sliši svoj: "Tiho!" kadar odpre i ' usta. Ko razmota čokolado, ki j si jo je prištedil, mu jo iztrgajo j j iz rok. Ko poškili v časopis, ga ;' nahrulijo Ko pusti vrata odpr- j i ta, 9e derejo, ko jih zaloputne, | j - mu obsedi zaušnica na licu. — i Ako iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TFM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti r NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. (Nadaljevanje) Peter prikima z glavo in reče polglasno: "Govorite, gospa Heningo-- va." "Da, govorila bom," reče Uršula s povzdignjeno glavo in položi roko na razburjene prsi. "Ne vem, kje naj začnem, kaj naj govorim. Kača se mi o-vija okoli srca, srd in jeza me grabita za grlo. Oprostite! Greh je to, nehvaležnost do Boga! Toda Vi me hočete poslušati, ne? Vi me morate poslušati, ker ste ban, ker ste plemič, ker ste človek. Morate me poslušati, ker sem ženska, vdova, mati — ker bi lahko postala levin ja. Čujte me, prosim vas! A ko vas napade v gozdu človek, ako vam iztrga iz vratu zlato verižico, rekli boste: Razbojnik, to je njegovo rokodelstvo, zgrabil ga bom in obesil na vešala. Ako se pozimi zažene v vas lačen volk, rekli boste: To je nema in besna zver, to mu je prirojeno in poslali mu boste kro-gljo v glavo. Ako vas zaloti sredi polja besen Turčin, boste rekli: To je sovražnik križa in moje svobode; s sabljo mu boste junaško preklali glavo. To je vse naravno, popolnoma naravno. A kaj porečete^na to, da krščen človek pahne v nesrečo ubogo rodbino z Judeževim poljubom., da prvi sodnik v državi izvabi s hinavščino vdovi pogodbo, potem pa pogodbo raz-dere, pogazi in oblati svoj starodavni grb; Kaj? Kaj porečete na to, da yelikas s sivo brado, ki nosi poleg kralja državno zastavo, v temni noči, na skrivnem kakor razbojnik, izžene siroto vdovo in uboge otroke iz davne dedščine na golo zemljo, na trdi kamen, brez vsega? To ni naravno, to ni človeško, to je zversko, to je hudičevo. Kaj porečete na to, gospod ban, kaj?" . ^r-^ir- ^.r Mi Peter Erdedij ni rekel nič. "Vidim, da me ne razumete," nadaljuje Uršula, "govoriti ho-' čem priprosto, obširneje. Jezik ■ se mi mota, izgubila sem pamet. — Kako tudi ne? Saj sem skoro izgubila vero v Boga. l Zbrati se hočem. Čujte! Tako je. Batorij je naredil z menoj pogodbo, to bržkone veste?" "Vem," odvrne ban, mirno gledajoč razjarjeno ženo. | "Po pogodbi sem šla stano-, vat v Stubico, tudi to veste." Ban potrdi, da ve. "In glej, kaj se zgodi. Nekaj časa se je gospodarilo mirno, kakor smo se pogodili. Bila sem srečna, da je enkrat mir, bila sem neumna, ker sem verjela. , Teden dni je tega, kar sem šla s svojimi otroci na obisk v Bre-j zovico. Tam stanuje s svojo drugo ženo Doro Mrnjavičeva ta-le gospod Gregorijanec, tast moje hčere. A vrnimo se k stvari. Pridem v Zagreb. Tu me dohiti zet Štefan, bled in prestrašen, in zavpije: "Tašča, strela božja naj jih ■ ubije, oplenili so vas. Slišim, da - je Batorij na skrivnem prodal i Tahu vse imetje, svoj in vaš - del. Onega dne je odstranil va-) še ljudi z zvijačo iz Stubiee. - Ponoči sta prišla kanonik Sve-i tič in sodnik Mojzes Humski in > izročila Tahu celo posestvo. Va- - še stvari