V središču Destrnik • Svetniku Goričanu grozili s smrtjo
O Strani 6 in 7
Politika Ptuj • Si Bistra zasluži občinsko priznanje ali ne
O Stran 5
Štajerski
Ptuj, petek, 2. julija 2021
Letnik LXXIV • št. 50 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Podravje, Ormož • Italijanska tovarna očal Safilo dokončno zaprla vrata
Boleč udarec za obubožano območje
30. junij 2021je bil žalosten dan za Ormož in regijo, saj je brez dela ostalo več kot 500 ljudi, večinoma (426) z ormoškega konca; s ptujskega območja je Safilo zaposloval 46 delavcev in z ljutomerskega 44. „Ocenjujemo, da se bo večina izmed 523 delavcev
prijavila v evidenco brezposelnih oseb," je pojasnil Miran Murko, vodja Urada zadelo Ptuj-Ormož.
Aktualno
Ormož • Dražje varstvo otrok v vrtcih
O Stran 2
Podravje Ptuj • Dela v Stari steklarski se lahko začnejo
O Stran 5
V središču Podravje •
Pokojnikovega pepela ne moremo imeti doma, lahko pa ga raztrosimo
O Strani 6 in 7
Črna kronika Podravje • Za
umazanijo iz pip smo bojda krivi sami
O Stran 12
WAeč ■nastranijj
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno •
Minister
Podgoršek prižgal zeleno luč za protitočno leMP!
Aktualno •
Minister Vrtovec Cesta Ormož-Ptuj še vedno 'golob na stripi
i
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE
EGA TEDNIKA!
Simonov zaliv
Obsklepitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju!
; «fctSSfv
r^SSRM.





Več v notranjosti časopisa.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 2. julija 2021
Ormož • Dražje varstvo otrok v vrtcih
Podražitev z grenkim priokusom
Varstvo otrok v vrtcih v občini Ormož bo dražje. Občinski svet je nove, višje cene potrdil na junijski seji. Temeljni razlog za zvišanje cen so naraščajoči stroški dela. Vedno višje so tudi cene nabave živil, so opozorili ravnatelji ormoških vrtcev oziroma šol, pod okriljem katerih delujejo vrtci. Glede na aktualno situacijo, ko je prav te dni v Ormožu brez dela ostalo več kot 500 ljudi, je imela podražitev zelo grenak priokus.
Foto: CG
Večina svetnikov se je pri glasovanju o višjih cenah varstva otrok v vrtcih vzdržala, a je bila podražitev kljub temu potrjena. Fotografija je simbolična.
Svetniki podražitvi niso bili naklonjeni, niso pa imeli dovolj poguma ali volje, da bi jo preprečili.
Pri glasovanju so se večinoma vzdržali, vendar to višanja cen ni ustavilo. Podražitve v vrtcih so bile izglasovane z osmimi glasovi za in enim proti, preostali svetniki se pri glasovanju niso opredelili. Župan Danijel Vrbnjak je v razpravi večkrat poudaril, da razume, da je podražitev nepriljubljeni ukrep, a drugače v tem trenutku ne gre. „Verje-mite, tudi župan si ne želi dviga cen. Podražitev je neprijetna zadeva, težko se je izpostaviti in to potrditi, a situacija je takšna in je realna. Dvig cen je bil nujen ukrep, cene so izračunane optimalno in realno," je pojasnil Vrbnjak. Podžupanja Irma Murad, ki je tudi sama ravnateljica, je poudarila, da nobena podražitev ni sprejeta odprtih rok in da se je z zadržanjem obstoječe cene vztrajalo, kakor dolgo je to bilo možno. Glavni razlog za višje cene so tudi tokrat višji stroški dela.
Zakaj so med vrtci razlike v cenah
Zaradi podražitve je najbolj protestiral Simon Kolmanič, ki ga je tudi zmotilo, da so med cenami ormoških vrtcev velike razlike. Varstvo v prvi starostni skupini (1-3 leta) v vrtcu Velika Nedelja stane 516 evrov, v vrtcu Miklavž pri Ormožu pa 588 evrov. „To so tako velike razlike, kot da nismo v isti občini, tudi odstotne stopnje podražitev se od vrtca do vrtca razlikujejo. Vprašanje je, kako bodo to razumeli starši," je razmišljal Kolmanič in župana Vrbnjaka spomnil, kako je bil v času, ko je bil še sam občinski svetnik, občutljiv na podražitve v vrtcih. Župan je Kolmaniču odgovoril, da sta starostna struktura kadra in struktura po nazivih v vrtcih različni, kar je temeljni razlog za razlike v cenah. Kjer je starejši kader in z višjimi nazivi, so stroški dela, s tem pa tudi cene, višji. Da se cene v vrtcih razlikujejo, je opozorilo več svetnikov. Razmišljali so, kako to spraviti na skupni imenovalec, vendar nekega tehtnega zaključka niso dorekli.
Razlika v vzgojiteljski plači tudi do 1.300 evrov bruto
Ravnatelj OŠ in vrtca Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog Vlado Hebar je omenil, da je razlika med mesečno plačo mlajše in starejše vzgojiteljice z visokim ali najvišjim nazivom tudi do 1.300 evrov bruto. Z obstoječo ceno bi sicer lahko nekaj mesecev vztrajali tik nad gladino, a bi bila kakovost vzgojno-izobraževalnega dela po njegovih besedah okrnjena. Vzgojiteljice bi bile prikrajšane za seminarje, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi, upočasnila ali ustavila bi se nabava igrač in podobno.
Lahko jeseni sledi nova podražitev?
Kolmaniča je zaskrbelo, kaj bo s cenami v prihodnje. „Govori se, da bi se lahko cena živil povečala za 25 do 40 odstotkov. Bo potem sledila še ena neizogibna podražitev? Kaj če bodo starši otroke iz vrtcev izpo-sovali? Ekonomska slika v Ormožu ni najboljša," je opozarjal.
Mojca Zemljarič
Nove cene varstva otrok, v evrih
Vrtec	1-3 leta	3-6 let	Kombinirani
Velika Nedelja	517	394	422
Ivanjkovci	545	399	422
Ormož	572	428	464
Miklavž pri Ormožu	588	407	433
Cene stopijo v veljavo 1. septembra.	Vir: Občina Ormož
Ormož • Italijanska tovarna očal Safilo dokončno zaprla vrata
Boleč udarec za že tako obubožano območje
30. junij 2021je bil žalosten dan za Ormož in regijo, saj je brez dela ostalo več kot 500 ljudi, večinoma z ormoškega konca (426); s ptujskega območja je Safilo zaposloval 46 delavcev in z ljutomerskega 44. Prijava v evidence brezposelnih seje na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) pričela včeraj. „Ocenjujemo, da se bo večina izmed 523 delavcev prijavila v evidenco brezposelnih oseb," je pojasnil Miran Murko, vodja Urada za delo Ptuj-Ormož.
Izguba 500 delovnih mest je za Ormož zelo boleča. Glede na število zaposlenih in velikost območja je to približno tako, kot če bi se na Ptuju „zrušila" Perutnina ali v Kidričevem Talum. Ormožanom je žarek upanja dajal morebitni prihod podjetja Carthago in s tem ohranitev večine delovnih mest, a tudi ta pričakovanja so se sesula kot hišica iz kart. Objava Safila, da tovarniške prostore proda logističnemu podjetju Znass transport in, ne Carthagu, je v Ormožu sprožila nepopisno razočaranje, skorajda že obup. Kako naprej, kako ljudem zagotoviti delo in kruh?
Neugodna ekomonska slika podjetij
Čeprav se po besedah ormoškega župana Danijela Vrbnjaka v reševanje situacije aktivno vključujeta tako predsednik vlade Janez Janša kot tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, pa se o prihodnjem zagotavljanju delovnih mest v Ormožu javno in uradno ne ve veliko. Predvsem je vprašanje, kje bodo lahko ljudje dobili službe in katera podjetja bodo investirala. Aktualni podatki o poslovanju podjetij na Ormoškem so skrb zbujajoči. Župan Vrbnjak je na seji občinskega sveta v začetku tega tedna povedal, da le 25 podjetij ustvarja prihodke, višje od milijona evrov, zgolj dve podjetji imata dobiček višji od 300.000 evrov.
Frustracije, jeza in občutek prevaranosti
Na nujnost ukrepanja države in lokalne skupnosti zaradi zaprtja Safila opozarjajo tudi v listi Gradimo prihodnost skupaj (GPS). „Po Ormožu in okolici je čutiti obilo frustracij, jeze in občutka prevara-nosti zaradi dogajanj, povezanih z likvidacijo in prodajo objekta Safi-
Proizvodni kompleks v Ormožu je Safilo prodal podjetju Znass.
MGRT pripravljeno pomagati podjetju Znass
Na ministrstvu za gospodarstvo obžalujejo, da Safilo proizvodnih prostorov v Ormožu ni prodal Carthagu, saj so bili pogovori o tem v sklepni fazi. „Potezo Safila obžalujemo predvsem zaradi zaveze zainteresiranega investitorja (Carthaga), da bo prezaposlil velik del delavcev, ki so ta teden ostali brez služb. Nad hitrim podpisom Safila s podjetjem Znass smo bili nekoliko presenečeni, a smo v aktivnem kontaktu tudi z novim lastnikom. Ta zagotavlja resnost svojih investicijskih namenov, jih pa do konca postopka ne želi javno komentirati, kar je povsem običajno in je to treba spoštovati. MGRT je pri investiciji pripravljeno asistirati novemu lastniku, če bo podjetje za to izrazilo željo in izpolnilo zakonsko predvidene pogoje."
lo," je v svetniškem vprašanju zapisal Matej Hebar. Zanima ga, zakaj država ni našla poti, da bi delavci, ki so izgubili službe, bili oproščeni plačila davka na odpravnine, saj da je minister Počivalšek pred tovarno Safilo osebno zagotovil, da denar ni težava, država ga ima in bo za delavce ter regijo poskrbela. „V javnosti od Safila še zmeraj ni bilo povedano popolnoma nič o razlo-
Kje do nove zaposlitve
Na ptujski območni službi ZRSZ so pojasnili, da bi nekdanji Safilovi delavci lahko nove zaposlitve našli na področjih gradbeništva, gostinstva in predelovalne dejavnosti. „Zlasti so zainteresirani delodajalci, ki se ukvarjajo s serijsko proizvodnjo, pa tudi drugi, ki iščejo delavce z vsaj podobnimi znanji in izkušnjami, kakršne imajo delavci iz družbe Safilo," je povedal Miran Murko.
Možnosti tudi v Carthagu
V odranskem Carthagu so potrdili, da iščejo potencialne lokacije za širitev dejavnosti. Prav tako so navedli, da širijo mrežo sodelavcev, kar pomeni, da bi lahko delo ponudili nekdanjim Safilovim zaposlenim. Direktorica Carthaga Sandra Županec: "V okviru trajnostne strategije rasti in razvoja podjetje trenutno preučuje različne možnosti širitve in v zvezi s tem tudi naložbe v dodatno lokacijo. Zaradi bližine našemu obratu v Odrancih smo v preteklosti prejeli veliko ponudb iz Ormoža in neposredne okolice. Trenutno prejemamo ponudbe zaradi napovedane širitve iz različnih naslovov, kar nas zelo veseli. Hkrati intenzivno potekajo zaposlitveni razgovori, tudi z zaposlenimi iz podjetja Safilo. Zaradi pozitivnih impulzov na trgu in povečanega povpraševanja lahko na naši lokaciji v Odrancih v zelo kratkem času zagotovimo delovna mesta novim kandidatom oziroma zaposlenim. V kratkem bomo organizirali tudi dan odprtih vrat. Ta dogodek bo namenjen vsem potencialnim kandidatom, ki imajo interes spoznati naše podjetje in tistim, ki bi se radi pridružili uspešni ekipi Carthaga."
gih, zaradi katerih je poslovodstvo družbe enostransko in nepreklicno odstopilo od pogajanj s Cartha-gom. Posebej boleče je dejstvo, da so le nekaj dni po odstopu od pogajanj sklenili pogodbo o prodaji s praktično neznanim in relativno majhnim podjetjem Znass transport," je poudaril Hebar.
Tudi TSO prevzel logist, pa vse miruje
Opozoril je, da so v celotni zgodbi najbolj na cedilu ostali delavci, saj je bil dogovor s sindikati, da bi se Safilov industrijski objekt prodal investitorju, ki bi zagotovil kar največ delovnih mest. „Zanima me, ali je prodaja podjetju Znass v skladu z dogovorom med poslovodstvom in sindikati," je vprašal Hebar in še, za katero dejavnost namerava novi lastnik uporabiti največji industrijski objekt v ormoški obrtni coni. Skrbi ga, da se ne bi pripetilo podobno kot s prodajo TSO, ki naj bi se prav tako koristila kot logistični center, a se doslej še ni nič premaknilo. „Gre za dejanskega investitorja, ki bo objekt uporabil, ali le za načrt preprodaje?" Hebarja zanima, koliko sredstev ministrstva je ali pa bo za nakup oziroma investicijo prejelo podjetje Znass. Upa tudi, da zgodba s Carthagom še ni končana in da bodo kljub spodletelemu poslu s Safilom pripravljeni investirati v Ormožu.
Župan Vrbnjak je svetniku He-barju odgovoril, da oprostitev obdavčitve odpravnin ni možna, saj bi bilo za to potrebno spreminjati
zakonodajo. Dodal je, da se je sestal z likvidacijskim upraviteljem Sa-fila in vodstvom Carthaga, vendar vsebine pogovorov ne more deliti z javnostjo. Z novimi bodočimi lastniki Safilovega industrijskega objekta, podjetjem Znass, ormoški župan do začetka tega tedna ni bil v stiku.
Kolmanič: „Safilo že dvakrat mimo lokalne skupnosti"
Tudi svetnik Simon Kolmanič je razočaran nad dejanji Safila, ki je v zgodbi zapiranja lokalno skupnost kar dvakrat obvozil: prvič z objavo namere o zaprtju, za katero so izvedeli iz medijev, in sedaj drugič, ko je bila občina aktivno vključena v iskanje najoptimal-nejše rešitve za ohranitev delovnih mest. Kolmanič je opozoril, da Ormož v zadnjem obdobju rapidno izgublja delovna mesta. „Po tistem, župan, ko niste želeli sklicati izredne seje na to temo, ko niti nismo opravili nobene razprave, čeprav je šlo za 557 delovnih mest, saj ste obljubljali, da se bo velik del teh delovnih mest nadomestil z novim lastnikom in niste želeli z razpravo vznemirjati ne vlade in ne lastnikov, bi človek pričakoval, da boste vsaj tu opravili svoje delo in izvajali na lastnike preko gospodarskega ministra in predsednika vlade neki pritisk. Pa očitno tudi iz tega ni bilo nič," je izpostavil Kolmanič.
Mojca Zemljarič
petek • 2. julija 2021
Aktualno
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Obisk infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca
Cesta Ormož-Ptuj še vedno golob na strehi
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki seje v sklopu vladnega obiska Podravja sredi tedna mudil tudi na Ptuju, o novi cestni povezavi Ptuj-Markovci-Gorišnica-Or-mož ni povedal nič novega, česar že ne bi vedeli: da se na vseh področjih zatika in daje še marsikaj v zraku oziroma nedorečeno. Za odsek med Ptujem in Markovci iščejo najoptimalnejšo rešitev tako z vidika ohranitve naselij in bivanjskega okolja kot tudi s finančne plati.
Med dvema severnima različicama (S4 in S5) naj bi poskusili najti hibridno varianto. Trasa S4 bi v Budini „povozila" preveč hiš, trasa S5 v tunelski izvedbi pa je za državo predraga. Zato so strnili glave, kako najti srednjo, optimalno pot, je med drugim na Ptuju povedal infrastrukturni minister. Poudaril je, da je cesta Ptuj-Or-mož eden prioritetnih projektov njegovega ministrovanja. Denar ni problem, je povedal, zatika se pri gradbenem dovoljenju za prvi del ceste in iskanju trase za manjkajoči odsek proti Ptuju. „Če bi bilo po naše, bi cesto že gradili, denar imamo, a se je zaradi pritožbe pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za odsek Gorišnica-Markovci postopek
upočasnil. DARS v sodelovanju z zavodom za varstvo narave pelje tudi postopke glede vplivov na okolje tako za prvi kot drugi del ceste. Računamo, da bi bila po dopustih študija izdelana, pa tudi da bi kmalu prišli do pravnomočne odločitve za izvajalca gradnje odseka Ormož-Markovci. Ker ne želimo izgubljati časa, razpis vodimo vzporedno s pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Želim si, da bi gradnjo pričeli letos. Ta cesta je nujno potrebna za razvoj tega dela Slovenije. Obljube o njej poslušate že več kot 15 let. Ne želim biti eden izmed ministrov v vrsti, ki je prišel na teren samo z obljubami, ampak želim reči, da bomo to izpeljali," je poudaril Vr-tovec.
Izpadla izvajalca sta se pritožila in uspela
Tudi postopek izbire izvajalca gradnje za 16-kilometrski odsek med Ormožem in Markovci, ki ga vodi DARS, se nekoliko zatika. Prva faza javnega naročila, v kateri DARS pri prijavljenih ponudnikih preverja usposobljenost, v celoti še ni dobila pravnomočnega epiloga. DARS je sposobnost priznal štirim od šestih prijavljenih izvajalcev. Ponudnika, ki sta bila iz nadaljnjega postopka izločena, sta se pritožila, Državna revizijska komisija je pritožbo prepoznala kot utemeljeno in postopek vrnila v odločanje. DARS bo tako še enkrat preverjal usposobljenost ponudnikov JV Colas in JV GP Krk, so povedali za Štajerski tednik. Za preostale štiri ponudnike oziroma konzorcije (Kolektor, Strabag, Pomgrad in Garnol) je prva faza postopkajavnega naročila o priznanju sposobnosti pravnomočno končana. V skladu s prometno resolucijo bi cesto Ormož-Markovci zgradili do leta 2024.
Minister Jernej Vrtovec se je v dominikanskem samostanu na Ptuju v torek srečal z župani večine spodnjepodravskih občin, govorili so o državni prometni injrastrukturi. „Sestanek ocenjujem kot zelo dober," je poudaril po koncu srečanja.
Peti most na Ptuju -zakaj pa ne!
O iskanju optimalne trase za cesto skozi Ptuj ali mimo njega je minister dejal, da ne nameravajo preobremeniti Puhovega mostu in ustvariti prometnega zamaška. S ptujsko županjo Nuško Gajšek sta se pogovarjala o iskanju optimalne (hibridne) različice med S4 in S5, o čemer bo beseda tudi na bližnjem sestanku z DARS. „Trasa ne bi bila tako draga, bi pa bila optimalna tudi za lokalno prebivalstvo. Naša želja
ni iti proti prebivalcem, da bi denimo rušili 60 hiš, ker so to drastični posegi v prostor in življenje ljudi," je navedel prvi mož slovenske državne infrastrukture in na vprašanje, ali to na Ptuju čez Dravo pomeni še dodaten cestni most, odgovoril: „O tem si kot minister ne upam govoriti. DARS je samostojna gospodarska družba, bom pa naredil vse, kar je v moji moči, da zberem ekipe skupaj in da pridemo do rešitve. Če to pomeni dodaten most in če bo to najboljša varianta, ki je tudi cenovno ugodna, zakaj pa ne!"
Mojca Zemljarič
Zapleti z gradbenim dovoljenjem
Minister Jernej Vrtovec: „Gradbeno dovoljenje je pridobljeno od Ormoža do Gorišnice, zatika se od Gorišnice do Markovcev zlasti zaradi pritožbe naravovarstvenikov. Problem je tudi, da se s to pritožbo opozarja še na komulativne učinke vplivov na okolje na že izdano gradbeno dovoljenje za traso Ormož-Go-rišnica. Morebiti bi prvi del lahko začeli graditi, a si ne moremo privoščiti, da ne bi imeli gradbenega dovoljenja za drugi del in bi se gradnja končala kar nekje sredi polj ali bi se zaradi pritožb ustavila. Včasih sem kar žalosten, da se dogajajo takšne stvari, ker bi lahko sicer regionalni razvoj zagotavljali hitreje in učinkoviteje, tako bi tudi več ljudi ostajalo v teh krajih."
Podravje • Agencija za civilno letalstvo ustavila letalsko obrambo pred točo
Minister v sredo prižgal zeleno luč za protitočno letalo
Občine in kmetijsko ministrstvo so uspeli zagotoviti okoli 350.000 evrov za izvajanje letalske obrambe pred točo, ki jo kot edini v Sloveniji že desetletja izvaja Letalski center Maribor. Kljub temu pa je protitiočno letalo vse do srede zvečer ostajalo na tleh. Popolnoma nepričakovano seje namreč zgodilo, daje Agencija za civilno letalstvo RS (Agencija) izdala odločbo, v kateri je zapisano, da oprema na letalu ne ustreza novi evropski zakonodaji na tem področju.
Vsako leto jim je sicer ista Agencija izdala dovoljenje za delo, zato so bili še toliko bolj presenečeni. Gre za tako imenovano dovoljenje SCT oz. homologacijo dodatne opreme, vgrajene na letalu. Kot so pojasnili z Agencije, morajo biti v skladu z uredbo Evropske unije iz leta 2018 aeronavtični izdelki, deli in nena-meščena oprema certificirani.
»To drži, vendar samo za novo opremo, nameščeno po letu 2018. V našem primeru pa bi nam morali priznati t. i. dedne pravice,« je jasen Darko Kralj, dolgoletni vodja obrambe pred točo v Letalskem centru Maribor.
Kraj je prepričan, da omenjenega dovoljenja sploh ne potrebujejo, saj se zahteva samo za opremo, ki posega v strukturo letala, kar pa za mariborsko protitočno letalo ne velja. Omenjenega dovoljenja naj ne bi imela niti podobna letala v sosednji Avstriji.
Letalo je bilo skupaj z opremo vsako leto skrbno pregledano in registrirano. Opremo so redno obnavljali in vzdrževali, tudi njene teže in obremenitve niso spreminjali. V vseh teh letih niso zabeležili nobenih težav pri letenju, saj si v prvi vrsti prizadevajo za varnost letala in njihovih pilotov. »Zanimivo je, da
Devet občin ni zagotovilo dodatnih sredstev
Zadostno višino denarja za izvajanje obrambe pred točo je kmetijsko ministrstvo uspelo zagotoviti s prejetimi pooblastili občin šele v začetku junija. Ker devet občin ni odobrilo dodatnih sredstev za obrambo pred točo, bo nekoliko več denarja prispevalo kar ministrstvo, in sicer nekaj manj kot 35 % končne ponudbe po pogajanjih. Dodatno zvišanje je potrdilo 51 občin.
so 30 let zapisnike o ustreznosti letala podpisovali isti inšpektorji, ki se danes iz nas dobesedno norčujejo. Prepričani smo, da nam nekdo, ki ima očitno dovolj politične moči, načrtno nagaja,« je dodal Kralj.
Po 40 letih sneli opremo z letala
Kot dokaz, da to najverjetneje drži, je omenil še nenadno zahtevo Agencije v začetku letošnjega leta po spremembi operativnega priročnika za obrambo pred točo, ki so ga do lanskega leta brez težav potrjevali: »Naložili so nam en kup dodatnih izobraževanj pilotov in investicij, kar nas je tudi kar nekaj stalo. Vse smo uspeli v zelo kratek času izpeljati, nato pa smo v zahvalo dobili prepoved letenja.«
Prav tako niso bili predhodno pozvani, da bi morebitne pomanjkljivosti v določenem časovnem obdobju odpravili, kar je po besedah Kralja groba kršitev upravnega postopka.
Po 40 letih dela so zato mo-
Agencija za civilno letalstvo RS je ugotovila, da oprema na protitočnem letalu nima ustreznega dovoljenja, čeprav je bila redno pregledana in servisirana. Kmetijski minister Podgoršek je v sredo le presekal gordijski vozel zapletov in dal zeleno luč za začetek letalske protitočne obrambe.
rali sneti opremo z letala, saj ga drugače ne bi mogli registrirati, hkrati pa bi bili v prekršku. Kralj je napovedal, da se ne bodo zlahka predali. Ena izmed možnosti je pridobitev potrebnega dovoljenja, ki stane okoli 30.000 evrov, kar bi trajalo najmanj eno leto. Če bo vse skupaj predlogo trajalo, bodo,
tako kot že napovedano, letalo prodali. »Če si nekdo misli, da bo tako enostavno registriral drugi avion za obrambo pred točo, mu jaz obljubljam, da ne bo tako,« je povedal Kralj in dodal, da je zadeva vsekakor primerna za javnega tožilca, da razišče, kdo je tisti, ki uničuje projekt in s tem povzroča
splošno nevarnost v SV Sloveniji.
Agonijo z letalsko protitočno obrambo pa je v sredo popoldne, ob vladnem obisku Podravja, precej nepričakovano prekinil kmetijski minister Jože Podgoršek z zagotovilom, da protitočno letalo lahko začne s svojim poslanstvom.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: OM
4 Štajerski
Podravje
petek • 2. julija 2021
Ptuj • Donacija porodnišnici
Nova oblačila in odejice za novorojenčke
V sklopu tridnevnega dobrodelnega kolesarjenja so se članice kolesarskega društva LPP v petek ustavile tudi pred ptujsko porodnišnico. Donacija, ki so jo predale, pomeni izboljšanje pogojev bivanja novorojenčkov. Ti bodo odslej prve dni življenja preživljali v novejših in lepših oblačilih, stare dotrajane pižame, bodije, kape in odejice je zamenjalo veliko novih, nekaj tudi ročno izdelanih tekstilnih kosov.
Foto: CG
Kolesarke so ptujski porodnišnici v petek predale donacijo.
Kolesarke kolesarskega društva LPP so svojo tridnevno turo začele v Murski Soboti, se ustavile na Ptuju in nato obiskale še šest drugih porodnišnic, vse do Izole. »Kolesarile so ženske za ženske. Za vsako porodnišnico so pripravile donacije. Nekaj srajčk, pižamic, bodijev, odejic. Polepšali smo oblačila otrok in njihove posteljice. Spomnile so se tudi na zaposlene. Veseli smo, da so še vedno ljudje, ki delajo dobrodelno in ne pozabijo na ptujsko porodnišnico. Zelo smo ponosni, da smo ena redkih porodnišnic, v kateri število porodov narašča, medtem ko na državnem nivoju še vedno pada,« pravi Damijana Bosilj, predstojnica ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Kratkoročni načrt je kmalu zamenjati tudi posteljice novorojenčkov.
