*J	«ioveoiki ( .fnik	U
< ledenjenih državah. >	IJ
v«4ja za rte leto •.. $3.00	lH
H Za pol leta......$1.50	]jj
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
W The largest Slovenian Daily Hi -: in the United State« tf[jg
Issued every day except Stmdays -:- and Legal Hoi idays. -:• 50,000 Readers
TKLXTOH PI8AJUH: 4687 CORTLANDT. Entered aa Second-Olau Mattar, September 21. 1903, at the Poet Ofllee at Hew York. H. Y, nnder the Act of Ckracreae of March S, 187«
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 32. — fiTEV, 32.
Brezobzirni boj.
-o-
VOJNA S PODMORSKIMI ČOLNI JE ŽE POPOLNOMA V TEKU. — S PAKNIKA "POET ADELAIDE" SE JE REŠILO 96 PASAŽIRJEV IN MORNARJEV. — PODMORSKI ČOLNI SO POTOPILI TRI VELIKE ANGLEŠKE IN EN RUSKI PARNIK. — POSADKA SPAN8KEGA PARNIKA "ALQORTA". — LJUDJE 80 BRODILI V REŠILNEM ČOLNU 46 UR PO MOR-JXJ. — DVA MORNARJA STA UMRLA.
NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 7, 1917. — SREDA, 7. FEBRUARJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Amerika in Nemčija.
AMERIŠKA VLADA BO NEMČUO POPOLNOMA IGNORIRALA. — NAROD JE TREBA PRIPRAVITI NA VSAK SLUČAJ, TUDI NA VOJNO. — NAČRT ZA ORGANIZACIJO INDUSTRIJE IN PREVOZNIH SREDSTEV JE ŽE SESTAVLJEN. — VOJNI MORA DATI NEMČIJA POVOD. — POVOD MORA BITI V VSEH OZIRIH ZADOSTEN ZA NAPOVED VOJNE. — AKO BI SE AMERIKA VMEŠALA V VOJNO, BI BILI ZAVEZNIKI NA VELIKI ŠKODI.
Grof Tisza za mir.
-o-
OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK GROF TISZA JE IMEL V OGRSKI POSLANSKI ZBORNICI ZOPET ZELO ZNAČILEN GOVOR, V KATEREM SE JE ZAVZEMAL ZA MIR. — PROTI NJEMU JE NASTOPIL VODJA OPOZICIJE, GROF APPONYI. — ZNAČILNA ODREDBA GLEDE PARNIKOV, KI SO ODPLU-LI1. JANUARJA OZIROMA PAR DNI PREJ IZ AMERIŠKIH PRISTANIŠČ.
-o-
London, Anglija, t>. februarja. — Llovdova parobrod- j na atfentura je dobila poročilo, da je bil ]>otopljeii angleški l*amik "Port Adelaide", ki je prevažal ]>otnike. Rešilo he je šestindvajset ]x>tnikov in mornarjev.
Kapitana parnika so Nemci vjelL Ladja je imela nad 8,(XK) ton deplaeementa.
London, Anglija, G. februarja. — Nemški podmorski eoln je potopil angleški parnik "Floridian". Pamik je bil zgrajen pred tremi leti.
Potopljena sta bila nadalje tudi parnika "Warten-feis" in "Warley Pickering".
Nekatera poročila pravijo, da je bil torpediran ru&ki parnik "(Vrera", ki je imel :*,512 ton deplaeementa.
London, Anglija, 7. februarja. — Central News agen-tura poroča:
—	Nemški podmorski eoln je potopil angleški parnih "Palmleaf", parnik "Cliftonian" in norveški parnik "Thor IT.
Brest, 7. februarja. — Neka manjša ladja je rešila posadko španskega parnika "Algorta" in jo privedla v tukajšnje pristanišče.
Mornarji so izjavrli, da so se prevažali v rešilnih čolnih 46 ur po morju in da sta dva mornarja med to strašno vožnjo umrla. Skoraj vsi ostali imajo zmrznjene roke in noge in se nahajajo v bolnišnici.
Zdravuiki imajo le malo upanja, da jih bodo rešili.
London, Anglija, ti. februarja. — Nek nemški podmorski eoln je za vstavil ameriški pamik "Westwego" in ga ni pustil naprej, dokler mu ni izročil kapitan vso zalogo mazilnega olja.
Neko tozadevno poročilo admiralitete se glasi:
—	Poveljnik ameriškega parnika "Westwego" je hpororil, da ga je začel obstreljevati nemški podmorski čoln "U-45". Oddal je pet strelov, katerih pa nobeden ni zadel. Zatem je dal poveljnik vstaviti stroje ter je odposlal k nemškemu submarinu častnika, ki je imel pri sebi vse jjotrebne listine.
Poveljnik nemškega podmorskega čolna je nato zahteval. da naj se mu izroči vse mazilno olje. češ, da bo v nasprotnem slučaju parnik potopil.
Ker kapitanu ni kazalo drugega, je ugodil tej zahtevi.
London, Anglija, (i. februarja. — Angleška admirali-teta izjavlja, da je parnik "Euphrates", o katerem je bilo že poročano, da se je potopil, pristal včeraj v Gibraltarju.
London, Anglija, 6. februarja. — Zastopnik "Časnikarske Zveze" je izvedel, da se je s potopljenega parnika "Lin's Cruse" rešila samo ena oseba.
Potopljeni parnik je plul pod zastavo belgijske pomožne komisije.
Zdaj se še vedno nahaja kakih osem parnikov belgijske pomožne komisije na visokem morju. Na krovu imajo pšenico, turšico in slanino.
Nemški podmorski čolni so ]>otopili norveške parnike "Kigel", "Wasdale" in "Songdal".
Nevtrane države.
Nevasrnost za nevtralne države v Evropi — Boje se nemške moči. Zdr. države so oddaljene od bojnega polja in imajo dovolj hrane.
London, Anglija, 6. februarja. Z oeiroiu na poziv predsednika Wilsona na nevtralne države, da se pridružijo Združenim državam ra prekinejo diplomatiene zveze z Nemčijo, vsi diplomati z napetostjo čakajo, kaj bodo te države storile. Splošno &o evropske države izrazile željo, da se jim da dovolj C-asa, da zadevo premislijo. O Španiji se trdi, da je že poslala nemški vladi protest, toda španski po slanik ni prejel o tem še nikakejra poročila. Najbrže bo španska vlada še več dni premišljevala, kak korak naj bi storila v tej situaeijf.
Nekateri so mnenja, da Španska ne misli na spor z Nemčijo, temveč bo prevzela za Belgijo pomožno akcijo, katero je prej opravljala Amerika.
Tudi Švica ne želi priti navskrii z Nemčijo, kajti nevarnost ji preti od treh strani. Tudi zaveznikom je bolje, da ostane Švica še nadalje strosro nevtralna. V slučaju, da se zaplete tudi Švica v vojno, potem Nemčija napade Francijo ob švicarski meji, kjer pa ni zavarovana in utrjena.
Skandinavske države so tudi mnenja, da je njih obrežje bližje Nemčiji kot pa ameriško obrežje. Ker je'tedaj za nje varnost večja, se hočejo obvarovati vsakega spora z Nemčijo.
Zavezniški diplomati so prepričani, da evropske države ne bodo sledile vzeledu Združenih držav, toda moralični upliv na nje bo velik.
Rio de Janeiro, Brazilija. 6. feb. Brazilska vlada je že sestavila protestno noto Nemčiji. Kakor pravi "Correio de Manha", izjavlja brazilska nota. da bojevanje s pod-
Mehika,
Meh.ika.nska vlada je zadovoljna, da odidejo ameriške čete. — Narodna garda ostane ob meji
Mexico City, Mehika. ti. febr. — Poročilo vojnemu departmentu. da so zadnje ameriške čete zapustile mehiška tla. ni povzročilo nikakih demonstracij, dasiravno se je videlo, da je ljucUtvo s tem zelo za dovoljno.
San Antonio, Tex a*. 6. febr. — Noko poročilo pravi, da so dobile čete, ki »o bile ž«* na potu domov, nenadoma povelje, da naj še ostanejo na meji. General Funston ni hotel teh poročil niti pertrditi, niti zanikati.
Z veČ strani se *liši. da bo na-d al j no pošiljanje čet z meje odloči eno do 20. t. m.; ne ve se pa ie, kaj se bo z njimi pozneje zgodilo.
£1 Paso. N. M., 6. februarja. — Poljaka artilerija je pozdravila prihod crenerala Pershinsra v Columbus s 13. stre4i. in parne pišča-li so piskale pet minut.
Major Th. Roosevelt, mL
Washington, D. C.. 6. ieDr. — Predsednik Wilson je dane« podpisal dekret, s kaurrim imenuje Th. Rooseveita. ml„ za majorja infaatcrije.
Je izgubila desetega moža.
Nettie Timbers v Houston, Tex., ie izgubila svojega desetega moža. Njen mož. Edvard Timbers je dobil na soduiji razporoko. Tožil je sodniku, da ga '*stara neusmiljeno pretepa''. Njegova "boljša polovica"' je bila podobna veliki bojni ladji, d očim je možiček torpedov, ka druge vrste. Za razporoko je plačal farmar 80 kokosij, štiri prasee. eno kravo, enega konja, en buggy in pol farme. In dejal je. da bi dal svet. da se reši ''takega hudiča".
Pojasnilo.
Po pismih, ki nam prihajajo dan za dnem od rojakov, posnemamo, da vlada med njimi splošno zani-aanje, na kak način bi bilo mogoče si preskrbeti in zagotoviti avstrijske krone, namreč sedaj, dokler jim je cena še nizka, in predno se povspejo zopet do stare veljave.
Lahko rečemo, da jo ni slovenske naselbine v Ameriki, kjer bi se začasno ne razpravljalo o tem važnem vprašanju.
Več pojasnil v tej zadevi dajemo na zahtevo.
TVROKA FRANK 8AXSX&,
New Tvt k, H| Y<
i morskimi čolni ni v soglasju z med | narodnim pravom in da je nevarno brazilskim podanikom, ki potujejo po morju.
Brazilska vlada je zaprla svoja pristanišča v po nočnem času.
Buenos Aires, Argentinija. 6. februarja. — Argentinska vlada za sedaj še ne bo storila nobenega od-; ločilnega koraka in tudi ne misli i poslati nemški vladi nikakega pro I testa; hoče pa braniti narodne interese.
Senat je sklenil poklicati vojnega in mornariškega ministra, da pojasnita, kake korake sta napravila, v zadevi obrambe argentinske : trgovine.
Santiago, Chile, 6. februarja. — ' Čilenska vlada se še ni odločila, kako stališče bo zavzela z ozirom j na nemške podmorske čolne. Za sedaj še ne mrsli ukreniti ničesar.
Montevideo, Uruguay, 6. febr. Časnikarstvo in ljudstvo odobruje Wilsonov odločen korak napram Nemčiji. Lwt "KI Siglo" poziva uruguajsko vlado, da se pridruži i ostalim nevtralnim državam in naj brani narodne interese, katerim preti nevarnost od strani Nemčije.
La Pas, Bolivia, 6. februarja. — El Diario obsoja postopanje Nemčije in poživlja vso latinsko Ameriko, da protestira proti nemški brntalnil politiki.
Cesar odlikoval Bernstorffa.
London, Anglija, 6. februarja. Iz nemškega glavnega stana se poroča, da je nemški cesar podelil odpuščenemu poslaniku Bernstorf-fu red železnega križa na belem traku. Ta red se podeli civilnim o-sebam za njih službo v vojnem časa. —
Z raznih front.
Angleži so imeli uspehe. — Zavzeli 1000 jardev nemških zako-pov. — Angleži izgubili dva zrakoplova.
London, Anglija, 6. februarja. Angleško vojno poročilo:
Pri Grandcourtu smo napredovali in zavzeli tisoč jardov sovražnih zakopov, ne da bi se bil sovražnik branil. Pri Beaucourtu smo vjeli dva častnika in 46 mož.
Po dnevu in po noči so se vršili artilerijski boji ob obeh straneh Somme in pri Ypres. Na več mestih smo z uspehom bombardirali sovražne pozicije.
Včeraj smo vrgli več bomb na neko sovražno letališče in smo o-pazili, da smo povzročili veliko škode. Izgubili smo dva zrakoplova : poškodovali pa smo deset nemških letal m smo jih prisilili, da
Washington, D. C., 6. februarja. Pri današnji kabinetni seji se je razvidelo. da so se predsednik Wilson in njegovi svetovalci odločili, da ne bodo omahljivi napram Nem čiji. Predsednik ne stori ničesar, kar bi moglo dovesti vlado bližje sovražnostim. Vse pa dela na to, da pripravijo narod na vsak slučaj. tudi na vojno.
Med višjimi uradniki se ugiblje, kaj je bolje za Združene države, ali se ostane pri sedaujih razmerah, ali pa je bolje, da se prične vojna. Toda vsi so v tem enakih misli, da se Združene države ne smejo ogniti vojni na ta način, da bi se Nemčiji popustilo. Vlada mora ostati trdna na stališču, katerega je zavzel Wilson. Popuščati se ne sme.
Ker so prekinjene diplomaličn% rveze z Nemčijo, bo ameriška vlada Nemčijo popolnoma ignorirala.
Vlada si prizadeva, da ne povzroči pri nemški vladi mnenja, da si želi vojne z Nemčijo, in da jo ji hoče vsiliti. Akoravno se pripravlja ameriška vlada, se paz. vseeno na to. da ne bo Nemčija mislila, da temu pripravljanju mora slediti vojna.
Izdelan je že načrt, da se organizira industrija in vsa prevozna sredstva. V ladjedelnicah se dela z vso naglico; izdale so se varnostne odredbe proti vafcm nevarnostim od znotraj in od zunaj. Toda ne stori se ničesar, kar bi mogel kdo razlagati na ta način kot bi Amerika zasledovala napadalno politiko. Ako že mora priti do vo^-ne, mora vzrok priti od strani Nemčije.
Ameriška vlada ne čaka ne kako gotovo dejanje od strani Nemčije, da bi bila Amerika potem o-pravičena napovedati vojno. Tudi to še ni povod za vojno, ker je nemški podmorski čoln streljal na ljudi, ki so se rešili na čolne s potopljenega angleškega parnika in ibil enega Amerikanca. Zadeva se preiskuje in vlada se hoče prepričati, ako je bilo to streljanje nebrzdana nemška krvoželjnost. In če se tudi dokaže, da je tako streljanje posledica nemškega barbarizma, vendar se ne bo čutil Wil- zavzeli nekaj naših zakopov, kajti son opravičenega, da bi stopil pred s protinapadom smo iih zopet pre
kongres in bi zahteval, da se napove vojna. Gotovo je, da se bodo taki slučaji še ponavljali v bližnji bodočnosti, toda vladni organi bodo to ignorirali in ne bodo niti zahtevali, da Nemčija opraviči taka dejanja.
Vlada Združenih držav bo čakala, da se prepriča jasno in dodobra, da Nemčija namerava nadaljevati vojno s podmorskimi čolni, ne oziraje se na pravice in interese ameriških državljanov. Smrt enega Amerikanca še ni potrdila tega nemškega namena, ker še ni na razpolago dokazov.
Ako pa Nemčija potopi le eaen ameriški parnik brez svarila in s tem pokaže, da hoče nadaljevati neizprosen boj s podmorskimi čolni ne oziraje se na pravila moderne in civilizirane vojne, potem bo predsednik stopil pred kongres in ga prosil, da mu da polnomoč, da porabi mornarico in armado, da brani narodno čast.
Vlada nikakor jasno ne kaže, da se hoče ogniti vojni in višji uradniki menijo, da je vojne neizogib-ljiva. vendar,se smatra za pametno in modro, da se napoved vojne zavlačuje, kolikor možno dolgo. Za tem jc praktičen razlog.
Amerika ve. da bi bilo za zaveznike zelo mučno, ko bi Združene države posegle v boj, kajti Amerika bi potem sama potrebovala vso mtmicijo in je ne bi mogla več izdelovati tudi za zaveznike. Zato hoče čakati, da si Jtami urede tovarne za municijo, pa tudi, da A-merika pripravi brodovje m armado na to velikanski boj.
Berlin, Nemčija, ti. februarja. — Namestnik nemške-g adržavnega kanelrja dr. Helfferieh, se je dalj časa pogovarjal s poročevalcem nekega norveškega časopisa in mu je rekel med drugim tudi sledeče:
—	Mi smo prepričani, da bomo s podmorskimi čolni v najkrajšem času končali vojno ter da bomo napravili
-konec angleškemu tiranstvu na morju. Res je, da bodo morali nevtralei zastran te vojne marsikaj trpeti, toda . vprašam vas, ali ni njihovo trpljenje že zdaj dovolj velike i ; Prepričani naj bodo, da bodo težave, ki jili bodo njihovi deželi povzročili podmorski čolni, malenkostni v primeri z ; težavami, ki jih jim povzroča Anglija.
Le vprašajte kakega svojega rojaka, kakega norve-; škega trgovca ali ribiča, pa vam bo povedal, kako ovira j Anglija norveški promet in industrijo.
Glede vojne s podmorskimi čolni bomo vstrajali na | stališču, kot je omenjeno v noti nemške vlade z dne 1. fe-; bruarja. Mi bomo do konca korakali po poti. katero smo j si začrtali, hi smo uverjeni, da nam bodo končno vse nevtralne države hvaležne.
London, Anglija, 6. februarja. — Amsterdamski do-jpisnik je sporočil Reuterjevi agenturi, da je imel ogrski i ministrski predsednik grof Tisza v ogrski poslanski zbor-' niči zopet dolg govor, v katerem se je zavzemal za mir.
Rekel je, da sta Avstrija in Nemčija še vedno pripravljeni takoj začeti z mirovnimi pogajanji.
Dunajski tfcFremdenblatt' je pisal pri tej priliki:
—	Iz izjave grofa Tisze je razvidno, da smo še danes pripravljeni začeti s mirovnimi pogajanji. Ker pa to najbrže ne bo mogoče, se je poslužila Nemčija vojne s podmorskimi čolni. To se je zgodilo samo zategadelj, da bo vojna prejkomogoče končana.
Besedilo Tiszovega govora še ni dospelo v Amsterdam. —
Za Tiszo je govoril vodja ogrske opozicije grof Ap-ponvi. Rekel je, da so zavezniki v svojem odgovoru na nemško noto preveč zahtevali in da bi bila Avstrija na vsak način razkosana, če bi se tem zahtevam ugodilo.
