GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO {SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTBV. (No.) 13. Slovenski kat. shod v Chicagi. CHICAGO. ILL., SREDA, a3. JANVARJA — WEDNESDAY, JANUARY, 23. 1944. LETO (VoL) X. AMERIŠKE YEST1. — Washington. — Zakladni- 3ar podaja v svojem poročilu pred narod natančno svoto, ki so io ameriški državljani plačali Združenim državam, skupno za vse davke v letu 1923. Svo- priT- Vsi so morah z vlaka, ka- zar v zadnjih dvajsetih jletah. Zgorela je tukajšna velika tako-imenovana Dunn garaža, v kateri se je nahajalo 127 avtomobilov, katere je vse uničil ogenj. Materialna škoda je velikanska ki do sedaj še ni natančno pre-računjena. 1 — Charleston, W. Va. — V tukajšnem sosednem mestecu Boomer je zgorelo včeraj troje otrok družini Mr. Earl Stone-a, ko so bili stariši z doma. Otroci so nekako morali zanetiti o-genj, ki je vpepeli! hišo in v kateri so zgoreli vsi trije otroci. Nov dokaz, da malih otrok ni za pustiti samih doma. — San Antonio, Tex. — Pri poizkusnih vajah v letanju je dosegel vojaški kapitan Ralph Royce skoro rekord v letanju Prevozil je daljavo med Fort Worthom in San Antonio v eni uri in 25 minut. Razdalja med tema dvema mestoma je 240 milj. Prevozi) je po tri milje na minuto. — Kansas City, Mo. — En sam črnec bandit je včeraj ustavil blagajnika E. N. Danielsa od tvrdke Irving-Pitt Manufacturing Co. in mu odvzel $13,500.00 v gotovini. Blagajnik je imel ravno pripravljen denar, da bo plačal 450 delavcev imenovane tvrdke. Baikftt je izginil brez sledu — New Orleans, La. — Me-hikanski general Candido Agui-lar, baje član De La Huertovega štaba je bil prijet od ameriških oblasti, ko je ravno vstopil na krov parnika Cuyamel, da odide v Vera Cruz. Aguilarja se dolži nekih z}očinov proti Združenim državam. — Omaha, Nebr. — Župnik tukajšne cerkve sv. Jožefa Rev. fe. Pacificus Kohndn, O. F. M je preminul zadnjo soboto. Father Pacificus je bil nemški Frančiškan, ki je vneto dteloval na tukajšni nemški župniji. Fa-rani so ga silno ljubili R. I. P . — Pittsburgh, Pa. — Pri gašenju ognja, ki je izbruhnil v prostorih tukajšne Atlantic Refining Company je utonilo v olju sedem ognjegascev, ko se je pod njimi udri pokrov, s katerim je bil pokrit velik rezervar poln olja. tere so uporniki preiskali. V tem hipu je privozil drugi potniški vlak in^, zadel «>v na progi stoječi vlak in razbilo se je več železniških vozov. Bilo je tudi več potnikov ranjenih. Kakor hitro je zvedel ameriški konzul v Tampico o tem dogodku je brzojavno obvestil državni department, ki je takoj pod vzel resne korake, poslal par bližnjih torpednih rušilcev v mehi kan sko vodbvje in osem lahkih križarjev je bilo na mah poslanih iz panamskega zaliva proti severu v mehikansko vodovje. Ameriške bojne ladije imajo tajno povelje, ki gotovo ukazuje takojšno direktno akcijo proti upornikom za slučaj, da pride do kakega ponovnega zapletlja-ja v Mehiki. v* Uporniki so baje prejeli precejšno množino orožja in muni-cije iz Nemčije pravi poročilo. Vendar kljub temu ni upanja, da bi se uporniki zamogli dolgo vzdržati v Tampico. Obregono-ve sile, ki se pripravljajo na veliko ofenzivo proti upornikom bodo ob prvih naskokih pregnali upornike iz mesta in pokrajine. Državni department je s svojim odločnim nastopom takoj paral iziral uporniški nastop. Slučaj menda ne bo rodil hujših posledic, kakor izgleda od strani upornikov.^ Kajti vsak najmanjši poizkus bi izval od strani Amerike direktni nastop, in to bi postavilo upornike takoj med dva ognja, kar si pa gotovo ne žele. ŽELEZNIŠKA° STAVKA V ANGLIJI. London. — Predsinočnjim je zapustilo svoje delo nekako 2400 železniških vlakovodij, ker jim je železniška uprava znižala plačo. Danes se pričakuje, da bo zapustilo več tisoč železničarjev svoja mesta. S tem je prizadet silno ves železniški promet. V London vozi samo on tovorni vlak, na dan, ki vozi živež in druge potrebščine. Ako se stavka v kratkem ne konča bo London zelo prizadet, ker mestu bo začelo primanjkovati živežnih potrebščin. Ljubljana. — Kdo se ne spominja, kakšno ogorčenje je nastalo vedno v slovenski javnosti, kadar je skušala avstrijska vlada kaj slovenskega okrniti v naših šolah ? Vse slovensko časi-pisje brez razlike strank se je ob takih trenutkih navadno znašlo v skupni obrambi. Le tako je bilo mogoče, da smo se Slovenci obdržali skozi stoletja na površju, naš slovenski jezik izpopolnili in nismo utonili v tujem morju. Koliko smo imeli v tistih časiH preganjanja učiteljev, ki so šli pri naši učeči se mladini j daleč preko učnega načrta in so na ta način poglabljali slovensko zavest v srca naših malih! Kaj čuda, da smo se ob zapa-du Avstrije globoko oddahnili, misleč, da je preganjanja našega slovenskega jezika za vedno konee in da je vendar fenkrat napočil čas, ko nam bo mogoče v svojih šolah temeljito gojiti slovenski materini jezik. Toda vsi znaki kažejo, da smo se, vsaj za enkrat, temeljito zmotili. Slovenski jezik se v naših ljudskih šolah ne goji več tako skrbno in temeljito, kakor nekdaj, ko smo imeli zato veliko manj prilike. Srce mora boleti vsakega zavednega Slovenca ko vidi, kako se slovenščina danes omalovažuje in že takorekoč sistematično izriva iz naših ljudskih šol. Zato se pa naši otroci mučijo s srbohrvaščino in cirilico in to na škodo slovenščine. Nič bi ne i-meli proti učenju srbohrvaščine in cirilice, ko bi se poučevala šele v četrtem ljudskošolskem razredu. To bi popolnoma zadostovalo, kajti otrokom, za katere se moti. Za one, ki bi prestopili ....$ 6.35 1000 — Din. .... $ 12^5 , 2500 — Din. .... 30.75 5000 — Din.....$ 61.00 10,000 — Din. .... $121.00 Pri poftUjatvah nad Din. 10x00 in aad nosti dovoljuj« ie jičill— Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela »epričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam se stroški za brzojav. Dolarje poftiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po posti kakor tndi brzojavno.