Želijo urediti apartma za družine
V zadnjem letu je bilo donacij precej manj kot sicer. Bosiljeva to pripisuje dejstvu, da tudi sami v času epidemije zaradi pomanjkanja časa in drugih razlogov temu niso posvečali večje pozornosti: »Imamo pa že donatorja, ki nam bo polepšal porodne sobe. Želimo imeti tudi lepšo opremo dnevne sobe, v kateri ženske čakajo na porod.« Želja je ustvariti bolj domače, prijetno vzdušje v času, ko čakajo porod. »Razmišljali smo o novi sedežni garnituri, gugalniku ... ,« pojasnjuje vodja babic Dragica Tr-stenjak. Ideja je kmalu polepšati tudi okolico porodnišnice. Med drugim načrtujejo postavitev lepših klopi ter ostale opreme. „Pri tem seveda računamo tudi na podporo vodstva bolnišnice, ki nas pri izvedbi projektov zelo podpira in nam pomaga. Naslednje leto upamo, da bomo dokončali še en pomemben projekt, urejanje apartmaja za družine na oddelku za otročnice. Če ne bi bilo epidemije, bi to končali že letos. Tudi to bo zelo pomembna pridobitev," še plane za prihodnje investicije v ptujski porodnišnici predstavlja Bosiljeva.
Dženana Kmetec
Epidemijo izkoristili za prenovo
Na oddelku za otročnice so prenovljene vse kopalnice in stranišča. Sredstva za to investicijo je zagotovila ptujska bolnišnica. To je še ena naložba, za katero sije vodstvo porodnišnice prizadevalo dalj časa. „Dobro počutje naših pacientk je za nas izjemno pomembno," je jasna Bosiljeva. Zraven strokovnega kadra in dobre opreme pa so za to ključni tudi urejeni prostorski pogoji. Stavba, v kateri deluje ptujska bolnišnica, pa zaradi svoje častitljive starosti kar kliče po obnovi številnih oddelkov.
Trnovska vas • Mini maturanti na sprejemu
Obiskali župana
Trnovski šestletniki bodo letos jeseni igralnico v vrtcu zamenjali za šolske klopi.
Foto: arhiv občine
20 mini maturantov z vzgojiteljicama pri županu Alojzu Benku.
Ko bodo s šolsko torbico na rami zakorakali v prvi razred, bo zanje konec nekega najbolj nedolžnega obdobja, namenjenega igri in brezskrbnosti. S svojima vzgojiteljicama je dvajset mini maturantov tudi letos obiskalo občinsko upravo v Trnovski vasi ter z rumenimi čepicami in baloni z dobrovoljnimi smeški na njih pozdravilo župana Alojza Benka. Na poti k novim dogodivščinam jim je zaželel čim manj preprek, nato pa se z njimi za spomin še fotografiral.
SD
Ptuj • Županja sprejela naj dijake
Trije najboljši prejeli 300 evrov
Županja Nuška Gajšek je ob zaključku šolskega leta v ptujski Mestni hiši sprejela naj dijake zaključnih letnikov srednješolskega strokovnega, poklicnega in gimnazijskega izobraževanja. Izbor najboljših dijakov posameznega izobraževalnega področja sta naredila učiteljski zbor Gimnazije Ptuj in kolegij ravnateljev Šolskega centra Ptuj.
Vseh pet naj dijakov je prejelo spominsko priznanje - stekleno medaljo z grbom Mestne občine Ptuj in knjižno nagrado. Med njimi so trije mladi s svojimi dosežki še posebej izstopali, zato so bili dodatno nagrajeni s svečanimi listinami in denarno nagrado v višini 300 evrov.
Gal Zmazek, najuspešnejši dijak ptujske gimnazije, si želi biti predvsem dober zgled: »Moja želja je, da bi morebiti koga spodbudil k sodelovanju na šolskih tekmovanjih. Vsekakor pa naj mladi največ časa posvečajo stvarem, ki jih res zanimajo in motivirajo.« Gal je štiri leta na Gimnaziji Ptuj opisal kot zelo delovna, saj dosežki ne padejo kar z neba. »Veliko časa sem posvetil učenju in delu za šolo, kljub temu pa sem našel tudi čas za druženje in prijatelje.« Ker blesti na področju naravoslovja, se je vpisal na Fakulteto za matematiko, Univerze v Ljubljani.
Jernej in Špela najboljša dijaka ŠC Ptuj
Najboljša dijaka Šolskega centra Ptuj sta avtoserviser Jernej Šteger in ekonomska tehnica Špela Borko. Oba sta ponosna na svoje dosežke in osvojeno znanje v okviru srednješolskega izobraževanja. Špela je v vseh letih šolanja pokazala izredno zanimanje za delo na različnih področjih delovanja, kot so obšolske dejavnosti, šolski projekti in tekmovanja, dosegla je številne nagrade in priznanja. Dobila je Mednarodni Europen certifikat za delo v učnem podjetju, v nacionalnem projektu, za katerega je dobila zlato priznanje. Vedno je bila pripravljena pomagati sošolcem z učnimi gradivi, s pomočjo pri učenju, še posebej v času šolanja na daljavo. Izobraževanje bo nadaljevala na Ekonomski fakulteti, smer management v sodobnem poslovanju.
Jernej Šteger je letošnje šolsko leto izobraževanje končal z odličnim učnim uspehom.
Po mnenju učiteljskega zbora je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč sošolcem pri razu-
mevanju novih učnih vsebin. Pri svojem delu tako v šoli kakor tudi na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu je bil Jernej zelo natančen, vesten, dane naloge pa je redno opravljal.
Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj, je ob sprejemu dijakov povedala, da so ponosni na vse njihove uspehe. »Želimo jim vse dobro na njihovi nadaljnji poti. Vsi imajo odprte možnosti, da vse znanje in izkušnje, ki so jih pridobili v srednjih šolah, s pridom koristijo tudi v prihodnje. Novih izzivov jim prav gotovo ne bo zmanjkalo.«
Estera Korošec
Naj dijaki ŠC in Gimnazije Ptuj
1.	Marcel Vrbnjak (Elektro in računalniška šola, srednje strokovno izobraževanje - tehnik računalništva)
2.	Matic Kramberger (Strojna šola, srednje strokovno izobraževanje - strojni tehnik)
3.	Jernej Šteger (Strojna šola Ptuj, srednje poklicno izobraževanje - avtoserviser), kije hkrati tudi naj dijak triletnega izobraževalnega programa Šolskega centra Ptuj za šolsko leto 2020/2021
4.	Špela Borko (Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, srednje strokovno izobraževanje Ekonomski tehnik), ki je hkrati tudi naj dijakinja štiriletnega izobraževalnega programa Šolskega centra Ptuj za šolsko leto 2020/2021
5.	Gal Zmazek (Gimnazija Ptuj)
Ormož • S proslave ob 30. obletnici bojnih spopadov
Branitelji Ormoža kot Špartanci
Minulo nedeljo je v Ormožu potekala slovesnost ob 30. obletnici bojnih spopadov med osamosvojitveno vojno na območju Ormoža, ki jo je pripravilo Ministrstvo za obrambo RS.
Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša, ki je poudaril, da v teh dneh v Sloveniji poteka več kot 560 različnih večjih dogodkov, s katerimi so občine, veteranska društva in druga združenja zaznamovala trideseto obletnico osamosvojitve Slovenije. Ko se je dotaknil osamosvajanja Slovenije, je izpostavil, da »smo uspeli, saj smo ravnali s pametjo. Kjer je bilo potrebno, smo se borili, kjer je bilo potrebno pogajanje, smo se pogajali...«
Predsednik vlade je poudaril, da je bil ključ uspeha v kombinaciji ukrepov za dosego končnega cilja, ki je slonel na plebiscitarni enotnosti naroda. Ko je govoril o vojni z JLA, ki so jo Ormožani občutili med prvimi v Sloveniji, je branitelje Ormoža primerjal s Špartanci, ki so v bitki pri Termopilah pred 2500 leti uspešno kljubovali številčno premočni vojski. Špartanski bojevniki so bili na koncu premagani, ker je izdaja perzijske vojake pripeljala za hrbet braniteljem in dodal, da so v Ormožu pred tridesetimi leti dosegli več kot Špartanci pri Termopilah pred 2500 leti. »Tukaj most ni padel in je bil ubranjen, most, ki je simboliziral takrat novo mejo nove države. Sovražni tanki so priš-
Predsednik ulade Republike Slovenije Janez Janša u Ormožu
li naokrog preko Središča ob Dravi, ampak tudi v tem primeru ste Ormož ubranili,« je poudaril premier. Spomnil je tudi, da je bil pred 30 leti v Ormožu nekaj dni po spopadih. »Takrat smo videli poškodovan zvonik, uničene tanke na Kogu in razdejanje, ki se je videlo na mostu čez Dravo. Po vsem tem je bilo jasno, da je Slovenija tukaj zdržala,« je dejal.
Slovenija je v obrambi dihala enotno
Glede na to, da je bilo prvi dan vojne v Sloveniji 75 večjih oboroženih spopadov na različnih mestih, naslednje dni pa še več, Slovenija po mnenju Janeza Janše ne bi
zdržala, če bi imeli centralizirano obrambo: »Tu je prevladala samoi-niciativa poveljnikov, tudi najnižjih taktičnih enot TO, skupin policije, posebnih skupin, jurišnih odredov, protidiverzantskih odredov ... Ko smo vse to sešteli, smo videli, da smo nastopali kot enotna slovenska obramba z veliko podporo prebivalstva, logistike, lokalnih oblasti, podjetij!« Janša je nato še dodal: »Če si sedaj prikličem v spomin sliko Ormoža pred 30 leti, se vidi velikanska razlika v napredku.« Ob tej priložnosti je izrekel iskrene čestitke županu in predhodnikom ter vsem, ki so prispevali k uspešnemu razvoju ter čestital ob rojstnem dnevu slovenske države.
Veteran Ivan Puklavec je visoke-
Foto: Foto Zalar
mu gostu predstavil vojne dogodke in ključne udeležence osamosvojitvene vojne na območju občine, ki so delovali v Diverzantskem vodu TO pod vodstvom Darka Kosija, v vodu TO za protidiverzantsko delovanje pod vodstvom Ivana Ku-hariča, v vodu Središče ob Dravi, v vodu Ormož pod vodstvom Vinka Štefančiča in v vodu Velika Nedelja pod vodstvom Stanka Zamude.
Na prireditvi je zbrane pozdravil župan Danijel Vrbnjak in izpostavil nekaj mejnikov in izzivov ormoškega razvoja. Na prireditvi so nastopili člani trobilnega kvinteta Orkestra Slovenske vojske, ob harmoniki pa so zapele še učenke pevskega oddelka Glasbene šole Ormož.
Darja Žganec Horvat
petek • 2. julija 2021
Podravje
Štajerski	5
Ptuj • Ali si ZRS Bistra Ptuj zasluži občinsko priznanje ali ne
Kako požrtvovalno, nesebično in pogumno deluje ZRS Bistra?
Naziv častni občan MO Ptuj bo letos prejel Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ta predlog so svetniki potrdili soglasno in brez pomislekov. Veliko različnih mnenj pa je bilo slišati pri predstavitvi predloga, da se zlata plaketa MO Ptuj podeli ZRS Bistra Ptuj. Izpostavljena je bila tudi dilema, daje podelitev neskladna z občinskim odlokom, saj da se plaketa podeljuje za nesebična, požrtvovalna in pogumna dejanja.
Komisija za odlikovanja in priznanja, ki jo vodi Boštjan Šeruga, je predlagala, da se zlata občinska plaketa podeli Znanstvenoraziskovalnemu središču (ZRS) Bistra Ptuj. Mnenja članov komisije so bila sicer različna. »Večina pomislekov je tekla o javnih zavodih in odloku, torej nagrajevanju in dajanja priznanj javnim zavodom. Pričakujem še kakšno razpravo na to temo,« je povedal Šeruga.
Njegova pričakovanja so se izpolnila ...
Predlagali umik predloga z dnevnega reda
Odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo, ki ga vodi svetnik Milan Klemenc, je predlog, da se plaketa podeli Bistri, zavrnil. Hkrati so mestnemu svetu predlagali, da se sklep o tem umakne z dnevnega reda. Prepričani so, da podlage za podelitev ni. To so argumentirali tudi z besedilom odloka, v katerem je navedeno, da se plaketa podeljuje za posebno požrtvovalnost in zasluge ter nesebična in pogumna dejanja. »To za pravne osebe ni izvedljivo, saj ne morejo biti 'nesebične, požrtvovalne in pogumne',« so zapisali člani odbora, zato so menili, da podlage za podelitev plakete Bistri sploh ni.
Mnenje komisije za imenovanja in priznanja, ki jo vodi Alen Iljevec, pa je bilo drugačno. Ta je zavzela stališče, da tudi pravni
Mnenja svetnikov o tem, ali si ZRS Bistra zasluži priznanje ali ne, so bila različna. Nekateri svetniki naj bi se pri tej točki, kot je dejal Vindiš, 'obračali po vetru'.
subjekti lahko imajo posebne zasluge: »Sledili smo tudi dosedanji praksi in ugotovili, da so do sedaj tako pravne osebe kot tudi javni zavodi prejemali zlate plakete.«
Klemenc: Zlato plaketo v tej sestavi podeljujejo prvič
Klemenc je izpostavil, da mestni svet v tej sestavi prvič podeljuje zlato plaketo, zato bi se mu zdelo smiselno postaviti jasne te-
melje. Predlagal je, da pred podelitvijo spremenijo besedilo odloka in se naknadno odločajo o tem, kdo so najprimernejši prejemniki.
Nasprotno stališče je zavzel Bojan Pahor. Spomnil je sicer, da je bil dogovor na delovnem sestanku, da se javnih zavodov ne nagrajuje, ker so ustanovljeni zato, da delajo v javnem interesu: »Ne glede na to pa smo prav zaradi različnih mnenj imeli še eno razpravo in na koncu ugotovili, da si zaposleni, ki so soustvarjali to
institucijo, za svoje delo zaslužijo plaketo, saj so pomembno soustvarjali razvoj občine. Zato smo se v naši svetniški skupini odločili pobudo podpreti.«
Bistra in Tito
Svetnik Andrej Vindiš pa je menil, da se stališča posameznikov spreminjajo za in pred kamerami: »Eno se dogovarjamo, drugo delamo oz. delate pred kamerami; zelo zanimivo. Velikokrat
poudarjam, da mi nekatere stvari niso všeč. Žal mi je, da skozi delo ljudi, ki so zaposleni na Bistri, razpravljamo o zadevah, o katerih ne bi smeli. Ta nagrada ne gre v koncept Bistre. Če lahko kdo potegne uravnilovko, naj poskusi. Prva zlata plaketa je bila leta 1969 podeljena Josipu Brozu Titu, danes pa se ukvarjamo s tem, ali jo bomo podelili Bistri.«
Vindiš je prepričan, da bo pomen podeljevanja zlate plakete izzvenel, strinjal se je tudi s pre-
dlogom, da se pripravi čistopis besedila odloka: »Nič nimam proti, da dobijo nagrado javni zavodi, če si to zaslužijo. Moramo pa vedeti, da je nagrajevanje namenjeno nekemu cilju in namenu.« Predlagal je še, da plakete kdaj podelijo tudi gospodarskim družbam.
Petek Uhanova: 'Žalostna sem zaradi te debate'
Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj in mestni svetnik, se pri tej razpravi ni oglašal, se je pa članica njegove svetniške liste Metka Petek Uhan. Izpostavila je, da se ji ne zdi pošteno do zaposlenih na Bistri, da se o tem sploh razpravlja na tak način: »Lahko bi bilo še več predlogov za plaketo, možnost je odprta za vse. Žalosti pa me, da se otepamo tega, da plaketo podelimo tako pomembni instituciji. Širše so spoznali, da je njihovo delo primerno za nagrado, mi lokalno pa o tem dvomimo. Pa kaj, če gre za javni zavod? Ne omejujmo jih. Bodimo pošteni. Lahko smo ponosni na zavode v našem okolju; če se sami ne bomo spoštovali, nas tudi drugi ne bodo.«
Kljub debati, ki bi bila najbrž, če je ne bi predhodno opravili že za zaprtimi vrati, še bolj vroča, je bil predlog, da se zlata plaketa MO Ptuj podeli ZRS Bistra Ptuj, (pričakovano) sprejet.
Dženana Kmetec
Ptuj • Podpisana pogodba med Mestno občino in občinskim podjetjem
Dela v Stari steklarski in na Vrazovem trgu se lahko začnejo
Občinsko podjetje Javne službe Ptuj je bilo kot najcenejši ponudnik izbrano za izvedbo gradbeno-obrtniških del v projektu Revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami. Pogodba, ki sojo podpisali ta teden, je vredna skoraj 3,5 milijona evrov. Vrednost celotnega projekta pa je ocenjena na 4,9 milijona evrov.
hoto: Cü
Foto: CG
Pogodbo v višini 3,5 milijona evrov sta podpisala Alen Hodnik, direktor JS Ptuj, in županja Nuška Gajšek. Naložbo bosta v višini 2,7 milijona evrov sofinancirala EU in državni proračun RS. Skupna vrednost celotnega projekta znaša 4,9 milijona evrov, predviden delež občine je 2,2 milijona evrov.
Gre za precej drag projekt, za katerega je zelo verjetno, da se bo med samo gradnjo še dražil. V sklopu omenjene naložbe bo izvedena rekonstrukcija in dozidava z novogradnjo objekta Stare steklarske, sočasno pa se bo obnavljal tudi Vrazov trg in pripadajoče ulice. Gre za Jadransko ulico, Ulico Tomaža Šalamuna ter del Aškerčeve ulice. V njih se bo prenovila gospodarska javna infrastruktura, tlaki, umestila urbana oprema ter zamenjala javna razsvetljava. Imajo pa tako
nekateri svetniki kot drugi Ptujča-ni pomisleke o višini investicije. »Upam, da se po covidu ne bodo ohranile te cene v gradbeništvu. Želimo si, da se umirijo ali spustijo na raven pred epidemijo. Mi bomo projekt racionalizirali že zdaj, verjamem, da je še veliko prostora za to. Upamo vsaj, da te številke, s katerimi operiramo, ostanejo,« je ob podpisu pogodbe povedala županja Nuška Gajšek. Gradbeni del naj bi torej končali za okrog 3,5 milijona evrov, kolikor je vredna
tudi podpisana pogodba. Ločeno javno naročilo je že bilo izvedeno za arheološke raziskave in bo še za scensko tehniko.
Dodatnega pol milijona evrov samo za scensko tehniko in opremo
Planiran strošek za scensko tehniko in opremo znaša kar pol milijona evrov. Na vprašanje, zakaj tako visoka (o)cena in kaj nameravajo kupiti za ta denar, na MO Ptuj pojasnjujejo: »V vrednost scenske tehnike je zajet sistem odrskih podestov za veliko dvorano, ki predstavlja optimalno rešitev iz vidika večnamenskosti uporabe, akustične in zatemnitvene zavese velike in male dvorane ter vsa tehnika, potrebna za avdio in video opremo, scensko razsvetljavo ter nosilna konstrukcija za to opremo za obe dvorani. Obetamo pa si še kakšno racionalizacijo.«
Samo za stroške informiranje in obveščanje bo porabljenih 18.000 evrov. Ta denar bodo porabili za promocijske filme, začasni in stalni pano, objave v medijih, plakate in
druge promocijske materiale ter dogodke.
Zelo visok je tudi predviden strošek zunanje ureditve dvorišča, in sicer 81.000 evrov. Za ta denar bodo pred objektom Stare steklarske temeljito prenovili in prilagodili površino dvorišča (400 m2), kjer se bo uredil povozni plato na severnem delu ter amfiteater na južnem delu. Tlak se bo izvedel s klanimi mačjimi glavami. Ta strošek je sicer že zajet v vrednost gradbenih del.
Projekt v startu dražji le za dobrih 52.000 evrov
Na občini še vedno vztrajajo, da je projekt v okvirih ocenjene vrednosti. Sešteli so namreč tri postavke iz investicijskega programa: gradbeno-obrtniška dela, komunalno infrastrukturo in urejanje dvorišča, kar je po investicijski oceni zneslo 3.388.500 evrov. Najugodnejša ponudba znaša 3.499.000 evrov, kar pomeni, da je dražja od predvidene cene za 103.500 evrov. Dejansko pa bo ponudba oz. zdaj že pogodba iz-
vajalca (po odračunanem DDV za komunalno infrastrukturo) dražja od predvidene za 52.340 evrov.
Nekoliko je občina privarčevala tudi na račun arheoloških raziskav, ki pa bodo še vedno zelo drage. Podpisana pogodba z izbranim iz-
vajalcem znaša 591.600 evrov, kar je 64.700 evrov manj od planirane ocene. Kot je dejala županja, se največja bojazen, povezana s podražitvijo, nanaša prav na arheologijo, kar se je pokazalo pri prenovi tržnice.
Dženana Kmetec
Ptujski projekt s ptujskimi podjetji
Formalni pogoji za začetek gradbenih del, ki bodo trajala do konca leta 2022, so izpolnjeni. Rok za zaključek je 17 mesecev. »Začeli bomo z deli na samih ulicah in trgu. Odstranili bomo tlake, pregledali stanje komunalnih vodov, sledila bo zamenjava kanalizacije, vodovoda, električnih vodov ipd. Če bo možno, bomo sočasno delali še Staro steklarsko,« je pojasnil direktor Javnih služb Ptuj. Pri tej naložbi bodo sodelovali z lokalnimi podjetji: GP Project ing, Zerox, Tames, Tenzor in Komunalno podjetje Ptuj. »Maksimalno se bomo potrudili, da bodo dela opravljena najboljše,« je še dodal Hodnik.
6 Štajerski
V središču
petek • 2.julija 2021
Destrnik • Pomagala ni niti še ena izredna seja: NE tako za selitev kot razvojni zavod
Svetniku Goričanu grozili s smrtjo
Destrniška komedija zmešnjav se še kar nadaljuje. Svetniki so že vse od začetka mandata razklani kot slovenska politika in trdno stojijo vsak na svojem bregu, županu Francu Pukšiču pa
po odstopu njegove svetnice trenutno dodatne težave povzroča pat pozicija občinskega sveta, saj ima podporo le petih od desetih svetnikov.
Nadomestne volitve v volilnem območju Ločki Vrh in Vintarov-ci za zdaj že nekdanjo svetnico Dorotejo Muršec bodo 12. septembra, kar pomeni, da bi bilo za Pukšiča najbolje, da s sprejetjem vseh večjih projektov počaka do takrat v upanju, da tam dobi
svetnika iz svojih vrst. A ker svoja vrata v kratkem zapira Market Špic, v okviru katerega je delovala tudi pogodbena pošta, novi trgovec Kea pa za opravljanje poštnih storitev ni zainteresiran, je župan pohitel s pripravo dokumentacije za obnovo stare občinske stavbe,
Foto: SD
Franc Pukšič: »Zdaj razumem, kako se počuti Janez Janša, ko Luka Mesec odpre usta. Žal ste mu popolnoma podobni.«
v kateri bi svoj prostor našla tudi nova pošta.
Iz projekta črtali prizidek
Vse, kar je povezano s prodajo novih občinskih prostorov ter obnovo in selitvijo v stare, pa je razlog za neskončne debate na vsaki seji občinskega sveta, saj »Pukšičevemu projektu« opozicija ves čas odločno nasprotuje in ga označuje kot povsem nelogičnega in ekonomsko nesprejemljivega. Na ponedeljkovi izredni seji se je župan malce posul s pepelom za svoje vedenje na prejšnji, četrtkovi seji, napačne reakcije pa pripisal tudi svojim nasprotnikom. Nato je poskusil znova skozi spraviti projekt obnove, le da tokrat v nekoliko okrnjeni obliki - brez prizidka za arhiv -, kar pomeni tudi nižjo investicijo, ki je po novem namesto 250.000 ocenjena na slabih 220.000 evrov.
Pošti ni mesto na hodniku
Pomagalo ni niti krčenje projekta, saj so opozicijski svetniki ponovili svoje razloge, zakaj selitve občinske uprave na novo/ staro lokacijo ne podpirajo. Branko Horvat je prepričan, da gre za nepotrebno zapravljanje ob-
činskega denarja in predlaga, da ostanejo na obstoječi lokaciji in v novi stavbi najdejo prostor za pošto. Da so na občinski upravi skupaj s solastnikoma nepremičnine: podjetjem Lipa in Doxakey iskali možnosti, a jih niso našli, je povedal Pukšič. »Edini prostor je med
trgovino in gostinskim lokalom, torej na hodniku, kar je povsem neprimerno. A ni pošta edina, za katero potrebujemo prostor: tu sta še policija in upravna enota, pa tudi občinska uprava ga nima dovolj.« Horvatovemu mnenju se je pridružil Matej Sužnik, ki je
predlagal spremembo projekta. »V stavbi v Vintarovcih uredite neprofitna stanovanja, uprava in vse ostale službe pa naj ostanejo v novi stavbi. Od llešiča (Doxa-key, op. p.) odkupimo štiri pisarne, ki smo mu jih že prodali, in poiščimo še kakšen prostor.«
m 1 r ir^s^maJKa
Destrniška občinska uprava za zdaj ostaja v novih prostorih, saj selitev v stare ni hila izglasovana.
Podravje, Slovenija • Pokojnikovega pepela ne moremo imeti doma, lahko pa ga raztrosimo v morje
Raztros pepela najcenejši, spominski
Na občino Juršinci so se pred kratkim obrnili svojci, ki so želeli žaro s pepelom pokojnika raztrositi na prostoru zunaj pokopališča. Občinski svet je posledično za ta in vse prihodnje primere sprejel sklep, s katerim to dovoljuje. Pokop zunaj pokopališča je namreč po zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti iz leta 2016 možen na podlagi izdanega soglasja občinskega organa in izključno z raztrosom pepela iz žare, saj pokop s krsto zunaj pokopališča ni dovoljen. Zakon podrobneje ne določa pogojev o načinu in izvedbi pokopa zunaj pokopališča, saj jih je dolžna definirati občina.
»Oseba, ki bi torej v posamezni občini želela opraviti pogreb z raztrosom pepela zunaj pokopališča, lahko to naredi, če ji občina izda soglasje, to pa se lahko zgodi, tudi če tega vprašanja (še) nima natančneje določenega v svojem pokopališkem redu,« pojasnjujejo na direktoratu za notranji trg pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Soglasje občine in lastnikov zemljišča
Kot je še razvidno iz zakona, je mogoče pepel iz žare raztrositi na zemljiščih, ki so zunaj strnjenega naselja, torej po travi, v gozdu, tudi v gorah, celo iz zraka, a le če smo pridobili pisno dovoljenje vseh lastnikov zemljišča, na katerem bo potekal raztros. Ta ni dovoljen na celinskih vodah, denimo rekah in jezerih, lahko pa se od pokojnikovega pepela poslovimo na morju. In čeprav to pogosto vidimo v ameriških filmih, v Sloveniji žare s pepelom ne smemo
hraniti doma, pa tudi organizacije raztrosa pepela zunaj pokopališča ne moremo prevzeti sami, saj je za pokop v skladu s pokopališkim redom zadolžen zgolj in samo izvajalec pogrebne dejavnosti.
Zlatko Glinšek, direktor pogrebnega podjetja Almaja, ki pokriva območje občin v Slovenskih goricah, pravi, da je bil v Sloveniji
do sprejetja nove zakonodaje na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti leta 2016 še vedno v veljavi stari jugoslovanski zakon, a je bil neuporaben.