Dokler bo na svetu le en Madžar, ne more biti o takem miru niti govora. Vojno bomo nadaljevali z vso eneržijo, in nadaljevali jo bomo toliko časa, dokler ne bodo zavezniki popustili.
Amsterdam, Nizozemsko, 6. februarja. — Tukajšnje časopisje je dobilo iz Haaga sledeče poročilo:
—	Admiralni štab nemške mornarice je sporočil nizozemski vladi, da bodo nizozemski parniki, ki so odpluli iz
Berlin. Nemčija, 6. februarja. — j ameriških pristanišč 1. februarja oziroma pred tem dnem, Nemški vojni stan poroča: — Pri i lahko pluli po morju, na preveliko varnost se pa vseeno Neaueourtu so Angleži le začasno; ne smejo zanašati.
Brzojavka ni posebno umljiva, vsled tega je odpotovalo več zastopnikov nizozemskih parobrodnih družb v Haag, da bodo dobili o tej zadevi natančna pojasnila.
so se morali spustiti na zemljo.
Paris, Francija, 6. februarja. — Francoski vojni stan naznanja:
Na desnem bregu Meuse smo odbili dva sovražua napada ; enega ori Louvemont in drugega pri Les Eparges.	|
V	Lotaringiji je sovražnik po' iolgem artilerijskem streljanju pri lozdu Pa ray naskočil nase posto-ianke; vdrli so v naše prve z«v kope, toda kmalu nato smo jih vrgli iz naših zakopov. Pri Ancer-.illerju smo vjeli neko nemško stražo.
V	Alzaciji smo pri Aspaehu naskočili sovražnika; porušili smo njihove utdrbe. potem pa smo se zopet vrnili v naše postojanke, ne da bi bili imeli kake izgube.
Na ostali fronti je bila noč mirna. —
Belgijsko poročilo naznanja živahne artilerijske boje na celi fronti; vršili so se tudi boji z bom bami pri Steenstraete.
gnali. Odbili smo tudi sovražne napade severno od Beaueourt.
Pri Grandcourtu, na južnem bre gu Ancre, smo odbili tri sovražne napade.
Na zahodni fronti vlada izvan-redno liud mraz in še vedno nara
dostop.
Nemški konzuli. Philadelphia, Pa., 6. februarja. Danes se je pričelo s predpripravami. da se zapre nemški konzulat. Nemški grb je bil odstranjen in li-šča. Zakopi so pokriti z ledom inistine so zaprli v posode iz ploče-nad njimi visi gosta megla, tako vine. Nikomur ni bil več dovoljt-n da jc opazovanje zelo težavno.
Sovražni letalci so bombardirali Brugges in Ghent. V Ghentu sta bila ubita dva Belgijca, trije pa so bili ranjeni.
Petrograd, Kusija. 6. februarja. Vojni urad poroča sledeče:
Po dolgem artilerijskem boju je sovražnik naskočil naše postojanke pri vasi Voliasadovsia. deset milj južno od Kizelina. Prisilili smo ga, da se je moral umakniti v svoje postojanke.
Pri Brodyju so poskušale nemške čete približati se našim zako-pom, toda predno so dosegli naše vrste, smo jih že pregnali.
San Francisco, Cal., 6. februarja. — Generalni konzul Erich Zoc-pfel bo v nekaj dneh zaprl nem ški konzulat in bo šel v New York,
kjer se bo pridružil poslaniku Bernstorffu ni konzulom, da skupno odpotujejo v Nemčijo.
Ker je ravno vprašanje muniei-je tako težavno, zato se domneva, da bodo Združene države v prvi vrsti izdelovale municijo za zaveznike. L»e v skrajnem slučaju bi poslale tudi armado v Francijo. Največ bi pomagala mornarica. Sprem ljala bi namreč trgovske parnike do srede Atlantika, potem pa bi jih vzelo pod svoje varstvo angleško, oziroma francosko brodovje. Najpogiavitnejšo pomoč pa bi dale Združene države zaveznikom na ta način, da bi jih podpirale z db narjem.
Pošiljateljem denarja*
Denar se še vedno lahko pošilja v staro domovino, dokler ne bo vojna napovedana.
Priporočamo pa pošiljati po brezžičnem brzojavu, ker take po-šiljatve ne morejo vstaviti.
Parniki namreč le poredko vzamejo avstrijsko in nemško pošto, lahko se pa tudi zgodi, da bodo ves promet popolnoma vitavilL
Denar ne be ▼ nebenem slučaju izgubljen, ampak nastati aamorejo le nuande.
Pe brezžičnem br tajava se ram ore poslati le okrogle sneake po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 600, 000 ln tako dalje do deset tisoč kron. Za br-aojavne stroške Je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali aa primanjkljaj.
Z oziram na ssJaajg razmere, ko se veljava denarja večkrat izpremeni, h sms ud sedaj naprej de preklica, ako se bode cena kronam irUsls, medtem ko Je denar na poin do nas, istega zadržali, ter s pošiljateljem stopili pismeno v decover.
Denar po zvKani ceni bomo le tedaj odposlali takoj naprej, .ako bo pošiljatelj izrecno zahteval, da naj se denar odpošlje tudi v slučaju, .ako se cen« kronam niša.
Kdor fell, da ae Izplačilo IzvtSI po brezimnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj ee brzojavno".
CENE:
K: 10.00.......... 1.33	I	K: 150.00....................18.00
K: 20.00..........■ 2^5	|	K: 200.00....................24.00
K: 30.00.......... 3.75	j	K: 300.00 ....................36.00
K: 40.00.......... 4.05	i	K: 400.00....................48.00
K: 50.00.......... «.15	!	K: 500.00....................60.00
K: 00.00.......... 7.35	J	K: «00.00....................72.00
K: 70.00.......... 8.55	!	K: 700.00....................84.00
K: 80.00.......... 0.75	i	K: 800.00....................96.00
K: 90.00.......... 10.95 |	K: 000 00....................108.00
K: 100.00.......... 12.00 |	K: 1000.00....................120.00
GLAS NAKOPA. 7. FEftR. 1317.
"OLAS NARODA"
(BWenian Dally.)
Owned nd published by tbe
ILOTIHIO PI1LI2HINO 0 O M F A MY
(« eorporstlon.)
fliNI BAKSKB. President,_LOUTS BENEDHC, Treasnrer.
Place of Baslnes* of the corporatlon and addressee of above officer*:
82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T
Ca celo leto velja list ca Ameriko In i Za pol leta sa mesto New York..	2.00
Canado .................... $30» i Za Evropo aa vse leto...............480
Ca pol teta.................... 1.50 Za Evropo u pol leta....................2.55
Ca <*Ho zs mesto New York.. 4.00 Za Evropo ca četrt leta....................1.70 |
•ULAM NARODA" lshajs vsak dan trvcprnU nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA"
i"Voice of the People") Issued every day except Sunday« and Holidays.
__Subsrrlptlop yearly <3.00._ I
Advertise went en agreement. —>— <i ■ i i ii ———■ ————i
Dopisi brea podplss in osebnosti ae ne p rl občujejo.
I Jens r nsj se blssovoll pofiiljatl po — Money Order. Prt spremembi kraj* naročnikov prosimo, da ae nam tndl prejftnje UralBKf, nasnani. da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln pofilljatvam naredite ta naslov:	i
"GLAS NARODA"
Port »a i"if Ht ._New York City
'»»on 4«S7 Oortlsndt.
■ ' ^GSffifS^^
__^_
~ !
——————— .
Bodite previdni!
-o-
PjymI najKitost jo, ki je zavladala zadnje dni med ZJv. * državami in Nemčijo, ko stopili vsi drugi vojni dogodki v
ozadje.
Poročila s front so suhoparna, napredovanja ni nik-j jer, prisebnega nazadovanja pa tudi ne.
Vse napeto pričakuje, kako bosta obračunali Nemčija in Anglija svoj veliki dolg.
Niti Angleži in Francozi niti Rusi niso mogli Nemci-j ji veliko škodovati, ker je država močna in skozmsko.<, militaristiena. I
Toda vseeno so ji škodovali več kot je zamogla Nem-' čija škodovati Angliji.	|
♦Jasno je, da se bliža vojna svojemu koncu.
\Yk nemški državnik je rekel te dni, da bo vojna te-1 kom tr .i mescev končana, četudi se Združene države vme-j šajo v njo.
Krvava žal o igra se bo končala z operacijami na mor-1 ju, oziroma z popolnim izstradanjem te ali one stranke.
Zaenkrat se še ne da zagotovo reči, kaj bodo storile Združene države.	e	j
V Wasliingtonu še vedno upajo, da bo mogoče prepre-, čiti vojno,
Wilson je |H >tal malobeseden, odkar je v svojem zadnjem kratkem govoru veliko povedal.
Zaenkrat je vse odvisno od Nemčije.
Zdaj je še čas, da sklene mir, kot ga je predlagal pi t <1<» dnik Wilson — "brez zmage in brez posebnih kon-; t . sij" — ali si pa nakoplje na vrat mogočnega sovražnika. ki bi v kratkem pripomogel k njenemu popolnemu izčrpanju in porazu.
Nemčija je že začela vresnicevati svojo pretnjo m! je potopila izza 1. februarja že več desetisoč ton.
I toiiilo je veliko oseb. med njimi tudi ameriški državljan liiehard Wallace, zamorec iz Bahiniora.
Ameriška vlada ne bo na to veliko reagirala, samo da ji ne bo mogel nikdo očitati, da je iskala najmanjše pri-1 like, samo da se pridruži zaveznikom.
Razen socialističnih listov so skoraj vsi časopisi za vojno. Ljudstvo samo na sebi ji pa ni posebno naklonjeno.
Iz raznih poročil in po ustnem izročilu je doznaloj kaj je vojna v Evropi in kakšne so njene posledice.
Ako pa vojna kljub temu izbruhne, se seveda ne bol nikdo protivil, ampak bo vsak skušal izpolniti svojo dol-1 žnost. —
Razen malih nečastnih izjem so vsi Slovenci, prebiva-; joči v Združenih državah, za Ameriko.
Je sieer ^c nekaj avstrijskih patriotov, ki prisegajo na zmago in bodočnost Avstrije, toda ti ljudje skoraj ue ■ pridejo vpoštev.
Dolžnost slovenskega časopisja v Ameriki in vsakega i naprednega Slovenca je. te ljude poučiti in jim pojasniti' zmoto.
Zdaj je najpripravnejši čas za to.	*
Povejte jim, naj se čuvajo izjaviti svoje simpatije zal avstrijsko vlado, naj bodo v vsakem oziru kolikor mogo- i če previdni.
Vsak lahko goji (če ravno hoče) v svojem srcu ljube-j zn do avstrijske vlade, katera mu ni ničesar dobrega na-! klonila, po oštarijah in drugih javnih prostorih pa ni tre-, ba kazati teh simpatij.
Ameriška vlada bo prisiljena paziti na take patriote iu bo z vsakim naglo obračunala.
Ker smo v Ameriki iu ker nam daje Amerika zaslu-l žek, bodimo žnjo, ne pa / ono državo, ki nam ni dala niti toliko, da bi se mogli pošteno preživeti.
Potrebna je torej skrajna previdnost v vseh ozirih. •
Desetkrat pretehtajte in premislite vsako besedo, j predno jo javno izrečete.
—k.
Nemčija ▼ ledu.
Berlin, Nemčija, 6. februarja. Po vsi Nemčiji vlada hud mr&z. Visla je zamrznjena in po Kenb plava led. V Kolinu ob Renu je kazal toplomer 24 stopinj pod ničlo, v Insterburgu 25 in v Berlinu 17. —
To j« najnižja temperatura, odkar se registrira toplota. Po reč mestih so morali zapreti javne pro-
-» "AC W UMT^KSt _ _ ^
Iz Avstrije,
"Arbeiter Zeitung" na Dunaju|
piše:
**Kedaj bo mir! Ah, kako bi za-j inogli to vedeti! Ako bi vsaj smeli imeti upanje, da bode škoro so-j tovo. To bi uas oživelo, bolj kot! sto novic o zmagah. Kadar bode mir. takrat nam bodo zvonovi zopet zapeti ▼ čistih glasovih ter nam naznanjali rešitev izpod straftnofta
j*rm* %m vrihed Wjlfc asa«."
# i ' -	J.,: S : :
, Dopisi.
Carbondale. Pa. — Zelo redki so dopisi \x malih naselbin, .posebno iz Carbondale, in takorekoč <sloveka razveseli, ko vidi cel članek pod dopisi. Toda žalib<*g. da zadnji dopis, katerega piše neki novinec pod imenom *Carl'\ koji se š<i ii-i seznanil z razmerami v tej državi, je popolnoma laiiko-niiseln in brez obzire. kar se tiče 'delavskih razmer v Carbondale in okolici, posebno v pivovarnah On namreč vabi • rojake brezsani-selno v to pokrajino. z načrtom, da dobijo tlelo v pivovarnah, kar je i>a popolnoma nemogoče, ker je tukaj v mestu na rasp dago mnogo dobro stoj-ečih članov pi-'vovarske organizacije, kateri <0 Ure?. dela in kateri imajo brez 1 dvn 11110 prednost pred kakim tujcem. Kes je, da se je stavka končala v (prid organiziranih delavcev, toda tukaj je treba premisliti. da bode pivovarna skušala od sedaj (naprej izhajati s kolikor mogoče malo skupino delavcev. da pridobi nazaj, kar je morala primakniti delavcem v zadnji stavki Tudi druge razmere niso tukaj na najboljši stopnji: draginja je velika. Zadnji petek, t. j. 2. februarja, je zastavkalo na Delaware & Hudson železnici nad 2~>00 delaveev. kateri b»do najbrže brez dela na mesec, kakor se da sklepati sedaj. Xa ulicah se pploli drugega nc sliši kakor "strike, -strike!" Končno toraj opozarjam čitatelje Glasa Naroda in rojake, da premislite dvakrat, predno se podaste v Carbondale z namenom, da dobile delo. kakor vam ga je označil gori omenjani "Carl", ker tukaj je le dosti dela za stavkokaze. katerih pa tukaj ne potrebujemo. Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, tebi Glas Naroda pa želim največji uspeh. — Naročnik.
Dayton. Ohio. — Na tem mestu poročam vsem onim. ki so mi i>i-sali zaradi dela. da so tukaj same tovarne, ki izdelujejo stroje. Kdor -se razume pri strojih, se laihko sem obrne. Navadni delavci bolj slabo delajo. Kdor je na želodcu bolan, ga bodo tukaj o-zdraviAi. kajti ječmenovo juho so nam ob novem letu podražili. Ti nesi-ečni divji volkovi kapitalisti1 nam kar ne pustijo živeti in j kmalu nam bodo popili še našo i kri. Zaslužek je primeren, toda draginja jc tako velika, da človek komaj izhaja. Zato sporočam i vsem trsthu, ki so se namenili pri-, ti tušem, da jih jaz ne vabim in ue bom nikomur dober stal, da bo, dobil delo. Komur bom mogel pre-, skrbeti delo, bom to storil; če pa j ne bom mogel, naj se zaradi tega j ne huduje name. Naj mi tudi ne j zamerijo, da jim nisem to povedal, /e prej; obiskala me je namtneč: l>oleze>n in zdravniki so 1110 poslali, v toplice. Zdravniki so me hoteli zdravniki lačnega, toda moj želo-; dec je vsak dan večerjal. Hranili j so me / mlekom in vsak dan sem' štirikrat jedel hren. Toda moj želodec je navajen .na kranjske klobase z zeljem in nisem mogel uživati jedi, katero so mi predpisali, j zato sem jo popihal. Bilo pa je težko, ker so bili vsi izhodi za-, struženi; 11 dni sem bil notri rn nikakor nisem mogel ven. Izmislil pa sem si zvijačo. Na stranišč"* sem odpil vodo. ki je za^c-la teči J v mojo sobo. Pričel sem kričati in prihiteli so strežnice in hlapci. ( Tedaj sem pobral svoja kopita iu jih skril pod suknjič ter sem hitel proti zadnjim vrartom. Ko gem videl, da me ni nikdo opazi i. senu 3C obrnil proti domu. Ko seni prijel domov, sem se komaj nasitil; pil sem tudi ječmenovo juho, ki mi je sedaj najljubše zdravilo. Pozdrav vsem Slovencem sirom Združenih; držav. — Alojzij Stimee.
Poljska.
Mesec že zašel je. zvezda obledela; jaz še čakam njega reva nevesela. Čakam ga od jutra, čakam do večera; moral priti Jasja, moral bi že včeraj. Kot narisan v polju tam stoji vrtiček; kdo ga je narisal? Jasja, moj fantiček. Cvet vsadim v vrtiček, da cvetlica vzide... Kaj mi mari cvetje: ljubček moj ne pride. Ali, ie mali ptički
ne p»jo, in tako vai tožilo
Slovanski glasovi.
I/. Ljubljani.' poročajo:
Vodilna načela češke politike! so in hodo življenjski interesi dinastije in monarhij* ter aosolurna enakopravno^! naroda te države, s slavnim ozirt>m na blagor ceb^t.* 111 dolov, na harmonično gojitev in hrambo upravičenih interesov' vsfli slojev. Kdor bo hotel marši-rati po tej }u)ti. nas bo ve^taio )»a-šel na si rani dobre pravice. Po i "zvezah in zavezah" za "ntpiid in osvajanje", kakoa* j«- to i;ne-novala dunajska "Neu" Freie Presse". pa nLmain.i in ii«.- bomo imel* i»oželjenja. CV naši dež-lani drugega jezika to hočejo, bomo mi prvi. ki radevolje pojdemo na skupno delo z njimi iu tuli sv ne bomo spominjali r zlo mislijo v duši na neljub o ^»rt.lcklost.
Vedno bomo hv.dežno spominjali. kar smo kulturnih vrcslnot prejeli o<i posameznih slovanskih nar«»dov. vedno ^e Ihhiio tudi zavedali onega, kar >mo jim sami dali iz svojeg-.i kulturnega življenja. Razume se saunoposcbi. <Ia bomo vedno zvosto nastopali za ravnopravnost Poljakov. Rusi-niiv. Slo\ eiiecv in Hrvatov v tej državidržavi in sicer ravno tako. kakor tudi zm. ^vojo. Ta izvira že Ls našega splošnega program;? in za to stvar ne bo treba nobenih posebnih paktov". Tudi ne bo treba posebnih naporov za to uresničenje. Vsaj Poljaki ne bodo potrebovali naše pomoči, Rusini tudi ne. Ostanejo še primorski Hrvati in Slovenci. Toda ti so si pridobili in si pridobivajo toliko zaslug za obrambo monarhije proti Italiji, da bodo komaj prišli v položaj, ki jim ne bi priznal njihovih narodnih pravic.