__J._^ Za potovanje v stari kraj, kakor tndi od tam sem, Vam * vse potrebno oskrbi najbolje nasa — Lir....... $ 5.10 — Lir ...... $ 9.85 Soo— Lir ......Sas-75 100© — Lir...... Ur se po Vse poQittve SLOVENSKO BANKO 70 — pth Avenue, - - -- /V ;.. ■ Ki? . lUT.- . .V. N O (UNITY) vsaki torek, tredo. četrtek in soboto. — Issued every Tuesday. Wednesday. Thursday and Saturday. — Published by: — __Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, DL ____Telephone: Canal-0088._ _Cene oglasom na zahtevo. Advertising ratea on application. NAROČNINA: Za Zedinjcnc države za celo leto ................$4.00 Za Zedinjetie države za pol leta ...............$2.00 Za Chicago, Kanado to Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _2_For Chicago. Canada and Europe per half year $3.50 Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi ste« ▼ilki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj vrni NOVI naslov in poleg tega tudi val STARI naslov. 8 tem prihranite nam mnogo dela._ Entered as second clas matter October nth 1910. at Poet Office at Chicago. HI., under the act of March yd t87q._ Gospodarska konferenca ▼ Parizu. Te dni se vrši v Parizu gospodarska konferenca. Zastopana je tudi Amerika na tej konferenci in sicer po Charles G. Dawes iz Chicage. Dawes je bil v svetovni vojni ameriški general v vojni službi na Francoskem. Njemu so evropejske razmere znane kolikor toliko. On nastopa kot izkušen ekonom, zato tudi lahko pričakujemo boljšega vspeha od te konference, kakor od drugih, ki so se do sedaj vršile v ta namen. S tem se začenja nova gospodarska doba za Evropo. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Nashwauk, Minn. za nas stare člane, ki* nas nobe- Cenjeno uredništvo: - Sprejmi- "a acija več ne sprejme, te nekoliko vrstic zopet iz naše Ml s'an etam ne moremo tako naselbine. V zadnjič sem opisal "aredltV ker bl b.'11' P«vei ".ko-: nekaj dtelavskih razmer, to pot dova"' Sam'h SUI'h pa hočem poročati o neki dru- ne Jednota "^ovala Ki novici, ki se je te dni zgodi- ne ,bodo P»"'>' svoi,h, la med nami. : fr<* -Iednot' ,n. ravn° Tukaj znani Jugoslovan Lodič ' .'"5 star 29 let je te dni bil prijet me prišla dva člana obiskati, ter od policije v Minneapolis«, ka- sta mi.rckla'da ^ seda) naPre)-mor je izginil takoj po poroki. «« n< PlaCata * ?" Lodič se je predzadnjo n^eljo ^ ll^T " ^ poročil v pravoslavni cerkvi na Chisholmu. Po poroki so tukaj obhajali ženitovanje po pravoslavnih običajih. Naredili so veliko pojedino, na katero so se svatje pripeljali v osmih lepih tak absolutizem. M. V. dlan SNPJ. -o izmislil idejo, da bo odšel v Minneapolis. Svoji poročenki pa je naročil naj pride tja naslednji dan, kjer se bostasešla. Takoj drugi dan so pričeli prihajati kolektorji za avtomo-Dawes je te dni povabil na konferenco tudi na- bi,sko vožnjo svatov, groceristi čelnika nemške državne banke, ki bo moral povedati^J™^80^'« -in podati zanesljivo pojasnilo, kako stoji današnja devo so sporočili policiji, ki je Nemčija finančno. Na tej podlagi bodo napravili za- J«^ stvar predavati. Policija nesljivo podlago vsej evropejski valuti, katera bo v1 je šla na dotn nevest« in ta™ ne-stanu vzdržavati silna odplačila za vojne reparacije. Druge poti ni. . Calumet, Mich. — Zima pritiska tudi okrog nas 2 vso svojo resnostjo. N&ša avtomobilihV'svatba^se je vršila nase'j,'n^ je P« ®ever- v Finski dvorani, ki je trajala «- n,em kra>"'. "to Se. n,.,cud1!!' 1mr' li dan in pozno v noč. Vse jest-*1' z,ml' k" JC nasjop,la' vine in druge stvari so seveda stt,.Jo menda ne bomo Prlca,ko' založili trgovci. Na tej svatbi so>| vab, zato naj naprav, seda, kar kakor se to dogodi na vsaki n"3 ..... . .. .. , . pravoslavni svatbi nabrali pre- -P™h.b,cn, agent, tud, tuka, cej veliko svoto za nevesto ce-j Dawesov nastop je naredil, silni moralni vpliv. Zlasti še, ker Je zahteval, vzajemni in enotni nastop zaveznikov. V svojem govoru je povdaril, da je prav tako treba vzajemnosti in enotnosti na gospodarskem polju, kakor tedaj, ko so se zavezniške armade nahajale v kritičnih položajih na zapadni fronti, ko je bilo treba postaviti vso zavezniško moč pod skupno enotno komando. Dawes je povedal odkrito v obraz vsem francoskim in angleškim zastopnikom, da bodo doživeli na gospodarskem polju prav tako katastrofalen udarec, kakor so ga dobili vsi, ki niso hoteli ubogati leta 1917. — vrhovnega poveljstva. To sta bila angleški general Haig in francoski poveljnik Petain. i Financa pravi Dawes, potrebuje še bolj enotne temeljne podlage, kot armade skupnega, ali samo enega vrhovnega poveljnika. Z valuto tržimo medsebojno vsi narodi sveta. In če ena hira in propada, ta logično okuži tudi drugo, to je bolezen, ki se prijemlje in po-gublja valuto drugih držav. Iz tega je torej sklepati, da je Dawesov namen ta, da se preišče finančno stanje cele Evrope, razven Anglije, ki ima edina zdravo valuto. Ko bodo strokovnjaki pronašli glavno diagnozo, potem bodo izdelali načrte. Pričakuje se, da če bodo Francozi hoteli biti toliko strpni do Nemčije, da jo ne bodo takoj pahnili v brezupno stanje, kakor hitro se jo bo postavilo na upajočo podlago, da bo izšla iz strašnega dolga, tedaj je gotovo, da se bo dovolilo Nemčiji, Ameriško posojilo. Dawes bo v tem oziru zahteval temeljitih garancij od strani Francije, ker drugače, ako se Francija ne misli držati napram Nemčiji s svojimi zahtevami, v toliki meri, ki je izvršljiva/tedaj je zastonj vsako posojilo. Od Nemčije se bo moralo zahtevati samo tisto in toliko, kolikor bo v stanu plačati. Ce se Francija ne bo držala tega, tedaj je gotovo, da Nemčija ne bo izvršila, kar se bo zahtevalo od nje. Ko pride do gospodarskega reformiranja, tedaj se ne sme nihče ozirati na sovraštvo, ne na preteklost Vpoštevati se mora edino bodočnost, na njo treba računati, ker z njo se bo imelo opravka. Dawesov začetek je naredil najlepši moralni utis na svetovno javnost. Saj cel svet hrepeni, da bi se vrnil nazaj v normalnost. Dawesov nastop bo dosegel tudi najlepši končni rezultat, ako se mu le posreči orne- prav pridno stikajo za alkohol-; __ ... - nimi pijačami. Te dni so zopet lin $1,300, katere je pa zenm . . . , . . K spravil. Da bi mu ne bilo treba Pre!skaI' razn« loka!e ,n.v plačati stroškov za svatbo si je 'ztakn.l. "<*ai močne,*. J ga, zakar so lastnike prostorov prijeli in jih postavili pod varščino. — Te dni se je dogodil v našem mestu misteriozni samomor. Neki nepoznanec je prišel z Iron River vlakom v mesto, kjer je na postaji izstopil in mirno šel v hotel tla kosilo. Ko je poobe-doval je mirno odšel iz hotela, se ustavil sredi ulice, pritisnil si puško, katero je nosil seboj, na trebuh in se ustrelil. Umrl je v nekaj minutah. Odkod in kdo je. nihče ne zna. Kakor tudi ne kaj ga je gnalo v smrt. — V nedeljo dne 13. januarja je imela slovenska cerkev sv. Jožefa, svoje glavno letno zborovanje. Župnija je-od zadnjega leta jako napredovala, kljub temu, da se je dosti rojakov izselilo lansko leto iz Calumeta. V odbor so bili zopet izvoljeni: Louis Gazvoda, Frank Simončič, Josip Likovich, in John Illenič. vesto v pneo njenega očeta na-tančo. izprašala. Rezultat je bil ta, da V Mineopolis ni prišla samo nevesta Mr. Lodiča, ampak tudi policaj Philip Griffin, ki je Lodiča aretiral in privedel nazaj v Nashwauk, kjer so ga utak-nili v zapor, iz katerega je kmalu nato bil izpuščen proti varščini $2.000. Lodič se sedaj izgovarja, da mu je bil denar ukraden in da je vsled tega pobegnil, da se izogne neljubemu polžaja. T> . . . , , . . , Nevesta se je v^ila v West R^unsk, pregledovale, so: Jo*, Duluth h svojim starišem. Ženin ™ek' f^nk Sedlar, Matt F. t u — i j * Kobe in John Gosenca. Lodlc pa bo prtsel pred poroto v( mesecu marcu. Tako vidite se tudi med jugo-l slovani v tem okrožju kaj zant-j mivega zgodi! D. H o- Socialna 11. SOCIALIZEM IN KRŠČANSKI SOCIALEC. Že pred več kot 20 leti je napovedoval dr. Mahnič socialno-politično revolucijo in zaklical: gorje.ti, Evropa? "Kako bo politično lice v Evropi, kake bodo socialne razmere v naši družbi potem, ko bo strašanski vihar iz-besnel*? ... Na to bi mogel odgovoriti le Bog.'' MT to revolucijo že doživljamo. "Bbljševištvo" je le nje nasilni pojav. Ali bo že sedaj po vsem svettr izbesnefa, alt pa jo bo še mogoče ustaviti, kdo bi to povedal! Vse je odvisno od tistih, ki imajo moc in kapital v rokah, če bodo mogotci vztrajali pri imperializmu in kapitalizmu, bo šla revolucija naprej' in s silo prevrgla ves dosedanji državni in družabni red. Ako pa bodo mogoenjaki za časa uvideli, da so proti idejam kanoni brez moči in da morejo vrniti svetu red in mir le velike socialne reforme, tedaj bo ta "revolucija" zgoraj morda zaustavila krvavo revolucijo od spodaj. Naj se pa izvrši revolucija od zgoraj ali od spodaj, na vsak način bo to socialna revolucija, ki bo morala ustvariti nov socialni red. Kapitalistični socialno- gospodarski red v dosedanji obliki ni več mogoč. Kateri je p? tisti novi socialni red? , Tu je treba orientacije z* i*.,- ' kega in za vse. Zakaj vsak "> po svoje sodeloval ob tej "revoluciji." Nihče ne more biti. popolnoma pasiven. Vsak dela že s svojo pasivnostjo javno jnnenie in javno mnenje dela "revolucijo." Predvsem pa je tre-| ba orientaciye za tiste, ki morajo ljudstvo učiti in voditi. Ne moremo si pa tajiti, da je prava rireritacija dosti težka. Svetovna vojska je našo miselnost tako izpremenila. da se nam zdi čisto naravno, kar smo imeli zdaj za prevratno, in da smatramo za neumno, kar se nam je zdelo časih edino pametno. Se- veda se nas pa po trplph prevarah zopet lotevajo tudi drugačne misli. Nobenega dvoma ni, da stoji sedaj v osredju vseh teh prevratov vprašanje socializma. Za političnim prevratom, je dejal socialist K. Renner že nied vojsko, bo prišel mnogo usodnejši so-cialni prevrati ' Socializem! Ali nam je jasno, kaj' hoče socializem? V "Sociologiji" sem razkrojil idejno vsebino socializma, kakršen se nam predstavlja konkretno v socialni demokraciji (Soc. 332—4^3). Ne more reči, da bi bila našla ta analiza v naši javnosti kaj posebnega odziva. Iti vendar se bolj in bolj prepriča-vam, da je le na ta način mogoče dobiti jasnost! Stari Bebef je dejal: "Wi hočemo trojer v verskem oziru ateizem, v političnem republiko, v gospodarskem socializem." A vse to skupaj je on imenovar tudi socializem in vSe to skupaj prevzela je socialna demokracija od svojih velkih ustanovnikov Marxa in Engelsa kot socializem. Zato je beseda socializem še vedno dvoumna in vsako dvoumje glede osrednjih idej je v časih velikih prevratov lahko usodno!' • T. Ločimo torej, če govorimo o socializmu f Ali mislimo vse mogočno gibanje proletarskih mas, .komunistov, sociafistoy, socialnih demokratov, sindikalistov, boljševikov? Alt pa mislimo le en, zgolj gospodarski vidik in ciTj tega gibanja? Pfav-tako ločimo, ali mislimo to. kar socilana demokracija provizorič-no zahteva, alt mislimo nje pri-vi in. zadnji cilj? Mi moramo računati najprej s socialističnimi strankami, kakršne so dejansko z vsemi svojimi idejami in težnjami. Le abstraktno moremo potem izločiti iz vsega kompleksa njih zgolj politične ali gospodarske ideje da se znamo ravnati, če gre za take posamezne zahteve fn za našo kooperacijo. (DaHe prih. sredo.) Poročevalec. Chicago, 111. — Mrzlo vreme je pritisnilo __j zadnji dni. Vremenoslovci pa .