je pometal na polje, i Nihče si ni upal ugovarjati. Ta- - hi sedi na vaši dedščini. Vse to - sem zvedel v mestu v hiši kne- - za Konjskega." "Tako je govoril zet Stepko. ' Zmračilo se mi je. Za vpila sem: "Zet, znorel si, lažeš!" Zasmejal se mi je na glas. Toda ni bila laž, ampak gola resnica. Vse-dla sem se na voz in se peljala J proti Susjedu. Vidim: na stolpu ^ se vije zastava, ni Batorijeva, . ni Heningova — črn lev v mo-1 drem polju, saj jo poznate, za-' stava vašega prvega tasta. Ko pridem do grada, ko potrkam na vrata, se pojavi na oknu ; zlodjevi Peter Petričevič in za-I klice: "Pojte z Bogom, gospa! j Ta grad je last milostljivega go-; spoda Ferenca Taha, in jaz sem | njegov oskrbnik." Vrata osta-j nejo zaprta, a pod bregom naj-j dem svojega ranjenega slugo Andreja Horvata, ki ga je bil ! Tahi iztiral iz grada. Sluga mi | potrdi, kar mi je povedal Step-! ko. Vzkipelo mi je srce, a sem j molčala. Kaj hoče napraviti že-j na s tremi deklicami proti trd-j nemu gradu, polnemu oborožen-' cev? % j Na noč pridem v Stubico, \ ! svojo Stubico. In zopet mi za- s | kliče nekdo iz gradu: "Tahov 1 j je!" Vse moje siromašne stva- i ; ri so ležale pod gradom, pod) j milim nebom. Nisem imela stre- ] he, ne zavetja, nisem imela niti | J toliko, kakor moj najbednejši ; kmet. Omadeževala sem svojo 1 dušo. Prokl§la sem dan, prokle- ] la noč, proklela svet, proklela I vse! Oh, ne daj Bog, da dožive { vaši otroci tako noč. Ne podere i me vsaka sapica. A ta nesreča ' ' mi je .potrla dušo. Gospod Ju- i ■ rij Raškaj me je vzpreje^ čez ] : noč, pozneje sem šla k zetu i - Stepku v Mokrice, a danes pri-i hajam k vam, domine ban, in . vas rotim na glas: Vrnite mi : > odvzeto dedščino, branite vdo- s j vo, pomagajte sirotam, sodite j brzo z mečem, dokažite, da š§ i > biva na svetu pravica, da la-komna zver ne sme iztrgati iz - ust sirotam vsakdanjega lcru- ' ha. Ban! V imenu te kraljevi- i ne Slavonske, dolžim pred vami i j Taha razbojništva, dajte mi ; , pravico, dajte mi jo!" i Ohripelo grlo je izmučilo že- : l no. Drhteč od nog do glave, i . pritiskajoč svoje močne roke na : t razburjene prsi, tako je stala ■ Uršula pred banon\. Lice ji je > žarelo, ustrte so ji drhtele, oči i t so se ji od časa do časa leske- ; tale, a zraven nje je stal molče ■ podban Ambrož kakor kamen, < ■ rekoč na kratko le: i "Vse to, kar je govorila ta plemenita gospa, je, pri mojem | ( poštenju, gola resnica." Molče je gledal ban v tla, na-I posled izpregovori: 5 "Mogoče, verjamem, da je - vse to res. Gospod Tahi ni rav- • nal pametno. No, imamo, hva- ■ la Bogu, v tej kraljevini sedmih je in zakone, a sodnik mesto ■ kralja sem tu jaz. Ali sedaj ni • časa za sodbo, in vi| plemenita • gospa, morate vse to, kar ste > povedali, dokazati. Pravda se - mora vložiti pravilnim potom. Razun tega se mora poizvedeti, v koliko je Tahi ravnal prav in : ! v koliko ne. Povem vam tudi to, : da Batorija ne morem klicati . pred svoj banski sodni stol. Vse to je treba torej razmotriti." Uršula se je umaknila za dva ( tri korake, izbuljila oči in pogledala bana, stari Ambrož pa ' je nagrbančil čelo. "To naj bo vaša pravica, va- i t ša