Češki poslanci ne bodo storili nobenega koraka, da bi vnovič zanetili ali oživljali spore, ampak samo gledajo, da tuli 11a drugi strani drže "božje premirje", sedaj med vojno in še bolj po vojni, ko bo treba dolgoletnega dela združenih vseh najboljših sil vseh narodov.
Slovanski politiki tudi v sedanjem času vodijo posvetovanja za te cilje. Vsi avstrijski slovanski narodi so z veliko hvaležnostjo -prejeli manifest novega vladarja, ki hoče čim prej kakor mogoče priseči na ustavo, * da hoče svojim narodom biti pra\ieen in l.ju-beznjiv knez. ki liočc spoštovati njihove ustavne svoboščine in druge pravice ter «krbno varovati enakopravnost /-a vse".
Dnevna zavetišča za šolsko mladino.
1 * Slovenec'r piše :
Vzgoja mladino je odvisna od domače hiše. od šole in od teira. kar se otrokovemu vidu in sluhu nudi v javnosti. Na vseh treh vzgojnih poljih je temeljite reforme, če hočemo rešiti mladino; s samo krparijo, s posameznimi dobrimi podjetji so ne bo veliko doseglo. Govorilo se je že tudi to, da so dnevna zavetišča nekaj lepega. da pa ne bodo rešila naše, ijiladine. Mnogi so to govorjenje porabili za orožje proti dnevnim zavetiščem
Pa poglej. 10 sedaj dnevna za vetišča njihove koristi in nevarnosti.
Voditelj neke šole je pripovedoval. da so v njegovi šoli v pr-| vmt in drugem polletju postavili na tehtnico vsakega posameznega učenca. Izmed vseli učencev so v di •ugem polletju tehtali menda samo štirje nekaj več kakor v prvem poKet.ju. To je bilo v inmu-i leni šolskem lertu, ko je bilo še več mleka iu tudi več drugih jedil.j Letos je manj hrane, in kar je je, ni najboljše kakovosti Če bi o-troci revnejših rodbin dobivali; vsak dan tečno kosilo, bi se jim storila velika dobrota. Že v tem pogled-u so torej dnevna zavetišča izredne važnosti, ker je z njimi zdinžena prehrana tistih o-trokj ki se sprejmejo vanje.
Toda prehrana .revnih šolskih otrok bi se mogla vršit i rudi brez dnevnih zavetišč. Nekaj drugega je, kar da je tem zavetiščem št večji pomen: to je vzgoja revne mladine. Ves tisti čas. ki ga pre-žrvi mladina v zavetišču, bi se moralo vngojno nanjo delovati. Zalo bi bilo treba paziti pri zavetiščih posebno na te-le reči:
Vse osebe, ki se jim izročijo dnevna zavetišča, bi morali Biti I kka4eni in zanesljivi vzgojitelji, j Izmed dobrih bi ae sifcrali naj-) Mj«. Med njimi naj bo tudi du-
hoven. ki naj bi redno zahajal v zavetišča med otroke.
Vsa vzgoja v zavetiščih mora biti verska. Posebno potrebno j1 v zavetiščih strogo nadzorstvo. Ce »ii nailz.to*stva. ^.e lahko zgtvli to in ono, kar bi ne bilo otrokom v prid.
V zavetiščih med š.»iskim letom bodo morali otroci porabiti čas za to, da se nauče vsega kar je treba za šolo. Nekaj č-">»a bo treba t?a razvedrilo. Zelo dobro bi bilo. da bi se jim tudi preskrbelo kako primerno delo. ki naj bi ne bilo samo igrača, ampak resnično ko ristno delo. Saj je tudi to veliki važnosti pri vzgoji, da oivadimo otroke škodljivega pohajkovanja in jim vcepimo Ijubtz'-n do dela.
Paziti jo treba tudi na to. da se taki otroci sprejmo v zavetišča ki so teh najbolj potrebni. Zato se naj določevanje, kdo naj ^e ~pr«-j-me v zavetišče, prepusti odliom. ^i je v njem tudi župnik, kateri( pozna družinske razmere v fari.
ny.no vprašanje je tudi. kd*> naj prevzame nad zorstvo nad o-troš:*ini-i zavetišči v Ljubljani. •Saj nam ni treba še posebej poudarjati. kolikega pomena je nadzorovanje pri vsakem človeškem podjetju, posebno pri mladini je treba v \seh ozirih Krepkega nadzorstva. ki nam že s svojo preteklostjo da dovolj jraruireije	}>f» vzgoja mladine, v pra vih rokah. Šolski nadzorniki, voditelji, kate hetje imajo tukaj lepo polje.
Rodoljubna mladenka.
Ivan Bukovinski. Pittsburgh. l*a.
Fantič, daj .na lice me poljubi, dala jaz bom tebi tri v zameno; fantič, daj nevesto me zasnubi, našel v meni boš izvrvtno ženo!
Bom junaka sina ti povila da ponosen lahko brš pred wet on 1: bom kot skrbna mati ga vzirojila — s kr;isnim zaročila ga dekletom'
(ilej. 'Slovenska domovina mila . bajnolepo kličemo devico; zanjo le ti sina bom rodila, če za svojo vzaineš me ženico!
Listnica uredništva.
J. B., Pueblo, Colo. — Ako je
Vaš brat v jetništvu. pišite v nemškem jeziku na naslov-. Rotes Kieuz. lic ni. Selnveitz. Euro]>e Navesti morate natanko, pri katerem polku in stotniji je nazadnje služil. Avstrijski konzulat se ne peča s temi stva 1 mi.
NOVA HIŠA NA PRODAJ
v < ollimvoodu. Ohio, Štev. 15504 Holmes Ave., nasproti slovenske ceirkve. i^ ravno dodelana, osem sob za 2 družini, moderno opremljena. kopališča, gorka hi mrzla voda, električna razsvetljava. 1 :i vsakem oknu fimiki. velika klet. dvonadstropni pore s streho, skrivljena streha s podstrešjem, takoj za beliti se v hiso. R^ibi se $1000.00, ostalo lahka odplačila. Vprašajte pri:
John Zulich, 1165 Nonvood Rd.. Cfleve'and. 0.
Telefon: Princeton 1298 H. _(7-13—2)_
Rad bi izvedel za naslov svojih dveh prijateljev ANTONA SMERDEL. podomače Tonče-tov iz Trnja pri Št. Petru na
Krasu, in za MATEVŽA A V-i CTNA, doma iz Skoe pri Št. FV-tm 11.1 Krasu. Pred dvema letoma sta se nahajala v okolici Pittsburgh a. Če kdo izmed rojakov ve ?a nju naslov, prosim, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita, ker poročat- njima imam nekaj zelo važnega. --• .foe Margon.	314. Davis.
Va._(5-7—2)
T
NAZNANILO.
Tužnim sn»em naznanjam prijateljem in znancem žalostno vest. katera mi je dospela te dni o smr-i ti moje preljube matere URŠE P0VŠE. Umrla je v 70. letu svoje starosti dne 11. decembra 1916 doma v Svibnem na Dolenjskem. Lahka ji bodi žemljica. Priporočam j«! t molitev in blag spomin. Preživeli so jo: Jožefa, Marij 1 in Antonija, ličcre. Martin. Jakob in Alojzij, sinovi. Naj miru počiva!
Atojiij fovfr, žalujoči sin. I De Pne, Ili.
^Zopet se
dobro počuti.
Ubogo bolno ljudstvo na potu do boljšega zdravja nam poroča svoje veliko zadovoljstvo.
FATHER MOLLINGER JEVA ZDRAVILA.
Čitajte zakaj morate naročiti te uspešne uničivalce bolezni
ki vračajo zdravje.
VZROKI SO SLEDEČI:
Ker je bil Father Mollinger dober pobožen duhoven, ki se je zanimal za bolno ljudstvo.
Ker on je žrtvoval mnogo let svojega življenja v bolnišnicah proučeval zdravila 111 bolezni v zdravniških zavodih iu radi tega je bil v najboljšo pomoč revnemu in slabotnemu ljudstvu, ki ga je opazoval.
Ker je 011 skozi 40 let v lYnnsyl-vaniji stregel bolnim in večkrat je do 10.000 oseb. mož, žensk iu otrok v enem dnevu prišlo ali pa poslalo po njegova zdravila.
Ker so mu ti vsi po-dali zahvale. Ker se ljudstvo v Phtsburghu še vedno rado spominja tega pobož nega duhovna, učitelja in zdrav-nika. Tam je le malo družin, ki niso bile brez njegove pomoči.
Father Mollinger je napisal recepte za razne botezni. On je dajal vedno ista zdravila za enake vrste slučaje. The Mollinger Medicine Company lastuje vse te recepte, ki jih je Father Mollinger lastnoročno spisal.
Ta kompanija je postavno pooblaščena rabiti njegovo sliko in podpis, in nobena steklenica brez. tega ni prava. Vsaka steklenica zdravil, ki se jih odpošlje, vsebuje natanko ista zdravila, ki jih j<r Father Mollinger predpisal z«'-, časa svojega življenja. Mi jih pošiljamo čiste in sveže naravnost iz svojeira laboratorija. Priredimo jih kadar jih naročite. To zdravilo ne stoji na kaki polici. Mi hočemo, da ima vsak odjemalec popoln u-speh. Mi hočemo vsakega odjema! ca pošteno postreči. Mi hočemo, da ostane naš odjemalec, nele en dan, ampak skozi celo življenje. Mi hočemo, da spoznate, da se zanimamo za vašo bolezen in da vam hočemo pomagati. Mi bi bili sle-narji. ako ne bi držali svojih obljub.
The Mollinger Medicine Company vzdržujejo odlični, pošteni možje, ki so dobro znani v Pitts-burghu- Vam se n( potrebno bati ako naročite. Prejeli boste takoj svoje zdravilo.
Kako naročiti.
Vi lahko priporočite pismo, pošljete money order, ali gotov denar. Ako vas to pa ovira, potem tudi lahko pošljemo C. O. D. in stane vas nekaj centov več za zavarovalnino in pošto. Vse zavitke zavarujemo, ako nam pošljete še posebej 12 centov. Naročite še danes. Označite številko zdravila, ki ga želite.
Štev. 1. — REVMATIZEM. Father Mollinger je ozdravil če/. 10.000 oseb, ki so trpele od te nt-iznosne in težke bolezni. Njesrovo zdravlenje se je obneslo pri bolečinah v bokih in sploh pri vsaki vrsti revmatizma. Računal je vedno. d {^zdravi na tri vrste, izčistiti in osvežiti kri, odstraniti vodeno kislino, obnoviti moč in žilavost, ter odstraniti bolečine in muke. Vsakdo, ki trpi od te bolezni, bi moral naročiti to zdravilo. Sestavljeno je iz treh raznih zdravil v treh raznih steklenicah in z navodili v vašem maternem eziku. Popolna cena $3.00.
Štev. 2--TONIKA IN KREP-
ČILO ZA TELO. — Zdrav ilo Father Mollinger-ja za slabe, utrujene, upale možke. ženske iu otro ke moralo bi biti v vsaki hiši. To je prava tonika, ki okrepi in napravi. da se počutite močnim, pridobite na teži, povrne zdravje in moč. Osebe, ki so oslabele od kte-rekoli bolezni ali ki trpe od pre-to zdravilo za popolno ozdravlje njo. Cena je sfel.OO.
Štev. 3. — GLASOVTTI TRAV NI ČAJ FATHER MOLLINGER JA. — Dobri zdravnik je vedno priporočal onim. ki so rahili njegova zdravila, da se varujejo zaprtja in da pazijo, da imajo vedno čreva v redu. Kikakor ne morete biti zdrav ako so vaše čreva zapr ta. To provzroči prehlad, vročino in druge nevarne bolezni. Glaso viti čaj od trav vas bo varoval pred takimi boleznimi. Ako vza mete katerokoli zdravilo, morete piti ta čaj, da uredi sistem. Ta je natanko po starokrajskem pred-Mada ali gripe, oi morale rabiti pittL Cena $1,00,
Štev- 4. — ZA ŽELODČNE BO-LEZNI, dispepsijo, neprebavo. težak želodec, za vetrove v želodcu, slab tek. glavobol, zmedenost. Po mnenju Father Mollingerja je to eno najboljših zdravil. Cena $1.00.
Stev. 5. — ŽENSKE ZADEVE IN VSE ŽENSKE BOLEZNI. To zdravilo je posebno za ženske. In j kakor je delovalo na toliko tisoč in tisoč žensk na svetu v raznih Starostih, tako bo tudi delovalo na Vašo ženo ali sestro. — Ceua | ti.00.
Štev. 6. — BOLEZNI IN NEREDI V LEDICAH. — Pazite G3 j teh znamenj smrti, bolečin v križu oteklih trepalnic, noči brez spanja. Ko se pojavijo znaki v ledi-cali, ne odlašajte, ampak takoj J pišite po zdravilo očeta Moiling; r-ja štev. G. Pazite se sladkorne bolezni in drugih nevarnih nereduo-*;ti. — Cena $100.
Štev. 7. — ŽIVČNI NEREDI IN BOLEZNI. — Veliko ljudi je bolnih, ker so nervozni. Ne morejo spati. Za nje nima življenje take vrednosti kot za druge ljudi. Najmanjša stvariea jih vznemiri. Ob-jčutJjivi so in ni jih mogoče prenašati. Ti ljudje bi morali vedeti, da so živci žive žice telesa. Imejte svoje živce v redu. počutili se boste boljše in mislili boste lahko ! boljše. Ko boste zavžili to veliko j zdravilo, boste lepo spali in se bo J <te v splošnem veliko boljše počutili. — Cena $1.00.
Štev. S. — KRVNI NEREDI IN BOLEZNI. — Krvno zdravilo Father Mollingerja Vam bo očistilo | s kože izpahljaje in prišč. Kadar ! se Vam napravijo na obrazu iz-I nuščaji ali kadar sc vam koža na-i kazi. se poslužujte tega slavnega kričistilea- To zdravilo je delal j Father Mollinger sam za kri in 1 on je dobro opravljal svoje delo. I Cena $1.00.
štev. 9. — PLJUČNE BOLEZNI. — Ako poznate kakega reve-r:a. ki ima pljučno bolezen v prvi stopinji, kateri močno kašlja, kateri se ponoči poti in ki se je posušil ter oslabel oil te nevarne bolezni. in ki ue more dobiti nikjer pomoči, mu priporočite, da naj se posluži takoj zdravila Father Mollingerja. To zdravilo je sestavljeno iz polenovkineira olja in hipo-J fosfitisa, ki povzročuje, da se toliko okrepite, da se zamorete boriti proti črvieem v pljučah. To zdravilo prav posebno priporočajo vsi oni, ki se ga poslužujejo, j Žal. da ne ve zanj veliko onih Jliudi, ki se iznebujejo bolezni, : težkega kašlja in prehlada. Cena za dve steklenici $2.00.
j Posebno naznanilo.
Štev. 25. — Zdaj je čas, da se i rešite smrti, katero povzroča gripa in pljučnica. Na prvo znamenje prehlada v glavi, prsih ali grlu, pošljite po Father MoUin-ger-ja zdravilo zoper kašelj in prehlad. To zdravilo vam bo hitro pomagalo in Vas osvobodilo hude bolezni. Zanesljivo je za možke, ženske in otroke, in ako Vam to ne pomaga, Vam nič ne more po-magati. Vsaka družina bi imela imeti to zdravilo v hiši. Cena steklenici $1.00. Ko naročate vprašajte za številko 25.
Ta zdravila morete dobiti samo po pošti. Poslali vam bomo vsako zdravilo katerega hočete, ako naročil jete po številkah, na Vaš poštni urad; poštnino morate Vi plačati. Za priporočeno pošiljatev je I treba posebej plačati. Ako pošljete gotovino, money order, ali v priporočenem pismu, potrebujemo , 12 centov več. za poštnino in za priporoko. Vse adresirajte na:
MOLLINGER MEDICINE COMPANY
205 W. Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
P. S. Vsaka steklenica nosi ua lebelu sliko in podpis Father Mol-J lingjer-ja. Brez tega ni zdravila ^pravo. Navodila za uporabo v ra-išem maternem jeziku.	J
^■^^■■■■■■■■■^■■■■■■MBMHMHMMMMBMMMhlHinsnMMMMIMMi
I
Slovenija v vojnem času.
Za "GLAS NARODA" napisal FRANK DRA&LER.
I
_________
Vojak pride domov ter se javi z legitimacijo pri orožniiStvu, kjer natančno zabeležijo vse, da nihče ne more prekoračiti dopu-
Potem sledijo za družino "veseli" dnevi, če je sploh kaj taikega
mogoče.
Ce je vojak gospodar, pogleda to in ono in naročuje, kako naj se dela, ko zopet odide.
Nekaj žalostnega pri tem pa je, da mora oditi vsak, ko poteče i,h za to. Pri tem ne velja noben izgovor. Niti mati, žena ali otroci na smrtni postelji in nobena stvar na svetu ne more zadržati vojaka. ko mu je potekel ča#.
Koliko žalostnih slovesov! Mnogi pa so še prej brzojavno pozvani nazaj.
Oficirji, posebno samski, po mee>tih prežive svoje dopuste med v e^eljaštvom, držeč se pregovora:
Nobel geht die Welt zu Gritmie----
Denarja imajo dosti in na fronti ga ne morejo zapraviti. Se tr-govei pravijo, da oficirske žene še nikdar niso tako vestno plačevale
svojih dolgov.
O se r^če, da primanjkuje obleke, se ne sme misliti, da ljudje hodijo napol oblečeni in rrtztrgani. To se ne tiče gotovih slojev.
Po mestih se namreč vidi toliko noblese in razkošja med gotovimi aleji, za ba van j a, itd., kakor da bi res svet ie ponorel.
Nasprotno pa poglejmo priprosto ljudstvo. Ne mislite, da je da-i>»-s dobro stoječega poaerftnika sram z zakrpanimi Čevlji. Še Bog, da »o taki ker če bo šlo tako naprej, bodo tudi taki redki.
