C   C.  Past ale. —  Esce ogni   mt*coledi   n   venerdi — 6
maggio   1927
Posam*/.nt> itevllka 25 siotink
i.zh*J2  vsnko  sredo
tn petek zjutraj.
Stune za celo leto 15 L.
» pol leta 8 *
» četrt leta    4 *
Zv Inozemstvo celo
leto lir 40.
Nct nmročila   brez   do-
poslane    naročnine    xe
ne moremo ozirati.
Očgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.

st. 36         V Gorki, v petek 6. maja 1927.
Leto X.
Nefränkirantt pisma sn
nv sprejemajo. Oglsd
s« vačunajo po dogm
voru in se pixcaje v
neprej. — Lint izdajz
konsorcij »Gor. Sirt»
že«. — Tisk Katoliika
iiskarne \> Gorici. Ri»
vat Piazzuita it. 18.
Uprava  in  uredniitvo;
ulic*   Mameli  itcv.   5.
(prej Scuole).
Teles,   int.   itev.   30i.
^ravlca staršev.
Kakor do vsakega posameznika
imajo družba, občina, država, celo*
kupnost tudi do otroka gotove pras
vice. Te pravice imajo svoj narav*
ni temelj v dolžnostih, ki jih imajo
te ustanove do poedinca in iudi do
otroka. Kakor so pa te pravice ome*
jene no.pram odrasli osebi, tako so
omejene iudi pri otroku. Brez*
dvumno prvo in glavno pravico nad
otrokom imajo njegovi starši.
Že krvno sorodstvo, ki veze star*
še z otrokom, ustvarja tako močno
in neporušno skupnost, da je vsaka
prostovoljna ali siljena ločitev net
nareivna, nečloveška.
Dcilje so siarši že po naravnih za;
konih samih določeni za varuhe
svoje nedorasle dece. Niti misliti si
ne upamo in ne moremo, da bi se
odvzehi starsem njihova prirodna
naloga, ščititi in čuvati svoj na*
raščaj.
To varuštvo, ki je vtemeljeno v
naravi sami, nalagu staršem pa tudi
ninogc in tey.ke dolžnosti. Oni mo*
rajo bdeti in skrbeti, da se novo*
rojenček ohrani, oni morajo pazno
spremljcAi njegove prve korake ter
se ne smejo odreči nobenim z.rt*
vam, dn ga vzgoje v zdravega cla*
na človeške družbe. Kdo prešteje
prečute noči, ki jih imajo matere
radi svojih otrok, kdo odplača zu*
Ije, s katerimi je zalil oče svojo
težko roko, da je preživil svojo
družino? Ta trda dolžnosi, ki je
naložena staršem, jim daje pa tudi
velike, neoporečne pravice do svo*
jih otrok.
Poglaviino in prvo pravico do
otrok pa daje staršem božja poster
va. Stnrši so odgovorni za svoje
otroke ne samo pred Ijudmi, tern*
več iudi pred Stvarnikom, pred Bos
gom. Izročena jim ni samo briga za
telesno dobrobii oirokovo, temveč
morajo skrbeti iudi za njegovo dm
ševnost. Položiti morajo v njegovo
srce, v njegovo dušo prve kali člo*
vekove osebnosti in gledati mora*
jo, da ostanejo te kali zdrave in
poganjki zavarovani pred sovrazni*
mi veirovi. Kratko rečeno: starši
morajo otroka vzgajati duševno
in telesno, usposobiti ga morajo za
trdi življenjski boj.
Šievilne in svete so tedaj pravi*
ce, ki jih imajo starši do svojih
otrok. Ker izvira iz njih tudi naj*
vaznejsa in najvzvišenejša naloga:
vzgoja otrok, zato morajo iočno in
vesino paziti na vse činitelje, ki
vplivajo na otrokovo vzgojo.
Med iemi činitelji je brezdvom*
no eden najodličnejših sola. Sola v
marsičem izoblikuje razvijajočega
se mladega človeka in mu vtisne
svoj pečat. Zato pritiče staršem go*
tovo odločujoča beseda pri soli in
pri vsem pouku sploh. Starši ne
more jo in ne smejo nikdar do pusti*
ti, da bi se njihovi otroci vzgajali v
duhu, ki je njim protiven. Oni so
pred svojo vest jo odgovorni, da
zrasejo njihovi otroci v poštene,
plemenite, značajne ljudi. Ta velU
ka odgovornost terja od njih z net
izprosno nujo, da skušajo vplivati
na solo, da vrši svoje vzgojevalno
delo v tern smislu. Bistven del zna*
čajnosti vsakega človeka pa tvori
njegova ljubezen do staršev in njU
hovega jezika. Slovenski starši ne
morejo in ne smejo nikdar odneha*
ii od zahteve, da se njihovi otroci
vzgajajo in šolajo v mate mem jet
ziku, kajti jezik je ena najmo*
gočnejših vezi, ki druži in oklepa
starše in otroke. Rušiii to vez
se pravi razdvajati, vničevati
slovenske druzine. Zato bodo slo?
venski starši vsikdar zahtevali, da
naj se slovenski otrok sola v sloven*
skem jeziku, v jeziku in duhu dm*
/Ane. Slovenski starši ne bodo nik*
dar popusiili od te svoje pravice,
ker tega po božjih in naravnih po*
stavah storiti ne morejo in ne
smejo.