Morsko pokopališče pri Debelem rtiču
»Novi zakon je občinam dal proste roke, da se odločajo, ali
bodo raztrose zunaj pokopališča dovolile ali ne. A ga večinoma ne, saj v svojih odlokih v glavnem dovoljujejo le raztros pepela na pokopališču, čeprav takega prostora vse občine niti še nimajo. Imajo ga denimo na prenovljenem pokopališču v Trnovski vasi, kjer, kolikor mi je znano, v tem času še niso imeli pokopa z raztrosom
pepela, zunaj pokopališča pa ga v svojih aktih niti ne dovolijo.«
Nekaj pokopov z raztrosom pepela so pri Almaji doslej organizirali, a ne toliko na domači grudi pokojnika, kot bi pričakovali, ampak večinoma na morju. »A
pepela tudi na morju ne morete raztrositi kjerkoli, saj pri tako imenovanem morskem pogrebu
prav tako velja strog protokol s potrebnimi dovoljenji in natančnimi koordinatami lokacije raztrosa.«
Edino slovensko morsko pokopališče leži blizu Debelega rtiča, raztros pepela v morje pa izvaja Komunalno podjetje Koper, ki tudi uredi vse podrobnosti. Pogrebni obred se začne na pomolu
Se država meša v vaš pepel?
Država se s strogim reguliranjem, kaj se sme in kaj ne, preveč vmešava v način raztrosa pepela pokojnika, je osnovna misel avtorja, kije na gospodarsko ministrstvo naslovil pobudo za liberalizacijo teh pravil. »Ne želim, da se država meša v moj pepel in da nekdo kuje dobiček iz tega,« je med drugim zapisal.»Država predpisuje pogoje, na kak način lahko raztrosiš pepel pokojnika, s čimer se vpleta v osebne zadeve družine, saj higienskega razloga za to ni. Očitno so lobiji, ki jim pokop prinaša lepe zaslužke, tako močni, da so v zakonih ostale določbe, ki v bistvu diskriminirajo odločitev družine, kako bo izvedla pokop. Zato predlagam, da od upepelitve dalje vse poteka samo na ekonomski ravni, po želji svojcev, saj se država nima pravice vtikati v pepel pokojnika z odloki in kaznimi.«
Ministrstvo Zdravka Počivalška pobudi ni prisluhnilo in je ne bo obravnavalo. Zavrnili so trditev, da država po nepotrebnem posega v način pokopa pokojnika in pravice njegovih svojcev. »Pogrebna in pokopališka dejavnost sta vendarle dejavnosti, kiju država z vidika urejene in normalno delujoče družbene skupnosti mora urediti poenoteno in z vso mero spoštljivosti do umrlega in njegovih svojcev,« so zapisali.
Foto: Arhiv M24
petek • 2.julija 2021
V središču
Štajerski	7
Znova osebno obračunavanje
Pukšič mu je očital govorjenje na pamet in prazne besede ter spomnil na katastrofalno finančno stanje, v kakršnem je prevzel vodenje občine. »Najlažje je biti proti in ne ponuditi rešitve. Obstoječi prostori niso primerni za vse, ki jih potrebujejo, saj niso bili zgrajeni po načrtih, kar je krivda prejšnjega vodstva,« je dejal, Horvat pa ga je spomnil, da je občinskemu svetu prikril podatek, da ima občina v kletnih prostorih še dva prostora, ki bi ju lahko uporabila.
Debata je nato kot na prejšnji prekinjeni seji padla na nivo osebnega obračunavanja. Pukšič se je
čudil, kako lahko neki svetnik, v mislih je imel seveda opozicijske, nasprotuje občinskim projektom, hkrati pa lobira za investicije v lastni vasi ali celo svoji domačiji.
Kdo je anonimni klicatelj?
A tokrat je pozornost z dnevnega reda »ukradel« Branko Gori-čan, in sicer z izjavo, da so mu v času med obema sejama grozili s smrtjo. »Prejel sem tri klice z neznane številke, v katerih mi oseba s spremenjenim glasom obljublja smrt. Zelo sem razočaran nad tem, kar se dogaja, in zadevo sem seveda predal policiji. Če sem še malo razmišljal, da bi glasoval za selitev v staro občino, sem zdaj dokončno proti,« je dejal.
i
Foto: SD
Branko Goričan je zgrožen nad anonimnimi klici in grožnjami s smrtjo.
v;,.:-:
H9T
Foto: SD
»Žal niste edini, ki mu grozijo, na to nimam vpliva, je pa podlo in nesramno. Kljub temu imamo odgovornost do občanov in jih ne moremo pustiti brez pošte, zlasti starejših. Če so grožnje s smrtjo razlog za vaš ne, vas prosim, da premislite še enkrat,« ga je pozval Pukšič, Horvat pa je na glas razmišljal o tem, kdo bi lahko bil pobudnik anonimnih klicev in groženj.
Prepričevanje šibkega člena
»Verjamem, da za tem stoji kar Pukšič s svojimi pajdaši. Nedopustno je, da skupaj z direktorico nadlegujeta svetnika, in to v vajinem delovnem času,« je bil neposreden. Vlasta Toplak Tetičk-ovič in župan sta očitno v Branku Goričanu videla šibek člen opozicije, zato sta ga »po naključju« srečala v enem od kafičev in ga
pred ponovno izredno sejo skušala prepričati, da bi glasoval za obnovo. Morda je bil Pukšič tudi zato tako neprijetno presenečen, ko je Goričan s preostalo četverico: Horvatom, Sužnikom, Žampo in Frasovo znova glasoval proti.
Rdečo luč pa je v nadaljevanju dobil tudi predlog o ustanovitvi Razvojnega zavoda občine De-strnik, s katerim je Pukšič skušal rešiti težavo v zvezi z izvajalcem pogodbene pošte. Da takšni zavodi lahko konkretno prispevajo k razvoju občine, a le v večjih mestih, je prepričana Elizabeta Fras, predvsem pa veliko stanejo.
Slabe izkušnje s pro bono direktorji
Horvat je dodal, da so javni zavodi tipičen primer negospodarnega zaposlovanja: »Ali Destrnik res postaja pribežališče brezposelnih?«
Da niso pregledali gradiva, je odvrnil Pukšič, saj v njem piše, da bo v. d. direktorice novega zavoda, ki naj bi postala nekdanja SLS-ova predsedniška kandidatka Suzana Lara Krause, svoje delo opravljala brezplačno, novi direktor, ko bo izbran, pa si bo moral plačo zaslužiti s projekti. Horvata je vse to spomnilo na primer nekdanjega direktorja Term Gaja Mirana Čeha. »Že imamo podobno slabo izkušnjo. Tudi Čeh naj bi delal zastonj, potem pa je občino tožil za 73.000 evrov.«
Podžupan Robert Simonič je obžaloval sramotno komunikacijo na prejšnji seji, zadovoljen pa ni
bil niti z drugo, ki je po njegovem s strani opozicije preveč naperjena proti županu. »Kaj neki si ljudje mislijo o nas, vas ni nič sram, da sedimo tu, se nič ne zmenimo in samo škodimo občanom? Iz nobene druge občine ne beremo o takem obnašanju,« je dejal, a na glasovanju predlog kljub temu ni dobil potrebne večine. Dejstvo, da je pošta ostala brez prostorov in brez izvajalca storitev, je bilo za Pukšiča nepojmljivo. »Zdaj razumem, kako se počuti Janez Janša, ko Luka Mesec odpre usta. Žal ste mu popolnoma podobni.«
Senka Dreu
Foto: arhiv M24
Dve uri poštnih storitev dnevno
Na Pošti Slovenije (PS) so prejeli odpoved poštnega pogodbenika z Destrnika in takoj začeli zbirati nezavezujoče ponudbe.»Dobili smo eno nezavezujočo ponudbo, interesentu pa nato posredovali še zavezujočo, kijo je moral oddati do 30.junija, sicer bomo iskali drugega,« pojasnjujejo na Pošti Slovenije.
Na občini Destrnik so nam potrdili, daje bil omenjeni edini ponudnikjavni razvojni zavod v ustanavljanju. Ker svetniki njegove ustanovitve niso podprli, pa ne bodo oddali zavezujoče ponudbe. A to niti po najslabšem scenariju ne pomeni, da bodo Destrničani ostali povsem brez pošte, kajti v skladu s svojimi aktije državna pošta zavezana k izvajanju univerzalnih poštnih storitev, in sicer dve uri na dan.
diamant najdražji
v Valdoltri, od koder nato ladjica, ki sprejme do 30 ljudi, žaro z najbližjimi odpelje do točke raztrosa. Po tem ladjica naredi še en krog in se s sireno poslovi od pokojnika. Cvetja ali svečk na vodno gladino ni dovoljeno polagati, lahko pa žalujoči v morje vržejo potopni žarni venček.
Iz pepela diamant
Poleg klasičnega pogreba s krsto pokojnika in žarnega pogreba, pri katerem žaro bodisi položimo v grob bodisi pepel raztrosimo na pokopališču ali zunaj njega, pa obstaja še en, najbrž najbolj nenavaden način pogreba: diamantni.
Po zapletenem in več mesecev trajajočem postopku pod visokim pritiskom in temperaturo je namreč pepel mogoče obdelati tako, da iz njega nastane diamant, ki ga lahko nato shranite doma ali pa si ga vgradite v nakit in spomin na pokojnega v transformirani obliki zmeraj nosite s seboj. Ne preseneča, da se
Foto: Arhiv M24
Pepel iz žare lahko raztrosimo na zemljiščih, ki so zunaj strnjenega naselja, torej po travi, v gozdu, tudi v gorah, celo iz zraka, a le če smo pridobili pisno dovoljenje vseh lastnikov zemljišča, na katerem bo potekal raztros. Ta ni dovoljen na celinskih vodah (rekah in jezerih), lahko pa se od pokojnikovega pepela poslovimo na morju.
s spominskimi diamanti ukvarjajo prav v Švici, ki tudi sicer slovi po naprednem gledanju na smrt, poleg tega sodi med tiste države, ki so uzakonile evtanazijo; pri tem je šla še korak dlje, saj je tam »pomoč pri samomoru« na voljo tudi tujcem in ne le švicarskim državljanom.
Okusi so različni, cene tudi...
»Ljudje smo si različni, takšni so tudi okusi, zato o njih ne gre razpravljati. Ko so na dan prišli spominski diamanti, je pri nas zavrelo, češ da gre za sporen in nedostojen način. A se je izkazalo, da ni nič spornega v tem, če 'gre pokojnik' iz države kot pepel, nazaj pa se vrne kot diamant Koliko je v Sloveniji takih diamantov, bi težko rekel. V našem podjetju imamo eno ali dve povpraševanji na leto. Ljudi zanima postopek, vprašajo za ceno, kakšna pa je dejanska realizacija, ne vem, saj vse napotimo neposredno k zastopniku švicarskega podjetja v Sloveniji, da se sami dogovorijo.«
Kaj pa cene pogrebov? Najcenejši je raztros pepela, ki v povprečju stane dobrih 800 evrov, raztros v
Foto: Arhiv M24
Cerkveni NE raztrosu
Slovenci veljamo za velike tradicionaliste, zlasti na področju načina pokopa svojcev. Kljub temu se naše pogrebne navade spreminjajo. Medtem koje bilo še pred tremi desetletji žarnih pogrebov le za peščico, se ta odstotek zdaj skokovito povečuje, klasičnih s krsto pa je vse manj; slovensko povprečje za žare znaša nekaj več kot 60, v prestolnici pa že kar 90 odstotkov.
»Na Štajerskem in zlasti v Slovenskih goricah bi rekel, daje žarnih pokopov okrog 80 odstotkov. Epidemija je naredila svoje, saj v bistvu klasičnih pogrebov že iz varnostnih razlogov ni bilo. Vedeti je treba, da pri načinu pogreba veliko vlogo igra tudi vera; število žarnih pokopov seje zato povečalo še posebej potem, kojih je 'priznala' sprva precej zadržana Cerkev. Daje raztrosov pepela na našem območju malo, tako na pokopališčih kot zunaj njih, lahko najbrž pripišemo tudi dejstvu, da duhovniki pri raztrosu ne sodelujejo, saj imajo takšna navodila Slovenske škofovske konference, kar torej pomeni, da Cerkev ne priznava raztrosa pepela kot krščanskega načina slovesa od pokojnika.«
morje pa je nekoliko dražji. Sledita klasični pogreb s krsto in žarni pogreb, pri katerih se cene z dodatki začnejo pri dobrih 900 evrih in lahko sežejo vse do 2.000 ali celo 3.000 evrov, še posebej pri
klasičnem. Najdražji je nedvomno diamantni pogreb, za katerega je treba odšteti od 3.000 do 10.000 tisoč evrov, odvisno od velikosti diamanta.
Senka Dreu
8 Štajerski
Podravje
petek m 2. julija 2021
Hajdina • Sprejem odličnjakov in prvošolcev
16 odličnjakov, 32 prvošolcev
V naslednjem letu bo na OŠ Hajdina 32 prvošolcev. Če bodo šli po stopinjah tistih šolarjev, za katere so sredi junija na občini pripravili sprejem, je uspeh zagotovljen. Pohvalijo se namreč lahko s 16 osnovnošolci, ki so vseh devet razredov končali z odličnim uspehom.
Foto: Arhiv občine
V prihodnjem šolskem letu bo 32 prvošolčkov.
16. junij je bil dan za sprejeme posameznikov z različnih področij, ki vsak po svoje pomembno prispevajo k promociji in boljšemu življenju občine Hajdina. Vodstvo občine na čelu z županom Stanislavom Glažar-jem je namreč na ta dan pripravilo sprejem za gasilce, odličnjake in mini-maturante. V prihodnjem šolskem letu bo hajdinsko šolo obiskovalo 32 prvošolcev, ki se že veselijo novih učnih izzivov. Sprejem pa so pripravili tudi za 16 odličnjakov: 11 iz OŠ Hajdina, 4 iz OŠ Breg in enega iz OŠ Olge Meglič. Vsem sta župan in ravnatelj OŠ Hajdina Mitja Vidovič čestitala ob odličnem uspehu in jim zaželela veliko pozitivnih izkušenj in znanja tudi v prihodnje. Vsi so prejeli tudi knjižno nagrado in vstopnico za Terme Ptuj. Proste vstopnice pa občina ni financirala le njim, pač pa prav vsem osnovnošolskim otrokom iz občine Hajdina.
DK
Foto: Arhiv občine
Sprejem so na občini priprauili tudi za 16 odličnjakou.
Največ sredstev v ceste in drugo infrastrukturo
V občini Sveti Tomaž, kjer letos obeležujejo 15. občinski praznik, so s postorjenim v zadnjem letu zadovoljni. Župan Mirko Cvetko je povedal, da jim je uspelo dokončati vse načrtovane investicije. Med pomembnejšimi so zamenjava dotrajanega vodovoda v Mali vasi v dolžini 1.300 metrov in modernizacija kar 2,1 kilometra cest.
Sveti Tomaž • Ob občinskem prazniku
Foto: Arhiv občine
Župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko
»Izvedli smo sanacijo plazu v Mezgovcih, za kar je občina namenila 45.000 evrov, za ureditev parkirišča pri pokopališču smo zagotovili 26.000 evrov. V tem letu smo odkupili zemljišče pri Medgeneracijskem centru Sveti Tomaž, ki bo namenjeno za pre-potrebna parkirišča. Dokončali smo rekonstrukcijo 650 metrov vodovoda v naselju Koračice v vrednosti 56.000 evrov. V tem času so v teku dela na lokalni cesti Mala vas-Sejanci v vrednosti 287.000 evrov. Skupno bomo
obnovili 1.850 metrov dolg odsek, ki ga bomo razširili in uredili odvodnjavanje, Elektro Maribor pa bo namestil še električne kable,« je pojasnil Cvetko. Ob tem je izpostavil še projekt skupne prenove vodovoda na širšem ormoškem območju. Gre za investicijo treh občin, ki bo Svetemu Tomažu prinesla rekonstrukcijo sistema v dolžini 4,5 kilometra, nov vodohran na Kostanju in rekonstrukcijo ceste G. Ključarov-ci-Senik-Kostanj.
V teh mesecih se bo začela
obnova stare ambulante, kjer bo umeščena nova enota Lekarne Ormož, ki je tudi investitor del. Kmalu bodo začeli prenovo strehe in fasade na poslovno-stano-vanjskem objektu v centru kraja, sofinancirali bodo tudi nakup gasilske cisterne za PGD Koračice v skupni višini 150.000, od tega letos 50.000 evrov.
»Pred nami je rekonstrukcija regionalne ceste. V dolžini 900 metrov od pokopališča do konca Svetega Tomaža v smeri Rakovcev bo zgrajen nov pločnik s prometno signalizacijo, urejena bodo križišča, meteorna kanalizacija ter javna razsvetljava. Investitor je Direkcija za ceste RS, skupna ocenjena vrednost znaša 1,7 milijona evrov, od tega bo naša občina zagotovila
250.000 evrov.« Med željami župan Cvetko izpostavlja umestitev novega poslovno-stanovanjske-ga objekta v center občine, zato bodo preverili interes morebitnih bodočih kupcev stanovanj in poslovnih prostorov z iskanjem potencialnega investitorja.
Ob prazniku občine župan Mirko Cvetko še dodaja: »Za nami je petnajst let delovanja občine. V teh letih smo skupaj z našimi občani, občinskim svetom in občinsko upravo dosegli velik napredek. Vse to je bilo mogoče le z iskrenim medsebojnim zaupanjem in vzajemno pomočjo. Vsem občankam in občanom izrekam iskrene čestitke ob 15. prazniku občine Sveti Tomaž.«
NŠ
Ob 15. prazniku občine Sveti Tomaž iskreno čestitamo vsem občankom in občonom in si želimo, do bi Se naprej uspešno sodelovali.
Vljudno vabljeni na osrednjo prireditev, ki bo v petek. Z. julija, na prireditvenem prostoru pri Kulturnem domu Sveti Tomaž z začetkom ob 20. uri.
Župan Mirko Cvetko z občinsko upravo in občinskim svetom
Majšperk • Okoljski minister na poplavnem območju
600.000 evrov za poplavno varnost
Okoljski minister Andrej Vizjak seje v okviru obiska vlade mudil v Majšperku, kjer sije skupaj z županjo Darinko Fakin in predstavniki VGP Drava Ptuj ogledal dokončan projekt visokovodnih nasipov ob reki Dravinji za varovanje stanovanjskega naselja Dolinca in regionalne ceste Rogatec-Majšperk
Okoljski minister A. Vizjak v družbi županje Darinke Fakin in predstavnikov VGP Drava Ptuj
Vrednost gradbenih del je znašala okoli 600.000 evrov, naročnik in investitor projekta pa je bila Direkcija RS za vode pri ministrstvu za okolje in prostor.
Minister Vizjak je po srečanju izpostavil, da je protipoplavna varnost zelo pomembna za zagotavljanje normalnega življenja ob vodotokih, nasipi pa ščitijo ljudi pred visokimi vodami. Poudaril je, da bo okoljsko ministrstvo tudi v prihodnje poskušalo zagotavljati sredstva za podobne investicije. »Zelo pomembno je redno vzdrževanje in
čiščenje vodotokov, od česar je v veliki meri odvisna protipoplavna varnost na nekem območju. Tudi za te namene bomo poskušali najti še kaj več sredstev v državnem proračunu,« je povedal Vizjak.
Spomnimo, da si je majšperška občina že vrsto let prizadevala, da bi država rešila poplavno ogroženost stanovanjskih objektov od Majšperka proti Bregu in s tem tudi regionalno cesto. Reka Dravinja pred načrtovanimi posegi še ni bila deležna regulacije. Z gradnjo pro-tipoplavnega nasipa in zidu se je
bistveno zmanjšala poplavna ogroženost na obravnavanem območju pred 100-letnimi visokimi vodami Dravinje.
Med drugim je bil govor tudi o gradnji manjših sistemov za odvajanje čiščenja odpadnih voda. Po novem bodo lahko občine pridobile državna sredstva za gradnjo kanalizacije z manj kot 2000 populacijskimi enotami. »Naša želja je nadgraditi sistem čiščenja odpadnih voda in izboljšanje okoljskih ciljev na tem področju,« je povedal Vizjak.
EK
Ormož • Srečanje predsednika vlade in župana
Janša: »Lahko si obetate boljše čase«
Minulo sredo je v okviru regijskega obiska vodstvo občine Ormož obiskal predsednik vlade Janez Janša. Za zaprtimi vrati ormoškega gradu je tekla beseda o investicijah, ki so že v realizaciji, predvsem pa o novih projektih.
Premier Janez Janša na obisku v Ormožu
Na vprašanje, kaj lahko v Ormožu pričakujejo od vlade, da se končno popravi stagnacija gospodarstva, je Janša povedal: »Ormož je kar dobro postavljen na noge. Investicije, ki se financirajo tako iz državnih kot evropskih virov v naslednjih letih, bodo zagotovile pogoje za to, da se gospodarski zagon tukaj bistveno pospeši, da bo več delovnih mest - tudi več dobro plačanih delovnih mest, da bomo zgradili več stanovanj in potrebno infrastrukturo.« Vse to
po premierjevih besedah ne bi nič pomagalo, če ne bi bili tukaj doma ljudje, ki znajo in zmorejo načrtovati: »Sredstva je moč produktivno uporabiti samo tam, kjer jih znajo pravočasno načrtovati, zagotoviti in izpeljati vse postopke.«
Po besedah Janše sedanja vlada vsekakor podpira skladni regionalni razvoj, zato si lahko v Ormožu obetajo boljše čase. »Prej smo se z županom in direktorico občinske uprave pogovarjali o projektih, ki so odprti, in o tistih, ki so že odo-
Foto: foto Zalar
breni in so jih tudi ministri z obiski na neki način odobrili. Mislim, da toliko investicij, kot jih bo v naslednjih letih v Ormožu, ni bilo prej v 15 letih.«
Župan Danijel Vrbnjak je ob tem povedal, da so se v pogovoru osredotočili še na dve bistveno pomembni zadevi za Ormož: reševanje gospodarstva zaradi zaprtja podjetja Safilo in izgradnja negovalne bolnišnice s 150 posteljami.
Darja Žganec Horvat
Foto: EK
petek • 2. julija 2021
Kmetijstvo
Štajerski	9
Fram • Novi servisno-prodajni center kmetijske mehanizacije Grapak
Tehnološko dovršene pošasti
Da so izredne razmere, kot je epidemija, lahko tudi priložnost za nove začetke, so si rekli v podjetju Grapak s sedežem v Naklem in v Framu postavili svoj novi center.
Grapak je na slovenskem trgu prisoten od leta 2002, ko so začeli prodajati tehnologijo za pridelavo krompirja. Kmalu so ponudbo razširili in danes veljajo za specialiste za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ki ponujajo tudi rabljeno opremo. Na Štajerskem so sicer prisotni že dlje časa, in sicer v industrijski coni v Hočah,
kjer imajo še zmeraj skladiščne prostore, v Framu, tik ob stari cesti Maribor-Slovenska Bistrica pa je pred kratkim zrasla sodobna poslovna stavba s servisom in prodajnim »salonom«. Salon je v navednicah zapisan zato, ker večina mehanizacije ni razstavljena v notranjosti, ampak na prostem. V podjetju, ki ga vodi Boštjan Gra-
šič, so ponosni, da je od položitve temeljnega kamna v lanskem novembru do letošnjega odprtja minilo le nekaj mesecev. Fram-ski center se tako razprostira na 5.000 kvadratnih metrih izložbenih površin, na katerih je razstavljena kmetijska mehanizacija različnih blagovnih znamk. Traktorji, nakladači in kombajni skupaj
Jgr^T^fe. r""" -
Claasov Lexion sodi v prenovljeno generacijo žitnih kombajnov.


' Foto: SD
Novi Grapakov servisno-prodajni center v Framu se razprostira na 5.000 kvadratnih metrih izložbenih površin.
premorejo kar 6.200 konjskih sil, ponujajo pa tudi 95 različnih kmetijskih priključkov.
So zastopniki več proizvajalcev, med drugim znamk Claas, Kverneland, Horsch in JCB, poleg klasične opreme za poljedelstvo in živinorejo med drugim prodajajo še tehniko za proizvodnjo in predelavo sadja in zelenjave, naprave za minimalno obdelavo tal, naprave za čiščenje hlevov pa tudi celoten gozdarski program, ki vključuje gozdarske traktorje, vitle in prikolice.
Na odlično obiskanih dnevih odprtih vrat, ki so jih organizirali
ob odprtju, so največ pozornosti obiskovalcev pritegnili največji stroji, ki delujejo kot velikanske pošasti. Med njimi je bil gotovo Claasov Lexion iz prenovljene generacije žitnih kombajnov, ki ga odlikujejo vrhunska tehnologija, učinkovitost, natančnost in udobje.
Ker je v sodobni kmetijski mehanizaciji vse bolj prisotno računalništvo, tudi robotika, je za uporabo strojev seveda potrebno ustrezno znanje. Uporaba navigacijskega sistema in telematike je v kmetijstvu vse bolj prisotna. S pomočjo navigacije se zmanjša
prekrivanje tal, saj na ta način denimo kombajn vozi po natančno določeni poti, s čimer se privarčuje pri času, gorivu, umetnih gnojilih in semenih. Z uporabo telematike oziroma nadzora za pridobivanje podatkov pa lahko kmet spremlja, kje je traktor, kakšna je njegova uporaba, koliko materiala je porabil in kakšni stroški so pri tem nastali. Grapakovi kupci pred uporabo novih tehnologij opravijo dvo- ali tridnevno izobraževanje, dodatne nasvete pa lahko kasneje vedno dobijo na daljavo, ko se preko vide-oklica pogovorijo s strokovnjakom.
Senka Dreu
Spodnje Podravje • Temperaturni šok povzročil prezgodnjo zrelost žit
Zaradi suše bo pridelek žit občutno manjši
Medtem ko slabo spomladansko vreme z nizkimi temperaturami in veliko dežja poljščinam ni kdovekako škodilo, tega ni mogoče reči za nenadni vročinski val, kije temu sledil.
Promocijsko sporočilo
Za razliko od žit koruzi prijajo visoke temperature, čeprav tudi njej primanjkuje vlage.
Ko so temperature tako eks-tremno visoke, kot smo bili priča zadnje dni, se namreč zmanjša pridelek žit. »Žita prezgodaj dozorevajo, zato je bera vsak dan za približno 300 kilogramov po hektarju manjša,« razlaga ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak, ki je ob koncu hladne in mokre pomladi napovedoval celo nadpovprečno žitno letino. »Zdaj, kot kaže, ne bo tako, saj je bil temperaturni šok prevelik in prehiter. Ječmen je že tako daleč, da je tik pred žetvijo, zato z njim najbrž ne bo večjih težav, bo pa tokrat 'pokasirala' pšenica. Posledica vročinskega vala in nenavadno hitrega zorenja se najbolj pozna tako, da je klasje že
zlato rumeno, torej zrelo, steblo pa še vedno zeleno.«
Izgubljena bitka
Obilnejše padavine bi količino pridelka še lahko rešile, meni Brodnjak. »Junija je v Podravju padlo le kakšnih šest litrov dežja, kar je za prodnata tla absolutno premalo. Zdaj bi jih potrebovali 30 do 50 litrov.«
Veliko bolj kot žita, ki imajo rada hladnejše vreme, pa visoke temperature prijajo koruzi. »Tudi zanjo je seveda premalo vlage, a vsaj vročina ji ne škodi. Koruza je zaradi hladne pomladi že tako nekoliko zaostala v rasti, tudi zdaj je še vedno manjša, kot je običajno
Najboljša nega moških brad in las
V največjem nakupovalnem centru na Ptuju, Qcentru Ptuj na Puhovi, je v teh dneh vrata odprl prvi frizersko brivski salon za moške - PA3K Barber Shop Ptuj.