__j m* • _ ' nas tolažijo, da bo že danes gor- Cleveland — Newburg, O. , , . t u j- 1 * ** j kejsi val odgnal hudi pritisk o- Cenjeno uredništvo: — Tudi. stre zime. Prav je tako, mi chi-jaz bi prosil malo prostora v va-' cažani ta predlog z veseljem sem cenjenem listu, da bi mi pri- jemljemo na znanje! občili nekoliko vrstic, da bo tudi j — Naš preč. g. župnik Rev. P. javnost vedela, kakšnega miš-'Kazimir Zakrajšek, je zadnji te-Ijenja so tukaj člani in članice den vodil z velikim vspehom sv.) spadajoče h S. N. P. J. j misijon med Slovaki na severni Tukaj v Newburgu imamo enoj strani mesta na župniji sv. Ci-društvo, ki spada h SNPJ. to rila in Metoda, društvo šteje približno 200 članov in članic in nekoliko mla- — Našo naselbino je te dni obiskalo več glavnih uradnikov dinskega oddelka in smelo tr-!K. S. K. J. ki so šli na glavno dim, da jih ni pet odstot., ki bi letno zborovanje v Joliet, kakor se strinjali s takim pisarenjem,, tudi potem, ko so se vračali s kakor ga Prosveta prinaša med zborovanja. Večina teh se je u-javnost. Vsakemu poštenemu, deležila katoliškega shoda zad-človeku se more gnusiti tako njo nedeljo, ki je izpadef kar mazanje po listu, ki ga plačuje-1 najsijajnejše. Tako so nas obis-mo zmerni ameriški državljani: kali te dni Mr. Anton Grdina in člani SNPJ. Torej mi plaču-J sedanji gl. predsednik K. S. K. jemo za list in oni se pa iz nas J., Mr. Anton Skubic, podpred- direktno norce delajo. Da bodo vedeli. ti gospodje pri SN'PJ., se jih dokaže koliko jih je na njih strafii tukaj v naši naselbini, ker ni tako majhna in tudi tako nazadnjaška ne, ampak temelji čisto na ameriških principih, naj bo v dokaz to; da je cerkveni fair meseca novembra prinesel $6200 in še nekoliko več. Božična kolekta pa je znesla čez $3000. Tu si lahko misli vsak treznomisleči človek, da koliko jih je zadovoljnih v naši naselbini s takim pisarjenjem, kakoršnega Prosveta vedno prinaša na dan. sednik K. S. K. J. in Mrs. Mary Prisland, podpredsednica K. SKJ., Mr. Tos. Zaiar gl. tajnik K. S. K. J. Preč. g. Luka Gladek slovenski župnik iz Steeltona, Pa. in sedaj Duhovni vodja K. S. K. J. Mr. Frank Opeka, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. Mr. John Zulich, nadzornik K. S. K. J. Mr. Frank "Šuk-Ije, nadzornik K. S. K. J. In kot pravna odbornika sta nas*poseti-la Mr. John Murn in John Deč-man. Vsi gl. odborniki so šli, kakor so to sami izrazili pod najboljšim vtisom iz naselbine. jiti evropsko medsebojno nevoščljivost, ki je glavna ovira na poti, ki vodi k normalnosti. QJI — Naša farna čitalnica in Čital sem dopis iz Chicago vj knjižnica jako izborno napredu-EdSosti štev. 153 s podpisorn je. Ljudstvo si v velikem šte-"eksčlanica," ter se jaz popolno-' viiu poslužuje knjig, ki jih poso-ma strinjam s tistim dopisom inj juje naša knjižnica. Naši fant-dotično dopisovalko. je bodo v kratkem zopet kmalu Omenja, da je bila tudi že ona kakor se sliši, nekaj priredili za korist čitalnice in knjižnice. Mi je to lahko naredila. I«n kaj pa naselbina je za vami! (Nadaljevanje s 1. strani.) priliko opazovati in videti, kako se nase dobra katoliško ljudstvo slepi in vodi na kriva pota brez verstva. GovoriT Vam bom zato, da se ojaeite in vzrframite za skupno delo za našo vero in naše katoliško prepričanje! (Ploskanje.) * Dandanes se vse organizira. Vsak spada k eni ali drugi bratski organizaciji. Skoraj ga ni ali jo ni, ki bi ne spadal (a) h kaki* podporni organizaciji h eni ali vec. Svoje čase, ko smo imeli edino K. S. K. Jednotor je naše slovensko katoliško ljudstvo bilo tudi značaj no. To je bilo v tistih letih, ko so prihajali v Ameriko prvi slovenski pionirji, naši slovenski katoliški očetje in matere in z njimi prvi čc. gg. duhovniki. TI naši očetje pravim, so si ustanovili svojo prvo katoliško organizacijo Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto. (Živahno ploskanje.) Ti pionirji so položili prvi konkretni te-temlj našemu katoliškemu življenju v novem svetu. Ta dična organizacija je bila prva, ki je začela gojiti med Slovenci v Ameriki katoliški značaj in tedaj našega katoliškega- ljudstva ni bilo treba braniti. Saj so bili vsi enega duha — bili so vsi ene vere, ki so jo prinesli v novi svet čez morje in vsi so verovali v enega Boga. Ko pa je začelo naše ljudstvo prihajati sem v Ameriko kar trumoma, je postalo kmalo drugače. Kakor reka pobere seboj vse blato in smeti; tako je med drugimi prinesel ta velikanski val izseljevanja iz domače grude v novi svet tudi veliko sprijencev nezaže-ljenih gostov, kateri so zasejaU ljuliko med naše dp tedaj dobre značajne katoličane. Prišli so tisti neza-željeni gostje, o katerih govorim, katerim je ugasnila že zadnja iskrica materne besede: "sin ne pozabi na Boga!", ko je zapuščal svojo grudo. To so bili tiste vrste ljudje dragi moji, ki so v Ameriko prišli že pokvarjeni z okamenelimi srci. Ti ljudje, ki so padali starokrajskih šolah takozvani "sprijeni študentje," so zgubili svoj značaj po mestih, po katerih so "vandrali." Ti ljudje so postali žrtve starokrajskega meščanskega življenja, kjer so po raznih mestih naše obrtniške pomočnike, naše slovenske dijake spravljali ob vero razni židovski zapeljivci, ki so prihajali iz nemških mest nalašč z namenom, da so slovenskemu narodu mladino. (Dalje Dons sm pa taku jezen, de bi vse na drobne kosce strgov vas, pol pa še tiste sucialiste dol na landel. Tu je pa preveč kaj vsi počnete pa vamerik. Zafrknikov očka take kozle streljajo pa tist'Praset de se jim -še tisti žlahtniki tam v lincoln park k pa drves skačeja smejeja. V tistih sujih predaleh so vad-prli javno gavaricu pa sam za tiste backe. koze in kozličke jih hvalja kukr berač suja mav-ha. Drugi k sa pa mal bi firbčen de prašaja za tiste tavžente k sa jih vkup nabral ali pa de kritizi-raja pa prec v tist suj kaš var-žeja. Zdej sa mogli že kar dva že-nitarja dobit de sprut kaš spraz-neta vad sake pošte. Paternoster je cev ta kejden take klabase delav de je vsak dan k je pršla tista Praseta taku začel smrdet dol pa 22. strit de sm se vadloču, de bom začev bizns'bom tiste gas maske pre-dajov k sa jih imel sudatje v vojski. Vi gaspud redehter jih žihr cev ducat kupte če čte še kej ca j-ta živt. Tu je še dobru, de je Petrčka je spet tista- prjela, kukr un dan, take* klabase de je še t ragatga strah pr nem. Svetuj mi Pavle kaj nej nardim, vejš je pijan 7 dni v kejdni pa 24 ur na din, jest se bajim de če bo take kazle strelu kukr je sam de bom šu hmal na bubn, sam tu je še sreča de imam saj Jugoslovanska jecinota pa nene naračni-ke k me Še pakonc držaja. Petr se hval kaku je slaven pastov de ga vse vabčudtrje. Jest sm mislu de rep. Včeraj sta prišla dva Amerikanca, sta rekla de sta bla pr Petru pa de se ima vid de nej nejki v redi, da ga bo-ta večkrat pršla gledat