Kaj se godi po svetu?
Odnošaji med Italijo in Francijo
v zadnjcm času niso poscbno pri*
jazni. Vladni rnožje se sicer drže
modro in govore z zmernimi bese*
dami, zato je pa tern bolj tflasno
časopisjc v obeh državah. Da so
irancoski socialistieni in komuni*
stičiii dnevniki sovražni fašistični
Italiji, je naravno in se temu v Ita*
liji nihčc nc eudi. Ravno ista je z
listi, ki zastopajo liberalni in demo*
kratični program ali prostozidar*
ske ideje, zakaj fašistična Italija je
odločno nastopala proti framaso«
nom in je skozi in skozi pro*
tiliberalna. Kljub temu je pi*
sava teg francoskega časopisja
precej vznemirila italijansko jav*
nost in ne'kateri italijanski no*
vinarji so se že pred mcseci prito*
zevali pri zunanjemu ministru Bria*
nu, ki je pa zamahnil z roko: »Ne
brigajte se preveč za to, kar pišejo
časniki! Papir jc zelo potrpežljiv.«
Napad Karla Morasa.
Duhovi so se poeasi pomirili.
Pred veerajšnjim je pa izšel v fran*
coskcm tisku napad, ki je vzburkal
zopct močno politične kroge v Ri*
mu. V dnevniku »Aksjon Franscz«
je Karl Mora priobčil članek o ita*
Hjansko*francoskih odnošajih, kjer
i trdi, da se Italija oborožuje na fran*
coski meji in da se jc razvila isto*
časno radi jugoslovansko*italijan*
skega spora po vsej Italiji divja
agitacija proti Francozom. Italijan*
sko javno mnenje je vsled tega
prav nevarno nadraženo na sosed*
nji francoski narod. »To se vrši« —
pravi Mora — »v času, ko franco*
sk vlada odpoklicuje od italijanske
meje lastno vojaštvo in tako je da*
na priložnost, da se zgodi, kar bi se
ne dalo več popraviti. Možno je v
takih razmerah, da pride do vpadov
na našc ozemlje in da fašistovska
krdcla, plačana od izzivaeev, ki ne
žive vsi v italijanski državi, organi*
zirajo kakšne napade.«
Ta članek jc vzbudil vznemirje*
nje, ker ga je napisal Karl Mora,
glavni urcdnik dncvnika »Aksjon
fransez«. Mora je namree   voditelj
! tistih francoskih nacionalistov, ka*
tere je bil pred nedavnim obsodil
papež, ki so pa bili doslej Italiji
precej prijazni in hvalili pogostoma
fašizem.
Giornale  d'ltalia   odgovarja.
j Ta nenadna sprememba je nare*
| dila seve vtis in v »Giornale d'lta*
; Ha« iz Rima jc izšel takoj odgovor
i izpod peresa glavnega urednika, ki
se glasi: Sum, ki ga je dvignil Karl
Mora, znani francoski nacionalistič*
ni pisatelj, češ da Italija lahko iz*
vrši vpad na francosko ozemlje,
imenujemo brez pomisleka prav
ncznosno izzivanje. Ne vemo, ali
grc pri M-irlu Morasu za osebno ob*
sedenost ali pa da sodeluje pri pre*
mišljenem manevru skupno z dru*
gimi političnimi činitclji. Poudarja*
mo pri tern vsekakor slcdečc: spisi,
priobčcni kakor tale od politične
trancoske skupine, ki je bila doslej
najmanj sovražna Italiji in fašizmu,
in se namenoma ni vdeleževaia pro*
titašistovske gonje, morajo zadati
Italiji in njenem razmerju do Fran*
cije tako globoke ranc, da bo gre*
nak spomin nanje ostal neizbriscn,
čctudi bi se s časom rane zopet za*
celile. Gospod Brian lahko trdi ko*
likor mu drago, da se ni treba bri*
gati za časnike in da se zunanja pq*
litika in taiko tudi odnošaji med Ita*
11 jo in Francijo razvijajo neodvisno
üd tiskanega papirja. Toda dejstvo
je, da vsi francoski listi vseh poli*
tičnih barv od komunistov do so*
cialistov, od demokratov do zmer*
nih struj, od »Aksjon fransez«, ki
se ie posluževala vsaj doslej mirnih
in treznih besedi, do poluradnega
lista Tana (Temps), ki prejema
dan na dan navodila naravnost od
zunanjega ministrstva, da se vsi ti
listi v uvodnih člankih o zunanji
politiki strinjajo v tern, da maličijo
in obrckujcjo cilje italijanske poll*
tike ter ji podtikajo namene, ki jih
nima in nočc imeti.