Tudi nega brade zahteva profesionalni pristop, usposobljeno osebje PA3K Barber Shopa pa nudi prav to - strokovno nego moških brad, ki bodo tako še lepše in gostejše. Tudi za moške frizure poskrbijo, glede trenutnih trendov pa Partik Trol pravi, da je najpo-mebnejše, da posameznik zna določeno pričesko nositi - oblikovanje tako brade kot frizure je namreč treba prilagoditi posamezniku, njegovim lastnostim in strukturi las. Če frizer zna stranki dobro svetovati in po-
sameznik zna pričesko ali brado dobro nositi, je to najboljši trend. Seveda pa je najbolj pomembna nega las in skrb zanje - s pravilno nego namreč lahko upočasnimo tudi pojav sivih las. PA3K Barber Shop Ptuj deluje pod okriljem svetovno znane linije izdelkov lasne kozmetike Keune. Salon je odprt od ponedeljka do sobote med 8.in 20.uro, torej v delovnem času trgovskega centra, strankam pa priporočajo, da se za svoj termin naročijo na številki 041 590 682.
■■ mt,; s
Foto: SD
v juniju, a to ni še nič skrb vzbujajočega, saj se počasi, a lepo razvija. Seveda pa je končni izplen odvisen od tega, kakšno bo vreme v nadaljevanju.«
A pogled v nebo s priprošnjo o »normalnih« temperaturah in nekaj več padavinah ni edina skrb kmetov. Če jim bo pridelek s kolikor toliko dobrimi količinami uspeli zvoziti skozi vremensko loterijo, jih namreč čaka še bitka za čim boljše odkupne cene. Ki jo po pravilu izgubijo. Kajti v slovenski prehranski verigi »ta kratko« zmeraj potegneta prvi, torej kmet, in zadnji, ki je potrošnik, služijo pa vmesni členi.
Senka Dreu
Foto: SD
10 Štajerski
Naše prireditve
petek • 2. julija 2021
Zreče • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona
Ariela in Pia že v polfinalu
Za pevske in glasbene talente Občine Zreče je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo vsakoletni izziv. Projekt so posvojili že od samega začetka, saj so se priključili, ko jim je občina omogočila, da svoje pevske in glasbene talente soočijo v širšem okolju. Medtem so imeli tudi že predstavnike v finalu projekta, ko so si lahko njihove nastope ogledali v celi Sloveniji. Vsako leto namreč finalni nastop posname TV Slovenija.
Foto: Črtomir Goznik
Anej Gorenjak, 2. a-razred OS Zreče, pesem Ti luna nagajiva (Čuki): „S projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nas je seznanila učiteljica Vlasta. Sodelujem prvič, tudi pesem sem si izbral sam, pritegnila me je glasba. Rad pojem in poslušam vesele slovenske pesmi. Posebej pa še pesmi, ki jih pojejo Čuki in Isaac Palma. V šoli imam najraje matematiko in glasbo. Uživam v vožnji s skirojem, rad sem na zraku. Rad pa sem tudi igram s sestrico Niko, staro nekaj mesecev."
Foto: Črtomir Goznik
Anej Hren, 3. b-razred OŠ Zreče, pesem Adijo madam (Poskočni mu-zikanti): „Zelo rad pojem. Pesem, ki sem jo zapel, mi je še posebej všeč. Rad imam vso glasbo, bolj pa naro-dno-zabavno. Petje mi pomeni zadovoljstvo, sprostitev. Prvič sodelujem v takšnem projektu. Od predmetov imam najraje matematiko, likovno umetnost, šport, V prostem času igram nogomet in košarko. V glasbeni šoli igram trobento, pred tem sem igral bobne. V prihodnosti se vidim v košarki. O poklicu pa še ne razmišljam."
Ema Gačnikar, 5. b-razred, pesem Na božično noč (Pop Design): „Sodelujem, ker zelo rada pojem; najraje sama. Najpogosteje pa slovenske pesmi, takšne, ki niso tako pogoste. Pojem pa tudi ljudske pesmi. Od slovenskih pevcev so mi najbolj všeč Nina Pušlar, Pop Design, Nika Zorjan. V šoli je odlično. Vsi pa smo komaj čakali, da bo konec ocenjevanja. Obiskujem balet v Slovenskih Konjicah, folkloro pa v Zrečah. Rada sem na svežem zraku, uživam v po-hodništvu."
Foto: Črtomir Goznik
Lea Aleksandra Vahter, 5. c-razred, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar): „Zelo rada pojem vesele slovenske pesmi, od prvega razreda pojem tudi pri pevskem zboru. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je predstavil učitelj glasbe Mitja. Rada pojem tudi angleške pesmi. Zelo rada pa pojem in poslušam pesmi, ki jih pojeta Nina Pušlar in Nika Zorjan. Sport, glasbena umetnost, likovna in slovenščina so moji najljubši predmeti. V prostem času se posvečam tudi gasilstvu."
Foto: Črtomir Goznik
Ariela Medved, 4. a-razred, OS Zreče, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki): „Pesem sem si izbrala sama, sama pa sem se tudi odločila za sodelovanje v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi. Najraje pojem lepe slovenske zabavne pesmi. Pri pesmi je zame najpomembnejša glasba. V šoli imam najraje glasbo in šport. V glasbeni šoli igram saksofon. Rada berem, se vozim s kolesom in rišem vse, kar je lepo. Rada bi bila igralka, tudi akrobatka."
Sponzorji prireditve

TelekomSIovenije
jfATP
ANpro Technik d. o. o.
E Odem
Perutnina Ptuj
SAZAS
TAl HM
Is oculus
KLIMA
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN. HLAJENJE, PREZRAČEVANJE
B/S/H/ tostepoint
MANA
bylFF
CINKARNA
Elektro a „ . , . Celje A KovintradB
Letos so se pevski talenti občine Zreče in OŠ Zreče v predizboru predstavili z desetimi nastopi, nastopilo je osem pevk in dva pevca. Tudi v 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo prevladujejo dekleta. To ne velja samo za OŠ Zreče, temveč za vse šole, ki sodelujejo v tem projektu, da se fantje ne odločajo za pevska tekmovanja oz. soočanje svojih pevskih in glasbenih talentov. Mladi Zrečani so sestavili všečne in prepričljive nastope, upajo pa tudi na finalni nastop. Njihove nastope z velikim ponosom spremlja tudi župan Boris Podvršnik, ki tudi z velikim veseljem skupaj z občino podpira projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. To ni samo projekt slovenske pesmi, je tudi projekt slovenskega jezika, identitete in rasti mladih talentov. Le-ta prinaša tudi dragocene izkušnje, kot življenjska popotnica. „V zadnjih tridesetih letih domoljubju v Sloveniji posveča-
Peli so:
Anej Gorenjak, Anej Hren, Ariela Medved, Ema Gačnikar in Lea Aleksandra Vahter v mlajši kategoriji ter Nina Povalc, Daša Ana Vidaček, Anika Ločnikar, Pia Falnoga terRebeka Podgra-jšek v starejši.
Projekt so omogočili:
Občina Zreče, Telekom Slovenije, Hermi, Talum, Perutnina Ptuj, Oculus Welhveite lndustriemontagen, ATP, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Anprotehnik, Klima Ptuj, Sazas, BHS, Tastepoint, Mana, Cinkarna Celje, Elektro Celje, Kovintrade.
mo premalo pozornosti. Če pogledamo malo okrog sebe in tudi učne vsebine naših osnovnih šol, vidimo, da je osamosvojitev Republike Slovenije uvrščena čisto na koncu. Tako na koncu pogosto zmanjka časa za obravnavo teh vsebin. Tudi pri izobešanju zastav Slovenci nismo vzor. Če domoljubja ne bomo prenašali na mlajše generacije, se nam slabo piše. Tudi zaradi tega je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nadvse dobrodošel projekt, ki krepi našo nacionalno identiteto. Zaradi tega v občini Zreče tudi podpiramo ta projekt," je še posebej poudaril župan Boris Podvršnik.
V polfinalu bosta občino Zreče in OŠ Zreče predstavljali: Ariela Medved v mlajši kategoriji, ki bo zapela pesem Zgodba o prijateljstvu, v starejši pa bo pesem Za Slovenijo živim zapela Pia Falnoga.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nina Povalc, 6. b-razred, OS Zreče, pesem Ni predaje, ni umika (BQL in Nika Zorjan): „Učitelj glasbe Mitja nas je navdušil za sodelovanje v projektu Otroci pojejo. Pesem, ki sem jo letos zapela, meje pritegnila z glasbo. Sodelovala sem že tudi v pretekli sezoni. Najraje poslušam in pojem pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan in skupina BQL. V šoli imam najraje glasbo. Rada se družim s prijatelji, se kotalkam. Posvečam se tudi gasilstvu. Želim postati vi-zažistka."
Daša Ana Vidaček, 6. b-razred, OS Zreče, pesem Ta svet ne zna živet (Nina Pušlar): „Sodelovala sem že lani. Ker rada pojem, sem se odločila, da bom sodelovala tudi letos. Pesem sem si izbrala, ker mi je pevka Nina Pušlar zelo všeč in ker je to prava pesem v tej situaciji. Rada poslušam in pojem tudi pesmi, ki jih pojejo Polkaholiki in BQL. Moji najljubši predmeti so glasba, slovenščina, likovna umetnost. Rada berem, se družim s prijatelji. Želim postati odvetnica."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Anika Ločnikar, 6. c-razred, OŠ Zreče,^ pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki): „Letos sem prvič pela v starejši kategoriji. Pesem me je pritegnila, ker poje o prijateljstvu. Najraje pojem vesele pesmi. Moji priljubljeni pevci oz. skupine so: Nina Pušlar, Tanja Žagar, Čuki. Moji najljubši predmeti so glasba, zgodovina, geografija. Igram klavir. Rada se učim, družim s prijatelji. Morda se bom odločila za študij medicine, ker mi je ta poklic zelo všeč in ker bi rada pomagala ljudem."
Pia Falnoga, 8. b-razred, OS Zreče, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda): „Na tem odru sem že nastopila. Izbrano pesem sem najprej samo poslušala, zelo mi je bila všeč, zato sem jo tudi izbrala. Od slovenskih izvajalcev so mi najbolj všeč skupina Mjav, Nuša Derenda in Marta Zore. Poslušam in pojem pa tudi angleške pesmi. V šoli je bilo ob koncu šolskega leta zelo napeto, najraje pa imam glasbo in zgodovino. Igram klavir. Všeč mi je psihologija."
Rebeka Podgrajšek, 9. b-razred, OŠ Zreče, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Uroš in Tjaša Steklasa): „Pesem je lepa, zato sem jo izbrala. Rada pojem vse pesmi, ki so lepe, tudi narodno-zabavne pesmi. V šoli imam najraje glasbo, likovno umetnost, matematiko. V prostem času se veliko ukvarjam z živalmi, pomagam pri delu na kmetiji. Rada se ukvarjam z otroki, zanima me njihov razvoj. Želim postati vzgojiteljica."

Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj
f
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
petek • 2. julija 2021
Naše prireditve
Štajerski	11
Fram • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona
Na polfinalnem odru Taja in Manca
V 7. sezoni projekta otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je iz občine Rače-Fram s pevskimi talenti predstavila OŠ Fram. V desetih nastopih se je predstavilo enajst mladih pevk, ki so s svojimi nastopi ponovno dokazale, da je v občini Rače-Fram doma veliko dobrih pevcev, ki prepevajo v pevskih zborih in samostojno ter razveseljujejo ob različnih priložnostih.
Foto: Črtomir Goznik
Paulina^ Pristavnik Gobec, 1. c-ra-zred, OŠ Fram, pesem Dobro jutro življenje (Alya): „Peti sem začela v vrtcu. Pesem sem si izbrala sama, veliko sem vadila, poslušala sta me mama in oče. Zadovoljna sem s tem, kar sem se naučila. Upam pa tudi, da sem dobro zapela. Zelo so mi všeč pesmi, ki jih pojeta Nika Zorjan in Alya. V šoli imam najraje likovno umetnost in šport. Rada se igram s prijatelji. Zelo rada pa pomagam tudi mami pri sajenju na vrtu."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Tinkara Tonejc, 3. b-razred, OS Fram, pesem Naš kuža (Hajdi): „V tem projektu sodelujem drugič. Od slovenskih pevk mi najbolj ugaja Nina Pušlar. Tudi njene pesmi rada pojem. Sicer pa imam raje angleške pesmi. V šoli je odlično. Imam veliko odličnih ocen. V glasbeni šoli igram klavir in flavto, rada berem, se igram z bratom in sestrico. Tudi plešem. Vem, da bom vedno rada pela. Vem, da bom pevka, privlači pa me tudi veterina, ker imam rada živali."
Taja Maver, 4. a-razred, OS Fram, pesem Enkratna in neponovljiva (Okus-tični), lastna spremljava na klavirju: "Zelo rada pojem. Obiskujem solo petje. Letos pa sem se prijavila tudi na šov Slovenija ima talent. Raje pojem angleške pesmi, od slovenskih pa Nino Pušlar in Okustične. V šoli je odlično, imam same petice. Rada imam vse predmete, najraje pa matematiko. Igram klavir, tudi plešem rada, družim se s prijatelji. Morda bom glasbenica ali zdravnica."
Projekt SO omogočili: Občina Rače-Fram, Telekom Slouenije, ATP autobusni in touorni preuozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Drauske elektrarne Maribor, najuečji proizvajalec električne energije iz obnouljiirih virov, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Anprotehnik, Seriris Stangler, Oljarna Fram in Perutnina Ptuj.
V slikoviti vasici pod obronki pohorskih gozdov so že stoletja ob potoku delovali mlini, žage in oljarne. Prvi pisni viri Oljarno Fram omenjajo leta 1750, ko je mlinarski pomočnik Johan Krainz prišel v Fram, se poročil in prevzel v upravljanje »Maleč-hof« z mlinom. Začel je stiskati bučna semena, kar je predstavljalo začetke predelave bučnic v olje v Sloveniji. Tradicija in majhne skrivnosti mojstrov oljarstva so se prenašale iz generacije v generacijo, s starodavnim receptom še danes ustvarjajo odlična olja, ki jih poznajo daleč izven naših meja.
Promocijsko sporočilo
Jeseni, ko se sonce spusti niže in njegova svetloba ni več žareča, so polja naše prelepe Štajerske slikovito posejana z debelimi, rumeno zelenimi bučami. V njih je seme, iz katerega izku-1 šeni oljarji iztisnejo okusno olje temnozelene barve, čudovite aro-1 me in prav posebnega okusa. Spoznajte bučno olje Oljarne Fram kot žlahtno začimbo, ki jo iz obeda v obed vsi bolj častijo in obožujejo. Bučno olje Oljarne Fram je na voljo v vseh večjih in manjših trgovskih mrežah v Sloveniji, kjer se velikokrat predstavlja z degusta cijami in drugimi oblikami promocije. Na sedežu Oljarne Fram pa posluje industrijska prodajalna, ki je odprta vsak dan med tednom med 7:00 in 13:30. V prodajalni so na voljo vsi naši proizvodi po ugodnih cenah, nudimo pa tudi zamenjavo semena za olje in oglede za večje skupine z degustacijo. Več informacij najdete na: www.oljarnafram.si ali na 02 6014 101.
Sponzorji prireditve

TelekomSIovenije
jtATP
ANpro Technik d.o.o.
SOdem
Perutnina Ptuj
SAZAS
Lahkota prihodnosti
~M% oculus
- Weltweite Industriemortag«
Četudi je bil za vse že prvi nastop pred radijskimi mikrofoni, v tej sezoni od vsega začetka namreč pevci nastopajo v studiu Radia Ptuj, neprecenljiva izkušnja, si večina želi, da bi lahko ponovno nastopali na šolskih prireditvah. Da bi bili z njimi tudi drugi sorodniki in prijatelji. Kot pravijo, je nastop v živo še vedno najlepši, kot je najlepši tudi aplavz, ki ga doživiš na odprti sceni.
Na mlade pevske in glasbene talente niso ponosni samo starši in šola, tudi občina Rače-Fram s prvim možem na čelu Brankom Ledinekom ponosno spremlja vse njihove nastope in uspehe, ki jih dosegajo v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo kot tudi na drugih tekmovalnih področjih. Gre za edinstven projekt v slovenskem prostoru, ki podpira petje slovenskih pesmi. Lepo in pohvalno je, da je družba Radio-Tednik Ptuj začela projekt, ki podpira petje slovenskih pesmi. Slovenska pesem je sploh premalo prisotna v radijskih in televizijskih programih. Tudi zato se je občina Rače-Fram odločila, da bo podpirala projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. S tem pa tudi odpirala vrata mladim pevskim in glasbenim talentom na večje odre. Polfinalistkama iz OŠ Fram želi župan tudi v nadaljevanju projekta čim več uspeha. Sicer pa so zmagovalci vsi, ki sodelujejo v tem projektu in pojejo ter širijo lepo slovensko pesem, je še poudaril.
Osnovno šolo Fram in občino Rače-Fram bosta v polfinalu predstavljali Taja Maver, ki bo v mlajši kategoriji zapela pesem Enkratna in neponovljiva, v starejši pa bo pesem Lahko sem srce zapela Manca Karo.	MG
Foto: Črtomir Goznik
Nina Mirnov, 5. b-razred, OS Fram, pesem Sreča na vrvici (Martina Ramljak): „Na tem odru sem zapela prvič. Pesem, s katero sem se predstavila, sem dolgo iskala. Od slovenskih pevk imam najraje Nino Pušlar. Bolj pa poslušam in pojem angleške pesmi. V šoli se imamo odlično, moja najljubša predmeta pa sta matematika in šport. V prostem času sem najraje na svežem zraku, se družim s sošolci. Pogovarjamo pa se tudi po telefonu in igramo igrice."
Foto: Črtomir Goznik
Lana Jurij, 5. b-razred, OŠ Fram, pesem Le s teboj (Marta Zore): „Večkrat sem že nastopila. Pesem sem si izbrala sama, pritegnila sta me glasba in besedilo. Veliko sem vadila, pri tem so me poslušali domači. Najraje pojem in poslušam pesmi, ki jih pojeta Marta Zore in Nika Zorjan. Likovna, glasba, naravoslovje so predmeti, ki jih imam najraje. V prostem času se rada igram. Zelo rada pa pomagam tudi pri hišnih opravilih in pri kuhanju."
Foto: Črtomir Goznik
Zala Badrov, 6. b-razred, OŠ Fram, pesem Če te kdaj spustim iz rok (Isaac Palma): „Letos sem sodelovala prvič, tudi pesem sem si izbrala sama. Bila mi je takoj všeč, ko sem jo slišala, tudi zato, ker ima nek pomen. Rada poslušam Isaaca Palmo, Tanjo Žagar in Nino Pušlar. Sicer pa najraje pojem angleške pesmi. V šoli mi gre zelo dobro, najraje imam glasbo. Pri klubu Formis treniram odbojko. Družim se s prijatelji. Svojo prihodnost vidim v povezavi z glasbo."
Foto: Črtomir Goznik
Nika Bezgovšek, 9. a-razred, Oš Fram, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi sodelujem drugič. Zelo mi je všeč. To pesem sem si izbrala, ker mi intonančno odgovarja. Obožujem tudi pevko. Rada pa poslušam in pojem tudi pesmi, ki jih pojejo BQL, Polkaholiki in Isaac Palma. V šoli se imamo odlično. Od predmetov pa imam najraje likovno, glasbo in šport. V prostem času veliko pojem, plešem, se družim s prijatelji."
Peli so:
Paulina Pristavnik Gobec, Tinkara Tonejc, Taja Maver, Nina Mirnov in Lana Jurij v mlajši kategoriji, v starejši pa Zala Badrov, Nika Bezgovšek, Nika Mišak, Manca Karo ter Eva in Ajda Lah.
irat.
Foto: Črtomir Goznik
Nika Mišak, 9. a-razred, OŠ Fram, pesem Povej mi zakaj (Marta Zore): „Letos sem na tem odru drugič in zadnjič. Projekt mi je zelo všeč, ker daje poudarek slovenski pesmi, kije naš jezik. Zelo so mi všeč pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan, Manca Špik, Polkaholiki. Vedno me pri pesmi najbolj pritegne besedilo, da lahko s srcem zapoješ. V osnovni šoli je bilo odlično. šolanje bom nadaljevala na zdravstveni šoli, ker želim postati medicinska sestra."
Foto: Črtomir Goznik
Manca Karo, 9. a-razred, OŠ Fram, pesem Lahko sem srce (Tabu): „V tem projektu, kjer se pojejo samo slovenske pesmi, sodelujem petič, bila sem tudi že finalistka. Všeč mi je glasba Modrijanov, ansambla Stil, Mance Špik, Zvite feltne. Najraje pa poslušam angleške pesmi. Vpisala sem se na II. gimnazijo, ki ponuja veliko dejavnosti, lahko bom pela, igrala. V osnovni šoli je bilo super. V prostem času se posvečam odbojki, igram pri Formisu."
Foto: Črtomir Goznik
Ajda in Eva Lah, 5. b-razred in 9. b-razred, Oš Fram, pesem še si tu (Marta Zore): „Prvič sva nastopili v duetu. Obe že dolgo in dobro pojeva. Potrudili sva se, da bi čim bolje zapeli. Poslušava različne zvrsti glasbe in tudi različne izvajalce slovenske in angleške glasbe. Pomembna pa sta ritem in besedilo pesmi." Ajda najraje prisluhne glasbi Pop Designa, Uroša in Tjaše, Nike Zorjan. Eva pa tudi skupini BQL in Nini Pušlar. Ajda ima v šoli najraje matematiko, Eva pa tudi angleščino in slovenščino. Obema je šola na prvem mestu. Eva bo šolanje nadaljevala na bistriški gimnaziji, ker o svojem bodočem poklicu še razmišlja. V prostem času se rada sprehaja, bere, včasih gleda tudi filme. Tudi Ajda se rada sprehaja, igra, kolesari, druži s prijatelji, pomaga pri hišnih opravilih in pri peki peciva. Njihova družina je zelo znana po peki zelo dobrega madžarskega peciva, kurtošev.
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 2.julija 2021
Hrvaška • Več misije privabilo več kač
Veliko dela za lovce na kače
Letos je na Hrvaškem več kač kot lani, so opozorili v hrvaškem združenju za zaščito živali Zmijolovac (Lovec na kače). Pojasnili so, da je letos veliko več miši, s katerimi se kače hranijo, zaradi česar bo morda še več kač tudi v prihodnjem letu. Mirijo pa, da ne gre za invazijo teh plazilcev, čeprav jih je vse več tudi v naseljih.
Hrvaški lovci na kače so v zadnjih nekaj mesecih posredovali v skoraj 20 primerih, ko so jih na kače opozorili prestrašeni državljani. Med drugim so ujeli pet modrasov (vipera ammodytes), ki so ena redkih vrst strupenjač na Hrvaškem. Vseh pet so dobili v Liki, večinoma pa so bili v skladiščih živil, poroča danes osiješki časnik Glas Slavonije.
Večkrat so posredovali tudi v Slavoniji, a
ni bilo strupenjač, čeprav so modrase že zasledili tudi na gori Papuk. Na območju Slavonskega Broda so letošnjo pomlad sicer zabeležili tudi tri primere ugrizov navadnih gadov (vipera berus), so pojasnili v združenju, ki ima sedež v vasi Šumeče blizu Slavonskega Broda.
Leglo kač pod zadnjim sedežem v avtomobilu
Večinoma pa so v naseljih ujeli nestrupene kače, predvsem navadnega goža (zamenis longissimus), ki sodi med daljše evropske kače, ker lahko preseže dva metra dolžine. Našli so tudi več kobrank (natrix tes-sellata). To je vodna kača ter bližnja sorodnica belouške.
Strokovnjaki poudarjajo, da se kače v zadnjem času vse bolj pojavljajo v naseljih, kar povzroča strah in nelagodje med prebivalci, ki kličejo na pomoč, ker si ne morejo predstavljati, da bi živeli v hiši, v kateri je kača.
Med drugim so v neki vasi v Baranji na skrajnem severovzhodu države našli dva goža v leseni stropni oblogi dnevne sobe. V vasi pri Slavonskem Brodu so našli kačo, ki se je zavlekla v spodnjo stran kavča, eno pa v shrambi.
V Karlovcu so jih več našli pod zadnjim sedežem avtomobila in potrebna je bila pomoč avtomehanikov.
Ko lovci na kače plazilce ulovijo, jih pregledajo, izmerijo in stehtajo, potem pa vrnejo v naravo, praviloma na državno zemljišče. Vse podrobnosti o lovu na kače morajo podrobno dokumentirati in fotografirati, zapisnik pa poslati na ministrstvo za okolja. Stroške posredovanja običajno krijejo občine.
Sta
Foto: SM/M24
Foto: SM/M24
Ormož • Prazničnojutro v mestu
»Oblast ima ljudstvo«
Praznično jutro, 25. junija, je na ormoško tržnico privabilo
veliko več obiskovalcev, kot jih običajno srečujemo ob navadnih petkovihjutrih in dopoldnevih.
Jože Kerenčič s sporočilom
Marsikateri pogled pa se je ustavil na mogočnem kipu Jožeta Keren-čiča, po katerem je dobil ime trg, na katerem je kip postavljen, njegovo ime pa nosi tudi podružnična šola na Kogu. Narodni heroj je namreč v rokah držal transparent z napisom: »Oblast ima ljudstvo«.
DŽH
Na žalost urtičkarjeu velja prepoved zalivanja vrtov za celotno območje Spodnjega Podravja. Prav tako je prepovedano polnjenje bazenov.
Spodnje Podravje • Zalivanje vrtov in polnjenje bazenov do preklica prepovedano
Za umazanijo iz pip smo bojda krivi sami
Kalna voda, kije v minulih dneh pritekla iz pip v občinah Kidričevo in Majšperk, o njej pa so poročali tudi v Trnovski vasi je vznemirila tamkajšnje prebivalce. Ti so se znova vprašali, kakšno vodo sploh pijemo v Spodnjem Podravju. In zanjo plačujemo položnice.
Načrpana količina vode v črpališču je v kratkem času zelo poskočila in dvignila hitrost vode v vodovodnih cevovodih, zaradi hitrejšega toka in sunkovitih odjemov pa je voda v cevovodih dvignila usedline, pojasnjujejo na Komunalnem podjetju Ptuj, kjer obenem poudarjajo, da ni šlo za zunanje onesnaženje. Kalno vodo, ki je tekla iz pip, naj bi povzročili izključno uporabniki, in to s povečanim zalivanjem vrtov zaradi suše in polnjenjem bazenov zaradi visokih temperatur in šolskih počitnic. Zato je upravljavec javnega vodovodnega omrežja za območje Spodnjega Podravja že 18. junija do preklica in brez njihovega vnaprejšnjega soglasja prepovedal uporabo pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov in zelenic, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov, polivanje cestišč in poti ter za polnjenje gasilskih cistern.