Sploh je mnenje, da so od vojne vsi ljudski sloji enako prizadet!, zelo napačno. Denar je tudi danes še edini gospod. Sicer je pa velika razlika, če se je kdo rodil v borni ali pa bogati hiši, dasi so v ti enako podložni vojaški službi.
Enaki so si namreč v tem, da nosijo vsi vojaške uniforme in da na bojišču granate in šrapenli zadevajo vse brez vprašanja.
Razlika pa je v tem. da so na nevarni fronti zastopani skoro s.imii ni/ji ni srednji sloji, pri kavaleriji in artileriji pa oni, ki imajo v sebi modro kri, ali oni, ki imajo kaj pod palcem.
Med vojno je namreč takorekoč nemogoče priti k artileriji. če človk ne spada k tem zadnjim razredom.
To pa zato, ker je primeroma pri artileriji malo nevarnosti, ke* .h- par milj za fronto ter vedno dobro skrita. V slučaju, da jo sovražnik i/si« dil, pa hitro menja pozicije.
t isto drugače je z infanterijo. Ti morajo vstrpeti v najhujšem « urnju v strelnih jarkih in se nimajo kam umikati, če so obstreljeva in. Poleg tega pa se morajo tudi udeleževati napadov mož proti
Pri tem rabijo ponavadi ročne granate, bajonete in neke vrste mnl» nože. podobne kuhinjskim, samo nekaj maniši.
Povedati moram, da dozdaj še nisem videl nobenega vojaka, ki bi bil ranjen pri bajonetnem napadu. To se le redkokdaj zgodi, k» r v novejšem čaiMi rabijo povečini ročne bombe. Če pa pride do bajfnrtiiega spopada, pa navadno oboji drug drugega pokoljejo in jih le malo preživi. To stm slišal od mnogih.
1/ Tega je lahko raz videti nevarnost pri infanteriji ali pa pri artileriji.
KavaJerija pa je skoro docela izgubila pomen v sedanji vojni. 1'nsi.i je vpoštev le v Galieiji ob začetku, kjer so prodirali ter se n mikali na velike razdalje. Ali pa sedaj v Rumuniji, kjer so se armadi hitro pomikale, ne da bi se ukopaie v jarke.
sem. da so morali tudi konjeniki kasneje v zakope in Ktrelnt- jarke. Ostalo je le nekaj mož zadaj, ki so skrbeli za konje in tudi ti so se menjavali.
her M-ii. h■ pri opisovanju raznih vrst vojaštva, naj še omenim par besed o trenu.
h;ir morajo pa ti ljudje, povečini že priletni možaki, pa tudi še uibidi d- ki videl sem ga tudi pri trenu. ki še ni dosegel petnajsto leto prenašati, pa presega že vse meje.
<> teh revežih še lahko največ povem, zato, ker sem bil žnjimi i h dotiki. Na lastne oči sem videl njihovo trpljenje in slišal n) pnto/be. Ni čuda, da .so m mnogi sami končali svoje življe*
K h i h h tretji uri zjutraj morajo vstati, snažiti konje, vozove in druga dela, ki se jih nikdar ne zmanjka.
V-.ik, ki je imel kdaj opraviti s konji, ve, kako se jih sinaži. To-
■	.i fMuniiditi treba, da ti trenarji nimajo stelje razven kake Ktarc fnir. .i 11 m si j.i. ki ga morajo nagrabiti z rokami ali vejami po kakih r ^ iv.th kamor jih pošlje poveljujoči častnik. Ta pa ne pravi: tu-v 11 nriaš grabi j« in nagrabi listja, pač pa mu pravi; pojdi in pririe-m li>tja in naj ga dobi, kakor ga more in zna.
Dostikrat pe vojaki gredo in kaka ženska jih zasači na svojem t« r "/.iin rja reveže, ki so že itak sami nase jezni. Za eteljo pa rabijo tudi premogov pepel.
Zdaj pa, če pa ni konj čist prav po vojaško kakor v mirnem Ča-i k,<r je *koro nemogoče, ker so konji vsi mršavi, stari in sestradam. | j r* vojaka obesijo za dve uri. Koliko jih seveda pri tem omed b po»*4>no, ker dobivajo malo hrane in še ta je slaba.
< Ibesijo jih pa takole :
Koke mu sklenejo na hrbtu, jih zvežejo ter moža obelijo na dre-v o tako, da se samo s palci noge dotika tla. Mnogim se pene kmalu p k i/ jo na uiitih in nekateri silno kriče od trpljenja. Eden, ki ga je uioj »tu sam slišal, je prosil, da ga naj odvežejo ter rajše takoj u-strele z njegovo lastno puško.
Nekatere dni jih je mnogo ob enkrat viselo in nekateri so mi
■	\ rtnvali naj grem gifcedat, a nisem imel srca, da bi kaj takega videl. J'm ti m >em s+- tudi bal, da ne bi v jezi in razburjenosti kaj nepre-v id nega rekel.
N. kaj 11 rvat o v -trenarje v mi je pravilo, da so pri njih sami madžarski podčastniki.
Ob šestih zvečer »o morali napojiti konje, potem &o šli spat kamor so bili oddeljeni.
Ob osmih zvečer je prišel madžarski podčastnik, ki je imel in-m m- k«1 i jo. Sil je krog konj ter vsakemu ponujal vode. Kateri konj je pil. je moral njegov gospodar drug dan viseti.
Tu se vi.li, da je bila samo narodna mržnja, ker po dveh urah bo vsak konj zopet pil.
POROČILA Z BOJIŠČ.
Berlin, Nemčija. 6. februarja. —
NVruško poročilo: Od Rispe pa do izliva Donave ni bilo važnih do-
god ko v.
Na makedonski fronti pa je bilo zrlo živahno streljanje v kolenu Črne in v dolini Strume.
Rim, Italija, 6. februarja. — Z ozirom na laško fronto poroča ita-1 jamska vlada:
V nedeljo ponoči in ▼ pondeljek so Avstrijci v gosti megli naskočili naše postojanke pri Oazdskem jezeru, v dobiti reke Travignolo in V Cime Boeche. Ravno tako so nas
Soče in južno od Gorice. Vse te napade smo odbili in sovražnika,' kateremu smo povzročili velike izgube, smo razpršili. Vjeli smo tudi več vojakov.
Berlin. Nemčija, 6. februarja. — Avstrijsko vojno poročilo: Včeraj zjutraj je naš inianterijski polk štv. 30. naskočil sovražnika pri Ploeckenukem prelazu. Vjel je enega častnika, 28 mož. eno strojno puško, enega metalca mm in več pušk. Ko so porušili sovražne utrdbe, so se vrnili zopet v svoje postojanke, ne da bi imeli kake izgube, ki bi bile vredne, da se onesijo.
Japonski Tajkuih
— Zgodovinska anekdota. — • -
(Konec.)
Kapitan spreminja barve, postaja sedaj bled, sedaj rdečkast, tiho mrmra iti ve& zmeden končno vzdih no:
"O, -vsi svetniki! Resnično je ruski car in pruski kralj!"'
"No. požrli vas gotovo lic bodo!" odgovori 1 a konično Jurko-vič.
Res se približujeta vladarja v krasno lesketajoči se obleki. Nju ponosi i o spre i nI j aj o vo j skov odj e, maršali, generali, častniki kn urni streišaji, vsi odlično odblečeni. Že stopata na kamenita tla; lažnjivi Ta j kun, ves presunjen, stoji na spodnji stopnici, duša mu kopni ter se globoko m štorasto priklanja.
No, dragi moj Tajkun!" ga po ruski prijazno nagovori Aleksander. "Ste pazljivi in nas pričakujete
Te besede izjavil ši se poda v pripravljeni čoln; njemu pa resnobno in molee sledi Friderik.
"Vaše veličanstvojeclja trepetajoč kapitan in do duše pre-sunjen pade na tla. "Premilosti-vo prosim za odpuščenje zaradi moje .predrznost L Lažnjivo in bedasto sem se i//dal za Tajkana. ker seon vendar le ves udani sluga vašega veličanstva. A Bog mi je priča, v prihodnje se ne bode i »godilo kaj enakega!"
"Prijatelj, vstani!" izreče milo Aleksander. "Mi smo poznali šalo m naj šala ostane. Pel ji nas na ladjo, kajti rad bi pregledal njeno napravo. Želim tudi spet stati na lastnini."
»Spremstvo stopi v eoln, ki jih jaderno prepelje do *4 Ivanova"-Tu na površju vsi mornarji, praznično oblečeni, v dveh vrstah stoječi, ped vodstvom krmarja pošteno pozdravijo došle goste.
Car Aleksander pregleduje in se videzno veseli ter vse vidi v lepem redu. Potem jame umno govoriti s kapitanom o bistvenih ve stih itn mornarskih naredbali. Kapitan &e p od ago m a osrči, misleč : "Ta razume monnarstvo; a v meni je tudi — v tem slučaju dobil pravega moža!" Kapitan govori o tej in oni prenaredbi, ki jo je iznašel na lastno pamet in zboJj-šal.
Pruski kralj vse zeljno posluša in v obednico gredoe pošepeta carju na uho: 4"Ta mož za-služi imeaiitnejšo in boljšo službo."
Canprikinia, rekoč: "To jo tudi moje umen je."
Jedi so bile pripravljene po domače in ukusno, katerih sta vladarja nekoliko užila.
Potean jame car zabavljivo: "No. kje pa je konjak, ali kako ste vi imenovali ono pijačo?"
Ogwarjeni se s meja je reče: "Vaše veličanstvo, to je le malenkost proti moji predrznosti; a tu je dobra kapljica!" in urno j odipre steklenico ter pristavi: ''Glavo stavim, da ni izvnstnej»e;| sam seon to vino prinesel s Špam-( skega!" in natoči srebrne čaše z rdeče iskrenim vinom.
Car napije, rekoč: "Na zdravje japonskemu Tajkunu!" Trčijo s čaaticami, vladarje po-
i— - - A -
kusita, zdatneje potegneta in kapitanu pritrdita: "Da. znajdon je. ne le v momarstvu, nego tudi v vinu!''
Srečni kapitan sedaj plava v v<-selju in jame navdušeno govoriti o veselih in predrznih prigod-kih v daljnih, tujih deželah in na morju.
| Vladarja le prehitro vslanct:'. od obeda.
Friderik dobrohotno reče: "Se-' daj pa Taijkun naj jiaju obišče!,: Kapitan se prične izgovarjati na vse mogoče (načine.
Aleksander pa pristavi: "To-. rej pridite, pa ne kot Tajkun, ne-( go kot blagi in hrabri kapitan;
jutri ob dvanajstih vas pričaku : jeva!"
„f Drugi dan ob rečeni uri je pre-j' .jel kapitaji lastnoročaio pismo ru-, skega carja, v katerem stoji, da j'naj se nemudoma napoti v Pitro . I grad k mornarskemu ministrstvu kjer bode imenovan kot admiral lipovega parobroda. Gin jeni kapi-. tan se hoče osebno zahvaliti vla-. darju; a car je že odrinil s pruskim kraljem. Oa.r je nar.ireč ne-
■	vede najugodneje ustregel kapi
. tanu, kajti že dolgo je žele, da bi bil prestavljen v ta zavod.
Preteklo je več let. pomenljivih . in usodepohiih let. Piigodki. ka-. tere je deloma osnoval, deloma ; uresničil bistroumni Napoleon L, . niso le ])oi'ušili izapadno Evropo.
nego tudi strašansko stresli eelo .1 Rusijo. Kratkomalo, vse okolščine i so se predrugačile. s Po krvavi bitki pri Belle Alliance je nastopil sicer mir. a raz-
>	ruše na Evropa je dolgo občutila ■jtužne nasledke. Tudi vladarji so l imeli dokaj opraviti, predno je -,bilo vse v re«du.
lj Aleksander 1. je vpeljal dokaj (potrebnih zavodov, na primer v i Lanoniji je oprostil kmete, zbolj-
-	šal državno bhigajno — vse pred-
-	vzetje je umetno in zdatuo izpe-• ljal; Rusija je postajala pod nje-
-	govim vljudnim vladanjem vedno j močnejša in srečnejša. A vendar
l se mu ni posrečilo zadostiti vsem
■	podložnim, kajti imel je skrivne
-	sovražnike. Bil je torej pogosto 'razmišljen in tužen. V take^n du-
-	še vnem stanju dospe nekega dne .' v Rivo pregledovat tamošnje vn-•! jaške Čete.
I j Mahoma stopi pred carja adrai-i ra-1. proseč: "Vase veličanstvo,
>	potnižaio prosim za posluh !:'
Po sprevodu car resnobno od-"vrne: "Pa kdo ste? Kako se zo-i vete?"
i "Admiral Aleksij Orlovič, ja-i ponski Tajkun. kateremu je ska I zalo milost vaše veličanstvo leta l 1802. pri mesitu Mernelu in katei*o milost še sedaj uživam. A ravno
-	danes se ani nudi prilika skazati
Isse hvaležnega."
'' Dobro se spominjam Aleksij a : Orloviča", pritrdi car. "Po pre-' gledu se oglasite!"
"Ta ree ni za odlog", reče res-: nobno Aleksij. "Mili car! Prejmite blagovoljno ta papir, na ka-L-terem so zapisani vsi načelniki za-' j rote proti življenju mogega naj-
milejšega vladarja." ;j Aleksander vzame iz zveste ro-Jke papir, ki rečeno potrdi. Že o-: poldne isti dan so bili potrti vsi deležniki zarote.
Car je pogosto rekel po onem prigodku: "Vladar naj porab:, vaško priliko, da sporna tzvesfv
-*----- ------ - - - J	JT
Pisma iz tujine.
Stopil sem v pritlično kapelo. Na prvo oko se je videlo: še najprej sprejme reveža revež. Ker nima bogastva, ima srce. Revna cerkvena dfužba je slovenskim begnneeim prepustila svojo kai>«lo za službo božjo.
Znani žu]>nik in dekan iz goriške fronte je govoril vsem tem trpečim o Materi beguncev. V sprednjih vrstah so sedele matere 7. malo diieo. To je !)ila beseda za nje. 31ati begunskih mater. Govoril je o betlehemskem hlevu. Niti v rodnem mestu ni bilo pro stoivka za Dote. za rešitelja, ki je bil up in nada ljudstva. Z otrokom je morala na naglo v tujino. Skozi puščavo, mirno divjih zveri. Kaj je danes drugače, ko ne najdeš ljubezni in sočutja! Govoril je o nji, ki je v nemi bolečini stala pod križem svoje križane ljubezni. S Sinom izvržena iz človeštva, obdana od sovraštva in pre-klinjevanja. Kaj smo vam .storili, da smo tako udarjeni, dan na dan? Porušili ste nam v našem rodnem kraju Kalvarijo, toda naše Kalvarije še ni konec. Na kateri postaji križevega pota smo? In je spregovoril o največji begunki, ki je vendar našla zavetje doma med sinovi sv. Frančiška v Ljubljani. Ta je rekia: "Jaz p*i sctu ostala na Oori." Podrli so njeno in naše svetišče, njen in naše domove, toda ona pravi, da se povrne na svojo Sveto Goro in nas bo vzela s seboj. V izgnanstvo je prišel angel in rekel: "Vstani in vrni se. zakaj umrli so. ki so Detetu sta*e.gli po življenju."
V tujini je človeška beseda prazna, samo božja beseda je domača in polna tolažbe.
Prejeli so blagoslov Deteta in Matere beduucev ter odhajali. Večinoma v črnih oblekah, nekaj mladih mater, precej starih ženic, ki imajo že sinove in morda tudi vnuke v strelskih jarkih. Toda v teh starih licih je razlit čudovit mir. ki ga more materi brez moža. otrok in doma dati samo upanje v Boga, ki jc močnejši kakor vsa peklenska in človeška zloba. Stara, sključena ženioa z vijoličasto ruto na glavi, kakor prostovoljna spokornica, toda tako mimo 'je njeno oko, zaupljivo pogleda še enkrat proti Večni luči in nato svojo sosedo, katero vžge ini pod pre s tem svojim upanjem S temn. držijo eden drugega pokonci. Da, in pa <z zaupanjem v otrocih, ki imajo tako čudovito le<pe obraae, kakor da so odnesli lepoto naše fcenrlje in zadnji žarek sobica ob Soči s seboj v tujino. . .
* * # ,
Odprem vrata in zagledam ženske pri umivanju. Prav sem prišel. To so ženske iz naših krajev. Ravnokar so nasi tel i 68 slovenskih in hrvatskih sirot. Ljubeznjiva gospa, ki vodi to družino, me prijazno sprejme. Otroci se ravno igrajo. Zavetišče je lepo urejeno; rad sem verjel deklici iz Bovca, la je reda tukaj. Hrane imajo
A. S. Burleson, glavni poštar. Champ Clark, pred, posl. zbornice. F. K. Lane, notranji predsednik.
može, med ljudstvom ima prijatelje ter jih porabi ▼ svoj hasen. Če je ravno na videz mogočen, jih yendar včasih potrebuje."
petkrat na dan. Izprva jih niso nogli nasititi, mi je pravila go<?pa roditeljica. Otroci so nagibali k »krufulozi; toda sedaj imajo vif-'j pa dovolj: hrane, zraka, vsak te ! len čisto perilo in posteljo v b-.-liJ svetli spalnici. Kopajo se w.k t•• ilen. vzorno se skrbi za snago teles in zob. Zdravnik pride wk lan. Otroci imajo doma slovensko ' in hrvatsko šolo, katero vodila i, omenjeni župnik in neka gospo- i dtčna iz Gorice. Vsi otroci hodijo vsako jutro k maši in obhajilu. 1 Kakor se vidi. jim ne manjka nič in zato izginjajo iz njih posledice^ prestanega gorja. Na otrocih se zopet ka/e zdravje kraške burje in duševne zmožnosti otrok se v tem lepem redu ter dobri vzgoji; in skrbi razvijajo tako lepo. da! je veselje in v priznanje vseh do-j« brili duš. ki so se zavzele te slo-r venske sirote. Zaveiišče st«»ji pod okriljem in skrbjo zidov in hvaležnost nam veleva odkritosrčno priznanje in zahvalo. Deset otrok je iz hrvatskega Medulina pri Pulju, ostali pa so slovenski deč-! ki in deklice i/. IVvina. D« ber doba. Podgoiv in \/. goriških gor.! iz Deskel in Bovca.
To zavetišče je oaza slovenskih beguncev v lujmi.