razsodba? In da vse to doka-1 t žem? Treba-li dokazati, da sije [ solnce na nebu? In v koliko da je imel Batorij prav? Vpraša-, te-li morda ubijalca, v koliko je [ imel prav, ko je ubil človeka? t Lepa pravica to! O, vem, kaj to pomeni. Poznam dobro pota vaše pravice. Kriva so, dolga t so, ozka so, a za vsakim kora- c kom preti poguba. Lepa pravi- s ca! Povejte mi, ban hrvaški, v potrebuje-li razbojnik kaj več, k kakor vešala? Imenitna vaša I pravda traja lahko sto let, a r jaz in moji otroci poginemo od c lakote!" zavrisne Uršula in si pokrije z rokama objokani o- č braz. "A povem vam," reče na- p glo, "da govorite krivo; iz vasj-ne govori hrvaški ban, ampak Tahov zet, to ni pravda juris j civilis, to je sila, to je nota in- . fidelitatis), to je zločin, katerega sokrivec ste tudi vi — '— " "Gospa Heningova," jo usta- E vi Peter Erdedi in lice mu zardi s temnim žarom, "zbrzdajte svoj jezik, pomislite, da stoji pred vami kraljevi namestnik, da ste ž njim razžalili kralja." "Ne bojim se vas, ban," zavrisne Uršula, dvignivša pest. "Zakrivajte, kolikor hočete, svoje sebične spletke s plaščem ^ kraljevega veličanstva, ne bo- •• jim se vas; odgrnila bom ta vzvišeni zastor, potresti hočem stebre te vaše lažnjive pravice, da se bo videlo, da vam je tehtnico pravice razjedla rja, da vam je zakone razjedel črv. Vi bijete Turke v imenu svetega -križa, a prisegli ate krivo, sami ste Turki! Cemu se mučite? Ban Peter, vaša krivica bo pa- r dla na vas, na vašo ženo, na va- c šo deco--" i V tem hipu se strese banica, , pritisnivši močno k sebi dete in ^ obledi. V njenih črnih očeh se -zablišči besen ogenj. "Za to željo naj vam usahne . jezik, gospa Heningova," zakri- . či proti Uršuli. šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TED^ Delni čas: f 1588 Wagar Rd., Rocky Tri ure dnevno, 6 dni na te PLAČA $9.90 NA TEDE.^ ijOe ste" sedaj zaposleni brambnem delu, se ne Pri& EMPLOYMENT OFFICE ODPRT 8 zj. do 5. z*. ^° razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva sc zahteva THE OHIO BELjj TELEPHONE 700 Prospect Ave. Soba MOŠKE IN 2ENSI® i j se' potrebuje za splošna tovarni^ dela 6 dni ▼ tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETE« Moški 77V2c na uro Ženske 62'/2c na uro drž®*" Morate imeti izkazilo ljanstva. - Nobene starostne omej'1^' ^ ste fizično sposobni za d ga imamo za vas. _ • Zglasite se na_ EMPLOYMENT OFB^, 1256 W. 74 St. J National Carbo« J Co., Inc. Mali oglag^ a r Dr. Kernovo JiAngleško-Sloven^ a berilo } (English Slovene - je pripravno za ucel?'Le. gleščine ali slove*3 ; i Dobi se v našiJ^K-^/ VSEKARKOU^ potrebuje se od zobo J0jep]j - bodi izvlečenje zob, P v zob in enako lahko dobi ^ • POPCORN stroje vseh ^ci jin modelov. Elektrik ^ # Martley, Cretors. Placa fi^ r višjo ceno v gotovi*1'■ ^tj J,na: J. S. SALKIN, Cof; got1" ' Confection Co., 111 g, \K h j Michigan Ave., Chic^^^ 5 Razpis služb« t, ; Direktor,j Slovenj ^ rodnega doma na St- ^feii' ^ [ razpisuje službo zr »%■(< j Kateri se čuti z«102 f j R ga veseli ta služba, v U , svojo pismeno PonU%5. ^ ISND najkasneje d° ' u 5 t. 1. f,--j Vsa nadaljna poj^ v 11 - dela in plače, se doh'-" du SND. " Direktor