Priporočajo filtriranje vode
Ker so prepoved na svojih spletnih straneh objavile le nekatere občine, so najbrž mnogi napačno tolmačili, da zalivanje vrtov in podobnega ni dovoljeno samo v določenih občinah. »O ravnanju s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja odloča upravljavec, torej Komunalno podjetje Ptuj, ne pa občine. Da bo jasno, prepoved torej velja za celotno Spodnje Podravje. Tako izhaja tudi iz obvestila na naši spletni strani, ki so ga za svoje občane očitno ene občine povzele, druge pa ne,« pravi direktor Janko Širec.
Tistim, ki so svoje bazene že napolnili in v vodi odkrili usedline, v podjetju svetujejo, da počakajo, da se posedejo na dno, nato pa jih posesajo. Če je voda kalna tudi v hišni inštalaciji, pa naj jo za kuhanje precedijo bodisi skozi filter, skozi več slojev gaze bodisi skozi več slojev kuhinjske krpe. Če pri roki nimamo nič od naštetega, še navajajo, vodo natočimo v večjo posodo in preprosto počakamo, da se usedline posedejo, nato pa odlijemo in uporabimo zgornji, čisti del vode. Vsako zaznavo kalne vode prijavimo upravljavcu, ki
uporabnike tudi naproša, da sporoči vsak opažen nekontroliran iztok vode, po domače torej, da prijavijo kršitelje. Obenem opozarjajo, da pitna voda iz javnega vodovodnega omrežja v svoji osnovi sploh ni namenjena za polnjenje bazenov in zalivanje.
Izgovor za
nevzdrževanje sistema?
Da so za dvig usedlin in posledično kalno vodo krivi izključno uporabniki, pa se ne strinja naša bralka iz Lovrenca na Dravskem polju, ki v izogib potencialnim težavam z
županom občine Kidričevo in vodstvom Komunale Ptuj ni želela biti imenovana. »V katerem stoletju pa živimo, da imamo tako vodo? Naj se umivamo tako, da bomo vodo najprej filtrirali skozi krpo, če jo hočemo piti, pa naj čakamo, da gre usedlina na dno in potem kljub temu pijemo rjavo brozgo? Pa saj to je absurd,« je ogorčena. »Pogovarjala sem se s sosedi in vam povem, da so ljudje prav prestrašeni, po drugi strani pa tudi jezni nad izjavo Komunale, da so za umazano vodo krivi tisti, ki so te dni polnili bazene. Bazeni so po moje samo izgovor za dolgoletno zabušavanje
in nevzdrževanje vodovodnega omrežja. Zakaj pa se to ne dogaja na Primorskem, kjer je manj vode in veliko več bazenov kot pri nas? Poleg tega nasvet, naj pač pustimo pipo tako dolgo odprto, da se voda zbistri, niti slučajno 'ne pije vode'. Umazano vodo so, kot nam razlagajo, povzročile usedline zaradi povečane porabe vode, mi pa naj jo zdaj očistimo tako, da jo bomo še dodatno točili. Ne gre skupaj, a ne? Da ne omenjam višje cene računa za vodo, ki gre na ta način v nič. Na vrt pa ne sme, ker velja prepoved. Čisti nesmisel, skratka...«
Senka Dreu
L .
t

Za umazano vodo iz pip v občinah Kidričevo in Majšperk, pa tudi Trnovska vas, naj bi bili krivi uporabniki.
Ako je dežna Cirila in Metoda (5.), oreh in kostanj domala ogloda.
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem sredi dneva in popoldne bodo posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem do 19, najvišje dnevne od 21 do 26, na Primorskem do 29 °C. OBETI: V soboto bo povečini sončno.
4-dnevna napoved za Podravje
Foto: DZH
Vir: ARSO
petek • 2. julija 2021
Kultura
Štajerski	13
Frank Schätzing:
Peti dan
Nemška uspešnica, hi jo bere ves svet i 'notno okoljevorsrveno nolo
■v» T
Frank Schützing
Tokrat vas vabim k branju 'nemške uspešnice, ki jo bere ves svet, z močno okoljevarstveno noto' z naslovom Peti dan. S temi besedami namreč vabi k branju naslovna stran romana, ki je izšel v Kölnu leta 2004, v slovenskem prevodu pa leta 2008 pri založbi Učila.
Zakaj naslov Peti dan, kaj neki se je petega dne zgodilo? Najbrž vam bo vsaj nekaj jasno ob naslednjem navedku iz Prve Mojzesove knjige: 20 Bog je rekel: »Naj mrgole v vodah živa bitja in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim oblokom.« 21 In Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa gibajoča se bitja, ki mrgole v vodah, po njih vrstah, in vse krilate ptice po njih vrstah. Bog je videl, da je dobro. 22 Bog jih je blagoslovil z besedami: »Plodite se in množite ter napolnite vode po morjih in ptice naj se množijo po zemlji.« 23 In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.
Roman Peti dan se torej ukvarja 'z gibajočimi se bitji, ki mrgole v vodah, po njih vrstah'. Milijone in milijone let so ta bitja napolnjevala vode po rekah in morjih, se vmes nekatera odločila, da odidejo na kopno in tudi tega napolnijo, pa se potem nekatera postavila na dve nogi ter se nazadnje odločila postati krona stvarstva - človek in si s svojo pametjo vse podredila. Tako vsaj bo bralec mislil do takrat, ko bo v roke dobil roman Peti dan. Kajti če ste mislili, da so morska bitja živela kar iz dneva v dan in v več sto milijonih let niso ničesar naredila na svoji 'osebnostni rasti', medtem ko je človek iz navadne opice Lucy postal gospodar sveta v treh in pol milijonih let, ste se zmotili. Tudi v morju se je med tem časom marsikaj dogajalo. In lepega dne izbruhnilo na dan, pričelo se je maščevanje ...
Človek je za svoj domači planet en velik virus, škodovati mu je uspelo povsod: na kopnem, v zraku, v vodi. Posledice onesnaževanja, brezbrižnega izkoriščanja naravnega bogastva domačega planeta, povzročanja izumiranja številnih živalskih vrst pravzaprav postajajo vsakdanja tema našega življenja. Tako vsakdanja, da o teh stvareh niti nismo več pripravljeni poslušati, ampak le zamahnemo z roko in se zmrdujemo nad raznimi tečnimi okoljevarstveniki. V tem smislu se začne tudi Peti dan. Ampak potem se začnejo dogajati nenavadne stvari: ribiške ladje napadejo kiti in jih potopijo. Pravzaprav po vrsti potapljajo vsa plovila in ubijajo ljudi na njih. Na svetovno znanih plažah se množično pojavljajo strupene meduze, katerih ožig povzroči smrt. Z okuženimi jastogi, ki jih imajo ljudje za hrano, pride med ljudi smrtonosna bakterija, za katero ni zdravila. Obalna mesta preplavijo okužene rakovice in povzročijo množično umiranje. Na evropskih podmorskih črpališčih nafte in metana posebne školjke povzročijo zdrs obale in velikanski cunami, zaradi katerega umre milijone ljudi. Zalivski tok, ki zagotavlja evropskim državam podnebje, kakršnega imamo danes, se prične zaustavljati, kar bo imelo za posledico novo ledeno dobo. In to v nekaj desetletjih! - Kaj se dogaja na Zemlji? Zakaj usklajeno poteka tako odločen napad na človeka? Znanstveniki, zbrani z vseh koncev sveta, ugotavljajo: na svojem domačem planetu človek ni edino inteligentno bitje. Krščanska vera, da je Bog določil ta planet za nas, da smo mi božja rasa z nalogo podreditve Zemlje, se je izkazala kot napačna.
Še marsikaj bi veljalo zapisati o romanu Peti dan, a ga prepuščam vašemu branju. Pa vzemite si kar precej časa zanj, saj obsega 853 strani. (Sicer pa je čas dopustov, pa je prostega časa malce več.)
Za konec samo še to: od začetka do konca romana sem navijal za tiste 'druge' na našem planetu, ne za človeka. Ker mi si s svojim trenutnim obnašanjem tega planeta ne zaslužimo! Mi smo virus, za katerim je zbolela Zemlja!
Jože Šmigoc
Ptuj • Razstava v romanskem palaciju
V	kraljestvu točk Alje Košar
V	okviru Muzejske poletne noči Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so v romanskem palaciju na ptujskem gradu odprli razstavo del grafične umetnice in likovne pedagoginje, Ptujčanke Alje Košar. Razstavo je postavil Branko Vnuk, kije tudi avtor besedila promocijskega kataloga.
Alja Košar se je po osmih letih ponovno vrnila na Ptuj s samostojno razstavo. Prvo je imela leta 2013 v Knjižnici Ivana Potrča. Prvo skupinsko, doslej jih je bilo že skoraj 70 doma in v tujini, pa je imela leta 2011 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Njena dela so doslej spoznali v Angliji, Argentini, Bolgariji, Franciji, Hrvaški, Irski, Italiji, Japonski, Kanadi, Kitajski, Litvi, Makedoniji, Mehiki, Poljski, Portugalski, Romuniji, Severni Irski, Srbiji, Tajvanu in ZDA. Za svoje umetniško delo je prejela več nagrad.
Dela, s katerimi se mlada gra-fičarka predstavlja na razstavi v romanskem palaciju, so nastala med letoma 2014 in 2021. Izvedena so v tehnikah globokega tiska, predvsem v jedkanici in suhi igli. Razstavljene pa so tudi matrice iz cinkove plošče. Simbolično so jo poimenovali V kraljestvu točk, glede na njeno primarno izrazno
Foto: Črtomir Goznik
V romanskem palaciju na ptujskem gradu razstavlja grafična umetnica in likovna pedagoginja Alja Košar.
sredstvo, piko, ki prevladuje v njenih likovnih delih. Raziskovanje točke kot likovne prvine se je po njenih besedah začelo nekje v drugem letniku. Točka je najmanjši orisni likovni element, iz nje se rodi linija, pojasnjuje ume-
tnica. Začelo se je v risbi, nato pa jo je prenesla na likovno področje grafike. Pred tremi leti pa jo je pritegnila barva, ki jo je začela vključevati v risbo. Kot je zapisal njen profesor in mentor Črtomir Frelih, je Alja Košar občutljiva avtorica, ki
skozi na videz preprost jezik govori kompleksne zgodbe. Gre za popolnoma nove, sveže, izvirne pripovedi.
Razstava Alje Košar V kraljestvu točk bo na ogled do 29. avgusta.
MG
Ptuj • Maša za domovino
Za prihodnost domovine in vseh
V minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju je 24. junija sveto mašo za domovino daroval izmirski nadškof metropolit msgr. dr. Martin Kmetec.
K imenovanju za izmirskega nadškofa mu je čestitala ptujska županja Nuška Gajšek. „Naj bo Kristus vaš navdih in neizčrpen vir moči na poteh, ki jih boste iskali," je poudarila. V imenu župnijskega sveta je nadškofu metropolitu msgr. dr. Martinu Kmetcu čes-
tital Janez Rožmarin. Hkrati pa tudi vsem patrom, ki so darovali mašo.
»Za našo domovino si želimo prihodnost, ker imamo z njo prihodnost tudi mi in naslednje generacije,« se je zavzel izmirski nadškof metropolit mgsr. dr.
Martin Kmetec. »Za prihodnost domovine so nam potrebne moralne zmage, kajti le-te ne poznajo poraženca, in sicer za to, da bi imeli vsi možnost živeti, dostojno živeti in preživeti. Naj nam bo vedno navzoča moralna in vzvišena vrednost resnice, na kateri
Foto: Črtomir Goznik
Sveto mašo za domovino je daroval izmirski nadškof metropolit mgsr. dr. Martin Kmetec.
temelji usoda našega naroda. A ta pridobi svojo prvo zavest z brižinski-mi spomeniki, veroizpovedjo in molitvijo Oče naš. Tako majhen narod, kot smo mi, ne bo mogel ohraniti svoje države, če se ne bo naslonil na Boga, stvarnika Nebes in Zemlje, ki je edina osnova pravičnosti, enakopravnosti, svobode. Tudi za tiste, ki niso verni. Kajti Bog je svoboda, Bog je čista svoboda. Samo zaradi te svobode, ki je Bog, ga lahko mnogi zanikajo in teptajo,« pa je v sveti maši za domovino izpostavil izmirski nadškof mgsr dr. Martin Kmetec.
Pri bogoslužju so sodelovali župnijski pevski zbor in učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Na predvečer 30. praznika samostojne Slovenije so blagoslovili tudi slovensko zastavo.
MG
Ormož • Dan kulture ob občinskem prazniku
»Preberi stavek in sem tvoja«
V ormoški knjižnici podarjajo odpisane knjige različnih zvrsti za bralce različnih okusov, starosti in obdobij.
»Iz izbrane knjige nam preberete vsej en stavek in je vaša.«
Foto: arhiv knjižnice
»Ker je v knjižnici prostor omejen, knjig pa je vedno več, vsake toliko odpisujemo starejše knjige, ki so poškodovane ali niso več tako aktualne. Zato jih raje podarjamo obiskovalcem v knjigobežnici pred vhodom, pa tudi v prostorih izposoje imamo njim namenjeno polico,« je povedala knjižničarka Marijana Korotaj.
Ob dnevu kulture v okviru občinskega praznika so odpisane knjige čakale na nove lastnike na zunanji terasi. Obiskovalci so jih lahko vzeli s sabo domov pod pogojem, da
so iz izbrane knjige prebrali vsaj en stavek in s tem želeno knjigo »posvojili«. Za otroke so pripravili igralne kotičke v senci na trati zelene knjižnice, knjižničarka Špela Dovečar pa jim je pripravila še plesno hiphop delavnico, v kateri je bila predstavljena knjiga Repki. Špela je starše obenem poučila z »dodano vrednostjo knjige«, saj je opremljena s QR-kodami, ki ob zapisanem tekstu bralca vodijo še do zvočnih posnetkov.
Darja Žganec Horvat
14 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 2. julija 2021
Zdravstveni nasveti
Bolezni na potovanju - 1. del
Tedenski mikroskop
Vedno več elektronskih cigaret
Izdelki Nicorette za pomoč pri opuščanju kajenja
Foto: DZH
Po letnem premoru omejitve potovanj zaradi epidemije covida-19 so pred nami poletne počitnice in tudi ponovno potovanja v tuje kraje. Poleg epidemioloških omejitev pri vstopu ali izstopu v nekatere države pa bi podala nekaj informacij, kaj vas lahko doleti in kako preprečiti, če pride do težav na potovanju.
Kakšne težave in zaplete lahko pričakujete na potovanju?
Nekaj najbolj razširjenih težav in bolezni, ki lahko prežijo na vas na potovanju.
Potovalna driska je posledica kontaminacije vode in hrane z mikrobi, pojavlja pa se predvsem v manj razvitih državah (kjer vladajo slabe higienske razmere). Povzročajo jo različne bakterije, virusi, paraziti ali glive, ki se prenašajo preko hrane, vode ali umazanih rok. Znaki: prebavne težave - driska, odvajanje večkrat na dan, blato je mehko oz. tekoče, slabost, bruhanje, temperatura, bolečine v trebuhu.
Bolezni, ki jih prenašajo insek-ti in živali, predvsem komarji, pa tudi bolhe in podgane, miši ...
Med kopico različnih bolezni bomo izpostavili najbolj razšir-jeno:malarijo, ki jo povzročajo paraziti, ki jih prenašajo komarji. Znaki malarije: povišana telesna temperatura, mrzlica (oz. simptomi podobni gripi - bolečine v mišicah, glavobol ...). Če se le-ti pojavijo na malaričnem območju v sedmih do osmih dneh po prihodu, je to zelo sumljivo za okužbo s povzročiteljem malarije.
Potovalna slabost se lahko pojavi na potovanju z avtomobilom, ladjo ali letalom in nastane zaradi neujemajočih se informacij, ki jih možganom pošiljajo čutila (oči in ravnotežni aparat). Znaki: slabost, bruhanje, bledica, glavobol, utrujenost.
Višinska bolezen; vedno več ljudi se odpravlja v visoke gore, na trekinge . Na višino je treba biti prilagojen in dobro je, če se nanjo pripravljamo že doma. Posledica naglega, neprilagojenega vzpona na višino je akutna višinska bolezen. Najbolj blaga oblika višinske bolezni se pojavi že na višini nad 2.450-3.000 m, če na višino nismo prilagojeni. Znaki: obsega velik spekter simptomov, od začetnih, najbolj milih - glavobol, slabost, bruhanje, vrtoglavica, utrujenost, razdražljivost, nespečnost . Če ne ukrepamo, se lahko razvijejo resne in življenjsko nevarne težave z možganskim (zmedenost, nesposobnost presojanja, hud glavobol, neusklajeni gibi, nenavadno vedenje . ) ali pljučnim edemom (težko dihanje, rožnati izpljunek, stiskanje v prsih ...).
Potovanje z letalom lahko povzroča najrazličnejše težave:
•	»jet lag« - je posledica potovanja z letalom na daljše razdalje in preko več časovnih pasov,
•	globoka venska tromboza -zanjo je značilen nastanek strdka v globokih venah, navadno nog, ki posledično lahko povzroči zamašitev žile, npr. v pljučih. Nevarnost za nastanek je predvsem pri ljudeh, ki so nagnjeni k večjemu strjevanju krvi in se lahko pojavi na letih, ki so daljši kot 3 ure. Znaki: najpogosteje bolečina, oteklina in rdečina goleni.
Prevelika izpostavljenost soncu. Posledica le-te se lahko kaže v obliki dehidracije, sončarice ali sončnih opeklin. Znaki sončarice: nemir, glavobol, vrtoglavica, tresenje, glavoboli, slabost, omedle-vica, porast telesne temperature do 40 °C
Kaj lahko sami storite za obvladovanje težav na potovanju
Predvsem je pomembno, da se najprej posvetite samemu
preprečevanju bolezni. Če to ne bo dovolj in boste zboleli, obiščite zdravnika na poti.
Pred potjo bodite pripravljeni in vedite:
•	kam natanko se odpravljate - država in celina, trenutna politična situacija, vreme, stanje epidemije covid-19, prebivalstvo
•	kako in s kakšnim prevoznim sredstvom boste tja prišli, kako dolgo bo trajala pot,
•	kaj boste tam počeli (Počivali? Se ukvarjali s športom? Če boste planinarili, kako visoko se boste povzpeli? Se boste potapljali?),

Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan
•	ali potrebujete cepivo oz. drugo zaščito z zdravili (malarija?), katere bolezni so značilne za ta področja, ali lahko pijete vodo,
•	kako boste poskrbeli za svoje že obstoječe kronične bolezni (npr. sladkorno bolezen ...) ali morebitno nosečnost in majhne otroke.
Metka Petek-Uhan, dr. med., spec.
družinske medicine ZD Ptuj
Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se razširjenost kajenja v Sloveniji zmanjšuje. Vendar pa ta podatek ni povsem točen, saj se - zlasti med mladimi - pojavlja vedno več tistih, ki posegajo po elektronskih cigaretah.
Kot navaja Milan Stojanovic iz mariborske enote NIJZ, delež kadilcev v Sloveniji po najnovejših podatkih znaša 20,4 %. Le-ta je višji med moškimi kot pri ženskah. V letu 2016 je delež kadilcev v podra-vski regiji znašal 24,1 %, v letu 2020 pa je padel na 20 %. Vendar pri kadilcih v naši regiji zaznamujejo večje število dnevno pokajenih cigaret v primerjavi z državnim povprečjem.
Tako pri mladih kot pri odraslih je posebno skrb vzbujajoč trend naraščanje uporabe elektronskih cigaret in tobačnih izdelkov, v katerih tobak ne gori, ampak se segreva. Medtem ko odrasli večinoma kadijo tovarniško izdelane cigarete, mladostniki pogosto posegajo po modnih, zanimivejših. Razlogi za to so npr. nove tehnologije, modni za-
nimivejši ali netradicionalni izdelki, privlačne arome, blag dim, večja družbena sprejemljivost, promocija v različni medijih in na družbenih omrežjih in zmotna prepričanja o varnosti. Vedno popularnejše postaja tudi kajenje vodne pipe.
Izdelki, ki vsebujejo nikotin, so za mladostnike še posebej tvegani zaradi škodljivih učinkov nikotina. Vsi izdelki, tudi tisti, ki ne vsebujejo nikotina (elektronske cigarete brez nikotina, zeliščni izdelki za kajenje vodne pipe), pa vsebujejo številne druge zdravju škodljive kemične snovi, ki pomenijo dodatno tveganje za zdravje mladostnika.
|kl VIM • • •	V»	•
Plačljivi viri pomoči pri
V V • 1 • •
opuščanju kajenja
V lekarnah je na voljo nikotinsko nadomestno zdravljenje v obliki žvečilnih gumijev, obližev in pršila, obstajajo pa tudi ne-ni-kotinska zdravila, ki jih zdravnik predpiše na recept.
Za "rekreativne" kadilce so v lekarnah na voljo žvečilni gumiji Nicorette v dveh jakostih in dveh okusih, po ceni okrog 13 evrov. Delujejo trenutno, zato jih odvisniki od cigaret enako kot pršilo lahko zaužijejo tudi večkrat na dan. Pršilo je primerno za ljudi, ki zaradi zobnih protez ali česa podobnega ne morejo uporabljati žvečilnega gumija. Cena 150 odmerkov je okrog 24 evrov. Nicorette obliži so primerni za tiste res strastne kadilce. Ko jih nalepimo na kožo, se nikotin ves čas sprošča skozi kožo v telo. Cena je okrog 24 evrov, količina pa zadostuje za 7 dni.
Mnogi posamezniki težko prenehajo kaditi, še posebej, če poskušajo sami, brez pomoči.
Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje, strokovnjaki svetujejo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji na voljo brezplačno, saj jih financira ZZZS.
Darja Žganec Horvat
Pomagajmo si
Peteršilj nepogrešljiv tako v domači lekarni kot kulinariki
Peteršilj danes velja za nepogrešljivo začimbnico, ki izboljša okus številnih jedi, po prehranskih vrednostih pa ga uvrščamo v sam vrh, seveda če ga uživamo presnega. Že stari Rimljani so se zavedali njegovih koristnih lastnosti in ga pogosto grizljali kar tako. Če si ga boste privoščili približno 25 gramov na dan, boste zadostili potrebi po vitaminu C, obenem pa zvišali vnos železa, kalcija in folne kisline.
Danes peteršilj poznamo po vsem svetu. Na začetku se je uporabljal predvsem v zdravilne namene, šele kasneje so ga začeli uporabljati v kulinariki. Uspelo nam je razviti vsaj 30 vrst peteršilja, vendar so za kulinarične namene in zdravilstvo pomembne le tri. To je korenasti peteršilj, ki ga uporabljamo predvsem kot zelenjavo, je nepogrešljiv pri pripravi juh, prilog ali omak. Kodrastolistni peteršilj, ki služi bolj za okraševanje in dekoracijo jedi. Tretji in najbolj razširjen se pojavlja gladkolistni peteršilj, ki ga uporabljamo v zdravilstvu in ku-linariki ter je namenjen izboljšanju okusa in zdravljenju. Tako v kulina-riki kot zdravilstvu se uporabljajo
S peteršiljem do zdravja
Odvaja vodo: peteršilj je naravni diuretik, a učinek postane očiten po zaužitju 25 gramov svežega peteršilja. Tradicionalno se uporablja za zdravljenje protina, zastajanje vode v telesu in pri oslabljenem delovanju ledvic.
Antioksidativna zaščita: zaradi močnega antioksidativnega delovanjaje peteršilj koristen pri varovanju pred rakavimi in srčnimi boleznimi, prav tako obvaruje pred možgansko kapjo in pojavom sive mrene.
Slabokrvnost: v peteršilju se nahajajo velike količine železa, prav tako folne kisline, kije potrebna za tvorbo rdečih krvničk in vitamina C, ki izboljšuje vsrkavanje železa.
Vir kalcija: peteršilj je odlično živilo za nadomeščanje kalcija, zlasti za ljudi, ki pojedo premalo mleka in mlečnih izdelkov. Nujen je tudi pri strogih veganih.
vsi deli rastline, razen cvetov, torej listi, steblo in korenina.
Urbana učinkovitost
V peteršilju najdemo 6 % eteričnega olja, vitamine A, B in C ter mineralne soli, železo, kalcij, fluor, žveplo, jod in še bi lahko naštevali. Vsebuje tudi veliko močnih antioksidantov, ki pripomorejo predvsem k boljšemu vidu in telesu pomagajo nevtralizirati poškodbe, povzročene z ultravijoličnimi žarki. Prav tako deluje protimikrobno. Ima močno antiseptično delovanje in pomaga alkalizirati telo, očistiti kri ter sodeluje pri nastajanju rdečih krvničk. Zaradi precejšnje vsebnosti folne kisline je pomem-
Foto: Dreamstime
ben tudi pri varovanju srca in ožilja, prav tako varuje pred možgansko degeneracijo.
Znanstveniki so opravili več raziskav in ugotovili, da eterično olje iz peteršilja že v dveh urah zavre delovanje plesni. V publikaciji Carcinogenesis so zapisali, da peteršilj
deluje kot naravni kemoterapevtik, medtem ko so raziskovalci v Saudski Arabiji dokazali, da imajo flavo-noidi v peteršilju koristno delovanje zoper želodčne razjede, turški raziskovalci pa so odkrili, da dobro vpliva na sladkorno bolezen.
Mare Koren
petek • 2. julija 2021
Za kratek čas
Štajerski	1S
SMUČARSKA DISCIPLINA
KAN.-AM. IGRALKA IN NEKD. SHOWGIRL (PAMELA)
BELOKRANJSKI MUZIKANT (IONI)
VEČJA NESTRUPENA KAČA
PRAVNIK IN NEKD. USTAVNI SODNIK (LOJZE)
IME VEČ RIMSKIH PAPE2EV
TINA MAZE
MELODIČNI OKRAS IZ ZAPOREDNIH TONOV
NAŠA NEKDANJA SMUČARKA (BOJANA)
SPRAVLJANJE NASVET
POZIMI PADAJOČI BELI LEDENI KRISTALCKI
SAPICA
ŠVED. IME FIN. MESTA RAUMA
SLAP NA BOVŠKEM
PREDHODNIK DONALDA TRUMPA (BARACK)
REZERVOAR ZA SIPKE SNOVI SREČEN ČLOVEK
POKOJNI PRVI MOŽ OZN (KOFI)
RADIJ KA KOROŠEC
NEKDANJI TURŠKI OBLASTNIK
ORKAN, HURIKAN
MEDMET SPODBUJANJA.