kdaj bo zru za krezi hous. O ti postajna Petrova kašijp je. Atat sm vadgavuru de nej ga prec da ke kamr spada tista ka-| Iona k zdej vam nabaše 2 vai-patki nej pa raj kar prazna pusti na parva stran pa nej napiše, Jutru in Slavenc Lublana, Najjork. • | Naša Micka se je pa zadne cajte hdu pabulšala že kar - da-pise k zagavarjaja g. župnika v Rock Spring praobčuje. O ti vbogi Tavčarjov France kaku rejveža preganja, še negavi kar- POLITIČNI PREGLED. Volitve v Albaniji. lički in pa micka tam pr Smrdob. Še naš plehar matic se je va-glasu v Praset tam nejk iz cale-rade zdej k sa ga povsod vn var-gli je šov pa v gozde med suje tavarše s štirm nagam, kamr spada že kar je v vamerikv Un dan se je vaglasu še drug plehar stuničlov France. Vejste gaspud editar ta stuničav France tu vam je kunštna glava. Zafrknikov vačka kašna klabasa napišeja Frence je more pa pad-pisat če ne pa "vse sami tu nar-dejo. Vejš Frence ti pa le bi tih bod, drgač se bi kej preveč zve- Dne 26. in 27. m. m. so se vršile v Albaniji volitve. V voli vnem boju si stoje nasproti tri stranke: liberalna, ki jo vodi bivši minister monsignor Fan No-bi; ljudska, ki ji načeluje vladni predsednik Zogelo bej in mo-narhistična, ki jo vodi Akif paša z Dunaja, kamor je pobegnil po izgonu iz Albanije. Prvi dve stranki sta obe republikanski, a nasprotujeta v vprašanju zakonodajne oblike in izbire prestolnice. Ljudska stranka je za Ska-der, liberalci za Tirana. Akif paša propagira vrnitev princa Wieda. Največ upanja na zmago ima ljudska stranka. Angleški korak v Washingtonu, ki ga je napravil tamkajšni angleški poslanik in ki gre za omejitvijo oboroževanja, zlasti na polju zrakoplovstva, je napravil v Parizu slab vtis. Francoski listi menijo', da bi ta korak mo-^gel ovirati pogajanja, ki se imajo začeti med Parizom in Berlinom. Gospodarska sanacija Ogrske je v teku. Češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš je glede tozadevne akcije Zveze narodov izjavil, da se je Češkoslovaška napram Ogrski vedla jako velikodušno, da omogoči mednarodno posojilo. Mala an-tanta zato pričakuje, da bo Zveza narodov tudi napram njej velikodušna. Grof Bethlen pa je izjavil, da se protokol, ki določuje pogoje za sanacijo Ogrske, le zato še ni končno vel javno pod- Imenik in cenik knjigi se dobe v 1849 W. 22nd Street, garni 'EDIN .10 •75 •75 1.00 dl v čikag ti prov lejp spričval pisal, ker obstoje še diference dajejo. ' - - , j fflcdc reparacij. Zveza narodov Pa tam v Racine imaja tud nej- J ! ^ j ki kunštnih glav k v tista Prase- ta pišeja pa še kaku kunštnu gre še Zafrknik ne morja preštede-rat kuga prov zaprov misli povedat. Gaspud editar nastrašansk velike in kunštne glave ima-ma v vamerik. Če bi šli vsi ti zahteva, da naj Ogrska izplačuje reparacije že iz prvega posojila, ki se ji ima dati, dočim ogrska vlada zastopa stališče, da se naj reparacije izplačujejo šele pod izvedbi gospodarske obnove . , , , v Jugoslavija pa se pucel k belni hdu mraz drgac b se gotov kak- ^ šuhe puca, pa bi hmal na- šna kolera začela. Še Petr je rigov cev kejden kar je vad unbard vazdrav je začev že kar pejsmi skladat. Na tistga Kozma Telebana je prov jezen k se masti s tistim vastan-ki mil jonskega fonda, je ga tov tud Petr kakšn fintar prdav de je blu več. Glih dons sm dobiv pismu vad zehsarjovga ata k prav j a: redli vamerik» druga Rusija. Al vad vaše katulške mitnge k ste je mel zadna nadela pa le tih bodte, de ne bote preveč tisth opičarjev na landel pa v nujork rezdražli, pol boja spet začel nort pa tisth sujih cunah de nič tejga. Če b pa kir še zbolu bote mogli pa še dohtarja plačvat al pa še kej druzga. Tk zdej nej se pa dobr imaja pa zdrav nej vastaneja. Bom še kirkrat skušu kej pagledat pridet. Pa z Bugam Vaš Pavk. MARY SLUGA IZUČENA BABICA 1858 — West 22nd Street. Za obolele sklepe in mUice Iti j.0**"1" v prsih In hrbtu. || Cc spravi r«- nuUizem vaie mi-Ah e v kJopči Za. pomirjen je bolestnih. «ke)e-ilfc zbodljajev revraJsije. a Izpahke in odrgr.enja-Zoper bolesti in bole/fnt; Vdrgnite sa — prepodite bole-I r - fino. Imejte pri roku h steklenico — nikdar ne veste, kdaj jo bo«te raliili. K in ?0c. steklenica v lekarnah F. AD. R1CHTER * CO. 104-114 So. 4tb Su Br—k»T«. ft. Y. Phone: Canal 5793 Se priporo ča Slovenkam zlasti Prek murskim Slovenkam za pomoč pri poro* dih. Velika januarska razprodaja M Slovenskemu občinstvu naznanjamo, da traja ta mesec velika razprodaja v naši trgovini. Več električnih priprav dobite sedaj za jako nizko ceno. — Kot železo za gladiti na elektriko. —i — Električni "toaster" — Pralne stroje, itd. — Sedaj prihranite denar! Pridite in prepričaj- nDELITY ELECTRIC CO. Francosko-nemika pogajanja se še niso začela. Nemški za stopniki v Parizu dr. Hoesch je izročil Poinrareju spomenico nemške vlade, v kateri le-ta razlaga svoje stališče. Velik del francoske javnosti je za to, da se začno stvarna pogajanja in da se čimprej končajo. Nekateri se boje, da Nemčija celo stvar zavlačuje in čaka na nastop nove vlade v Angliji. -o- Mac Donald je v Elginu v velikem političnem govoru na-glašal, da z izidom volitev skrajno zadovoljen. Kaj se bo zdaj zgodilo, se ne ve, ker še ni gotovo, ali se hočfcjo izvestni krogi napram delavski stranki lojalno vesti. On sumi, da se bo skušalo kršiti parlamentarno načelo in sestaviti neka breznačel-na koalicija, da ne bi delavska stranka prevzela vlade. Toda ljudje, ki mislijo, d ase jim to posreči, se najbrže zelo motijo. Sicer pa delavska stranka ne sili v vladto. Treba samo premisliti zapleteni notranji in zunanji položaj, stanje financ in brezposelno vprašanje, kar gotovo ni takega značaja, da bi bHo lahko prevzeti delavski stranki odgovornost. Delavska stranka pa bQ vlado prevzela, ako jo kralj pozove, ker ima glede vprašanja mednarodnega miru in pravičnosti- več avtoritete nego katerakoli druga stranka. Glede liberalne stranke je MacDonald izjavil, da je mrlič, ki čaka samo na krsto, v katero naj bi ga zabili. *°49 west a 2nd Street, PRANK SCHONTA, lastnik. Rusija išče tudi od svoje strani zveze z velesilami zapada. Zato je v sovjetskih krogih zavladalo veliko razburjenje nad postopanjem ameriškega državnega tajnika Hughesa, ki dolži sovjetsko vlado revolucionarne propagande \ inozemstvu. Sovjetska vlada to energično dementuje. — Sovjetski poslanik v Angori je izjavil, da so cene žita v Turčiji vsled ruskega uvoza padle in da POUČNE KNJIGE. Abecednik .............. .45 Angleščina brez učitelja.. .35 Breskev in marelica .... 