Postranski nameni.
Kaj naj misli o taki pisavi ljud*
stvo v Italiji? Ali ne trdi jo Franco*
zi, da se vlada njihova dežela po
svobodni volji ljudstva? Časniki
prcdstavljajo pa s svojimi čitatelji
gotovo vsai del ljudskega mnenja v
državi. In ee se skoro vsi skladajo v
tern, da žalijo in sramote Italijo, je
treba vendar priznati, da obstoji
za take žalitve in sramotitve v
francoÄki duševnosti neko razpolo*
ženje, ki ga vlada mora vpoštevati.
Hrup, ki ga je dvignil gospod Mora,
ni nikaka obramba francoskih ko*
risti, marveč napadalni poskus pro*
ti Italiji. Gospod Mora mora vede*
ti, da erne srajce razpostavljene na
mcjah od Reke do Ventimilje (fran*
coska granica) štejejo lc par tisočev
in opravljajo na črti tisoč kilome*
trov samo določne policijske posle.
On ve tudi, da je prva lastnost čr*
nih srajc disciplina. Vsak pohod na
francosko ozemlje bi se mogel to*
rej izvršiti le na ukaz rimske vlade.
Gospod Mora ne more torej resno
verjeti v italijansko nevarnost in
njegov hrup služi lahko samo terna
dvema ciljema: 1. da jemlje ugled
Italiji, s tern da iih podtika namen
delati z oboroženimi komit-aškimi
tolpami napade po balkanskem
vzorcu in 2. da priganja Francijo k
novim oboroževanjem proti Italiji.
Dovolj je!
Prišel je trcnutek, — nadaljuje
II Giornale d'ltalia — da zakliče*
mo: dovolj! Ta nepopustljiva gonja
francoskih easnikov vsch barv, ki
se nadaljuje, napenja in hrumi tudi
po prihodu novega italijanskega
poslanika v Pariz in kljub temu, da
si je italijansko časopisje naložilo
tudi gledc Francije najstrožjo
zmernost, postaja neznosna in je
dokaz nekc dušcvnosti, ki je ncvar*
j na za mir Evrope in za koristi vseh
! narodov,   stremečih za   družabnim
napredkom. Vsi ti pisatelji in čas*
niki Francije, katerih je vedno več,
kažejo jasno dovolj, da nc marajo
v bistvu prijateljstva z Italijo. Prvi
pogoj za prijateljstvo je poštenost,
drugi spostovanje. Ti časniki ne ka*
žejo pa do Italije ne poštcnosti in
ne spoštovanja. S svojo gonjo za*
sledujejo samo en cilj: da bi ustva*
rili na Francoskem in v ostalem ino*
zemstvu sovražnost, odpor in neza*
upanje proti Italiji in njeni politiki.
Zdi se nam potrebno ugotoviti to
točko v interesu evrops.ke jasnosti
in italijansko*francoskih odnošajev.
Italija želi s Francijo prijateljstvo.
Vedno veejc število francoskih čas*
nikov nc želi tega prijateljstva in
dela na to, da bi se zablodili odno*
šaji med obema državama. Nam ne
preostaja drugo, nego da vzamemo
to na znanje in mirno čakamo.
»Drugega — končuje »Giornale
d'ltalia« — nimamo povedati. Sedaj
naj na Francoskem ne recejo, da
je naš list začel zopet z napadi pro«
ti Francije«.
Stara tekma.
Navedli smo članek rimskega
dnevnika, da bodo čitatelji poučcni
o položaju. Med Italijo in Francijo
so bila tudi v preteklih easih pogo*
gostoma huda nasprotja. Najhujše
je bilo leta 1881., ko so Francozi za*
scdli v Afriki dcželo Tunis, kjer se
je biö naselilo že mnogo ital.
delavcev, in je zato Italija mishV
la, da pritiče tista zemlja predvsem
nicj in ne Franciji. Toda Francozi
so bili čez noč izkrcali čete v Tuni*
«u in Rim je ostal praznih rok. V
Italiji jc bilo radi tega tako ogorčes
nje, da so se združili z Nemčijo in
Avstrijo v tako zvano trozvezo, ki
je trajala do leta 1915. Med vojno
se je med Italijo in Francijo prija*
tcljstvo obnovilo in trajalo nekaj
let tudi v mini. V poslednjih časih
so se po začclc razmere zopet za*
strupljati in dokod je dospel raz*
voj, nam kaže gornji članek rimske*
ga časnika.