NOGOMETNI KLUB
TROPSKI SADEŽ
BIOLOŠKA SKUPINA ČLOVEŠTVA
AVTOR: MARKO BOKALIČ
SVETOPISEMSKI OČAK
PESNIŠKI IZRAZ ZA VEK
PISNI POSLOVNI SPORAZUM O OBVEZNOSTIH
TABLETKA ZAPOMIR-JENJE
NEMŠKO IME REKE MURE
ZORAN PREDIN
HRVAŠKI NAFTAR
MOUNT
IGOR BERGANT
KOVINSKI ZVOK
POSADKA NA LADJI
OTOK Z LETOVIŠČEMA KAMPOR IN BARBAT
NAŠA IGRALKA (KATARINA)
Znan kot vitamin BI 2 je topen v vodi. Pripomore k rasti v mladih letih, sodeluje pri nadzoru nad tekom in je nujen za nastajanje zdravih rdečih krvničk. Pomaga razgrajevati aminokislino homocistein in tako zmanjšuje nevarnost infarkta. Povečuje energijo, omogoča pravilno izrabo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin, zmanjšuje razdražljivost in utrujenost, izboljšuje zbranost, spomin in uravnoteženost, prispeva k zaščiti pred rakom, ki ga povzroči kajenje. Je tudi ključen za recikliranje nekaterih pomembnih encimov v telesu, ki pomagajo ohranjati zdrave živčne in druge celice. Nujen je za tvorjenje mielinske ovojnice, plasti okoli živcev, ki omogoča hiter prenos živčnih signalov. Prav tako ima tudi vlogo pri sintezi DNK, nemotenemu poteku nosečnosti in plodnosti. Skozi želodec se ne asimilira dobro. Da telesu res koristi, se mora med absorpcijo dopolnjevati s kalcijem. Znaki pomanjkanja so perni-ciozna anemija, izguba teka, živčne motnje, spremembe na ustni sluznici, utrujenost, slabša odpornost na infekcije, slaba koncentracija in spomin, depresija. Dobri viri so svinjina, jagnje-tina, govedina, ovčja jetra, jetrna pašteta, račje in fazanje meso, jajca, polenovka, sardine, divji losos, tunina, mleko, sir, polnozrnate žitarice, kvasov izvleček, kislo zelje. Priporočljiva dnevna količina za odraslega je 2 |ig.
SPAMMER - pošiljatelj neželenih elektronskih sporočil, REOSTAT - upor za uravnavanje električne upornosti, VERDERBER, Toni - vodja belokranjskega narodno-zabavnega ansambla
Ormož • Delavnica Društva kmečkih žena Ormož
Lahke solate za poletne dni
Društvo kmečkih žena Ormož je v okviru 2. občinskega praznika pripravilo kuharski tečaj, na katerem so predstavile pripravo nekaterih že tradicionalnih solat s pridihom novega. »Že generacije naših babic so za pripravo solat uporabljale čebulo, česen, kislo smetano, sirotko, bučno olje,« je v uvodu srečanja ob obloženi mizi povedala predsednica društva kmečkih žena Ormož Milena Rajh.
V Ormoško društvo kmečkih žena je vključenih 270 članic iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Vse tri občine skupaj so zajete z razlogom, saj je bilo »ozemlje« danes treh občin, včasih enotna občina.
Tokratna ustvarjalna delavnica je ob vseh znanih ukrepih nudila članicam možnost, da
se po dolgem premoru ponovno podružijo in izmenjajo že usvojena znanja in spretnosti. Rdeča nit dogajanja »Lahke solate v poletne dni« je bila skupna odločitev vseh. »Vso zelenjavo za pripravo lahko najdemo na domačem vrtu. Osnovni recept nam nudi pripravo raznolikih solat, od naše želje in okusa pa
Članice Društva kmečkih žena Ormož ob pogrnjeni mizi
Ajdova kaša v solati
' kg kaše 1 zelena paprika 1 rumena paprika 3 paradižniki 1 por 1 bučka ljajčevec
česen, olje, sol, poper bučno olje
Vso zelenjavo narežemo na kocke (por na kolobarje), na kratko popražimo na olju (po okusu lahko tudi na olivnem) ter dodamo k predhodno kuhani in ohlajeni kaši. Začinimo s soljo in poprom ter premešamo. Dodamo lahko še svežo zelenjavo, sir, šunko ... in zabelimo z bučnim oljem.
je odvisno, v kakšni obliki solato na koncu postrežemo, saj lahko zelenjavo narežemo na kocke, rezine, trakce ali jo preprosto nari-bamo, pa tudi zabelimo jo lahko z različnimi prelivi,« je še povedala Rajhova.
Tokratna, žal slabo obiskana ustvarjalna delavnica z razstavo, je v pokušino ponujala solato iz ajdove kaše, solato iz kumaric v smetanovi omaki, tradicionalno kmečko solato iz kumaric z bučnim oljem, kisom, česnom, ko-renčkovo solato, krompirjevo solato, solato z govedino in bučnim oljem, solato iz ajdove kaše z različnimi nadevi - testeninami, pol-nozrnatimi testeninami, pa tudi z ješprenovo kašo. Vse sestavine in recepte so pripravile članice društva.
Darja Žganec Horvat
Tedenski horoskop

j
OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Izpolnila se vam bo srčna želja. Mnogi ljudje že aktivno razmišljajo o dopustu, pred vami pa je zelo delaven teden. Vikend bo bolj počitniško obarvan, v ponedeljek pa boste morali zavihati rokave. Od srede dalje boste potrebovali več družbe in ne pozabite se sproščati.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Doma boste določene stvari razčistili, čeprav ste danes nekoliko bolj nemirni. Pred vami je vikend, v katerem bo več priložnosti, da se povežete z notranjimi občutki. V ponedeljek pridobite optimizem in vero v življenje. Uspevate skozi poslovne in družabne kontakte.
Zvezde vam bodo namenile srečo v ljubezni, vezani pa odnos le poglobite. Kocke usode se bodo obrnile vam v prid in spoznali boste ljudi dobre volje in čistih namenov. V ponedeljek boste močni v odkrivanju neznanega, sledi pa tudi finančni uspeh.
¿^k RAK
TgP" (21. 6. - 22. 7.)
Pred seboj imate pomembno finančno odločitev, pridobili pa boste tudi denar, ki je vezan na preteklost. Spominov bo veliko in bodo prijetni. Prosta dneva izkoristite za nakupe. Drugi teden pa boste obdani s svežo energijo, polno bo nekih drobnih pozornosti.
^Kl^ LEV
m
Potreba po pozornosti bo močna, tudi sijali boste tako od energije kot dobrega počutja. Danes je dan ustvarjalne energije, prihaja pa delovna sobota in v nedeljo bo čas primeren tako za počitek kot dinamiko. Od srede dalje pa bodite bolj prožni, sledilo pa bo več prijetnih srečanj.
S
DEVICA
Jgjj (23. 8. - 22. 9.)
Doma boste pridno in vestno pospravljali, vzemite pa si tudi nekaj časa zase. Čez vikend bo čas, v katerem prihaja sveža energija, polno bo tudi novosti in prijetnosti. V torek lahko naredite kaj zase, odpravite se v naravo. Na splošno pa boste tudi nemirni in hitite počasi!
TEHTNICA
J^ (23. 9. - 23. 10.)
PČe se boste iskreno pogovorili, si lahko obetate ploden rezultat. Prosta dneva izkoristite za delo doma in za vse tiste stvari, s katerimi ste odlašali. Čas poletja je tudi čas zabav in zabavnega življenja, pri vas bo precej pestro, glasba je pesem duše. Srečen dan: sreda.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Še nekaj dni, pa bo Luna močno sijala, podarila vam bo kreativnost, umetniško izražanje in intuitivno moč. Dobro vam bo šlo od rok tudi delo z otroki. Petkov dan bo dan finančnega uspeha, čez vikend se boste potepali. Zaznamovala vas bo tihost in prodornost.
DVOJČKA
li^Vt (21. 5. - 20. 6.)
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Pretirana zaupljivost se ne izplača, da pa boste danes delali načrte prihodnosti, je spodbudno. Potrebujete nekaj varnosti, seveda pa je smotrno, da nekoliko varčujete. Od srede dalje pa vam bo blizu vse, kar je tako ali drugače vezano na intelektualne zadeve in komunikacijo.
^ KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Obdani boste z notranjo vedrino in vedeli, da je vredno zaupati. Vezani okrepite odnos, se pogovorite in naredite vse, kar je potrebno za trajno ljubezen, nevezani pa boste v devetih nebesih, srce vam bo bilo mnogo hitreje. Spodbuden čas za poslovne načrte in odgovorna dela.
V (23. 7. - 22. 8.) c
VODNAR
(21. 1. - 18. 2.
Sreča je na strani pogumnih, kar boste od danes naprej izkusili na svoji koži. Pred vami je teden, v katerem se zelo zabavate, po bučnih zabavah pa je treba počivati, pomagajo pa tudi obkladki. Od srede dalje pa opozorite nase in pogumno naprej po poti življenja.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Povezali se boste z notranjo močjo in energija polne Lune vam bo dala neke višje vrednote. Čeprav se boste ljudem tudi smilili, ste sposobni veliko. Pred vami pa je čas službenih obveznosti. V veliki meri pa se lahko tudi sprostite, poslušajte mirno glasbo.
Foto: DZH
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
sreda • 23. junija 2021


i
v s ji
% v
b: ! i*.
na morju v dru; :b Radi a Tednika Ptu i
n skup! ne ATP
rK < »,

i	i	\	v
■—5 ¡ i j Í _!¿¿ŠT" Simonov zaliv.^^^^
"^bfR. - "¿'vajtepo^ITS1 ^
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 28. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje.
Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika
pa velja nižja cena, 18,00 EUR.
NOVI NAROČNIKI POZOR!
v.
Informacije in rezervacije:
Skupina ATP, Domino center Ptuj, 4.: 70, 150.
¿♦ATP
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka:
gpNP Telefon:.
■ži'
Datum naročila:.
Podpis:_
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, »endar za najmanj 12 mesecev.
Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
posebno ponudbo smo pripravi» za tfcte, ki se boste naročili na Štajerski tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 28. 8. 2021
Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski
tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!
Štajerski
radioPTUI
Lepi spomini ne bledi
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!

YU ISSN ««J- 1B7S
SOCIAtlSTlCfiiE
í-ETO XXXII.. ŠT. 21
Ptuj, 7. junija 1979
CENA 4 DINARJE
PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
IZ VSEBINE
Človek si srečo ustvari sam {stran 3) Kakšne mesnice imamo v Ptuja {stran 4} Urejanje območja Poiskave (stran 7} Kulturni dnevi (stran 9} Osemdesettetnik za vaianom (stran 11}
S SEJE KOMITEJA 0K ZKS PTUJ
Premalo dogovarjanja "Icidelega sistema!
demelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Milan Kneževič kandidat st-iess",^ za sekretarja medobčinskega iS^lil sveta ZKS Maribor
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15
Footgolf
Smetano pobrali igralci iz Bovca
Stran 18
Tenis
Triglav še enkrat previsok za Ptujčane
Stran 18
Košarka
Košarkarji Drave uspešno končali tekmovalno sezono Stran 19
Ples
Dve državni prvenstvi, dve drugi mesti
Stran 19
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • NK Aluminij
tednik
ÍPoíIuíajk nai na íuitounún ífibtu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@rad¡o-tedn¡k.s¡
V šumi tudi nekdanji član Drave
Pri NK Aluminij zapolnjujejo sestavo ekipe za sezono 2021/22, po Robertu Pušaverju in Jaki Bizjaku je
nov član postal Tin Martic. 25-letni hrvaški igralec je v Sloveniji že stari znanec, saj tukaj z eno krajšo prekinitvijo nastopa že vse od svojega 18. leta. Po odhodu Renata Panta-lona bo poskušal zapolniti mesto v centralni branilski vrsti Aluminija.
Kariero je začel v mlajših selekcijah hrvaškega drugoligaša Rudeša, nato pa je po dopolnjeni polnoletnosti prestopil v Krško, kjer je celotno prvo sezono igral v mladinski selekciji. Sledil je polletni odhod v Samobor, že kmalu pa se je vrnil na sončno stran Alp, takrat v Brežice. V naslednjih sezonah je zaigral še v dresih Krke, Drave (v sezoni 2018/19) in nazadnje znova za Brežice. Skupno je zbral več kot 110 nastopov v 2. slovenski ligi in Pokalu Slovenije. Očitno je letos prišel čas za višji izziv ...
Martic je bil v Kidričevem na preizkušnji vse od začetka priprav, očitno je v tem času uspel prepričati odgovorne, da bo za klub okrepitev.
25-letni igralec obrambne vrste je ob podpisu dvoletne pogodbe dejal: »Prestop v prvo ligo je bila moja velika želja in sedaj se mi je z
Prijateljska tekma: Nafta 1903 - Aluminij 3:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Vinko (32.), 2:0 Rebemik (30.), 3:0 Oštrek (84.), 3:1 Fla-kus Bosilj (86.), 3:2 Kadrič (90.).
Nogometaši Aluminija so v sredo odigrali novo tekmo v sklopu priprav na novo sezono v 1. ligi, gostovali so v Lendavi pri drugoligaški ekipi Nafte.
V	prvem polčasu sta si obe ekipi pripravili precej lepih priložnosti, Kidričani so imeli tri najlepše v razmiku petih minut (med 24. in 29. minuto), a so vse zapravili. Le nekaj minut zatem so Lendavčani povedli z golom Vedrana Vinka, ki je izkoristil lepo podajo, po kateri se je znašel sam pred vratarjem. Nekaj minuta zatem so domačini dosegli še drugi zadetek, tokrat je v polno meril Hrvat Mihael Rebemik, ki je v sezoni 2016/17 igral tudi za Aluminij.
V	nadaljevanju sta oba trenerja dala priložnost vsem igralcem, da pokažejo svoje sposobnosti. Gostje so od 60. minute dalje nastopili s svojo udarno postavo in zagospodarili na igrišču. Lendavčani so v tem delu pretili le iz protinapadov, enega od teh je Oštrek uspel izkoristiti za vodstvo 3:0. V zaključku se je gostom napadalna igra vendarle vsaj delno obrestovala, saj sta David Flakus Bosilj in Haris Kadrič znižala zaostanek na končnih 3:2.
Aluminijem izpolnila. V karieri sem želel narediti korak naprej, menim, da je sklenitev sodelovanja z Aluminijem prava stvar. Spoznal sem že soigralce, s katerimi si bom delil slačilnico, vsi so me lepo sprejeli, atmosfera v ekipi je zares na vrhunski ravni, treningi so odlični, zato sem vesel, da bom odslej del tega
Tenis • Wimbledon
Pliškova ni šla po poti Andreescujeve
V tem tednu se je začel glavni del najprestižnejšega in najstarejšega
teniškega turnirja na svetu (igra se od leta 1877) - Wimbledona. Tama-

rrrrrrrrrrrrrmrr ' r ^^m^mmmm»JL* r r r
mozaika. Moja naloga je, da dam od sebe maksimum, da pomagam ekipi in verjamem v skupno uspešno zgodbo v prihajajoči sezoni. Ob prestopu bi se želel zahvaliti tudi svojemu bivšemu klubu Brežicam, da so mi omogočili ta nadaljnji korak v karieri.«
M
Tim Martic - novi clan Aluminija
Tamara Zidanšek v Londonu v uvodnem krogu ni uspela izločiti 8. nosilke Karoline Pliškove.
ra Zidanšek (47. na WTA) se tokrat ni uspela približati uspehu iz Pariza, ko se je prebila vse do polfinala. Tudi tokrat je bila njena tekmica v uvodnem krogu ena izmed višjih nosilk Karolina Pliškova, podobno kot v Parizu Bianca Andreescu, le da Čehinja ni šla po poti Kanadčan-ke...
Po uvodnem razporedu bi morala Tami dvoboj prvega kroga proti nekdanji igralki številka 1. na svetu Karolini Pliškovi (13.) odigrati v ponedeljek na igrišču št. 12, a je bil dvoboj zaradi dežja prestavljen na torek na igrišče št. 14. Igrišča so v prvih dneh zelo hitra, dež kljub ponjavam naredi svoje...
Zidanškovi se pomanjkanje igranja na travi - s trenerjem Marjanom Čukom je imela na voljo le dober teden za prehod iz peščene na travnato podlago - v uvodu dvoboja ni poznalo. Pričela je silovito in z bre-akom takoj povedla 3:0, prednost pa nato zadržala vse do izida 5:2. Pri izidu 5:3 je servirala za prvi niz, si že tudi priigrala prednost 40:30 (set žogica), a je 8. nosilka turnirja z nekaj skrajno tveganimi udarci zadela linije igrišča in izsilila rebreak. Tamara njenega naleta nikakor ni uspela zaustaviti, Pliškova je s petimi zaporednimi osvojenimi igrami niz dobila z izidom 5:7.
V odmoru med nizoma se je Tami zbrala in drugi niz začela z vodstvom 1:0. Na servis Čehinje si je v
drugi igri priigrala dve break priložnosti, a ju ni uspela unovčiti. Ko se je v peti igri podobna priložnost pojavila pri Pliškovi, jo je zgrabila z obema rokama in vrnitve v dvoboj več ni bilo ... - 5:7, 4:6.
»Na travi se vse odvija izjemno hitro. Vseskozi sem imela break prednosti, ko pa ga je tekmica dobila nazaj, se je vse hitro odvilo v neželeno smer. Pliškova je začutila priložnost, s svojim servisom mi ni dala veliko možnosti. To je pomenilo tudi pritisk na moj servis, kakšno žogico sem udarila nekoliko hitreje, tako pa je težko nadzirati dogajanje. Odločale so malenkosti,« je po dvoboju povedala Zidanškova.
Članica ptujskega kluba in dolgoletna varovanka trenerja Zorana
Krajnca je sicer čutila, da se lahko kosa z nekdanjo številko ena ženskega tenisa, a je imela Pliškova vselej pravi odgovor.
»Od žogice za niz naprej je začela bolje vračati servise, bolje udarjati žogice in servirati. Najbrž si je v tistem trenutku rekla, da gre na vse ali nič, saj je bila v slabem položaju. Meni je bilo težko vse to nadzirati in prišlo je do preobrata. Vseeno se mi je zdelo, da sva dobro igrali v drugem nizu, toda nikakor nisem prišla zraven na njen servis. Sploh ne vem, kaj je bilo tisto odločilno. Poskušala sem vse, a se je zelo dobro odzvala na vse moje poskuse,« je zaključila Tami.
Kljub temu turnir zanjo še ni končan, nastopila bo tudi v dvojicah,
tokrat skupaj s Sabrino Santama-
rio. 28-letna Američanka na WTA lestvici med dvojicami zaseda 65. mesto, Zidanškova je v tej razvrstitvi 62. igralka sveta.
JM
Wimbledon, rezultati:
1. krog: Tamara Zidanšek -Karolina Pliškova (Češka, 8.)
5:7, 4:6.
Dvojice:
1. krog: Zidanšek/Santama-ria (Slovenija/ZDA) - Arrau-barrena/Podoroska (Španija/ Argentina)
Nogomet • NK Ormož
Z odstopom presenetila predsednik in tajnik
Ormoški nogometaši so se pred dnevi sestali na rednem letnem občnem zboru. Posebni presenečenji sta bila odstopa dolgoletnega tajnika Francija Trstenjaka in predsednika Stanka Podgorelca.
Nogometni klub Ormož trenutno šteje 284 članov, od tega jih 160 aktivno igra nogomet. Ustanovljen je bil leta 1995. V 26 letih delovanja je klub vzgojil vrsto uspešnih nogometašev, še vedno pa veliko pozornosti vlagajo v vzgojo mladih, saj v klubu deluje kar 8 selekcij, ki se kujejo v
nogometni šoli. Sicer pa klub svoje delovanje usmerja tako v rekreacijo kot tekmovanja, prav slednja so velikega pomena za samozavest kluba. Vse ekipe tekmujejo v okviru Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Zaradi epidemije so bili tako tekme kot treningi okrnjeni, kljub temu pa so z delom zadovoljni.
Klub je imel v letu 2020 blizu 50.000 evrov prihodkov in dobrih 33.000 evrov odhodkov. K dobremu poslovanju je zagotovo pripomogel neomajen trud članov,
ki nešteto vzdrževalnih in drugih del opravijo prostovoljno. Trenutni predsednik Stanko Podgorelec je na občnem zboru podal odstopno izjavo z mesta predsednika, prisotne pa seznanil tudi z odstopno izjavo tajnika Francija Trstenjaka. Kdo ju bo zamenjal, za zdaj še ni znano, gotovo pa upravni odbor ne bo imel lahke naloge. Med prisotnimi na občnem zboru je bil tudi predstavnik MNZ Ptuj Danilo Levanič.
UK
18 Štajerski
Šport
petek • 2. julija 2021
Tenis • 1. državna liga (m)
Mladinsko DP
Triglav še enkrat 'previsok' za Ptujčane
Junija so bile na sporedu tekme 1. in 2. državne lige za člane ter 1. lige za članice.
1. moška liga
V	1. ligi so v skupinskem delu člani TK Terme Ptuj, ki so ga pod vodstvom Luka in Tonija Hazdovca zastopali Blaž Vidovič, Filip Jeff Pla-ninšek, Jan Kupčič, Žiga Kovačič in Tim Krstulovič, odigrali zelo dobro. V vsakem krogu so odigrali pet posamičnih in dve tekmi dvojic, zmagali pa so v vseh treh dvobojih.
Skupina B
Rezultati ekipe TK Terme Ptuj:
1.	krog: Terme Ptuj - Spin Medvode 6:1;
2.	krog: Terme Ptuj - ŽTK Maribor
5:2;
3.	krog: Branik Maribor - Terme Ptuj 1:6.
1.TK	TERME PTUJ 3 3 0 +13 8
2.	ŽTK MARIBOR	3 2 1 +5 5
3.	TK BRANIK MARIBOR 3 12 +3 4
4.	TK SPIN MEDVODE 3 0 3 -17 0 Skupina A
1. Triglav Kranj 8, 2. ŠD LTA 5, 3. TD Slovan 4, Maja Matevžič o točk.
V	nadaljnje tekmovanje so se uvrstile po tri najboljše ekipe iz vsake skupine, pri čemer sta bili zmagovalki skupin neposredno uvrščeni v polfinale. Ptujčani so se tam pomerili z ekipo TK Branik Maribor, ki je bila v četrtfinalu boljša od ŠD LTA. Tudi v drugo so bili Ptujčani uspešnejši in so se z rezultatom 5:2 uvrstili v veliki finale.
Finalni obračun je bil ponovitev lanskega, ko sta se v Kranju za naslov najboljše ekipe v državi udarila Triglav in Ptuj. Lani je bil izid 5:0 v korist Gorenjcev, ti pa se tudi tokrat niso pustili presenetiti in so slavili z izidom 4:1. Edino točko za Štajerce je dobil Tin Krstulovič.
Ptujčan Tom Crnjakovič državni prvak do deset let
- s L s«
r-- •■■■■■ .-. .. f. .V-"* ___
■■, ■
-
Ekipa teniškega kluba Terme Ptuj
Foto: Teniška zveza Slovenije
TK Triglav Kranj - TK Terme Ptuj 4:1
Matic Dimic - Blaž Vidovič 6:2, 7:5 Matjaž Jurman - Jan Kupčič 7:6(6), 6:4 Aljaž Jakob Kaplja - Žiga Kovačič
7:5, 3:6, 10:4
Iztok Kukec - Tin Krstulovič 3:6, 4:6
Grega Žemlja - Tilen Kovač 6:0, 6:1.
1. ženska liga
V 1. ženski ligi je letos nastopalo
osem ekip, ki so odigrale ligo po sistemu izpadanja. Ekipa TK Terme Ptuj je bila 2. nosilka, zastopale pa so jo Tara Gorinšek, Maja Makorič in Tinkara Kovač.
V četrtfinalu so varovanke trenerja Luka Hazdovca zmagale brez boja, v polfinalu pa je bila njihova tekmica ekipa TK Branik Maribor A, za katero je nastopala tudi nekdanja ptujska igralka Nina Pliberšek. Prav ona je prva priborila točko svoji ekipi, v nadaljevanju pa sta svoje dodali še njeni kolegici, ki sta bili bolj zbrani v izjemno napetih končnicah.
Footgolf • Slovenska footgolf liga 2021
Polfinale: TK Branik Maribor A - TK Terme Ptuj 3:1
Pija Brglez - Tara Gorinšek 2:6, 7:5, 11:9
Nina Pliberšek - Tinkara Kovač 6:3, 6:2
Anja Gal - Maja Makorič 7:5, 5:7, 11:9
Brglez/Gal - Gorinšek/Makorič 6:7(5), 5:7
V finalu je v mariborskem obračunu slavila ekipa ŽTK Maribor (3:0), za katero je uspešno igrala tudi Nika Strašek.
JM
Kar sedem mladih članov Šahovskega društva Ptuj je nastopilo na posameznem državnem prvenstvu, ki je potekalo v Termah Čatež v organizaciji Šahovske zveze Slovenije. Najboljši med njimi je bil najmlajši, Tom Crnjakovič, ki je v konkurenci fantov do deset let osvojil naslov državnega prvaka in si priboril pravico nastopa tako na svetovnem prvenstvu kot na prvenstvu Evropske unije.
Da lahko poseže po najvišjih mestih, je Tom Crnjakovič dokazal že v prvih treh krogih, ko je trikrat zapored zmagal in ob tem premagal tudi prvega nosilca. Edini poraz je doživel v četrtem krogu, potem pa je do konca nanizal še pet zmag, tudi proti drugemu in tretjemu nosilcu. Tako je nasledil klubskega prijatelja Tilna Kovačca, ki mu je to uspelo lansko leto v konkurenci do 12 let. Tudi letos je Tilen pokazal odlično igro, saj je v najštevilčnejši skupini do 12 let osvojil odlično 4. mesto. Njun uspeh sta dopolnila še Mihael Kukovec in Anej Levanič ter tri klubske članice v konkurenci do deset let. Najuspešnejša med njimi je bila Zoja Pintarič prav tako na četrtem mestu.
»Zelo sem ponosen na uspehe naših mladih članic in članov, ki kažejo izreden talent in odgovoren pristop. Verjamem, da se bo o njih v prihodnjih letih še veliko slišalo. Ker so vsi še osnovnošolci, gre zahvala vodstvom šol, ki jim omogočajo treninge in nastope, prav tako pa tudi
njihovim staršem za vso podporo,« je svoje misli strnil predsednik ŠD Ptuj in glavni trener, MM Danilo Polajžer.
Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli pokale ter možnost kategorizacije po pravilniku OKS-ZŠZ, zmagovalci in drugouvrščeni so si priborili pravico nastopa na svetovnem oziroma evropskem prvenstvu, zmagovalci do osem, deset, dvanajst in štirinajst let še dodatno nastop na prvenstvu Evropske unije, do šestnajst in osemnajst let pa nastop na izbranem mednarodnem turnirju v dogovoru s ŠZS. S ptujskega območja je treba izpostaviti še uspeh Nike Kralj iz Gorišnice, ki je v konkurenci deklet do 16 let osvojila 2. mesto z enakim številom točk kot zmagovalka.
Rezultati za kategorije, v katerih so nastopili Ptujčani:
-	fantje do 10 let: 1. Tom Crnjakovič (ŠD Ptuj) 8 točk, 2. Anže Daničič (ŠK Triglav Krško) 7,5, 3. Leonard Červek Roškarič (ŽŠK Maribor-Poli-gram) 7 ...