V A B T L O na
VELIKO SLAVNOST
spojeno S PLESNO VESELICO,
katero priredi Slovenska godba v Alexander. ( anonsburg. Pa., v soboto dne 10. februarja 1917
v proslavo svojega enoletnega I obstanka.	j
i Veselica so vrši v dvorani društva'
"Postojnska Jama". | Pričetek točno ob 6. uri zvečer, j Tempotom vljudno vabimo vsa i i bratska društva ter ostale rojak«1 >in rojakinje iz Canonsburga in i bližnje okolice, da se te naiše ve tseliee polnoštevilno vdeleže in pri- j ,pomorejo k boljšemu uspehu. Za i izvrstno zabavo bode najbolje! j preskrbljeno. Zato pričakujemo j veselo svidenje 10. februarja zvečer v dvorani društvu " P«'s*tojn-| j ska Jama".
Za odbor: John Koklieh.
:_____j
V A T! 1 LO na
1 PLESNO VESELICO.
katero priredi ; dr, sv. Alojzija št. Ub J. S. K. J i
v Conemaugh, Pa., j V soboto dne 10. februarja 1917,
v svojem lastnem domu v Conemough. Na veselici bode igrala tukaj-išnja slovenska godba pod vod-i-'stvoui lijaka Viktorja Na vinska. I Na to veselico vljudno vabimo, i vse rojake in roja k bije iz okolico. | da se polnoštevilno udeleže, i Vstopnina za moške je 50 oen-| tov, dame so vstopnine proste. ! Za dobro pijačo in okusen pri grizek bode preskrbljeno.
Torej na veselo svidenje 10. februarja zvečer!	Odbor.
*
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le is časni-tirih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v J-resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
, Največja zločinstva
1 kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev-i ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
''Boj proti boju*
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo In ukrepe j o, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem r
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. 7,
J
Svarilo.
LJIDSKI ZDRAVNIŠKI VEŠČAKI OPOZARJAJO NA NEVARNOST PREHLADA, GRIPE IN PLJUČNICE.
Ogromno Število smrtnih slufiajev, ki m>" uastali v letu 1910 radi pljučnice, je opozorilo ljudstvo pred nevarnostjo, kan-ra pride največkrat radi malega prehlada.
Zato je potrebno, da takoj najmanjši znak prehlada odstranite.
^ H. H. Von Schlick-ov
Bolgarski ; Krvni čaj.
j če m- jni vzame zvečer predno se sre I spat. pumapi naravi, da lahko odstra liii vse bakterije prehlada, katere večkrat radi zanemarjenosti povzročij<i neljuU« j;rii»o ali ».-elo ožive luikterije pljurnice. kar ima slabe jtoslediee.
Na tis.^S- prostovoljnih z:ihvali»Ui pisem lahko vidite v našem uradu, j Velika družinska škatlja H. H. VON ' SCHUCK«\*tXiA BOLGARSKEGA KRVNEGA C'A J A, ki traja cel mese<\
I	stane le en dolar. škatelj l»«»t dolar jev in jo pošljemo kamnrkoii ako dobimo denar ali tudi t". O. I>
Marvel Products Go,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
\ »pomha. Ako hočete posli jatev zava rova t L pošljite 10c. več.
wm~ Zakaj?
j bi podpirali tuje trgovec kadar r I imate med seboj rojake, ki Vam postrežejo z istim ali boljšim bla-igoiu po enakih ali nižjih cenah
II	kakor <lrugi-
Največje in najstarejše Slovenske vinske trgovine v Chieagi je lastnik Frank Jurjovec, kateri ispresa vsako leto na tisoče palo-
I	nov vina iz najboljšega grozdja. | Za pristnost vina jamčim.
| Pošiljam vino izven Chieage sodč-
II	ke po 15 in 50 galonov. y\ Pišite po cenik.
-	\2Sr POŠILJAM DENAE v staro . domovino in na vse strani točno,
i redno in POPOLNOMA ZANES-| LJIV0 po najnižjih cenah. Rojaki, ■ki želite svojcem v stari domovini i pomagati v teh groznih časih, se i Vam zdaj nudi najlepša prilika, | ker so krone tako poceni, j 100 Kron velja samo $13.00. ! Ako želite poslati potom brezžičnega brzojava, pridenite še $4.00 za ! naslov.
' i SPREJEMAM NAROČNINO
ZA LIST "GLAS NARODA". J Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
i. Zžef* Ako imate namen kupiti v d Ohieagi ali posebno v slovenski naselbini kako hišo ali loto. ali da imate isto namen prodati, oglasite
-	se pri meni in boste dobro postre-ženi.
SVOJ K SVOJIM! FRANK JURJOVEC 1801 W- 22nd Street, Chicago, m.
SLOVENSKO
I=Bl
fivM* svete Barbari ^gpr -
a1 E?
u ZKDDTJZHX DRŽAVE SEVERNE ATUKltUK. -Sedež: FOREST CITY, PA.
tateyvlnM dne 2L Januar)« LM2 ▼ državi Puiumlfte,
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: F. S. TACCHER, 674 Ahsay Ave^ Rock Spring«, Wyo. podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box 047, Forest City. Pa. PUBoftl tajnik: AVGUST GOSTIŠA, box 310, Forest City. Pa. Blagajnik: JOSIP MARINClO, 5805 St. Olalr Ave., Cleveland, Ohio. Zaupnik:
NADZORNI ODBOR:
Piedaednlk nadz. odbora: JOSIP PETERNEL, box 95, Wlllolk, Pa. L nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 05. Federal, Pa.
nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 1371 h St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Kana L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3. box 146. Fort Smith, Ark, J. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
i-i
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt S L, New York, N. Y.
Cenjena društva, oziroma njih urailnikl so naproSenl pošiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa po Ulja edino potom poštnih, ekspresnih aH bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na nnslov: Frank PavlovCiC and Farmer* ft Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da ae aamore napako popraviti.
Usoda. j:
(Nadaljevanje).	h
Tara daleč zuuaj, kjer ni bilo , človeka ne v daljni ne v bližini '' je potegnil žepa prvo pismo. ga ] ob robu obtrgal in razganil.	i
Pisala je njegova mati:
— Ljubi sin! Kakor veš. je i napočil zdaj pri nas čas trgatve, < in ker veva jaz in oče, da mnogo 1 trpiš v ostri službi in nimaš ii" ca- i sa, ne kraja, kjer bi si ohladil iz- 1 mučeno gavo, zato te oba prav ! lepo prosiva in vabiva, da nas ! vsaj za nekaj dni obiščeš. Oče pravi, da kar piši po dopust, in če s se ti zdi, da bi pa ne dali na Tvoje besede, pa pripomni zraven tako, da je oče rekel, naj Te na vsak način za nekaj dni oprosti- 1 jo. Ako pa veš. da je taka zadeva še strožja, pa zapiši, da si bolan in ae moraš prezračiti in počiniti. Oče je taki!*, misli, da boš dobil frotovo, če le hočeš priti in imaš mene, svojo mater, kaj rad. — Groadja je na moč, vreme dobro, in ako Hog da, bomo imeli mnogo dobrega pridelka. Torej le gotovo pridi in piši kdaj, da se pripelje Franc pote na postajo. — Pozdravljamo Te--
Mirtič se je nasmehnil in hipoma zresnil v čudni grozi, ki ga je obšla kakor napad mrzlice. Videl je pred sabo sivega in dobrohotnega očeta, svojo mater, odkritosrčno in živahno kmetico, svoje-' ga brata Franca m svojo sestro Milico. Vsi so se ga domislili ob veselem vinorodnem času. pisali mu in ga vabili k sebi, da bi se ne veselili ob trgatvi sami. ampak bi bil tudi on deležen tega veselja.
Oče iu brst Franc bi ga vzela v svojo sredo in ga odpeljala v vinsko gorice, kjer nc utihne noč od samih razkošnih vriskov, kjer a« po pesn i
život redi in pase.
kjer nam vinska trta rase.
Sladek je njen sad,
vsak ga ima rad
rre teb* in meni v lase.
ALi v»i ti ljudje se vesele po tr ; dem dela in trudu, njih radost je| pa«ledica samozadovoljnosti. Ne ljubijo ga, nočejo poznati take-( ga človeka, ki mrzi delo ali ki ni, srn delo ustvarjen. Da bi ixvedel i • njem. o t jem sinu, kako se j? j i njim priprt ilo. bi ae ga sramo ▼ali, ne bi ga vabilu ampak bra nili bi ae ga. On ni bil poraben v j aJutbi, on ne zna delati — on ni — Človek.
Drugo piMno mu je pisala O glarjeva Tin*, mizarjeva hči in njegova nevesta.
Dragi ljubček' — pripovedujejo drobne in okrogle dekliške črke. — Tvoj oče mi je včeraj popoldne povedal, da prideš na trgatev, in j*s prepevam sdai fe drugi dan, neprestano sam eg'. vcfeU*. Tak* te imam rada. da litM o« vem, kaj bi zapisala.
Hm Um mmtm j. aladiia vrata kreAlia m tik In črtic ki so doka-kXn mUdo m »ljub-ij*vi!0 dekS*4e* premišljevalo o na
daljevanju svojega pisanja. Po eni razčrtani vrsti so se pričele zopet besede:
—	Prosim te prav lepo, da se pripelješ to pot v uniformi. 0če! je rekel, da imaš tudi sabljo, in; sicer zgoraj in spodaj zlato. Na naši železniški postaji sem že o-gledala vse uradnike, pa nima nobeden zlate sablje. Kako, da jo imaš ti? Pripelji jo na vsak način s seboj. O, zopet mi je zmanj-kalo besed in to zavoljo samega pričakovanja in nestrpnosti. Aii! prideš takoj k nam, ko se pripelješ na trgatev T Jaz mislim, da! Srčno te poljublja--
M i rtič je čital in nekaj mu je šumelo in zvenelo okoli glave — kakor odmevi daljne in lepe godbe. Silno" blizu se mu je zazdela Tina, kakor bi se skrivala za deblom blinje lipe, ki raste ob cesti, ki šepeta z listjem ob robu koše niee. In bal se je je in vseh domačih ljudi, ki še ne vedo o njegovi usodi, ki še vidijo pred njn« kakor pred sai. 'iui ftboj same ,iasne ce-st.? in cilje, ž« le si ga me. i se iu ga vabijo. Ali on ni več ti-več službe, nima bodočnosti, on -»ti, kakor je bil negdaj, on nima več službe, nima bodočnosti, on je postal potepuh, izgubljenec, postopač, klati vitez.
Vse pleše po mislih in se mede kakor suhe snežinke v burjastem zimskem dnevu. Spomini, sedanjost, bodočnost, vse se meša, — pleše pred očmi, prikazuje se iu izgnja. Nekaj samega ostaja pred očmi in tisto je kakor črna jami. ali jutri ali pojutranjem pešaj ea popotnikova noga.
Vrnil se je, popil v gostilni kavo in odšel nazaj v svoje stanovanje. Iu ko je sedel tam zamišljen pri mizi, je potrkal TomaŽ, vstopil in nazranil:
—	G.v.|,« d šef naznanja, da pride jutri nov aspirant in zato tre ha izprazniti sobo.
M i rtič je zopet sam. V sosednji sobi hrči asistent, — I <»krog njega plavajo in zvenijo' logove b«*sede. Roke se iztegnijo i ^ame od sebe po knjigah, prsti sej oklenejo ličnih platnic iu jih ne' :nrrajo izpustiti.
—	Ne smeš vzeti s seboj! pri po- i ' vedujejo ustne. — Ne smeš vzeti!' i >umili bi te doma. sumili!
ln misli se začudene vznemirja-j
jo: ^ !
—	Kdo ie rekel: doma ? Kaj je
kdo rekel f Ne domov, daleč kam j daleč!
In zopet ustne či*to mehanično ' in komaj slifino:
—	Ali kje so denarji, kje so sredstva !
IIL
Okoli enajste ure dopoldne si je. kupil Mirti* vozni listek in kma-j lu nato stopil na vlak n se odpe-; ijaL Adjunkt je imel službo, tekal je ob Haku in se obrni! vse-, lej, kadar bi bil moral videti od-i i puščenega kolego, v drugo stran | in tako, da ga ni videl.
K« jt vlak odropotai, m Je JriaaU Mirti« tfc^epo^ jg-
j la med vejevjem in se nenadoma; i potopila v brezmerni rumenini je-| senskega listja.
Vozil se je v tretjem raaredu. i Nasproti njega je sedelo dvoje j mladih deklet in se šepetaje menilo in stikalo k oknu. Na drugi j strani je sedel črn delavec in ka- i dil smrdljive cigarete, tam dalje je ždela kopa kmetie s košarami po kolenih in se razgovarjala o sejmovih in kupčiji.
Skozi okna je sijalo jesensko solnee, na desno in levo so bežale mimo gole pokrajine, zdaj se-nožeti, zdaj pašniki, zdaj grmiČ-i je in drevje. V Ljubljani se je| j bilo treba presesti v dolenjski vlak, ki je odhajal čez kake pol ; ure. V njem je udaril na uho j znani dialekt, znani kraji so bežali mimo oken. nizki holmci z belimi cerkvicami, ki so se ka-, i zale od vseh strani.
Čudno se je bilo tod voziti: — j i Prišli so spomini in tako napol- i j nili kupe in ga za gostili, da je sedel MirtiČ kakor v megli in ni j videl, ne slišal več ne sopotni- { ; ka, ne sopotnice, k sta sedela po leg iu se razgovarjala o kmetiji.1 Stokrat in stokrat se je že tod j vozil in vselej v drugem razpoloženju kakor danes.
Ko je obiskoval šolo, se je vozil na počitnice, pozneje se je peljal tod prvikrat v svojo službo, nekoč ga je spremljala na tej vo nji njegova zaročenka Tinica, in j blizu Grosupljega drči vlak skozi tunel in tam se je dogodilo nehote in nepričakovano prvikrat:) nekaj sladkega in nepozabnega. !
Rahlo kramljajo spomini, v dnu duše leži kakor svinčena ke-| 'pa zavest sedanjega stanja in nesreče, dreeče kolesje pod vozovi) enakomerno suje in se zaletava,!' veasi zaškriplje in zaječi pod za-1, vomicami, vlak vozi vedno počas-' neje, izmed drevja se prikaže bela hiša, skladanica lesa, jesenski vrt, kopa ljudi in lokomotiva za-umi na ves glas in se ustavi.
Postaja in sprevodniki le- ■ ta jo po dolgem ob vlaku in naznanjajo potnikom, kam so jih pripeljali.
Nekoliko minut po treh izstopi Mirtič v ovojem rojstnem kra-: ju. V trgu je postaja in on ima i še pol ure peš do svoje vasice.! Gre med travniki in njivami, ko-; der pospravljajo Kmetje zadnje; pridelke. Včasi mu pride naspro-^ ti znanec ali znanka i ztrga ali bližnje vasi. pogleda vanj začudeno in se skoro nasmeje, ali vi ! dno mu manjka gotovosti. On, —j Mirtič, ve ir. pozna in se vsako-i gar spominja. Ali ko bi bilo tre- i ba izpregovoriti, ga navda nekaj j odvratnega in v dnu nostranjo-, ! sti ga je sram.
! Tam tiste rebri na desno, ki se i tope v jesenskem solncu, to so! vinske gorice. Bele hišice sredi ■ njih, ki se blešče kakor ubelje-! no platno, to so zidanice, vinski; 'hrami, ki čuvajo za zidanimi ste-J ' nami in železnimi zapahi zelo tre! bušaste sode, vse polne iskrečih. | bisernih vinskih kapljic.
Mirtič pride do doma in tik | pred pragom mu postane tesno j [in okorno, takor bi ne bil prišel' I prav in bi se moral vrniti.
Ali vseenc- stopi v vežo in sto-; : pi iz nje pri nasprotnih vratih na j dvorišče. Tam zagleda mater, ki I stoji sredi kokoši, jih krmi in se' j z njimi pogovarja:
—	No ti čopka. — pravi, — te- j be imam jako slabo zapisano. Pet:
i dni že usi znesla jajca! Le glej. ; da ne boš o Boiču v peči cvrčala! i ! — Dober dan!
—	Bog daj! — odgovori mati, a ko se okrene. ji zastane sapa,
j pebarček ji pade iz rok, žito se j raztrese po tleli, kokoši zakoko-i dakajo in petelin zapoje, kakor j j bi se ne bal take nezgode.
Mirtič stopi k njej in ji ponu- ^ ' di roko. Kmetica se nagloma iz-; nebi zadreg?, še je rdeča v zarja-; vela in razorana lica, ali že se na j smeha va in veselo meni: j — Ti kosmata kučma ti! Ka-j ko si me preplašil! Prideš kakor j duh z onega sveta! Ne pišeš, ne ' daš glasu od sebe, človek se okre-, ne. pa stojiš za njegovim hrb-1 tom'. Ti gora visoka ti!
Mirtič stoji pred njo, v bleda, lica je zardel, hoče nekaj pove-j1 dati, pa ga moti grenka zavest.] ki ga tišči v prsih.
Mati je vidno zelo vesela. pe-| f harček pobere in odhaja s sinom ■j v vežo in hišo.	(
.. — Vidiš, - pravi. — naš oče - vse ve. Kaj ue. da bi tako napravi viL kakor n.i je rekel pisati, pa
•	'so to pustili domov? Ti dedec ti! t|Lačen si; kar za mizo sodi, takoj
ti prinesem A pisal bi bil vse-i «m lahko! Frane bi bil zapregsl
•	Luco «li p» oš* m bi «• bil pri-i peljal pote na postajo. Tako p«
•	ti šel peš do doma!
r
—	Kje pa so drugi! — vpraša Mirtič.
—	Frane in oče ata šla v list-nik. Milico pa sem poslala v prodajalno po sladkorja! — pripoveduje mati veselo in prijazno in jesensko solnee sije v sobo in se sveti na tleh v ploščatih in trepeta ^vih lisah. — Miliee kar poznal ne boš. Cela nevesta je že postala ! Frane pa se zares ženi! Kar žilica mu ne da miru iu tarna in
| pravi, da nas bo kar pustil, če mu ne preskrbimo pred pustom ženske. Sosedovo Marjeto bi rad — ta glavač neugnani!
Pred hišo prišknplje in se prima je visoko naložen voz listja in zavezne okna, da je skoro mračno po sobi. Oče* se oglasi v veži in mati se mu odzove v kuhnji in j shrambi, kjer pripravlja prigrizek. z veselim oznanilom:
—	V hišo poglej! Gosta si dobil! —
Oče res odpre vrata, pogleda, pa se odkrilo zasmeje "na vsa lista:
—	Bog daj. Tone!... Da bi te, I cesarska dežela! Kaj so te oblaki
iz tresli ?