40 Besednjak, angleško - slovenski, Dr. F. J. Kem ... 5.00 Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja............ Domači zdravnik, župnika Kneippa • ............... Domači živinozdravnik Dular ...................... Društveni govornik..... Francoska slovnica.......75 Gospodarski nauki........50 Gospodinjstvo............. Gorsko - Slovenski slovar A. Dokler trd. vet. ...... 3*00 Gospodarska geografija.. 1.25 Grafenauer Slov. čitanka za srednje šole...........75 Higijena na kmetih.......75 Kako si ohranimo ljubo zdravje................. .25 Kateheze za prvence......35 Katekizem slov.-angl. . . 45 Knjigovodstvo .......... .25 Kratka Katehetika....... 40 Knjiga uradnih vlog ____ 45 Kubična računica.........75 Mladeničem, prevz. škof J**lič.................. 40 Nasveti za hišo in dom .. .73 Nasveti za hišo in dom, trdo vez.......;....... Ijoo Nase gobe...............1.50 Nemščina brez učitelja I. zvezek . ................ .45 II. zvezek .............. .45 Naša zdravila.......... Jbo Nauk o čebelarstvu ..... .-50 Občinski red ............ .45 Osnutek Slov. Narodnega Gospodarstva............ .75 Osnovna navodila za zdravljenje Malarije ...........15 Perutninar............... .20 Pevska šola ............. x.25 Pregledna karta S. H. S... .25 Podkovstvo , ........... .75 Podrobni načrt za proučevanje veronauka na ljudskih šolah. .. ............ J15 ^[Praktični sadjar ........ 2.00 'Poštno izrazoslovje ...... .25 Pouk zaročencem in zakonskim ...................65 Praktični hitri računar, vez. v slov. ali angleškem jeziku .75 Pravila za oliko...........75 Poljedelstvo I. in II. zv. po .60 Pravoslovje............ .45 Računar v kronski veljavi. .75 Rabojemno pravo........ .45 Reja domačih zajcev .... 45 Ročni spisovnik ...........35 Slovenski pravopis........50 Slovarček k Ovidijevim pesmim, Doki.............. Slovenske besede v slovenščini .................. Sadno vino ali sadjevec .. Sadje v gospodinjstvu .... Slov. Lat. Nemški rastlinski imenik ...............25 Slov. stenografična čitanka .59 Slov. stenografija I del. .. Slov. stenografija II. del.. Samoznaki slov. stenografije .................... Varčna kuharica ........ Učitelj v boju proti alkoholizmu I. del...........,... .25 Učitelj v boju proti alkoholizmu II. del......;...... 45 Umna živinoreja ........ 45 Uvod v filozofijo A. Uše- ničnik.................. 1.25 Zaznamek okrajšave kores- pondenčnih pisem........ 1.00 Zdravilna želišča ........ 45 Ženinom in nevestam .... .25 . RAZNE KNJIGE. Ajdovski Gradec, J. Tomin šek.....................$ .20 Amerika in Amerikanci J. F. Trunk v zvezkih, mehko, vezani . . ................ 1.50 Ameriški Slovenci, kaj hočemo, A. Tomec...........05 75 •35 •75 •45 Krščansko naravoslovje .. Kratka zgodovina Slov. Hrv. in Srbov ............ .25 Kratka zgodovina Slov. slovstva................1.00 Milosrčnost do živali, za mlade in stare............ .25 Mlada leta I. knj. Dr. J. Kreka..................lJBO Moderna družba in cerkev .25 Narodno gospodarski eseji .35 Naša država .............75 Naša pota, I. in II. zv. oba 40 Ob 50-letnici Dr. Janeza Kreka................... Občinsko posredništvo ... Osnutek, Slov. nar. gospodarstvo ................. Osmero Blagrov, nauk za srečno življenje, vezan____1.00 O sv. Cirilu in Metodu .. .50 Peter Barbaric . ........ .95 Podobe iz misijonskih dežel .30 Pogled v novi svet........ .05 Prilike P. Bonaventura ... .35 Slovenski župani......... .25 Slovenci, Erjavec ....... 1.25 Slov. rast. imenik ...... .25 Slike iz Belokrajine .... .30 Sveta Rusija ............ 45 Turku s.................. 45 Vladar................ 40 Vera...................50 Vojska na Balkanu, meh. vezana..................75 Vojska in Mir, Iz. J. T. .. Več luči, dva zvezka...... Zgodovina Brežiške župnije. • • ................... Zgodovina Cerkljanske fare Zgodovina fara ljubljanske škofije................... 45 Zgodovina novejšega slovenskega slovstva II. knj.. 1.25 Zgodovina srednjega veka. . .75 Zapiski iz Dunaja .. .xo KNJIGE ZA MLADINO. Angeljčelc, otrokom prijatelj, vodnik in učitelj .. Bob za mladi zob ..... Dore................. Dedek je pravil, trd. vez. Da ste mi zdravi____... .10 Dane, Rape............ 45 Lesniki, Josip Stritar____ 45 Mali palček, povest .... 40 Mali Ave Maria, letnik 1817. 1918............... i .00 Mladim srcem............ .25 Obisk na pristavi ........ .25 Orlič, št. 1. do 7, posamezna št. po................ .05 Obnovljen vrtec...........75 Prigode čebelice Maje.....75 Povestice............... .35 Robinson, slike...........25 -75 J2fO •95 .50 •35 .30 •55 •45 Chicago,|B# Iz življenja za življenje, povesti I. in III. zvs .... Jtm Jagode................ 4» Jeruzalemski Romar...... .39 Junakinja iz Stajra......1.3» Junaštvo in zvestoba.....ijm Jurčičevi zbrani spisi vsak zvezek.................i«0 1. z v. Narodne pravljice in pripovdlce. — Spomin na deda. — Jurij Kozjek — Jesenska noč med slov. Pol- j harji — Domen — Dva prij jatelja ................... 3. zv. Deseti brat — Nemški valpet............... 4. zv. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika — Koz-lovska sodba v Višnji gori — Dva brata ............. { 5. zv. Sosedov sin — Sm kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma .......... • 6. zv. Doktor Zober —■ Tugomer............. 7. zv. Lepa vila — Lipe — Pipa tobaka — Moč in » pravica v vojni krajini *— Pravda med bratoma .... { z v. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja politic- ^ qega agitatorja — Telečja pečenka r- Sest parov klo* bas — Po tobaku smrdiš — Ženi te v iz nevošlnvosti \ — Andreja Pajka spomini starega Slovenca......... Kaj se je Maksu sanjalo.. Kobzar................. 149 Korejska Brata , ........ Kresalo duhov. Spisal P. A. Sheehan. ................ Krištof Kolumb ......... M Križem sveta............ Jp Kmečke povesti Krivec....... Kraljica mučenica, vez Kraljevič Ivan vez...... Kraljevi vitez .......... Kratica povest o Antikristu.....iMHHAl ........ •S* •9* 1» •Mtlliitltl X. 2. 3- 4- 5- ska Ljudska Knjižnica: zv. Znamenje štirih .. zv. Darovana ........ zv. Jernač Zmagovač . zv. Malo življenje .... zv. Zadnja kmečka voj- 71 5» 4S 4$ •7S J60 -75 •75 •50 •75 .60 .60 •iS 1.00 Vitomilova železnica Volk spokornik, vez. ... Volk spokornik, bros. .. Vrtec trd. vez......... Zgledi bogoljubnih otrok Zlati orehi .............. .35 Pošiljamo blaga tudi izven Chicage. Pišite po nai cenik. Chicago, I1L ■! sj tU(jj turški krogi želijo gos- Koledar dr. sv. Mohorja podarskega zbližanja z Rusijo. BT ŠIRITE UST~EDINOST Erjavec Slovenci ...............1.25 Franc Pire, življenjepis .. , .35 Friderik Baraga, meh. vez. 45 III. Slov. Kat. shod v Ljubljani.......................35 Katoliški shod v Ljubljani 1.00 Kitajci in Japonci................45 Koledarji Ave Maria letniki 1918.—1920. in 1922 po znižani ceni ....................-2$ Iz modernega sveta. J20 IQ21................... Krištof Kolumb, Odkritje Amerike................ 45 Zvončki, pesmi za mladino .75 Zbirka narodnih pripovedk .35 Zgodbe kraljeviča Marka . .75 The Wonder Gift.........35 POVESTI IN ROMANL Avstrijska ekspedicija____ 45 Arsene Lupin .......... 1.00 Beli rojaki............. .65 Bele noči ..............50 Bilke . . .................30 Barvaste črepinje ........$ .35 Bitka Pri Visu........... 45 Boj in Zmaga ........... 45 "Boy" Louis Coloma.....75 Cerkvica 3) Pikova dama ........... Po strani klobuk.........7$ Pomenki............... "Vse se meša in vre kakor na sodnji dan!'' je premišljal in si brisal potno čelo. "Vse polno sveta je povsod, vse skoraj sama gospoda, škric do škrica, kakor bi jih nasejal, he he! Vi-dift vse živo jih je po vseh kotih in krajih, pa tudi iz oken glede dosti glav! Bog ve, koliko jih je se za zidovi Le odkod se je steplo toliko ljudi? četrtek je danes, delavnik. Nemara pa praznujejo cerkveni god? Toliko jth je okoli mene, pa se čutim tako samega kakor božji volek . . . Ej, ti Ljubljančani so pa res pravi čudaki! Mladi se podpirajo drug drugega pod pazduho, stari pa krevsajo samotež, he he1 Kakšna sta neki moja preljuba špeluza in njen dedec? Prejkone sta tudi onadva — he he — malo prismojena, kakor ^sa ta mehkužna gospoda, ki pohajkuje ves božji dan in ni vajena hnjšega dela kakor i>esto-vati svoj želodček. Lej, lej, gospodje, gospe in otroci, malone vsi so belo oblečeni po tem lahko uganeš, da si v beli Ljubljani. Napihnjeni pa niso, naka, ampak še prav zelo prijazno se mi*mu-zajo vsi, he he! Le škoda, da ne morem vsakomur povedati, kdo sem in odkod in kako se kaj imamo pri nas doma! Prav rad bi se malo pomenil z njimi, pa ne utegnem, ker moram še malo dalje po mestu, da bom vedel včasi kaj lepega pripovedovati o Ljubljani. Zale so pa Ljubljančanke, zale; toda mene že ne dobi nobena, in naj me gledajo še tako zaljubljeno, he be! Primaru-ha, nobena izkušnjava mi ne more nič — o ne 7 — jaz, Matajev Matija, ostanem zvest ralinarjevi Anki!" Po lepi cesti so pripeljali trije možje brizgalnico na dveh kolesih. Prvi je zavrtal pipo v tla, drugi je vlekel dvokolnico, tretji pa držal dolgo cev in škropil po prašnih tleh. \ "Človek bi mislil, da je v deveti deželi, ne pa v Ljublja-oir si je dejal Matajev Matija. "Tako premeteni so ti možje, kakor Mojzes, ki je s čudodelno palico izonegavil Izraelcem vodo iz skale." Mimo njega je švignilo mnogo urnih kolesarjev in kolesaric. Videl je tudi dva dečka, ki sta se vozila skupaj; prvi je sedel in poganjal kolo, drugi pa je moško stal za njim in se opiral na njegove rame. Najbolj pa mu je ugajal gospod, ki je peljal na svpjem stroju spredaj fantka. Matajev Matija je dospel do lesenega mostu. Ljubljanica je bila plitva; obrežna trava, drevje in hiše so se zrcalile v zaspano tekoči vodi. Bila je izredno čista, tako da je mogel videti na dnu struge vse čepinje, pisane in bele. Pridne perice so klečale na stopnjicah ali v priklenjenih čolnih in prale perilo. Kričavi otroci so stali blizu brega v vodi in lučali tanke ploščate kamene tako v reko, da so metala po površini odskakova-la kakor žabe. Mrgoljava po mestu je prihajala čimdalje večja; srečaval je delavce, delavke, „pohajkujoče, leseno se držače vojake, vesele dijake. Pisana množica, večni ropot, hruy in šunder med zidovi, vse mu je težko leglo na dušo, vajeno le proste prirode ti- \ R* RA POGREBNIK Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH. Automobile za pogrebe, krste in ženitovanja na razpolago. Kupcu je tudi s konji. Vsem se toplo priporoča! DR. SV. CIRILA IN METODA Štev. it. S« D. Z. V društvo se sprejmejo člani od 16. do 5S. leta staroeti. Zavarujete se lahko za $150, $300. $SOO> $xooo, $1500 in $2000 posmrtnme. Za Bolniško podporo se lahko zavarujete za $7.00 aH $14.00 na 'teden- V društvo lahko vpišete tudi svoje otroke od I. do 16. leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi mali dvorani. Predsednik Anton Strniša 100- E. 72nd PI. Podpredsednik, John Terček Tajnik, John Widervol 1153 E. 61 st St. Zapisnikar, Frank Merhar. Blagajnik, Josef Zakrajšek St. Nadzorniki: Josef Zakrajšek ml.. Anton Widervol St., Josef Mateučič, Zdravnik. Dr. J. M. SeUškar. ♦ Zastavonoša, John Jerman. % Redar. John' Peterim. CF* ŠIRITE LIST EDINOST DRUfiTVO SV. VIDA -itev. a5. K- S. K. J. Preds. Anton Strniša 1001 E. 72 Place. */ Pod Preds. Jos. 2u»ič. Tajnik, Anthony J. Fortuoa 1093 E. 64 St Zapisnikar. Jos. Ponikvar. Blagajnik. John Mele. Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vi-dervol, Jos. Germ. Zastavonoša, Joe Baznik Vratar, Jacob Korenian. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin los i Addison Rd- Zdravnika. Dr. J. M. SeliJkar in Dr. M. J. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Assesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. , Zavarujete se lahko za ao-leti>o za* varovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $zso. $500. $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. Za bolniško podporo pa $7.00 in I $14 00 Jednotinih pravi lah itran 102 do 109, V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do i- leta. Za več pojasnila se obrnite na društveni odbor. gorskega zakotja. Čutil se je tako tujega, zdelo se mu je, niški list in karto in naj se ravna po da je v veliki ječi, in obhajali so ga dozdaj neznani občutki: tožilo se mu je po domu..Poželelo se mu je nazaj med gore, na Matajevino. Šiloma se je otresel neveselih misli in krepkeje ko-račil dalje. Ves motoglav, malone omamljen po toliko novih vtisih, jo je primahal mimo gostilniškega vrta in takoj občutil hudo žejo. Pod košatimi kostanji je sedelo nekaj gostov. Matajev Matija je veselo pospešil korake po hreščečem, belem pesku in stopil k pogrnjeni mizi. Svoj ljubi dežnik in palico je naslonil ob drevo, položil pisano culo na mizo in sedel moško in široko na stol. Priletel je bled, skrbno počesan fantič, ves črno oblečen, v suknjiči na škrice,.in vihtel belo brisalko. "Pqiič najboljšega!" je naročil Matija in imenitno pogledal po drugih gostih. "Skoraj bi bil pozabil jesti in piti, he hel" Dečko je prinesel pijače in ofcroglih žemelj. Mataj pa je iztrebil kos sira iz cule in pipec iz žepa. "Kako naj pa jem ta drobiž, da se mi ne bodo smejali oni tam, ki me gledajo tako debelo, kakor bi me hoteli zajeti vase je vprašal in prebiral žemljice. "V Zaplani" imajo najmanj trilcrat večje zemlje in štirikrat večje regije. Ali naj devljem po dvoje teh drobnih kruhkov naenkrat v usta ali samo po enega?" V tem je prišla zalo oblečena natakarica z usnjeno torbico in rdečo vrtnico za pasom k Matajevi mizi, za rijo pa krepak gospod. t tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdrav- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal nas potovalni zastopnik Mr. Leo Mia-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da mu gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še -ocnikov. posebej povdarjati. Zato vsi na "Dober večer, ljubi mož 1" je nagovoril gostilničar Mataja. deI° in pomagajte zastopniku, da "V hiši imamo sobo, ki je za take goste, kakoršen ste vi. Prese-' ^t pridobi kar največ novih na lite se tja! Tukaj je za gospodo. "Saj ne bom dolgo tukaj, nikarte s« ne bojte, nič ne bom gospodi na poti r ga je tolažil Matija. "Pozno je že, kmalu moram k sestri. Počakajte no, da se malo okrepčam; Bog ve, kako dolgo bom moral še iskati Špelo po mestu V* Tako je Matija obsedel in mirno užival vino, sir in žemljice. Ko je izpraznil svoj polič, je zahteval drugega. Polagoma je prihajalo vedno več gostov. V vrhovih lepih Tel. Rosevelt 8221. L STRITAR ♦ * aoi8 W. aitt Place Do vaza premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spa kostanjev so se igrale krotke luči zahajajočega solnca in prijet-J t0 8tr°k°; no hladilen veter je sapljal Matiju ^v obraz. Na odru blizu njega so se pokazali godci z velikimi.ii^ majhnimi piščalkami, trobentami in drugimi čudnimi svirali, kakršnih Matajev Matija ni bil še videl nikdar. Sedli so na stole; pred sabo je imel vsak svoj kos počečkanega papirja na sto-jaicu. Slabo znajo!' jih je obsodil Mataj, ko so uglasali in poiz-i svoja glasbila. "Vsak brlizsra in šušmari. oiska in t™. kušali svoja glasbila. "Vsak brlizga in šušmari, piska in tro-buzlja tja v en dan, kakor se mu pač ljubi! To ali pa nič! Sram jih bodi! Znajo pa zaplanski godci vse bolje! Če bi prišli ti j mojstri-skaze k nam, bi bili tepeni, da bi bilo grdo! Zakaj nisem poslušal krčmarja, ki mi je povedal, da je tukaj le za1 gospodo!" Tedajci je stop*l gospod s črno paličko mednje in potr kal z njo na svoje stojalo. " v fer- '■■■■ • & is • Vsem se najtopleje priporoča' Pokličite ga po telefonu l __t_•_ • _ J.KOSMACH 1804 w. 22nd St. Chicago. II) Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ TA, KLTUCAVHIC IN STEKLA. Naiboliše delo. najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunai in_ znotrai. uoklada m oaoir. LIST EDINOST mm^mmm^t^m^mmmm^mmaam^mm^mmmmmm^mmm JE LAST SLOVENSKIH KATOLIŠKIH DELAVCEV V AMERIKI. IZDAJA SE V OBRAMBO PREPRIČANJA KATOLIŠKIH DELAV. CEV IN ZA NAPREDEK SLOVENSKIH NASELBIN PO AMERIKI. List "Edinost yy JE DELAVSKI LIST ki se bori s krščanskega stališča za delavske pravice. Zato kdor hoče imeti resnega zagovornika delavskih interesov se naj naroči na list "EDI-,NOST", ki izhaja štirikrat na teden. Je zelo razširjen list med Slovenci v Ameriki. Zato je oglašenje v našem listu vspešno. Trgovci po naselbinah naj upoštevajo delav- ski list, ker oni so odvisni od delavcev. - se bodo povzdignila na članstvu, ako bo-JL/luStVa do društva oglašala v našem listu. Kadar pri rede društva svoje prireditve, ve-selicein druge zabave, oglasite prireditve v našem listu, ako hočete, da bo ljudstvo vedelo za vaše prireditve. jeni naročniki naj pa vedno pazijo na oglase v svo-■ jem listu in naj podpirajo tiste, ki podpirajo njih list Kadar pridete v trgovino h trgovcu, ki oglaša v našem listu, povejte mu, da ste videli oglas v našem listu. S tem veliko pomagate listu. Tiskarna Ak Edinost HOČEJO društva imeti lično in točno izvrše- tjno delo, naj naroče svoje tiskovine v naši tis- — karni, kjer izdelujejo vse tiskovine izurjeni tiskarji. Zlasti SE priporočamo društvam, za tiskanje pravil, vplačilnih knjižic, bolniških spričeval, pisemskega papirja, itd. Cenjenim društvam se najtopleje priporočamo. Poizkusite pri nas in jamčimo vam, da boste zadovoljni. Pred vsei • SI NAJ zapomnijo katoliški Slo-I venci v Ameriki, da je naša tiskar--na EDINA SLOVENSKA KATOLIŠKA TISKARNA V AMERIKI! ZATO JE DOLŽNOST KATOLIČANOV, DA JO PODPIRAJO! TISKOVNA DRUŽBA 1849 W. 22. Street TeL Canal 0098 A