-	fantje do 12 let: 1. Jernej Kozlo-vič (ŠK Val Koper) 8,5 točk, 2. Igor Jalovec (ŠD Kočevje) 8, 3. Bruno Glas (ŠK Triglav Krško) 6, 4. Tilen Kovačec 6 ... 7. Anej Levanič 5 ... 12. Mihael Kukovec 4,5 (vsi ŠD Ptuj) ...
-	dekleta do 10: 1. Anja Beber (ŠK Postojna) 7 točk, 2. Simona Au-guštin (ŠD Mengeš -Trzin) 6, 3. Sofija Timagina (ŠK Postojna) 5, 4. Zoja Pintarič 3 ... 5. Eva Medik 3 ... 7. Alisa Beranič 1,5 točke (vse ŠD Ptuj) ...
Silva Razlag
Smetano pobrali igralci iz Bovca
Atletika • Tekmovanje za invalide na Ptuju
Na Ptuju je v nedeljo potekal 3. krog slovenske footgolf lige, nastopilo je več kot 60 igralcev in igralk. Domači tekmovalci, ki so se v preteklih krogih redno uvrščali na stopničke, tokrat niso imeli svojega najboljšega dne, čeprav so se v absolutni konkurenci štirje uvrstili v najboljšo deseterico.
Največ uspeha so imeli tokrat člani FGK Posočje Bovec, saj so slavili v članski in veteranski konkurenci. Gaj Rosič je dosegel tudi absolutno najboljši rezultat - 12 udarcev
pod parom igrišča. Drugouvrščeni Admir Ičanovic je imel le en udarec več, tudi v ozadju pa so bili rezultati zelo izenačeni - s šestimi udarci pod parom je npr. Matic Marčič (FGK Ptuj) zasedel šele 16. mesto ...
Vrstni red:
člani:
1.	Gaj Rosič, FGK Posočje Bovec
2.	Admir Ičanovic, Sport Club M Olimje
3.	Mihael Wajs, FGK Pomurje
4.	Denis Mlekuž (Posočje Bo-
vec), 5. Mirnes Šišic (Sport Club M Olimje), 6. lan Emeršič, 7. Dejan Novak, 8. Boštjan Pek, 9. Iztok Ogrizek, 11. Miha Lešnik (vsi Ptuj) ...
ženske: 1. Nina Marič (Pomurje), 2. Nika Gerbec (Posočje Bovec), 3. Irena Krajnc (Ptuj);
veterani + 46: 1. Vasja Kovač (Posočje Bovec), 2. Renato Hvalec (Pomurje), 3. Nani Franc Matjašič (Sport Club M Olimje);
mladinci: 1. Anžej Kvas (Sport club M), 2. Enej Huber (Ptuj).
JM
Najboljša ekipa JV Štajerske Celje
Ptujski stadion je bil prizorišče zanimivega tekmovanja športnikov invalidov. V sedmih atletskih disciplinah se je pomerilo 26 tekmovalk in tekmovalcev iz petih regijskih društev od devetih, največ, deset, prav iz zmagovalne ekipe JV Štajerske.
Organizator 3. kroga atletske lige Zveze paraplegikov Slovenije je bilo Društvo paraplegikov Podravja s sedežem v Mariboru na čelu s pred-
sednikom Borisom Klepom. Odlične pogoje za tekmovanje jim je omogočil gostitelj, Zavod za šport Mestne občine Ptuj.
Tekmovalke in tekmovalci so se pomerili v sedmih disciplinah, in sicer tek (vožnja z vozički) na 100, 200 in 400 metrov ter metu diska, krogle, kopja in kija. Najboljši posamezni rezultat je v posebnem točkovanju dosegel paralimpijec Henrik Plank iz zmagovalne ekipe, in to v metu diska in metu kopja. Ekipa
Podravja kot organizator je v letošnjem ciklusu sodelovala prvič, njihovemu uspehu na 4. mestu pa je največ prispevala Hermina Namestnik v mestu diska in metu kopja.
Vrstni red ekip 3. kroga: 1. DP JV Štajerske 3.521,47 točke, 2. DP Ljubljanske pokrajine 3.005,76, 3. DP Prekmurje in Prlekija 2.446,77, 4. DP Podravja 2.272,59, 5. DP Koroške
1.778,19.
Silva Razlag
^ »
Utrinek s tekmovanja (na fotografiji Dejan Novak)
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju je potekalo zanimivo atletsko tekmovanje invalidov.
Šah
petek • 2. julija 2021
Šport
ŠtajenkiTEBMK 19
Košarka • Košarkarski klub Drava Ptuj
Košarkarji Drave uspešno končali tekmovalno sezono
Tekmovalna sezona 2020/21 mlajših košarkarskih selekcij je bila precej spremenjena in okrnjena. Ne glede na vse, kar je prinesla epidemija koronavirusa, je bila uspešna za Košarkarski klub Drava Ptuj. Ta je imel v tekmovanjih, ki sodijo pod okrilje Košarkarske zveze Slovenije, v ligaška tekmovanja vključene tri selekcije: U-15, U-17 in U-19.
Najmlajšo je treniral in vodil Jure Neudauer, medtem ko je ostali dve usmerjal Dušan Lubaj. Mladi so se na tekmah predvsem učili in niso zabeležili odmevnejših rezultatov, medtem ko so bili uspešnejši starejši igralci. Ti so sicer imeli v prvem delu tekmovanja, v katerem so se potegovali za igranje v prvih ligah, precej smole, zaradi česar jim ni uspelo napredovati. Tako so nadaljevanje odigrali v 2. državni ligi, kjer so oboji zmagali v svojih igralnih skupinah.
Selekcija U-17 je zmagala na vseh sedmih tekmah, selekcija U19 pa na treh tekmah. Najboljši posamezniki pri U-17 so bili Jan Benko, Luka Hab-
janič, Gašper Turk, Jan Rebernišek, Vasja Koren in Tjaž Intihar, pri U-19 pa izstopata Mihec Korpič Lesjak, ki je bil tudi najboljši strelec lige, in Vid Kozel, ki je bil tretji najboljši strelec lige. Gre za nadarjene igralce, ki so trenirali po štirikrat na teden v Športni dvorani Gimnazije Ptuj.
O minuli sezoni je Dušan Lubaj dejal: »Sezona je bil glede na vse kar uspešna. Selekciji U17 in U19 sta pokazali svojo kakovost, medtem ko čaka ekipo U15 še veliko dela. Pri starejših ekipah sem videl lep napredek v vseh elementih košarkarske igre, prav tako pa so pokazali svoj pravi karakter na težkih tekmah z močnimi tekmeci. Sam sem zagovornik hitre igre z dobrimi strelci, kar pomeni, da zna vsak igralec zadeti koš. Za doseganje košev imamo naštudiranih pet, šest zelo učinkovitih akcij. Te smo dobro izpeljali, saj smo z napadalno in hitro igro dosegli večino zmag.«
V prejšnjih treh letih so igralci KK Drava uspešno igrali v 1. državni košarkarski ligi s selekcijama U-15
in U-17. Prav igranje v prvih ligah s selekcijama U-17 in U-19, ki bosta zaradi spremembe starostnega režima prihodnjo sezono U-18 in U-20, je glavni cilj ptujskega kluba.
Naslednji velik cilj je, da bi po dolgih letih vlaganja v mlade igralce v sezoni 2022/23 imeli člansko ekipo, ki bi nastopala v najnižji ligi, ki jo organizira KZS. Prav tako imajo cilj okrepiti delo z mlajšimi selekcijami U-9, U-11, U-13 (op. p., te so letos pod vodstvom trenerja Dušana Lu-baja vadile trikrat na teden v šolski telovadnici OŠ Olge Meglic) in U-15, kar pomeni, da naj bi priključili v trenažni proces dva nova trenerja. Ta bosta predvsem veliko delala z najmlajšima skupinama košarkarjev selekcij U-9 in U-11, ki bodo imele v šolskem letu 2021/22 dvakrat tedensko brezplačno vadbo. Ob teh ciljih pa za prihodnje leto v KK Drava Ptuj planirajo, da bi ponovno zaigrali na močnem mednarodnem turnirju Globelbasketu, ki bo potekal v španskem Lloret de Maru.
David Breznik
Nogomet • Turnir v Rogoznici
Mladi odigrali kar 27 tekem
V športnem parku Rogoznica je junija potekal turnir Youngstars cup 2021, ki se ga je udeležilo 10 ekip starostne kategorije U-10: NK Drava, Aluminij rdeči, Aluminij beli, Maribor rumeni, Maribor vijolični, NK Tabor, NK Gorišnica, Galič A, Galič B in Jarenina.
Skupno je v vseh ekipah nastopilo 85 igralcev, odigrali pa so 27 tekem. Vsi nastopajoči so bili nagrajeni z medaljo, izbrani pa so bili tudi najboljši vratar, igralec in strelec turnirja. Zmagala je ekipa Maribor vijolični, ki je v finalu ugnala kolege iz ekipe Maribor rumeni, za njima sta se zvrstili ekipi Drava Ptuj in NK Tabor Maribor.
UR
Utrinek s turnirja v Rogoznici
Judo • Judo klub Drava Ptuj
Šolsko leto zaključili s polaganjem pasov
V Judo klubu Drava Ptuj vadijo in so obenem vključene v tekmovalni sistem vse starostne kategorije.
Prva, najmlajša skupina je v preteklem šolskem letu vadila v okviru programa Judo za najmlajše - naučimo se padati. To skupino vodi in trenira diplomantka Fakultete za šport Silva Čuš. V šolskem letu 2020/21 je vadba potekala v septembru in oktobru, nato pa spet v maju in juniju. Kljub izpadu terminov zaradi epidemiološke situacije so najmlajši športniki in
športnice izvedli demonstracijo juda s polaganjem pasov, ki je bilo v sredini junija. Program so si ogledali tudi starši.
Pomemben vidik treniranja juda je napredovanje po pasovih, s katerim se judoistom priznava dosežen tehnični napredek. Je tudi eden izmed važnejših motivacijskih faktorjev za še bolj zavzeto vadbo mladih športnikov. S programom Judo zveze Slovenije je določena vsebina posameznih tehnik, prav tako pa so podane
Foto: arhiv Košarkarskega kluba Drava Ptuj
Ekipa U-17 KK Drava (od leve): trener Dušan Lubaj, Luka Drahush, Vasja Koren, Gašper Turk, Luka Habjanič, Tjaž Intihar, Jan Rebernišek, Jan Benko in Marko Cigula
Mali nogomet • Veteranska liga Slovenskih goric
Liga z izjemno igralsko udeležbo
Ob koncu julija se je s podelitvijo pokalov najboljšim zaključila letošnja Veteranska liga Slovenskih goric, kjer je naslov prvakov osvojila ekipa Vitomarci Car mont.
Liga je bila eno od osrednjih nogometnih tekmovanj te pomladi v širšem prostoru, saj je v njej nastopilo polno znanih imen iz sveta nogometa, predvsem v ekipah Picerije pri Mici, Vitomarcev in Mizarstva Širovnik Selce, za katere so med drugimi nastopili Pavlovič, Nastja in Aleš Čeh, Žnuderl, Golob, Jolič, Mitrakovič, Šnofl, Karič, Rusmir...
Tekme so potekale ob petkih in nedeljah po raznih igriščih sodelujočih klubov iz Slovenskih goric (Vi-tomarci, Voličina, Gabrnik, Cerkve-njak, Lenart ...), bile so zanimive in napete, zato si jih je ogledalo veliko gledalcev. Vse tekme je sodil priznani sodnik Dušan Turk, vodja tekmovanje pa je bil Peter Gomzi.
Končni vrstni red:
1.	VITOMARCI CAR M. 16 15 O 1 101:34 45
2.	PICERIJA PRI MICI 16 12 0 4 85:32 36
3.	SELCE ŠIROVNIK 16 11 0 5 81:49 33
4.ANTUJ	16 9 1 6 55:36 28
5.	TIAMO SMOLINCI 16 9 1 6 53:53 28
6.	ZAVRH VETERANI 16 5 1 10 56:66 16
7.	ZVONE TEAM 16 3 2 11 49:87 11
8.	ŠD ŽERJAVCI 16 3 1 12 43:101 10
9.	LORMANJE 16 1 2 13 27:87 5 Najboljši strelci: 27 golov: Zoran
Pavlovič (Vitomarci Car mont); 24 golov: Gorazd Šunko (Zavrh Veterani); 16 golov: Boris Krček (ŠD Žerjav-ci); 15 golov: Bojan Zrnko (Selce Mizarstvo Širovnik) in Martin Šimunek (Antuj)...
Najboljši igralec lige: Željko Mitrakovič (KMN Vitomarci Car mont).
Najboljši vratar: Boštjan Kranjc (Picerija Pri Mici).
UR
tudi starostne omejitve. Stopnje šolskih pasov si sledijo po vrstnem redu od 10 proti 1, pri čemer 1 pomeni 1. Kyu rjavi pas, ki je predsto-pnja mojstrskega. Mladi športniki so osvojili prvo klubsko stopnjo: IX. kyu - Nejc Korošec; X. Kyu: Ema Štumberger, Jaka Čuš, Jakob Kozel Jus, Maks Svenšek, Tibor Veber, Mik Krapša, Anej Kostanje-vec, Anej Kocmut, Matic Biškup, Neo Voršič, Urban Vrabl, Leon Zo-tlar in Matic Zavratnik.
David Breznik
Zmagovalna ekipa letošnje veteranske lige Slovenskih goric - KMN Vitomarci Car mont
Ples • Ana Ekart in Vincenzo Chianese
Dve državni prvenstvi,
dve drugi mesti
Po daljšem premoru sta bili končno izvedeni dve težko pričakovani državni prvenstvi v plesu. V za-
četku meseca je v Radljah ob Dravi potekalo državno prvenstvo v standardnih, prejšnji konec tedna pa v Račah še v latinskoameriških plesih.
Ana Ekart in Vincenzo Chianese sta v obeh kategorijah zasedla 2. mesti. Oba naslova državnih prvakov sta osvojila Maša Kastelic in Akim Pekunov. Oba omenjena
plesna para sta si tako priborila nastop na svetovnem in evropskem prvenstvu - svetovno prvenstvo bo v sredini septembra v standardnih plesih v Brnu. Ana in Vincenzo sta prepričana, da bosta imela tu možnost dokazati, da sta premagljiva tudi državna prvaka.
UR
Verona Open
Po uspešnih nastopih na državnem prvenstvu sta se Ana Ekart in Vincenzo Chianese odpravila v Italijo, kjer sta nastopila na velikem mednarodnem tekmovanju v Veroni. Tudi tam sta se odlično odrezala in v standardnih plesih med 172 pari osvojila odlično 6. mesto. V latinskoameriških plesih je tekmovalo 128 parov, slovensko-italijanski par pa je zasedel 12. mesto.
»Zadovoljna sva z nastopi, še vedno pa vidiva, v katerih prvinah se lahko izboljšava, kar bo tudi najin glavni poudarek na treningih,« sta sporočila iz Italije.
20 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 2. julija 2021
Medsebojno spoštovanje in dialog - pot do skupnega cilja
Na Ptuju, kjer ne manjka sončnih dni, čas po novem kaže tudi največja vodoravna sončna ura v Sloveniji, ki vedno kaže pravi čas, le sonce mora sijati. „Sonca v zgodovini na Ptuju ni nikoli manjkalo. Enkrat sije bolj, drugič manj, vedno pa sije vsem ljudem. Zgodovinski roman Branka Cestnika nosi naslov Sonce Petovione. Torej je sonce nekako simbol ljudi in
zgodovinskih obdobij našega mesta. Naj bo kamenček zgodovine tudi ta sončna ura,"je povedal predsednik TD Peter Pribožič, kije povabil k srečevanju in druženju ob sončni uri, da postane nova turistična atrakcija Ptuja zanimiva za domače in tuje turiste.
Ptuj • Največja vodoravna sončna ura
Ptuj se ponaša z največjo vodoravno sončno uro v Sloveniji.
hR
Foto: Črtomir Goznik
Sončna ura in lipa, ki je bila na prostoru ob cerkvi sv. Ožbalta posajena ob rojstvu države, naj bosta znamenji ponosa, da živimo v samostojni Sloveniji. Sončna ura je najstarejši merilnik časa, ki se nikoli ne pokvari. S premerom 15 metrov je zagotovo nova atrakcija najstarejšega slovenskega mesta, kjer sončne ure niso redkost; ena je v njeni neposredni bližini, na steni cerkve sv. Ožbalta.
Pribožič je na slovesnosti ob
odprtju sončne ure posebej pozdravil prof. dr. Jožeta Osterca, ministra za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo v osamosvojitveni vladi, ptujsko županjo Nuško Gaj-šek ter druge goste. Posebej pa se je zahvalil p. Mateu Sentesu, župniku pri sv. Ožbaltu, p. Andreju Fegušu, župniku vseh ptujskih župnij, in p. Milanu Kosu, gvardi-janu minoritskega samostana na Ptuj, da je TD Ptuj lahko ob cerkvi sv. Ožbalta postavilo sončno uro.
Avtor sončne ure je urar Boštjan Pavlic iz Domžal. Za umestitev sončne ure in načrt sončne ure je poskrbel krajinski arhitekt Boštjan Vauda, ki je imel veliko dela tudi z urejanjem dokumentacije za njeno umestitev, kar je na Ptuju znan problem.
Za postavitev ure se je Pribožič zahvalil delavcem podjetja Javne službe Ptuj. Izvedli so vsa gradbena dela, zasadili cvetlično polje ure in grede ob njej ter skrbijo za
zalivanje. Dom upokojencev Ptuj pa je ob sončni uri postavil klop, da se bodo tudi njihovi stanovalci lahko za dlje časa ustavili ob njej. Turističnemu društvu Ptuj je ob podpori MO Ptuj in Javnih služb pri izvedbi projekta sončne ure pomagal tudi Las - bogastvo podeželja ob reki Dravi in Slovenskih goric.
„Imeti državo, pomeni tudi odgovornost"
Slavnostni govornik ob odprtju sončne ure je bil Jože Osterc, ki je izpostavil:„Pred 30 leti smo Slovenci doživeli pomlad vseh pomladi. Osamosvojitev Slovenije je najpomembnejše dejanje v zgodovini slovenskega naroda. 0 tem dejanju so sanjali številni rodovi Slovencev. Sedaj je čas za aktivno državljanstvo. Imeti državo pomeni tudi odgovornost. Težka in zahtevna pot je pred nami. Toda ohraniti je treba upanje, korak za korakom bo šlo. Resničnost teh besed čutimo vsak dan!"
Pot do skupnega cilja pa zahteva medsebojno spoštovanje in dialog, ki nam ga pogosto primanjkuje. „Vsem nam sveti isto sonce, vsem nam bo sončna ura vedno kazala isti čas. S tem pa nas bo stalno spominjala, da smo se ved-
no dolžni vsi prebivalci Slovenije vzajemno truditi za vsestransko uspešno državo, prelepo Slovenijo in v dobro vseh njenih prebivalcev."
Županjo Nuško Gajšek veseli, da tudi na takšen način, kot je odprtje sončne ure, praznujemo rojstni dan naše domovine. Čestitala je TD Ptuj za idejo in izvedbo, ki ni bila lahka. Prepričana je, da bo
društvo tudi v prihodnje še presenetilo s kakšno idejo, projektom, ki bo obogatilo mesto.
Sončno uro je blagoslovil p. Matei Sentes. Z glasbenimi utrinki sta odprtje sončne ure pospremila Živa Horvat in Martin Kelc iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Prof. dr. Jože Osterc: "Vsem nam sveti isto sonce, vsem nam bo sončna ura vedno kazala isti čas."
Cirkulane • Danijel Polajžer s tamburico in ustno harmoniko
Pozdrav pomladi, pozdrav poletju
Dolgo je že od tega, ko smo skupaj sedeli v publiki na kakšnem izmed dogodkov, kijih pripravljajo člani društev. Danijel Polajžer, ki ustvarja pod imenom Mi trije, je v nedeljo pripravil koncert na dvorišču OŠ Cirkulane-Zavrč.
Foto: Arhiv KD Cirkulane
Utrinek s prireditve Pozdrav pomladi
S koncertom smo želeli povezati dve plati, pomlad in prijateljstvo, ki seje skozi dolga leta Polajžerjevega ustvarjanja napletlo med sodelujočimi. Prva točka je bila pesem Pozdrav pomladi, ki jo je ustvaril Danijel, zapeli smo jo skupaj Danci, oziroma Mi trije, ter Brane in Petra.
Zakaj Mi trije, ko pa je na odru sam? Z nasmehom odgovori, da so ga na kakšnem izmed njegovih nastopov ob koncu počakali meniji za tri, ne zgolj za enega. Mi trije torej pomenijo njega, njegovo ustno harmoniko ter njegovo tamburico, ki ga spremlja že mnoga leta.
Prireditev sem na humoren način povezovala Petra, kar v pristni domači govorici (belanščini) in predstavila vse nastopajoče. Med njimi je bil Milan Fridauer - Fredi, ki je prebiral svoje aforizme, njegova žena Aljana pa je poskrbela za živahno karikaturo na tematiko pomladi, tik za njim pa se je na odru predstavil Vareški slavček, Nejc Kralj. Da pa mlada in malo manj mlada generacija odlično sodelujeta na odru, so pokazali tudi Ljudski pevci iz Cirkulan, ki so se Nejcu pridružili ter kasneje tudi sami zapeli pesmi o Cirkulanah ter takšno, ki jih je spominjala na njihove mladostne dni. Kako je bilo nekoč, je zapel tudi Ivan Švajgl, zbrane pa je pozdravila in pohvalila tudi cirkulanska županja Antonija Žumbar.
Tudi člani cirkulanske folklorne skupine nismo manjkali na prireditvi, dvema izmed plesalcev smo omogočili premierni nastop. Zaključni del pa je pripadel dvojici Halonga potepuha, ki sta s skupnim nastopom na odru podoživela njune pomladne dni.
Petra Kolednik
Ormož • Sprejem veteranov vojne za Slovenijo
Tradicija veteranov ostaja
Na predvečer dneva državnosti je župan občine Ormož Danijel Vrbnjak sprejel in nagovoril veterane vojne za Slovenijo ter se jim zahvalil za doprinos, trud in konstruktivno sodelovanje z Občino Ormož skozi vsa ta leta z željo, da tako ostane tudi vnaprej.
Zaslužni dobitniki plaket in zahvalnih listin
Predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS vzhodnoštajerske pokrajine Miran Fišer pa je zbrane opomnil, da dogodki na ormoškem mostu, v Središču ob Dravi in na Kogu presegajo domišljijsko predstavo vojne, ki si jo otroci danes oblikujejo ob gledanju vojaških filmov: »Vojna, takšna, kot vojne so, je bila med nami v naših krajih, mi pa smo vse to znali prenesti. Tudi takrat, ko smo začutili, da smo zmagovalci, nismo popustili vajeti. To je tista redka razsežnost v zgodovini in prav je, da to spoštujemo. Iz naše domovine je treba napraviti uspešno državo, za katero smo se postavili. Prepričan sem, da nihče od nas ni toliko naiven, da bi verjel, da nam bo sreča sama po sebi dana. Za njo se moramo truditi, si prizadevati in iz današnjega dne graditi lepši jutri.«
Letos so bronasto plaketo za požrtvovalno delo v ZVVS prejeli Stanislav Belšak, Dušan Bombek in Ivan Puk-lavec, zahvalni listini za nesebično pomoč pripadnikom TO v letih 1990 in 1991 sta šli v roke družine Meško iz Svetega Tomaža in Ivana Švajgla, dr. Jurij Ferme je prejel spominsko plaketo ZVVS.
Ob dnevu državnosti in 30-letnici slovenske samostojnosti je župan občine Ormož v spremstvu predstavnikov veteranskih organizacij položil cvetje k pomniku vojne za Slovenijo v ormoškem parku.
Darja Žganec Horvat
Foto: DZH
torek • 29. junija 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
Ormož • Predstava baletnega oddelka GŠ Ormož
Balet Pepelka na odru
Balerine Glasbene šole Ormož so bile tudi v letošnjem šolskem letu zelo aktivne. Nekatere izmed njih so se maja udeležile Mednarodnega plesnega festivala, vse skupaj pa so se predstavile še v baletni predstavi Pepelka.
Foto: DZH
Balerine GŠ Ormož z mentorico Petro Turk
Šest deklet z oddelka za balet iz Glasbene šole Ormož, se je letos maja skupaj z mentorico Petro Turk udeležilo Mednarodnega plesnega festivala ROLLY OPEN 2021, ki je potekal v Rogaški Slatini. Aurora Nedog, Ivona Nedog, Ema Šoštarič in Ana Štibler so z »variacijo Španke« osvojile srebrno priznanje. V solo kategoriji je Riana Jaušovec prejela srebrno priznanje, Lina Šnajder pa je bila dobitnica srebrnega elitnega priznanja.
Vseh 14 ormoških balerin pa je minuli konec tedna zaplesalo še na odru pred Grajsko pristavo, kjer so se predstavile z baletom Pepelka. Plesno zgodbo so želeli usvojiti že v lanskem šolskem letu, vendar jim takratne koronske razmere tega žal niso dopuščale. Po besedah njihove mentorice Petre Turk so »predstavo, v kateri plešejo dekleta od četrtega pa vse do šestnajstega leta starosti, pripravljale tri mesece in pol. Majhna skupina je od prisotnih deklet zahtevala veliko aktivnosti, vendar so marljive balerine predstavo o odraščajoči deklici s srečnim koncem lepo odplesale in z njo popestrile večer številni predstave željni publiki.«
Darja Žganec Horvat
Središče ob Dravi • Sprejem osnovnošolcev pri županu
Nenavadno, a uspešno leto
Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je sprejel učence, ki so v domači osnovni šoli izstopali po svojih dosežkih. Med tremi devetošolci si je to čast prislužil tudi četrtošolec Tai Perič, ki je osvojil 3. mesto na državnem tekmovanju v hitrem računanju.
Foto: DZH
Župan Jurij Borko, ravnateljica Jasna Munda in najboljši na šoli
Vrata učilne zidane so s povprečjem 4,5 in več skozi celotno osnovnošolsko izobraževanje za sabo zaprli Matevž Lobnikar, Maja Lazar in Pia Kuharič.
Kot je povedala ravnateljica Jasna Munda, je bilo letošnje leto posebno, saj je izpadlo kar nekaj tekmovanj. Zato v tekočem šolskem letu niso organizirali izbora za naj učenca in naj športnika, saj po besedah ravnateljice »ni bilo dovolj priložnosti, da bi se s svojimi dosežki izkazali vsi učenci in tako izbor ne bi bil pošten«.
Učenci 9. razreda so na nacionalnem preverjanju znanja pri vseh predmetih skoraj za 10 % povprečnih točk presegli svoje vrstnike v Sloveniji, nadpovprečno so se odrezali tudi učenci 6. razreda.
Darja Žganec Horvat
Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za i£S in Android naprave
Ptuj • OŠ Olge Meglic v projektu, ki povezuje in bogati
Korak k Sončku
Šestošolci OŠ Olge Meglic so bili v minulem šolskem letu del projekta Korak k Sončku. V sodelovanju z društvom Sonček so obiskali uporabnike Varstveno delovnega centra in se preizkusili v vlogi učitelja nemškegajezika.