Stopi do njega, iztegne žilavo j roko z zavihanimi srajČnimi ro-i kavi, oprime z žuljavo dlanjo mehko sinovo desnico in jo prijateljsko in presrčno strese.
—	Halo-o! — kliče. — Halo!.. Kje si. mati? Daj fant ujesti, daj prinesi!
(Pride še).
J®	I
T
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim iu potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila iisoda pj-etrgala mit življenja mojemu samskemu bratu
IVANU GROŠELJ. Kanjki jc bil rojen dne 8. septembra J884 v Gradtšu, fa.ru t'ara v Tuhinjski dolini pri Kamniku. Bival je tu v Ameriki nad 3 let in je bil Član slov. pod p. dr. >v. Barbare št. 46 na Peim Station Pa. Po poklicu je bil izučer mizar.
Dne 27. januarja t. 1. ga je u-mirtila lokomotiva Peunsvlvstn- g 4u železnice. Truplo pokojnika I <e je položilo dne januarja po | katoliškem obredu na Penn S* a <§ pokopališču k zadnjemu nočitku. | Tem potom me veže dolžno«! | zahvaliti se vsem prijateljem in ^ znanceim, ki so mi stali v muke & polnem položaju ob strani ter naj- a več pripomogli, da sc je sprevod ' pokojnika kar najslovesneje za- ^ vršil.	f
V prvi vrsti moram izreči naj- ^ taplejwo zahvalo vsem sohratom 4 in sosestrann društva št. 46 iS. P. I D. Sv. Barbare na Penil Station. 4 ki so se korporativno udeležili | pokojnikovega sprevoda.	|
Nadalje izrekam prisrčno za- <g hvalo sosedama gospodičnama | Mariji ter Ani Ko ura c. družini | Franka Matko iz Greensbursra, ^ Pa., ter članom in članicam za « krasne podeljene vence.	-
Naj prisrčne jšo zahvalo sem dol- ' žan izreči sledečim osebam: Ma- ■ riji Komae. Ani Komac, Tomažu- j Salomon in Avgustu Berginc, vsi j ' iz Penn Station, Pa.; nadalje dru-j 4 žini Johna Pirš iz Her m ime No. 2, i Pa., ter njihovima dvema prijate- 1 ljema, katerih imeni mi nista znani ; družini Luke Pirš iz Herminie No. 1. Pa., ter Alojfciju Matko iz Stevbenville. Ohio.
Ti vsi so mi v mojem močnem položajju staJi na strani ter pomagali z raznimi deli in avtomobili, da se je pogreb pokojnika kar najslovesneje za vršil.
Dragi, nepozabni brat., lahka ti bodi tuja zemlja, prijateljem in j znancem j>a te priporočam v blag ';rpcwnin.
Penn Station, Pa., o. febr. 1^17. Žalujoči ostali: Simon Grošelj, brat -.j Marija Grošelj, rojena Matko, rj	svakinja.
. Simon in Frank Grošelj, nečaka. _ V starem krajti: Nikolaj in Ln . cija Grošelj, fitariši: Jožef in
Franc Grošelj, brata, i j	(7-8—2}	i
;! HARMONIKE
! 1 ikodlM kmkriDekoU naH tadetulea In , ? popravljam po atjnQjlb cenah, s da-. lo lipelno ln sumljiva V popravo . BBBMlJlvo tuKo polije, ter mem le . nad 18 let taksi v tea poala te sedsj v trajam liltmis dons -V pop<s»ek j tsm kranjske kakor vae drar s- hamonlke EaWjuns harmonike kopa-j J«lo vnttei« ttU v saHeho, »da te
i- mMim wa 'wm mi m* cnm Mk
Iščem svojega strica MATEVŽA I HOLMARJA, ki je pred nekaj | leti bival v Clevelandu, Ohio," in VALENTINA HUMARJA, ki se naJiaja nekje v IHinoisu. Moj naslov je: Janko Humar, pri-gionieon di guerra. Rep a rt o pri- j gionieri Ribolla, prov. Groset- t to, Italia._(6-8—21
Bivala sva skupaj na Aurora, Minn., ker so ji postala prevroča, je izginila neznano kam ter pustila pri meni še precej obleke. Ker pa nočem imeti skrbi z drugim blagom, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da ini blagovoli naznaniti naslov. Pozna se jo lahko po gornji sliki. Če bo pa sama čitala te vrstice, naj se oglasi, da ji pošljem njeno blago. Mislim, da je v Detroitu, Mich.
J ohu Petruch, Box 255,	Aurora, Minn.
NA PRODAJ
so rabljene harmonike 3, 2, 4, i 5 in 6vrstne. Kar se pa tiče poprave harmonik, pa naznanjam, da C*e se silno mudi, na£ jih nikar no poŠ-lje meni, ker pred enim tednom vendar nihče ne ntore za • htevati, da bi bilo delo gotovo.
Johu Vencel. 1 1017 K. 62. St.. Cleveland. Ohio.
Želim izvedeti za naslov svojih dvcli prijateljic MARIJE in PAVLINE OLENILC. Doma sta iz Prema na Notranjskems 1 Pred dvema letoma sta se na-' liajali nekje na Butler St., Pittsburgh, Pa. Ce kdo ve za naslov, prosim, da ga mi naznani, ali naj so pa sami javita. — Anto-nia Gnščak, omožena Prime, Bessemer, Pa.	(6-8—2)!
Krompir v Evropi.
Le še šest let in v Evropi bodo obhajali loOletnico. kar se tam krompir sudi. Kajti čeravno je admiral Drake prinesel ta že v 16. stoletju i: Ameriko v Evropo,; vendar se ta dolgo ni mogel udo-' inačiti. česar so bili krivi star:
predsodki onega časa. Stoprv uC-i nemu Francozu Parmentier-ju se je posrečilo leta 177:{.. da je pridobil za ta sad francoskega kralja Ludovika XVI.; in tako se j< potem iz Francijo, kakor vsaka n<»-va šega tudi ta nov živež krompir brzo zaplodil po Nemčiji in od tam po ostali Evropi.
Ne razdrgnite po vsem svojem telesu bolečin protina, zbadanja v hrbtu
I ter drugih bolezni, ki nastanejo iz prehlada. Ako vdrgnete zdravilo na bolečem delu, bolezni ne bodete odstranili, pač pa zamorili živce ali pa pregnali iz enega dela v drugega in v kratkem bodete pronašli, da so se vam bolečine povrnile in da so še močnejše.
Rabite novo svetovno čudo, imenovano
REMO PROTIPROTIN-SKO ŽLIČNO ZDRAVILO
To je edino neprekosljivo zdravilo, ki je priznano od uebroj zdravniških profesorjev. To zdravilo je bilo preizkušeno v največjih bolnicah celega sveta iu zato prav lahko rečemo, da je to zdravilo prestalo po-skušnjo. Mi smo jo uvedli v trgovino za trpeče ljudstvo. —
Cena eni steklenici je en dolar, tri steklenice $2.80. Šest steklenic je dovolj tudi v najbolj zanemarjenih slučajih za popolno ozdravljenje $5.00.
CROWN PHARMACY OF CLEVELAND
2812 East 79th St-,	CLEVELAND, OHIO.
"Vi lahko pišete meni z ozironi na katerokoli i bolezen in prejeli boste najboljše pojasnilo in ostalo i popolnoma tajno."'
k | NAROČILO.
F jJJ	Tem potom naročam......steklenic REMO ^
[ | PR0TIPR0TINSK0 ŽLIČNO ZDRAVILO in
C jS priložim $____in .... centov. Jaz nečem razdrg- *i
J j| niti revmatizma po celem svojem telesu.	- j
J ^ Ime........................................ $
1 ft $
4 ft: Naslov..................................... Z
1 K	«
SLOVENSRO-AMERIKANSKI KOLEDAR
za navadno leto 1917
obsega razen koledarskega dela tudi sledeče: Pesmi:
Padlim. — Vojakov grob. -Članki in povesti:
Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa-rica. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o razmerah v Mehiki. — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Vojna tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. — Mož za pečjo.
—	Kdo je predsednik republike Švice i — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri-najstmesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. — Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Zakaj I — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowboyi. — Z brzovlakom. — Bitka ob Sommi. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. — Kap. — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — Caša kave.
—	Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji.
—	Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovine umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — I>ve leti — Izgube v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne.
Slik«.
Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska baterija na pohodu. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski ^lpinci v predoru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervisti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvojene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska bolniška strežnica. — Operacija na nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. — Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Prizor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili — Prizori iz bitke pri PodgorL — Avstrijska kavalerija na južni fronti — Italijanska gorska arti-lerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo m uničijo na laški fronti. — Skupina delegatov X. glasnega zborovanja J. S. K. J. — Desetletni srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterij na soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. — Avstrijski municijski transp rt. — A. vs tri j ski vojaki plezajo v gorsko postojanko. — Roveret.
tabu — Zanimivosti. — Oglasi. Koledar stane 35 centov.
Naročajte ga pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 CORTLAHDT STREET,	HEW YORK OITY, N. Y.
f
f°l	- ^^^^^	-B
Jugoslovanska	Kafol. Jednota
•Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: iflllAFJi ROVANŠEK, R. F. D- No. 1, Conemaugh, pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK. 843 Ea*t Ohio Street, Pittsburgh, Pa,
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, IU.
JOHN VAROGA. 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. POREXTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODXIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 603, Chicago, HL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Cwr Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode očaralo.
Društveno glasilo: "G LAS NARODA".
Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote se sprejema le URADNIM POTOM.
To se pravi:
— Noben elan nam ne more poslati pristojbine za Glasilo sam, niti potom našega zastopnika, niti potom odbornika tega ali onega društva J. S. K. J.
Vsak prispevek za Glasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega odbora Jugoslovanske Kat. Jednote.
To naj vpoštevajo tudi oni, ki so naročniki Glas Naroda in ki hočejo imeti razen Glasila še ostale številke za $2.50 na leto.
Vpoštevalo se bode naročila, sprejeta oziroma poslana potom društvenih uradov.
______________________________ Uredništvo.
Thomas Babington Ma- | caulay. ;
C'rtiča iz njegovega življenja. j _ i
\ treh mesecih sem.se hotel na-( ifcHti aiigle^čine — pLse nek Ni*-inec, — kajti menil sem. da mlad zdrav in marljiv človek vse zmore, če le h« »če. Zu to predrznost in nespamet s«*-m s«» /.ivo pokoril.' Zbolel som, Zdravnik mi je svetoval premeniti zrak in moj dobri strie mi je takoj stisnil v roko de nar, reko«"; 4'Na Angleško pojdi! Angleščine, to dobro vem ti ne iz-bije* iz glave, a tukaj se ie dobn-ne naučiš nikdar, vsaj ne pravil ; nega izrekovaoja. ttxlaj pojdi na Angleško. Tuii hočeš videti lep kos sveta t«*r se marsikaj naučiti za vsakdanje življenje."
S-luNJil s«*ru striru. Z novei ter priporočilnimi lisi i previden sem ugodno živel v Londonu, toda prekmalu soni opazil, da zmanjkuje novcev. K;>j pa sedaj? Do-' mov nisem hotel pisati po novo, podporo, n>*ffo sem skiuuil sam kaj prislužiti s poučevanjem nem-i
š»T*ine.
CVsz nekaj dni čitam v časopisu 44Times"' naslednji oplas: "Nek irentlfunau išče učitelja nemščine,' karteri pa mora biti vsaj v latinščini dobro izurjen. Kaj -več pove upruviiištvo lista."
Poizvedel sem. kar je bilo treba ved<*li ter mahoma sem šel iskal moči!, ki se je hotel učiti nem-
»T	I
Ko potrkam na hišna vrata. fH-id«* odpirat služabnik v pripro-j sti opravi. Tiho me vpraša, kaj bi rad. in izvedevši. hiti me oglasit, svojemu gospodu.
* Ck#pod, blagovolite vstopiti , gospod Maeaulav vas hoče spre-j jHi", spor or i služabnik nemud« tna »e \ mivš:.
Stopil sem v .srednjo veliko in okusno opravljeno gobo. Po vseli frtizah M) ležale knjige. Pri eni miti je sla! .M k caulay in od mot a val knjige iz zavitka. Ozrl se ie u; vljudno popraial:
"Gospod, ate vi Nemec t"
"Da "
\ - , i
tfti » 1 .
•-sjdfc	- Wi,
"Znate starodavne jezike 'Tri leta scjn študiral v Ltp-sku in v Jeni."
j ".Morda zategadelj, da ste po-, ' slušali v Lipsku Ifonnana. v Jeni1 pa Kiehstedta V' omeni Macaulav.j "Da, da'sem odgovoril. Ta; e.pazka j«> dobro dela mojemu rodoljubnemu srcu.
"Ali imate časa, po eno uro na d«* ii, sili po dve, kar bi brio se ljub-'
meaii?"' 1 "!>a. gospod Maeaulav.*'
"Dobro, ako j.' vatn prav. kar pričniva."
Ponudi mi stol, sede in odpre neko knjigo.
1 "Nekaj pogrešati, kakor se mil zdi omeni Maeaulav.
"Tinte, peresa, papirja in slov-' nice, gospod Maeaulav." ! "Imate prav, toda meni ni treba teh pripomočkov. Nentški či-, tati in pisati se lahko sam privadim in tudi sem se že po voljno izuril. le izrekovanja se moram učiti iM\ Neuiea. Jaz hočem citati, vi j pa popravljajte za menoj Bodite' jako natančni." 1 Hočem biti, gospod." .
Začudil sem se, da je Maeaulavt začel eitati iz (»othejevega Fausta. | , "Ciospod", sežem vm<s. "pri ! < eli s«e s pesmotvoitnn. Ki ga je t«/ko umeti. zlasti Nenemeu. Jaz' sem sicer mlad, ali —in omolk-: ' «:»il sem v zadregi.
M avaulav se nasmehija in ome-' ni ljubeznjivo: ( "Le povejte, kar imate na srcu, četudi ste mladi. Kaj pa. vi bolje morete saditi o svojem materinskem jezi ki nego jaz. četudi vsaj. j z* sedaj več vem in mam. Več-; krat sem eital in slišal, da je : Kaust najveličastnejši neu^ki pesmotvor in prjiv zato sem «»a iz-' .volil za čitanje." j "Da, da. ali Fauatu je trebi: ko-I uientarja!**
j "Kaj pa, treba ga je nenaobra-lzencu. tudi Xeuieu. A meni je i mnogo ljubka in gotovo tudi lažja ta čista in prekrasna nemščina.I ki jo je pisal vaš velikan, nego 'manj eisia in lepa nemščina kateregakoli drugega siaoejšega pesnika. AH znate angleški T" | ' Čiiam m razumem vae od kra-'ja, toda izrekovanja se te afstfffi priučil, o čem sc bodete kmalu
___
j prepričali."
Maeaulav me je bil namreč; i francoski nagovoril in do sedaj 'sva se le francoski pomenkovala.!
"Dobro, da le čitajoč razumete! ! angleščino. Odprite Fausta na ka-i iterikoili strani hočete in kar mi! pokažeie. hočem vam prevesti, da i presodite, ali' razumem pesnika! ali ne. Seveda hočem v prozo pre-! I vesti, za verze bi bilo treba umo■■; go časa."	|
Odpri sem Fausta. po naključjuM
one vrste, ki slikajo Euphoriono- .
11
vo umiranje.
Maeaulay prime pero in napiše ' dobro angleško prestavo. Naklon ivxi se sem dejal: Dobro
Maeaulay ne je nasmehijal in ' njegov široki, nič kaj prijetni : obraz je postal nekako vabljiv. .
"Xo. pa za sedaj pustiva Gothe-jevega Fair^ta", dč Maeaulav, , I " hoeem ra jše čitati nemško Pro |j zo"'. in nemudoma |»osegne po no-i vi knjigi, "(jesehiehte des Ab-| falls der vereitiigten Xiederlandej1 voiii der spaniseheu Ilerrsehaft,! j von Schiller."
<'ital je poeasi ill jaz sem po- j ! pravi jal; prečitavši eno straai. da knjigo meni, da sem jaz prečita! I eelo stran, in nato jo je zopet on še enkrat skoraj brez pogreška preč it al.
Maeaulav odloži knjigo, pogle-;
da na uro m <le:
"Ni mogoče, čez dve uri! Zgo-i
dovina je pač najzanimivejši
znanstven predmet. Ali hočete ju- j
- tri zopet priti ob takem čami:"
' Jako vad. gospod Maeaulav.")
"In koliko zahtevate" hono-i • *t< ( : i*arja?"
Zastran tega še nisem bil p«-! prašal in poizvedal pri učiteljih j1 'nemškega jezika v Londonu, torej; nisem vedel nič odgovoriti ki ; prejkone mi je Maeaulav bral na obrazu mojo zadrego. Smehljaje j' me pogleda s svojim bistrim očesom ter veli:
"No, vidi se vam. da spadate i v ono vrsto jezikoslovcev, ki sča-sonna postanejo vseučiliščni pro-, fesorji. Jaz ne gledam na minute. ! če me zanima kaka knjiga, pomu-; : dim ^e dalj časa pri nji, in zato sel že bodeva pogodila zastran honorarja. Jutri se zopet vidiva." j; PriporočivŠi se sem odšel. Včasih so mi rekli moj oča: !"Če bi človek vsakikrat vedeJ. sj kom ima posla, marsikaterega mo-, ža bi višje eenil in -častil."
Maeaulav še ni slovel takrat.; kajti ni še bil izdal svojih večjih; in važnejših del. Star je bil blizu i :14 let, a jaz. akoravno mlad, sen spoznal, da občujem z vol javnim j možem. Da bi se znal primemo i ve«ti, stopim v neko knjigotiznieo
poizvedet. kaj in koliko je že spi ! sal Maeaulav.
Knjigot.ržee mi da pesem "Eve-i nfaig" (Večer), katero je bil telo -j žil Maeaulay ko* 21 leten študenti in kateri ;e> bilo prisojeno darilo.1 Malerična je m krasna ta pesem.: a jaz sem šele posmeje znal eenrtij jo. Knjigotržec je bil tako dober,I da mi je povedal marsikaj zaarl-i mivega o možu.'kateremu sem bil učitelj nemščine. Mnogo sem čulj
0	»njegovi ogromni učeai«>sti in o njegovi ostri bistroumnosti.
Sčasoma s\a se to in ono pogo-j vorila z učenjakom. Jaz sem omenil, da mi je m ostane velika east, biti njegov učitelj, ali doma na Nemškem in tudi kje drugje sko-j
1	raj ne bodo hoteli verjeti, d?, si jej takšen -mož izbral čisto mladega
f
učitelja.
"Pač. pametni ljudje bodo radij i verjeli, — a meni bi bilo ljubo, če j na Angleškem tega ne omenjate, | kajti od klasično naobraženega ) mladeniča se upam naučiti boljše j in pravHnejše nemščine, nego o<l. ;tieklaasičnj »naobraženega starejše-j ; ga moža. Tudi so mladi naobra-iženi ljudje vselej najnatančnejši| ! in boljši učitelji, kajti mladina j • rada prii>oveduje in popravlja.' i Mlad mož se raje navdušuje za; pesnike in pisatelje svojega naroda. nego katerikoli starejši mož.: Morda včasih ne zna dovolj in prav eeniri onega, kaa- so bili uči--nili. ali ou jih vsaj ljubi. Mladi-! na", je nadaljeval smehljaje, i "misleča, urna ntladkna rada po-. ; pravija. Vi hočete vsak pagrešek i; mahoma, opaziti, kak starejši mož . bi ga imorda še lic opazil, ali pa bi !se mu ne zdelo vredno črhniti o njem.
Da je ta modri m oz govoril golo rstaio, tega takrat še nisem iz-' , previdel.
Neko jutro sem mado obolel. ; Napišem listek izgovarjajoč da •ne morem priti. Čez eno uro prej-meni odgovor z nove L List je bil Ineraški pisan:
Moj dta«i goMpod!
Milo vaje M imdel, da •te biifest Čuvajte m, jar ram ^pofijem spretnega zdravnika,
dr. Bahiaigtona. Nazaj grede iiii bode povedal, kako vam je. Dolžni honorar sem priložil. Če kaj potrebujete, opomnite »me le kar naravnost. Bog daje hrano vsom stvarem; in izdravi je dolžan po streei bolniku. Da ste mi i kmalu zdravi.
Thomas Babington Maeaulav.
Ti-dilo se je, da je bil Maeaulav zelo čmeren in sarkastičen mož, a kar se tiče mene, sem pvimoran izpovedati, da proti meni se je vedel vsakikrat takisto, kakor prisvoji dobro odgojenemu možu ter da je bil jako blagega srca.
Čez štiri dni seni dober in takoj sem šel k učenjaku. Dobil sem ga v nashaijaču prebirajočega nemški prevod zanimivega romana "Woodstock".
"Ali vam je man Walter Scott? Ne menim, če ste ga č it al L kajti kateri naobraženec ni čital njegovih romanov, jaz menim, ee ste- ga razumeli f" . "Ne. gasptid!*'
"Skoda! S kolikim veseljem bi prebirali Seottove romane. Čakajte. vsaj nekaj naj vam povem zastran njega. Scoftt se je glede značajev in čarovoga kolorita trtrogo držal zrgodovine, glede dogodkov pa ne. Pripoveduje naan dogodke, ki se nikdar niso bili prigodili, a mogoč je \Tsakator, vjema sc z dobo ter je prikladen osebam, ki so vpletene v dogodek. Vitez Lee, ki «ra jako dobro slika, je Walter Scot t sam, tako. kakoi piše, bil bi on delal m ravnal na vitezovem mestu, razven da ne bi bil tako ostro postopal s svojo deco; toda Leejeva ostrost je primerna tedanjemu času. Scottov slog je prekrasen; jaz prebiram dela tega mojstra ravno tako pazljivo, kakor godec pazljivo ubira svoj na-stroj. Spisovati hočem zgodovinsko delo. nabral sem že mnogo gradrva, ali v prošli čas me noben pisatelj ne more vtapiti tako, ka-okr veliki čarodejnik Walter Seott. kajti on piše prav takisto, kakor da jo bil sam doživel vse, kar pijie."
Maeaulay je toliko napredoval v nemščini, da je skoraj neverjetno; trdim, tla bi bil postal eden prvih jezikoslovskih učenjakov, ko bi bil ves svoj čas (posvetil studi ran ju j trikov.
Neko jutro po učenju vpraša mo Maeaulav;
"Dokler še ostanete na Angleškem?1'
"Kratek čas", odgovorim.
"Tedaj se več ne vidiva."
"<iospod, pojutrajšnjeau grem iz Londona, jntri pa imam mnogo opravka. Težko, da se ob mesecu vrnem."
"Žal mi je."
Povem, da se mi je bridko storilo in nisem mogel govoriti.
Maeaulav ljubeznjivo omeni:
"Ste še od malo ljudi slovo jemali. Nemci ste občutljivejši nego mi."
Ker n i som odgovoril, posegu e po zvezek Rtickertovih pesmi, ki jih je jako cenil, in začne čitati iz njih. Odloživši knjigo omeni:
"No, kako ste zadovoljni z mojim izrekovanjem ?"
"Jako sem zadovoljen, gospod Maeaulay. Nič drugega ni treba, kakor mnogo govoriti nemški, pa stakiimi, ki dobro govore nemški' Škod3, da je tukaj mnogo Ncm-cev, ki slabo nemščino govore, pa vendar poučujejo v njej."
"Tudi taki Angleži se nahajajo po Nemškem, Slišal sem jako na-obražene Nemce govoriti slabo in-gleščmo. a to zato. ker jih niso poučevali temeljito naobraženi učiteljji."
Maeaulav me je povabil na 'obed. ker je bil najin zadnji dan.
Žalosten sem šel od učenjaka. | katerega sem častil, pa tudi jako ljubil. Seveda nisem mogel takraf ! p rev »deti, da bode tako zaslovele ! ime tega moža. On čas Se ni »bil spisal svojih niojsterskih Essay-■ je v, zgodovine Anglije,
Bubver trdi o teh delih, da se i glede sloga nedosegljiva v prebo-! gati angleški literaturi, i Popoldne ob šestih pridem v t drugo k učenjaku. Veselo je piska! ogenj v peči, kar mi je bik tem jvrtjetncjse, ker smo imeli de že ven in mrzel dan. Maeaulay me prijazno pozdravi, služabnik pa »nanosi anglešikh jedil.
K->r sem bil jaz kljub slabemu vremenu tekal cele tri ur.? po mestu. bil sem laeen in zbog tega sem slastno jedel. Maeaulav se j« smejal:
"Kaj menile, ko sem bil jnla/i študent> kako sem bil jaz uren in delavcu pri jedi."
Okusn« jedi so stale na mizi iii Maeaulay je ljubeznjivo stregeL j;Pokartte m jedi po vrati tei it* oUle nje, ki * mi teknejo j nt i na zadnje vam priporočam imber
on pospešuje prebavi j an je. Jaz J kadar hočem dalj časa delati, uži-' vam le malo, toda izbranih jedil Pivo pijem, kadar hočem počitka. Caj pa je vsak čas dober pomoč-j nik pri uspesnom delu."
Ko sediva pri mizi. dojde neki gospod, iskren prijatelj učenjaka, česar sem se kmalu prepričal. ]
Maeaulav naju predstavi drug ^ drugemu. Gospod sede za mizo. poseže po suharu in kozarcu vina: ter vpraša:	1
"Tomaž, ali res pojdeš v Indijo?"
"Ne še, Alfred. Pozneje, če bo i kazalo, poj dean pogledat v to de-i'
želo čudežev."	I
' -i
"Danes sem govoril z nekim1' misijonarjem iz Vzhodne Indije:; tožil ije, da se spreoibraea malo ljudi aia, krščanstvo."
"I no, zakaj se ne poskuša z rimsko-katališko vero, ki je vab-' ljivejša jugovičeni?"
"E, Tomaž, ti pa le rimsko eer-kev zagovarjaš! *'	i
"Da. Alfred."	j
Ali je Maeaulav iz opozicije ta-!I ;ko govoril. aH se je njemu kato-|| liško obredoslovje rzdelo priklad- j nejše Azijcem, tega ne morem j presoditi.
"Aili je res, da se učiš nemiči-j] tie?" pop rasa prijatelj.
"No, ti me že smeš izpraševati i in tebi tudi brez ovinka odgovarjam. ker tudi jaz tebe izprašu-jem."
*' Tomaž, kaj takisto gtn-oriš, i (kakor da bi kdaj lagal." j "Kaj pa da ne, ali razun svojim roditeljem nisem dolžan nobe-nemu drugemu dovoliti, da me iz-!]»rašuje, torej navadno ne odgo-jvarjam, ali pa zelo zbadljivo. Učil! sem se nemščine od tega-li crospo i da, zlasti izrekovanja. Alfred. ]>a | | ne pripoveduj naprej! Gospod se j kmalu vrne na Nemško, no spre-jjema aiovih učencev, torej tudi;
(priporočanja ne potrebuje. Sednj • - »>
vse ves.
j "Dobro, dragi Tomaž, tako naj bode, kakor želiš. Ali čemu skri vaš, da se sedaj učiš nemščine?" ! Maeaulav se je nasmejal, rekoč:, "Tudi na to vprašanje ti hočem odgovoriti. Moje sestre so "zadnjič ; govorile nemški. In jaz semi dejal, i sam pri sebi: Kaj, one znajo go-! voriti ta sprostranjoui in bogati j jezik, jaz pa ne! To ne gre! Vrhu tega. saj znaš, čim več si človek. ; osvoji na duševnem polju, tem voljavnejsi mož je. In zato som dejal svojim sestram, ki so se po-I naša le -z znanjem nemščine: "Le ; čakajte, kadar se mi bode poljubilo, takrat bodem govoril z vami -nemški, sedaj pa ne." Seslre nam-| več iliso vedele, da takrat še ni-! som anal govoriti, pa tudi ni treba, Via bi iavedele. Na znanstve nem polju mora biti človek docela izveden in gotov. Sploh pa. da bi slehernemu, ki se mu zljubi Lzpraševati me, odgovarjal in se ! opravičevali zaradi onega, kar mi-! slim in delani, za to jaz od svoja .strani nisem zavezan, od nasprotno strani pa nihče nima pravice i izpraševati me." : Maeaulay ni ljubil nobene žen ; ske, razen matere; umrl jc samec. Lepega, čistega perila jc imel vedno v izobilju, obleka je bila vsa-;kikrat iz najboljše robe. a kako se ga je prijela, na to je malo po-rajtal. Včasih je bil jako zami-jšljen. Ena sama beseda, ki jo je 'čital al: čul. je včasrli vzbudila v ;njem po ecle vrste misli, in tedaj ,;je knjigo odložil, vsedel k pisalni! : mizi ter razlival svoje misli na papir.
I Leta 18o"2. sem ga ^e enkrat vi-1 j del. Z veliko .]>azljivostjo sem pre ifriral njegovo obširno delo: "His-itory of England from tin* aeces J , si on of James II." ki mu je v ne 1 katerih krogiii pridobilo večjo
>	i slavo, nego draga slovstvena de-;la. To delo se v obče jako hvali.
>! vendar se pisatelju tupatam očita. da tedaj, kadar so potekli viri, je prilival fe svoje fantazije in da je semtertja preenostranski »; zasukaval poedine podatke vzem-
■	iši iz tekočih virov.
Ne da se tajiti, da vsak poedrni
■	zgodoviuoplaee ali kritik sodi s ■ svojega stališča in po svoj i indivi-
>	dualnosti. Pi-eiskoval, primerjal. ; preudarjal pa je Maearlav gotovo
I	( vse, kar nam podaja v svojih de-
II	lih, toda on ni bil navaden, suh zgodovinopisee in naštevalev izvr-
i .šenik dogodljajev. oai je zajemal i in bral tudi iz potez kakega roko-i i pisa, iz kake ohranjene obleke, iz » kake priljubljene pesmi, zgodovinsko znamenite osebe, zajemal [ i je iz takih virov mnogo več, nogo i marsikateri dn^fu let s^ se ne zmenijo za ssake stvari. Po takih i prcjimttih, m do m nI Ufa vaueslji-vHi starinak je prerodil Maeaulav • flBAtej do€**» tffodievfamke zna-
t rnt*mt mm ter pmm HM
, lepo agodovioako sliko.
io.qoo
mož je hvaležnih
ker so odstranili protin, bolečine v križu, na straneh, ohromelost kosti in druge bolezni, ki so nastale od prehlada.
RmT IV/I	PROTIPROTINSKO
■■■	ŽLIČNO ZDRAVILO
jili je ozdravilo.
Ena steklenica $1.00, tri steklenice $2.80. šest steklenic, popolno zdravljenje $5.00.
K meni lahko pridete s katerokoli tajno boleznijo, in zdravil vas bom popolnoma tajno.
CROWN PHARMACY OF CLEVELAND
2812 E. 29th ST., CLEVELAND, O.
Zadnja novost.
Vsake vrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brej vsake priprave, brer kuhanja s mojimi izvlečki. Pc&iljam 6 steklenic za $1.00 in iz v*ake •teklenice ai lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj-ie in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri
aalonerjih
F. P. Barton piše:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim In vam potrjujem, da je rea tako blago kakor ste vi pisaa. Po?lji:e Se itd."
Takih in enakih pieem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da js blago v resnici hvai* vredno. Pišite na:
Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Statioa,	PITTSBURGH, PA.
Uničeni sadeži.	1
Atlanta, Ga., G. februarja. — | Zadnji mraz je v Floridi napravil j na sadežih zelo veliko škode. V več krajih države so uničeni vsi pri-'] idelki. Tudi v Luisiani je škoda ze- j' lo velika.	- *
Cenzura brezžičnih brzojavov.
Washington, D. C., 6. febr. — Vlada je zavkazala postajam za brezžični brzojav na različnih krajih obrežja, da naj ne oddajo ni-kake brzojavke naprej, ki je količkaj sumljiva, da bi izdala Nem C- i ji kake- vojaške tajnosti.
Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bander«, ustave, regal J«. <odbene inštrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, rerlllco, prlreaka, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas sa cene vprašata. UpraiaaJa Vaa •tane le 2c. pa *1 bodete prihranili dolarje.
Cenike, reč vrat pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., 456 Chestnut St.,_____CONEMAUGH, PA,
MODERNO UREJENA
TISKARNA fitIS MOM
SE VSAKOVRSTNE TISKOVINE S IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • •
DELO OKUSNO. • • •
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • • •
UNIJSKO ORGANIZIRANA. • • •
POSEBNOST 80;
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NABO&LA POŠLJITE NA:
Slovenic Publishing Co., I
_ 89 Cortlandt Bt, Ne« Trt*, H. T.
•iajsfj, • Sg ",,'f*:
-T	• • • %
clas naroda. 7. febr 1917.
ED, STILQ6BAUER	I
PEKLO. I
Roman lz sedanje vojne«
Za O. N. priredil J. T.
18	(Nadaljevanje).
Naenkrat je zazvonil«.
Ministrant duhovnika lkmvi*aga. se je bil -skril za zadnji oltar. . katerem h bil kiM idl«*4r.e Mat. re l>oije.— Prijel je /a vrv in priči zvoniti: In v*ak udaree je bil kot >ileu rroujovrt glas: — Sturm! — št urni! — Sturm!
KehloMier ie %tj<l na trgu pred eerkvijo.
Pn*i njim m j« razkrila strašna slika gt«ce«*e vasi \ vsej svoji P«'Hitsini gruei
—	Maš*>vaiij«< na koh-}'! — Vso vas se mora uničiti, ker jt «e*tnaj«tletni (folobradee ustrelil i/, zasede stotnika.
—	MaAfrvatije, poalt'diija s«*lba na RosevI
Krotr vseh It is. k'k"- iu koči«-, krog v*eli poslopij .su se vili platneni. —	»
Iu Sehl«is-er je g»< dal s svojimi »irokoo^rtimi, okrvavljenimi
tčmi »trašen b«*g stan-ev. /ena iu otrok.
Dečki in deklice, /»-ne in stand! — NVk de.tik j.- nesel, trt*sot
v po \ sem tel. sii katmivka v gajbiei----Neko dekleta* je bežalo w
kun. em »n ta pritiskalo na prM kot mati svojca. otroka. — Cfcem tl«.s. tU-tni slepe** je mahal s palico in tipal |K> kamenju. — Nek d vaj M-th-tni iN.habl}.uec. ki je brt izgubil berglje, se. je po trebuhu pla zil naprej.
Ali s/, tiuii ti str. ijidi na vojake njegovega Veličanstva pruske ga. kralja?
Bezali s ■ j. v si --t be/nli br. / strehe ui bre/ domovine. Bežal da b..do preživeli noč pod nebeškim nebom, posejanim z zvez dami.
Bre/t jljn.! m brezkončna j-' bila pot skozi trupla, skozi gvree< bike, ——
Stnenilo s« j«-. Samo baklje, katere so nosili vojaki, so raz svetijevale ;te polne trpljenja. žalosti iti groeot.
I a S.-hlosser jt stal hi gledal in videl vse.
Videl je iiiafer z dojenčkom v r<>ki. vide! je stare matere, noseč a »labih starih rokah otroke, vid« 1 j^ mrzlične. ki so komaj hodi li m vlekli s«-boj svoje zadnje upanje: posteljno odejo.
Vide! ie noseče ženske, peT, š.-st, deset. dvajset jih je videl, k m«. u«)»iU v .-bi sad ljubezni ter iskale kot živaJi zavetja, kjer bi pre živele svojo težko uro.
Bog! Moj Bog, moj Boj;! ln ui je betlehenrske »taliee, kamor b položile	tkot ;ra j" položila ona. ki je rodila Odre
senika v Metru sveta.
M awe v a n je! M aščevanje!
Zvonci)je je utihnilo. — Iz skednja je bil šinil plamen na žup mšee, ir. /upnišea pa v stolp.
Ministrant je i/pusiil vrv ter začel bežati v svoji rdeči halji ii beli nrajei * kadilnico v roki.
Zni nik Bonvisage je hotel namreč še brati eno sveto maso predno pa je bil vzel major /a talnika.
Pihal jt veter in uomi mimo Schlosserja iskre. Toda on se n (»npal zinit- stid jt iepn mično in gledal golol>e, ki so obkrožal ( cerkveni stol j."
Neumni g-.dob je! t»olobje. ki so imeli svoje mladiče v gnezdit s.. s< zaletavali v open i in padali z osmojenimi perotmi in napolpe čeui na tla.