Foto: OS Olge Meglic
Šestošolci OŠ Olge Meglic so pri učenju nemškega jezika pomagali uporabnikom Sončka.
Kot so povedali učenci 6. a, so se projekta zelo razveselili in se takoj lotili priprav. Razvrstili so se v skupine, si med seboj razdelili naloge in se dobro pripravili na poučevanje.
Srečanje z varovanci je potekalo petkrat v maju in juniju, pri čemer so upoštevali zaščitne ukrepe. Obravnavali so različne teme, kot so osnovni pozdravi, števila, barve, kako predstavimo sebe in druge ter nemško-angleške besede.
Kot so povedali šestošolci, so bili zelo presenečeni nad njihovim znanjem nemščine, predvsem pa nad tem, kako veliko so si zapomnili. »Naša družba jim je koristila, saj je za njihovo rast zelo dobrodošel občutek spre-jetosti v družbi. Upamo, da so iz naših zabavnih ur nemščine veliko odnesli, mi pa smo spoznali veliko dobrih in nasmejanih ljudi in postali veliko bolj empatični do drugačnih. Videli in spoznali smo, da je njihov način življenja in stik
z ljudmi podoben našemu,« so svoje izkušnje strnili sodelujoči v projektu.
Njihovo druženje se bo nadaljevalo tudi v novem šolskem letu, saj so jih povabili, da se jim pridružijo pri urah nemščine v prostorih šole.
Kaj so o projektu povedali nekateri učenci
Matjaž Habjanič: »Projekt kot celota se mi zdi zelo pomemben.
Med seboj se razlikujemo in zelo pomembno je, da se imamo radi in znamo sprejeti drug drugega ne glede na zunanjost ali druge posebnosti. Zelo sem vesel, da sem imel priložnost sodelovati pri tako odličnem projektu.«
Tajda Grah: »Ko smo bili v društvu Sonček, sem se v vlogi učiteljice zelo zabavala. Pri učencih sem takoj opazila, kako so se trudili in se z veseljem učili nemškega jezika. Zelo so me presenetili, saj so si snov hitro zapomnili. Ta
obisk bi še enkrat z veseljem ponovila.«
Nace Kolar: »To druženje je bilo zame zelo lepo. Razumem ljudi, ki imajo težave, saj imam brata, ki je invalid. Hodi na različne terapije, da mu olajšajo njegov vsakdan. Star je petnajst let in obiskuje Dnevni center v Dornavi. Je tudi zelo dober 'računalničar' in za svoje sposobnosti obvlada svojo tablico. Vsem polagam na srce, da sprejemajo vse ljudi, četudi so drugačni.«
EK
Lenart • Energetska prenova stavbe osnovne šole v Voličini
Sanacija skozi javno-zasebno partnerstvo
S skoraj 685.000 evrov vredno investicijo bo stavba voličinske osnovne šole celovito energetsko obnovljena: izolirani bodo fasada, streha in tla, bolj varčno bo tudi ogrevanje in prezračevanje.
Ker gre za finančno zahteven projekt, so se na občini Lenart priključili občinama Podlehnik in Sveta Ana; skupaj tvorijo konzorcij Občine Podlehnik, Lenart in Sveta Ana in se kot taki prijavljajo na razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2021, 2022 in 2023. Zakaj konzorcij? Vlagatelj mora namreč izkazati dovolj visoko vrednost projekta, da je upravičen do 49 odstotkov sofinanciranja upravičenih stroškov iz blagajne evropske kohezijske politike. Ker torej posamezne sanacije občinskih objektov niso dovolj »drage«, so se tri občine odločile na razpis kandidirati skupaj.
Občina Lenart bo, kot rečeno, energetsko sanirala stavbo OŠ Vo-ličina, občina Podlehnik prav tako šolo in medgeneracijski športni
park, pri Sveti Ani pa se bodo lotili energetske obnove šole v središču občine in v Lokavcu, energetsko varčnejša pa bo po novem tudi občinska stavba.
Konzorciju je sodelovanje v projektu ponudilo ptujsko podjetje Plistor, in sicer v obliki javno-za-sebnega partnerstva za obdobje 15 let, v katerem bi za omenjene občinske objekte prevzeli energetsko upravljanje in poskrbeli za zmanjšanje stroškov pri porabi energije.
»Zdaj nas čaka še kar nekaj 'pa-pirologije'. Potrditi moramo projektno dokumentacijo, sprejeti finančni načrt in dati zeleno luč za javno-za-sebno partnerstvo, da bomo novembra pripravljeni na prijavo na razpis,« je povedal lenarški župan Janez Kramberger.
Skupno je investicija ocenjena na
Foto: arhiv občine
Do prihodnjega leta bo stavba osnovne šole v Voličini celovito energetsko obnovljena.
slabih 1,547.000 evrov, od katerih je poldrugi milijon upravičenih stroškov. Občine bodo iz lastnih proračunov zagotovile dobrih 88.400 evrov, nekaj manj kot 751.000 evrov bo nepovratnih kohezijskih sredstev, dobrih 728.000 evrov pa
bo prispeval zasebni partner. Energetske sanacije vseh šestih javnih objektov naj bi bile končane sredi prihodnjega leta, ministrstvo za infrastrukturo pa naj bi občinam subvencije izplačalo do konca leta 2022.
SD
Polenšak • Društvo Oldtimer
Blagoslov traktorjev
Sredi junija so na Polenšaku tradicionalno blagoslovili traktorje, kmetijsko mehanizacijo in nekaj mopedov starodobnikov.
Blagoslov organizira društvo Ol-dtimer Polenšak, ki ga vodi predsednik Jožef Munda. V društvu je 53 članov, združuje jih veselje do sta-rodobnikov; večina jih ima v posesti traktorje, nekateri tudi avtomobile, mopede ali pa še kakšni posebni stari delovni stroj. V obdobju pred epidemijo so se člani društva Oldtimer Polenšak udeleževali vrste dogodkov v domači in sosednjih občinah. Upajo, da bo lahko tudi v prihodnje
tako, je ob letošnjem junijskem bla-	1 ™	Foto: mz
goslovu povedal Munda.	Polenški župnik Dušan Todorovič je najprej daroval sveto mašo, sledil je blagoslov traktorjev in drugih vozil pred
A/IZ cerkvijo, nato pa še zakuska.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
sreda • 23. junija 2021
PISANA ♦ ZABAVNA • AKTUALNA
PETEK 2. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica
8:25 Med Slo. osamosvojitveno vojno 9:35 Medn. Ilterarno-glasbenl dogodek 11:30 Cista umetnost - julij 12:00 Ptujska kronika 12:25 Glasba za vse 12:55 Pogled nazaj 13:15 70Tet dr. Ljudevita Pivka 14:05 Idealna linija 14:25 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 19:00 Obzornik TV Dravograd 19:50 Mali Prim 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:35 Pogled nazaj 22:00 Ptujska kronika 22:25 Pomurski tednik 23:00 Cista umetnost-julij 23:30 Minuta za Mestni svet 00:50 Videostrani SOBOTA 3. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:05 Idealna linija 8:20 Pogled nazaj
8:40 Medn. literarno-glasbeni dogodek 10:35 Med Slo. osamosvojitveno vojno 11:45 Zapuščina Štefke Cobelj 12:00 Pregled tedna 12:30 Cista umetnost-julij 13:00 Glasba za vse 13:30 Tadej Toš in odpadki 14:20 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 70 let dr. Ljudevita Pivka 19:45 Potovanje na luno 20:00 Pregled tedna 20:30 Cista umetnost-julij 21:00 Pogled nazaj 21:20 V pesmih je moje življenje 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Bralna značka za odrasle 00:10Videostrani
NEDELJA 4. julij
7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Zmajevska sulica 9:35 Medn. literarno-glasbeni dogodek 11:30 Cista umetnost - julij 12:00 Pregled tedna 12:30 Pogled nazaj 12:50 Glasba za vse 13:20 Minuta za mestni svet 14:25 Videostrani 17:05 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:45 70Tet dr, Ljudevita Pivka 19:35 Šport(no): Katja Babič 20:00 Pregled tedna 20:30 Glasbena osmica (tuja) 21:05 Čista umetnost-julij 21:35 Sport(no): Tamara Zidanšek 22:00 Ptujska kronika 22:25 Med Slo. osamosvojitveno vojno 23:35 Idealna linija 00:10Videostrani PONEDELJEK 5. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:05 Kuhinjica
8.55 Obzornik TV Dravograd 9:50 Medn. literarno-glasbeni dogodek 11:45 Film Campus 12:00 Pregled tedna 12:30 Cista umetnost-julij 13:00 Glasba za vse 13:30 Pogled nazaj 13:50 Idealna linija 14:10 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Cista umetnost-julij 19:25 Pogled nazaj 19:45 Risanke 20:00 Seja MS MO Ptuj 21:35 Pregled tedna 22:10 Mea Slo. osamosvojitveno vojno 23:20 Ptujska kronika 23:50 Minuta za mestni svet 01:20 Videostrani
Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 88028, info@petv.tv, www.petv.tv * telemach M;|[»1i,I.m1
SENČILA
VRATA
02 / 780 04 24 i
H
INFO@VRATA-TUNING.SI
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
0
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 9 5, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
2| J orodno ^Fabavne ^ lasbe
Petek, 3. septembra 2021
MSfe - £r]2 -f ^KsTii
Program TV Ptuj
3. in 4. julij 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Radio-Te-dnik Ptuj med osamosvojitveno vojno. Položitev venca pri spomeniku vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo na Vičavi. Odprtje razstave vojne za Slovenijo leta 1991, v Galeriji Magistrat. Dan državnosti, prireditev na ptujski mestni tržnici. Slavnostna govorka je bila Marija Hernja Masten,častna občanka MOP Novinarska konferenca ob vložitvi zahteve za izredno sejo Mestnega sveta MOP Turistično društvo Ptuj pri cerkvi sv. Ožbalta predalo namenu največjo sončno uro v Sloveniji. Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj odprlo nove prostore ZRS Bistra na Slovenskem trgu na Ptuju. Sprejem za ptujske naj dijake šolskega leta 2020/2021 v poročni dvorani Mestne hiše Ptuj. 6. seja Varnostnega sosveta Mestne občine Ptuj. Odprtje razstave, 30 let Ptuja v Republiki Sloveniji, v Salonu umetnosti na Ptuju. Odprta Domska kavarna v Domu upokojencev Ptuj. V sobotni večer in nedeljski dopoldan s priznanimi slovenskimi ansambli. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
SMO POOBLAŠČENI TRGOVEC STIH L
SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAROF V SERVISU KOSEC HITRO, KVALITETNO IN PO UGODNI CENI POPRAVIMO VAŠO VRTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO ŽAGO IN DRUGO VRTNO ORODJE. STROJ POTREBEN POPRAVILA LAHKO DOSTAVITE V VAM NAJBUIŽJI PRODAJALKI KZ PTUJ, Ml PA GA DOSTAVIMO NA SERVIS.
V»02 741 58 26
iTtTnTftFinl IrnftTFTiHTl
^LEGENDE!
MikiVlahovič,tMiran,RudaivVili Resnik, BožidŠr Wottand - Wolf f _ (¿Skupaj so stopili štirjf velikani « '-slovenske popularne glasbe!
Vesna Jevnlkar Samantha Mava Tereza KesovTfa
www.odkrito.si
NAPOVEDUJE SE
Poletni Kinodvor
TEREZA KESOVIJA
Prejela prestižno francosko priznanje za umetniško pot!
KOALA VOICE
Četrti studijski album Plata
VESNA JEVNIKAR
Človeka, ki ga igra, mora imeti rada
DAN KRIŽEVNIŠKEGA SOSEDA
Privabil vse generacije

+ TV SPORED
na 42 straneh
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Lady, za samo 3,99 EUR.
POLETNA LIZA MAJA Z RAZVEDRILOM ZA VSE ČLANE DRUŽINE
64 strani receptov, branja in nasvetov
+ 30 strani ugank za najmlajše
'■"-jF "	
••jLj&Is poletni	
¿M©8?>, obroki so	
* vi ti: ost	
Skutna torta z melono	
KAVA -ledena in osvežilna	
Testenine z lososom	
DomaČi ty>o%A j	jih ne smete spregledati!
PETRA GREINER, SLOVENKA LETA 2017
Tukaj so, ne glejte jih, kot da so vesoljci in podobno
POLETNO BRANJE
5 knjig, ki jih ne smete spregledati!
25 PISANIH KOPALK ZA VROČE POLETJE
Zagotovo boste našle
kakšne zase
k URBANI POBEG IZ r STRESA IN VROČINE
Vžl?pE'°™ Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.
sreda • 23. junija 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p,, 041610210 ali info@gozd-bioles.si
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841 ; janez.belec@gmail.com.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM breje plemenske svinje, odojke od 25 do 30 kg in prašiče od 100 do 300 kg. Tel. 041 728 016.
NESNICE, rjave, grahaste in črne, v začetku nesnosti. Naročila po telefonu 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23.
KUPIM krmo v balah - kocke. Telefon 031 326 682.
PRODAM piščance, hranjene samo s koruznim šrotom, po želji tudi očiščene. Tel. 040 764 020.
PRODAM odojke in enovrstni pobiralec koruze Tornado 35, lepo ohranjen. Tel. 031 552 910.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
Pogrešamo tvoj smeh, slišimo tvoj korak, zato pot vodi nas tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Alberta Zelenka
IZ PODVINCEV 4A
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izrekli spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, vsem govorcem za poslovilne besede, predstavnikom društev: PGD Podvinci, Društvu upokojencev Rogoznica, ČD Dornava, pevcem in rogistom za odpete in zaigrane pesmi.
Posebna zahvala pa gre Lovski družini Destrnik za prelep lovski pogreb.
Hvala tudi pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za opravljeno storitev.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za večno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Franc Petrovič
1. 3. 1945-9. 6. 2021
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, podarjene sveče in darovane svete maše. Hvala za lepo opravljen obred gospodu duhovniku, pevcem, govornici, godbeniku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
Potrebujemo dostavljalca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19.
RAZNO
PVC okna, vrata, senčila
KLIMO Samsung in 600 litrski pocinkani sod prodam. Tel. 041 728 945.
I
spomeniki police
Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice
amnoseK
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991
GSM: 031 584965
PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b
Videl in prevozil dežele sem tuje, tuje sem gledal nebo. Lepše pa sijejo zvezde tam, kjer tihi in večni je moj dom.
SPOMIN Janku Cafuti
*14.11.1949 f4.7. 2020 Z MEJNE CESTE
Mineva leto, kar po težki bolezni podal si nam roko in pomahal v slovo.
Zdaj sem tam, kjer ob sebi dobro jih poznam.
Hvala vsem, ki darujete za svete maše, prinašate cvetje, prižigate
sveče in postojite ob grobu.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
V spomin z nami za vekomaj: domači
PRODAMO - lično hišo (letnik 1928, prenova 2019, 91,8 m2) s sončno posestjo 20.266 m2 v Dravcih, občina Videm. Cena: 119.000 EUR. <^DC/AilAV 041 933 151 S> Rr/rlAX
im aoo ioi,	^ P0ET0V|0
02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio
ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. UŠ^
OBCiÄ, VRÄTÄ, SEKI^ILÄ
www.roletarstvo-arnus.si
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
www.novareha.si
Houa Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
PETEK, 2. iulij
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Oddaja Osnovne šole Gorišnica
09:40 Utrip Ormoža
10:50 Zašpilaj in zavriskaj po domače
12:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Glasbeni koncert v Cirkulanah
19:00 Alfi po Sloveniji - muzikanti Evrope
20:00 Seja sveta občine Gorišnica Gorišnica
21:50 Astro - v živo
23:00 Video strani
S P
NEDELJA, 4. iulii
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder
09:00 Praznovanje Dneva državnosti na Hajdini
10:00 Literarni večer na Hajdini
11:00 Praznovanje PGD Tržeč, dan gasilca GZ
13:00 Košnja trave na Polenšaku
13:40 Društvene igre na Polenšaku
15:00 Seja sveta občine Gorišnica Gorišnica
17:00 Majšperk - Ob Dnevu državnosti
18:00 Alfi po Sloveniji - muzikanti Evrope
19:00 Konec šolskega leta Majšperk in Dan državnosti
20:10 Polje, kdo bo tebe ljubil
21:30 Video strani
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
SOBOTA, 3. julij
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Seja sveta Markovci - posnetek
10:00 Utrip Ormoža
11:10 Ptujska kronika
11:45 Seja sveta Lenart - ponovitev
13:45 Seja sveta Občine Dornava - ponovitev
15:45 Video strani
17:00 TV prodaja
18:00 Majšperk - Ob Dnevu državnosti
19:00 Konec šolskega leta Majšperk in Dan državnosti
20:00 Mladinski glasbeni tabor v Markovcih
21:20 Ujemi sanje
23:00 Video strani
- č tn o.
ti" jČ co
< S Ü5
o3
CM CO
jO o
"D S
<o h-
PONEDELJEK, 5. iulii
: cm
00:00 08:00 08:30 09:45 10:50 12:20 12:50 13:50 14:30 18:00 20:00 21:20 23:00
Video strani Jutranja telovadba Praznik Lovske družine Ptuj Utrip Ormoža Ujemi sanje Ptujska kronika TV prodaja Video strani
Italijanska trgovina - v živo Praznovanje PGD Tržeč, dan gasilca GZ Mladinski glasbeni tabor v Markovcih Predavanje - Zdrave dietne sladice Video strani
K^eš - REVUA ZA PRAVI MOŽGANSKI PREPIH!
24 Štajerski
Križem kražem
sreda • 23. junija 2021
Dornava • Stanovanje 'na črno' pod šolsko streho
Ormož • Odprto poletno kopališče
Na obisku imajo kuno
Mokra zabava na bazenu
Pod streho OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi kraljuje kuna. Sprva je sploh niso opazili, ker gre za Sredi junija je kopališče v Ormožu odprlo svoja vrata vsem navdušencem kopanja. Kopalcem nočno žival Ponoči, ko je kuna aktivnaje namreč šola prazna.	sta na voljo športni in otroški bazen z vodno površino 430 m2.
Poslopje OŠ Dornava je montažne lesene izvedbe, kar pomeni, da kuna, ki je spreten glodalec, ni imela težkega dela, da je našla pot v objekt.
Ko je v eni od učilnic pričelo pošteno zaudarjati, so začeli odkrivati, od kod izvira neprijeten smrad. Domnevali so, da bi lahko popustila katera od cevi ali da bi šlo za kakšno drugo tehnično okvaro, kar bi lahko povzročilo smrad. Prišli so tudi do ideje, da bi lahko bila kuna. „Smrad smo pripisovali temu, da si je morda prinesla kakšen plen, ki bi lahko zaudarjal. Ko smo leseni strop odprli, smo ugotovili, da je žival tam opravljala svoje biološke potrebe ali drugače - nad učilnico je imela stranišče. Tako smo nedvoumno prišli na sled, da imamo v šoli na obisku kuno. Tako rekoč ima pri nas idealen hotel: prostora je pod streho ogromno, popoldan in ponoči je mir. Za pomoč smo zaprosili NIJZ, kjer so povedali, da je kuna zaščitena žival in naj se povežemo z lokalno lovsko družino. To smo tudi naredili. Trenutno jo preganjamo z glasbo: v učilnici, kjer smo našli njene sledi, imamo popoldan in ponoči prižgan radio. Potem ko smo strop odprli in jo pričeli motiti z zvokom, njene prisotnosti v tej učilnici več nismo zaznali. Možno je, da se je preselila kam drugam, streha na šoli je
velika. Med počitnicami bomo strop v učilnici v celoti odstranili in sanirali, prav tako bomo videli, v katere smeri ima kuna svoje poti. Poskusili jo bomo zvabiti in ujeti na human način in spustiti v gozd, naj si poišče življenjski prostor kje drugje. Zaenkrat ne vemo, ali je kuna ena ali jih je več, a domnevamo, da je ena," je pojasnil ravnatelj OŠ dr. Franja Žgeča Dornava Iztok Hrastar. Dejal je, da bo treba najti rešitev, kako podstreho zaščititi pred podobnimi neljubimi obiskovalci, najverjetneje s kakšno mrežo.
Na ugoden razplet neljube situ-
acije upa tudi dornavski župan Janko Mere, ki je poudaril, da je urejanje šole in vrtca ena od naložbenih prioritet prihodnjega obdobja. „Šli bomo v celovito energetsko sanacijo, za kar smo že naročili izdelavo energetskega poročila oziroma bilance. Slišati je, da bi lahko bil jeseni ponovno državni razpis za tovrstne projekte, zato intenzivno pričenjamo pripravljati dokumentacije. Obnovo šole bi razdelili v dve fazi, saj bo treba šolski prostor razširiti z dodatnimi učilnicami, prav tako bomo v projekt vključili
obnovo starega vrtca."
Mojca Zemljarič
Osvežitev, zabava in sprostitev
Na dan odprtja je bil vstop za vse obiskovalce brezplačen. Poskrbljeno je bilo za vodno aerobiko in zabavne igre na bazenu, za otroke pa so postavili še velika napihljiva igrala, ki jim bodo na voljo vse do septembra. Ljubitelji športa so lahko igrali odbojko na za to pripravljenih igriščih. Kot smo že poročali, so pred odprtjem bazenskega kom-
pleksa opravili vsa sanacijska dela. Bazenska voda ustreza vsem zahtevanim standardom, za ureditev okolice bazenov pa so poskrbeli delavci občinskega režijskega obrata.
Ormoško kopališče sicer lahko po trenutno veljavnih pravilih in ukrepih sprejme do 500 obiskovalcev, v obeh bazenih pa se jih glede na vodno površino lahko hladi v
vodi do 100. Direktor Javnega zavoda za turizem Andrej Vršič pravi, da omejitev števila obiskovalcev in kopalcev ni sporna, saj vsi, ki pridejo v kopališče, ne gredo v bazene, ampak pridejo zgolj kot spremljevalci otrok in si krajšajo čas s sončenjem ali posedanjem na terasi bazenskega lokala.
Darja Žganec Horvat
lajHortikutturnico
\>
n •• ,vmne in^amorii so mojo urtnarko letal
najbolje zaupati šikici.
Iskanje igle
useneniVopicije
V, da še seksati ne morem na obroke.
Kreditno sem tako nesposoben,
. čelu nalahno potrkajo, drugi
Nekaterim se odpre ^^¿^ko okrcajo.
n^ČOkOKpasevniog^' PoHieem danes, ^^^C
Ovce dosežejo čredno imunost v klavnici.
Del stropa v učilnici so odprli in pričakal jih je pogled na kunino stranišče.

oo<xx><y><>o<y><x><y>^ Nagradno turistično vprašanje
Foto: M Z
Foto: M Z
z
ponu
Poletje je tu, z njim pa počitnice, letovanja, potovanja, izleti, ogledi, odkrivanje novih in novih destinacij v ožjem in širšem okolju. Tudi letos bodo mnogi počitnice oz. dopuste preživeli v odkrivanju Slovenije, v domači deželi bodo odkrivali še neodkrite bisere. Njihov moto je moto vabila za dopust v domači deželi Zdaj je čas. Moja Slovenija. Nekaj bodo k temu prispevali tudi še lanski in letošnji turistični boni. Marsikaj zanimivega pa ponuja tudi domače okolje.
Poletno dogajanje in zabavo na Ptuju je Zavod za turizem Ptuj predstavil v publikaciji Poletni utrip. Tako za domačine kot za obiskovalce od drugod pa so sestavili zanimiv vodnik z naslovom Kulinarično potovanje po Ptuju skozi čas. Kdor išče kulturo, bo našel tudi kulinariko. Združenje zgodovinskih mest Slovenije pa je ob 20-letnici delovanja združenja, ki je bilo ustanovljeno na pobudo županov Pirana, Ptuja in Škofje Loke leta 2001, predstavilo kulturno gastronomski abonma - Polna žlica kulture, ki bo potekal od avgusta 2021 do avgusta 2022. Za dvajset skupnih let ga povezuje 20 izjemnih dogodkov, mest članic. Pripravljajo jih v Brežicah, Celju, Idriji, Jesenicah, Kamniku, Kopru, Kostanjevici na Krki, Kranju, Metliki, Novem mestu, Piranu, Ptuju, Radovljici, Slovenskih Konjicah, Slovenj Gradcu, Šentjurju, Škofji Loki, Tržiču in Žužemberku. Na Ptuju bodo v okviru kulturno gastronomskega abonmaja Polna žlice kulture postavili pregledno razstavo likovnega umetnika, gledališkega režiserja in lutkarja Silvana Omerzuja. Ta bo na ogled od 19. maja do 2. julija 2022.
Po podatkih Banke Slovenije je bilo v prvih štirih mesecih letos iz naslova izvoza potovanj ustvarjenih 148,12 milijona evrov. Samo aprila pa 43,48 milijona evrov, kar je za 251 odstotkov več kot v aprilu leta 2020. Od januarja do maja letos je bilo za skoraj 71 odstotkov manj turističnih prihodov in 64,2 odstotka manj turističnih prenočitev kot v enakem obdobju leta 2020. V prvih petih mesecih je bilo v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 76,2 odstotka manj prenočitev tujih gostov in 47,5 odstotka manj turističnih prenočitev domačih gostov.
Na prve vožnje po Ptujskem jezeru se je te dni že podala tudi ladjica Čigra.
Poleti bo na Ptuju zanimivo, vabijo številni dogodki, festivali, koncerti, prireditve, kulinarika.
Ob sobotah in praznikih so vstopna mesta po 16. uri pri gostilni Ribič, Termah Ptuj in pristanišču Ranca. V nedeljo pa se podaja na pot ob 11. uri pri gostilni Ribič, petnajst minut zatem pri Termah Ptuj in ob 11.45 v pristanišču Ranca. Za organizirane skupine pa se Čigra podaja na pot tudi ob drugih dnevih. Vsak delovnik od 9. do 17. ure pa je za vse na voljo tudi Zapeljivec, ki vozi po mestnem jedru po naročilu, možno pa ga je ustaviti tudi med vožnjo. Ohladili pa se bomo tudi pri degustacijah vina in piva v rovu pod ptujskim gradom.
Ta konec tedna pa bomo lahko že uživali v enem od prestižnih dogodkov letošnjega glasbenega festivala Arsana, ki vabi 3. julija na operno noč na Panoramo. Že danes pa bodo na grajskem dvorišču prepevale članice izjemnega zbora Lilith. Z izbranimi okusi pa 3. julija vabi tudi Kuhna na dvorišču, ki bo tokrat z lokalnimi okusi razvajala na ptujski tržnici.
Slovenija se lahko pohvali z 10.000 km urejenih pohodniških poti. Za pravilen odgovor bo nagrado prejel Oto Unuk s Ptuja. Danes sprašujemo, koliko gradov in dvorcev povezuje Cesta gradov. Gradovi in dvorci veljajo za žive priče velikih epoh. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojniko-va 3, do 9. julija.
i ^ NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S
Koliko gradov in dvorcev povezuje Cesta
gradov?.........................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnlkova 3, 2250 Ptuj. ^