Maščevanje tudi nad nedolžne živali'
Sehloss*. r st> jt spomnil na to. toda prepozno, veliko prepozno Odprite Ideve. t *J vezite krave in konje, spustite na prosto vst druge živali!
Tako j.- /akrieal nekemu vojaku, ki je bežal mimo njega.
Toda mo/ak pa ni poslušal in pa ni slišal. — V rokah je nese j bombo, iz oči h so mu švipali bliski, na ustnicah so mu .stale bele
pene. —
Sila, ki j« je Sehlosscr vzbudil, je divjala iu je morala pridivja ti do konca. Nobenemu ui prizanesla.
Vsi so' občutili vojno v v.scj svoji prozoti. vsi. tudi ženske, o troei, slepe i in pohabljenci. — Tudi plod v materinem telesu jo jt občutil, tudi nedolžna žival.
ncihi je žarelo v silui krvavordeei svetlobi. — Goreli so napolnjeni kozolci, gorele žitniee in skednji.
Sodoma in Gomora! — Zadela jih je kazen božja, ki zadene za grehe starisev otroke do petega kolena.
Tako j. premišljeval Sehlosser.
Nebeške zvezde so se skrile pred to zemeljsko svetlobo. — Pre-bledelc so preti delom človeških rok.
Nad gozdom za Trovouom se je pojavil sij.
Troy on je gorel, Rose v je porel, vse je porelo.
Sehlo^st r >i je zakri; z roko oei. — Svetlobe niso mople več prenašati. ker je bilo preveč, veliko preveč.	i
In začel je jokati, krčevito in pretresljivo, kakor jokajo otroci.
In rečem vam, eden je med vami, kateri mc bo izdal.
Eden! Eden! Eden! — Eden, ki je hotel postati pesnik, ki je vse to videl in vse to povzroč-il.
Tedaj je nekaj zagrmelo.
Cerkveni stolp v Ro«ey se je porušil. — Kip Žalostne Matere Božje je bil izkopan pod razvalinami.
Vrsta brezdomovineev je postajala redkejša in redkejša.
Tedaj j. Sehlosser izgubil oblast nad svojimi živci. — Padel je na kolenu in pri dušeno jecal.
7.
Me«I razvalinami vasi Rosev se je oglasilo boJmanje. — Vojaki m> prijeli mladega Louisa Bugnona. ki je bil iz zasede ustrelil stotni-j a Adolfa. Dobili so tudi župnika Bonvisaga. — Zupan in drugi sta padli v cestnem boju.
fce^t vojakov pod poveljstvom narednika Kunza je privedlo Bonvisaga in šestnajstletnega županovega sina. — Starec je stopal ponosno in se ni oziral na na desno in na levo. deček je bil pa smrt-nobled in je gledal v tla.
Poročnik Schlosaer ju je ie isti večer obsodil na smrt.
In naslednji dan so ju pripeljali na prostor za cerkvijo.
Narednik Kunz stopi iz vrste ter javi Schloeserju, da je za ekse-kucijo vse pripravljeno.
Poročnik potepne iz žepa listino in začne brati:
V	imenu Njegovega Veličanstva pruskega kralja, obsojam po vojnem pravu----
Razen vojakov ni nobenih poslušalcev. — Vojaki so pa še več stokrat slišali besedilo take obsodbe.
V	imenu Njegovega Veličanstva pruskega kralja....
Narednik Kunz zapre oči in se zamisli. — Zdi se mu, da ga slepi eolnee, ki jasno sije na pokopališče in na prostor za pokopali-
Obtoženca imata roke zvezani na hrbtu.
Dva vojaka pristopita in hočeta zavezati dečku oči
ŽGANJA
pnMlJam na rae kraje naravno lz tovarne po sledečih oenab: Rdeča iganja po $3.00 gaJno, 10 galonov sa $19.00. Rdeča igaaja po $4.00 salon, 10 galonov sa $27450. Troplnjevec in Slirortca po ramo istih eenah. Kdor Seli vino ali piva naj plfie po cenik. Express all freight platem Jas na vseh pijačah, razen pive. *
Opoaorjaa pooebno prebivalce v OolonuH, da d naročijo pijače n naprej. Defelni odbor n pripravlja, da priredi postave proti po&DJat-ram pijač v Colorado. Česa Je auUa
JOHN L A NIC H
■OZ m GAT«WA¥ CTATION.______ KAW»A8 OT^ lia
Negujte svoje lase!
§	Uspešno zdravstveno
zdravljenje BREZPLAČNO
^^ ^^^ ^^^ Za tiare in mlade, obeh spolov
j . Ali vam ■Mdsie baje? Ali vam t*aj* postajajo	«
| prehitro atvf? Ali ao trsši lasi« >uhL razkliani aH	i
' UpLiivi? Ali imate luske, va* arfai rlava aH imata	< ! tspoičaje? Aj< ate plešasti ali pa počenjate biti?
Ako trpite od katere ifori imenovanih bolezni,	t
pričnite ae ta kaj zdraviti, ker vsako odlašanje j«	i lahke nevarno. Pišite takoj po našo ilustrovane
knjico.	i
Hasnica o latah"	1
Mi vas hočemo prepričati na na£e lastne stroške,	I
< da Mtrnvljaaje a Calvacura" ustavi izpadanje las.	<
odstrani laske in izpuščaje na slavi in povfipeš'' ; rast las. Mi Vam pošljemo »100 vredno škaf jo' Calvacura štev. 1 skupaj z gori omenjeno knjižico i 'Resnica o laseh", ako nam pošljete 10 centov v! srebru ali v znamkah za pokritje poštljatvecih stroškov ia »vaje ime in natančen naslov.
I/režite »podajanji kupon in pošljite tra danes na Uaka Laboratory. Box 567. Union. N. Y. UNION LABORATORY BOX 5«7. UNION. N.Y.
Priloženo Vam pošiljam 10 centov v pomoč za 1 poitne stroške. Prosim pošljite mi takoj svojo' 91.00 Calvacura štev. 1 in knjižico "Resnica o laseh. (Ta kupon priložite pismu.)
VPOŠTEVAJTE.
AkO	ZA naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-
cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd. Ako želite objaviti krst, ženitev. žalosttnko itd. AkO želite dobiti delavce ali delo za sebe. AkO želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ	^
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Gene oglasom bo sledeče:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane....................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne pouudbe, žalost ink e ali kaj
enakega stane ..............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.	.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na: ,
"GLAS NARODA"
82 Cortiandt Street,	Hew ¥ark, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo ogla* sov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se propria čajo če je oglas t našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo proda* jal<*a* zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakeea nri naročilih po
poftti.
POZOB!	POZOR! j
VABILU na
PRVO VESELICO
* 111
MASKARADO,
katero priredi naie novo društvo DRŽIMO SKUPAJ Št. 142 SSP/ v soboto 17. februarja 1917
v Slovenski dvorani v White Valley, Pa. Na veselici bo svirala slov. jšodba.J Prieetek ob 6. uri zvečer. j Vstopnina za iiKnUce .fl.00, pivo j rosto: dame so vstopnine prosto, i Ker je naše društvo še mlado in' o je prva nasa prireditev, zato i lajvJjudnej'* vabimo vsa tukaj-j nj;i ln sosedn ja društva ter po-j amezne rojake in rojakinje, da ^e te naše veselice p»»liioštevilno delejte. Zh prtjfriz^k bodo prist-ie kranjske klobase in še več IrtiKili stvari, za kar bo skrhel v o izvoljeni odbor. Med deveto in ieset<» uro dol it a najl<^>aa in naj-rJV<i lnaškara krasni darili.
I*ato, rojaki in rojakinje, pridi-e na i>ti?<tin» so!»<»to zvečer 17. "bruwrja v Slovensko dvorano in oanagali boste določiti, katere naškare dobe nagrado. 2x 31-147-2 .	Odbor.
lad bi za naslov J UBIJA iu VALENTINA RIBIC. !:i se] nahajata nekje v St. Louisu. Doma sta iz sela Gaspare i pri Kulpi. Jaz nedobim od nikoder poročila, s»in v ujetništvu. I^o-sim «netra. ki ve za njn naslov, da ju opozori, da mi pišeta. — Josip stimc*. Prijriomeri de guerra No. 151K, llarn^a -iti, Padula, prov. Salerma. Itntia. 6-8--2;_
NAZNANILO.
Rojakom v Sheboygan, Wis., in >kolLci naznanjam, da sem odpri NOVO UREJENO GOSTILNO, jer ihjui točil sveže GutsCh in 3chreier pivo ter izvrstna doznača ona itd.
Pri meni >e dobi vt-dno dober! vorak ali pa. mrzel prigrizek, po-J ebnost so pa domače kranjske j dob ase.
Za obilen olusk priporočani.; VICTOR KASTEUC, 112 N 8. St., Sheboygan, Wis.
(:;i-l & 7.14.21-2)	|
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 'S.i let. se želi s«-i znan it i s Slovenko v starosti otlj 28 do 35 Int, Delo imam čisto in zaslužim od do f4 vsak dan • na denar se ne oziram. Vdova z onim otrokom ni izključena. Katero veseli, naj piše in pošlje sli ko na:
Ženin, e o (ilas Naroda. 82 Cortiandt St.. New York. N. Y.i
IVI ožje.
AKO niste močni kot bi mopli biti. AKO nimate možastvo. življ«Dako moč m energijo. ki bi morali imeti. AKO Be futite utrujenim, flabotnim. potrtim in ako se potite po noci. izgubljate seme, «tc neemožai, pošljite še danes en dolar za eno škatljo
"Jitito Tablete za nemočne".
Te vam bodo trotovo pomagale kot so pornatrale več tiauč drugim, ki so trpeli. Naslovite: I
J (J VITO LABORATORY
South Hill Branch, Pittsburgh, Pa.
Dr. KOLER,
638 Pen Ave., Pittsburgh'Pa.
Dr. Koler ie caJstareJOl alo-/ ^qkji venekl xdravnik L ^Hil	Ipecl] al 1 st
T Pitta tiurgbu, Ci Mr^^AW	u lma ISIetzxo
ij	prakso v zdrav-
v W w ^r	ljeuju tajnih mo
f A	*k1h bolezni.
\	^ Sir I lis aU n-
atrupljenj« krvl i . V/ wlravt a Klasovi-dm COS, Id sa Ja Irume! dr. pror Erllcb C* Imate mozolj« all mehurčke po telesu, t grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite In izCIstil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen m neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali trl-psr ln tudi vse druse posledice, ki na stanejo radi izrabljivanja samega sebe Eušenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocele all klio ozdravim v SO urah ln sicer brez operacije.
Bolezni mehurja. Id povzročijo bole-?tne v kritu ln hrbtu In včasih tudi
pri apnSAanJu vode, ozdravim • voto-
»ojstvo.
Rsumatlzam, trganje, bolečine, oteklin«, srbelo, kkrofle >n druge koine bolezni, ki naataj«jo vtled nefiste krvi ozdravim v kratkem času ln ni potreb-
•W» le«ntl
$lll GALONA
IAMČENE VIŠKE
Glaeoviti "Lucky Tiger" se zdaj nufli ljodutvu za ceno ki ao jo preje plačali t>*lonerj> v sodih I
Je močan in blag — napro- S^^j^^^^^H«* daj s železnim zmklonr^-m IH ^^Hf' f,| jamJ-eno varno, ali <1» r.at na- W^B^BK- 9-1
Čimprej naročite, ttmveč
>UCKY TfCCHl
situlz Brothers
S Stnlz Building.	K IMBE j; If j
Kansas City. Mo. ■ ^^H E-j J I
POZOR ROJAKI
J^^^^HHf Ii
Ha|eH>s*"tl* ZMSlle ee ieaske law. kakor tad ss asAke brke ia bnde. Od taga lasiis zrastejo \ •lih tsdeth kneat sesti ia doW laaje kakor tndi ■uiklM k rasel brki ta brada ta sebode odpadali ia osiveli. Bs»sistii—t. kosti bol sli trvaaje v rokah. Hiah ta v krtin, v ossalb daeb popnhwwna osdra-vi a hum. opekline, bole. tate. kraste ia rriate. »*tw sove kot je očesa, osebliae v par dneh po-potaosos odstranim. Kdor bi seb sdraviia brez espshs rabil mu jamčim za WOO. Piiite takojpr, eseltu ki ss tekni pniliem latUODj.
Krami inmi KOLEDAR sa leto 1917 debits ako pošljete 4 cente za rottsieo.
JAKOB WAHČIČ. 8702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio, i
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE!
^laiaiaiaiaia^^
I Or. L OREN Z, |i
n Jaz sem edini hrvaško govore- j j jj ft imperialist moSkib bolesul v ! i i IMttsburgbu, Pa.	j j
p Uradne are: dnevno od 9. do- i j R poldne do S. ure zvečer. V pet j j n kiti od 9. dopoldne do 2. popoldne \ j fi Nedeljo od 10. dop. do 2. popol. S gj Specialist molkih baletni, \\ g	DE. LOKENZ,	j!
e >»44 Penti Ave. II. nadat. na nlie« i ^ysugfniw^iJiwKiBiPKininiriir1
Čistoča je pol življenja.
Ta stari pravični pregovor se opošteva največ pri čistili neponartje-nih pijnčali, katere niurete dobiti po uajuižjih cenub le pri stari knijan-«ki h nlki: MORRIS FORST COMPANY.
Csm stketef* nal:	f«U«s
•M« ali r»iečo žitno žganje.................J2.0U do	W-W
Brinjevec. gin...... ............$2.60	TOO	I3.M	1.0U
Cisti fini Spirit....................................J.OO 3.60	l.OO
Fini rum........................ Z 00	2.50 3.00	4.00
Kumnovec. kimel................ 2.00	2.60 3.00	4.0U
Slivov ................................................J.60 3.0«	4.00
Tropiujevee............................................2.50 3 00	4.-00
Port vino.................................................2.00 2.50	3.00
Fino belo ali rde»"e vino od..............lJ>0 do	3.00
Pri naročilu ud $5.00 ali več plačamo eksprwss. Na vshod d" New Yorka iu zai*ad do Cliimga. Naročila odpoSljemo m? tisti dal, ko jih do-bemo. PiSite takoj po cenik na naslov:
Morris Forst Company,
JOŽEF HOROWITZ, predsednik 200 Smilhfield St..	Pittsburgh. Pa.
mmmam želodčne
Ryl BOLEZNI
H	okorela fetra, folFnira, rupelra. zlata žila, revmab- 1
k^sH^ ^ "	Min, katar, nadnha in funkcqonalne bolevni srca I
m: lan^. -.W'^^B se lahko v^pešno zdravijo privatno na domu in s I
^^^H^^E majhnimi stroški.	■
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim 1 hh^^^b^	načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so W
{nfp^^^^^^HKi^^B	sifilis, neciata kri, kožne bolezni, kapavica, živčna K
— ^t^^^m slabost, moška nemoč, semenotok, slabost mozga* nov* kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar* -	mh organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje
X^WP	96 ^
nAclsniS4	Rite Se danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna
UUjlfllllvQ	(akta ▼ razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga
a	znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jin mora' znati
HjHiPt	vH vsak moftki in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni
^^ *	tistim, ki mislajo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi do-
Želim. da me p.w>a vsaki moZ in	bili nazaj svoje staro zdravje in moč. piiite takoj po to Srezplateo
vsaka iena v tej deželi, katera trpi i«	VijHIfo in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni,
bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot	Ne poSiljajte denarja! — po&ljite samo vaie ime in naslov na
prijatelja—da vedo kdo sem jazlcaj sem	spodnjem kuponu. Ne troiate denarja za kakina ničvredna
storil V1 preteki«* in kai delam sedaj.	sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kattpo« k zdrnvfu. in črpajte iz
Moja skka vam UKko spodu,*. Ja o«-	^ prBVOČaKne ^ in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite
vel v medicinski praksi, katero vrfcm žc	- ' i L . . lL , , > i
do!go ^o let: moji lwie so danes sneio-	» more ^ ieikoČa obvladati.
in dela. Skrbno sem prouiil in analiziral	Kupon za brezplačno knjižica
vse tiste stare, kronične in globoko vkor-	... _ ... ,_ ._t .	...	,
jeninjen« bolezni, ki se tako teško sdravijo	vaie popolno ime ui naslov, izrežite in pošljite nam ie danes,
ia o katerih ima mnogo drugih zdravnikov	Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
le povrino znanje. Žrlim. da mi vsak bo- ————————————————----------
lan rooiki in vsaka bolna ženska zaupa	I Diiecrtt Dnirr fr\
svoje teikoče in tajnosti; vsakemu bom dal	Jm rlULt
pošten nasvet, ker ielim. da sera z vsakim	1100 Madison A Clinton St«.. Chicago. III.
^k^fJL^^ ^tST^Ž	Gospodje: Prosim, poiljit« mi takoj vaio »Imvnttko knfftleo popolno«,
poslanico ssdt.	lastoal in poitiune prosto.
Isi in prtoek..........................................................
T^l^lbra^sW-^^ Stev. in alica ali Be<a.......................................................
Masto......................................Država.......................
^^HHI^^HaMBHMMBaaHaMBHHnBn
—	Ne, ne , nočem. — Pustite me gledati. — Xe. ne nočem. Stari župnik Bonvisage pa gleda k nebu kot da moli:
—	Oče odpusti jim, ker ne v^do, kaj delajo. — Gospod v tvoje j i roke izročam svojo dušo!
Tak je torej v tej uri stari župnik, kateremu je bil izročil škof j duševno pastirstvo uad pet sto ljudmi, ki so zdaj deloma ubiti, de-| i loma razkropljeni, brez doma.
Tudi preko njegovih velik ustnie pridejo besede:
—	Ne, ue. nočem, pulite me gleda ti.
Vojaka začudena obstaueta in gledata vprašujoče poročnika.
—	Le nočeta, je vseeno. — Dajte povelje — pravi Sehlosser. Bobnar je začel bobuati.
—	Pozor' — Ogenj! — kouiandira Kunz. Prva salva.
! — Pozor! — Ogenj! Druga salva.
—	Pozor! — Ogenj ! Tretja salva.
—	Odstopite. — Boetteher in Grau! — Zavita trupli v rjuho in ( pokopi jita!
—	Naprej, mara1
Vojaki so odšli, in Seiilosser jim je globoko zamišljen sledil. fPalje prihodnjič)