Okno v svet.
Svetovna gospodarska  konferenca.
V sredo ob enajstih je bivši bel*
gijski ministrski predsednik Theu*
nis otvoril svetovno gospodarsko
konferenco v Ženevi. Navzočih je
bilo 170 zastopnikov iz petdesete*
rih držav. Zastopani sta tudi Rusis
ja in Jugoslavia. Naloga tega o*
gromnega mednarodnega zborova<*
nja je, da uredi svetovno proizvod*
njo in uporabo, da uredi delovno
razmerje in da odpravi najnovejše
socialno zlo: brezposelnost. Kak*
šna pot a bodo gospodje v Ženevi
našli, bomo bravcem sporočili.
Vest iz Amerike.
Veliki ameriški dnevnik »Chica*
go Tribune« je nedavno objavil
vest, da si bodo avstrijsko republic
ko razdelile sosednje države Jugo?
slavija, Švica, Češkoslovaška in
Nemčija. Koliko je na tern resnice?
Pogajanja   med   Italijo   in   Jugos
slavijo.
Po vesteh iz Beograda se pričnejo
že ta teden pogajanja med Italijo in
Jugoslavijo, in sicer na podlagi an*
glcškega predloga, ki pravi, naj Ju*
goslavija potrdi netunske pogodbe,
Italija pa poda tako tolmačcnje
pogodbe z Albanijo, da se Jugoslo*
vani pomirijo. Uradno to pa ni še
potrjeno.
Stran 2.
»GORIŠKA STRA2A«
Nova razdelitev kolonij?
Angleški list »Daily Mail« je na*
pisal članck, kjer pravi, da bi bilo
pamctno prepustiti upravo Palesti*
nc in Mczopotamije Italiji. Ti dvc
dcžcli sta zdaj pod angleško upra*
vo. To misel v Italiji toplo pozdrav*
ljajo.
Mažarski kralj.
Mažarska kraljcvska stranka si
močno želi nazaj Habsburžane. Za
svojega postavnega kralj a smatra*
jo ml ad eg a Karlovega sina Otona.
Go'vori se, da se bosta v kratkcm
naselila Zita in Oton v nekem gra*
du blizu Budimpešte.
Bolgarija in Jugoslavia.
Srbski list »Novosti« priobčujc
izjave voditclja bolgarske kmečke
stranke Muravjefa, ki pravi, da žcli
ves bolgarski narod zbližanje z Ju*,
goslavijo in hoče, da bi to zbližanje
sc izvršilo v skupni državni zvezi
Jugoslovanov in Bolgarov. Tak pro?
gram podpira najodločnejše bolgar*
garska kmečka stranka.
Jugoslavia in Nemčija.
V beogradskcm dncvniku »Poli*
tiki« je priobčil dopisnik »Berliner
Tageblatta« gospod Berkes elanek,
kjer pravi; »Nekoe se je zdelo, da
je prijatcljstvo med Nemeijo in Ju*
goslavijo ncmogoče, razvoj dogod^
kov je pa dokazal, da je prijatelj*
stvo ne samo možno, temveč za oba
naroda celo potrebno. V Nemeiji
imajo danes popolnoma drugačne
nazore o Jugoslaviji kakor nekdaj.
Ncmci so spoznali v Jugoslovanih
vitežki narod, ki je pripravljen sto*
piti z nekdanjimi sovražniki v pri*
srene prijatcljske stike. Za to pa ne
zadostuje, da se sklenejo le različne
trgovinske pogodbe med obema dr*
ž a vam a.«
DNEVNE VEST
Duhovske spremembe v Brdih.
Župnik*dekan g. Marinič v Koj*
skem je stopil v pokoj in odšel v
Gorico, kjer bo imel priliko s svojo
skušcnostjo in spretnostjo sc mno*
go koristiti celi škofiji. Njegov od*
hod se splošno obžaluje. — Novi
dekan za Brda jc postal župnik v
Slovrcncu, ki jc nujstarejši župnik
v Brdih. Šlovrcnčani so že pokazali
svoje veselje z ubranim pritrkova*
njem. — V Kojsko pride g. Albert
Leban iz Sturij na Vipavskem. Pred
njim je že prišel glas, da je dober
govornik in izvrsten glasbenik.
»Goriška Mohorjeva družba«
vnovič prosi one gg. poverjenike,
ki jim je prcostal šc kak izvod zad*
nje izdaje, naj proti povračilu de*
narja iste čimprej vrnejo upravi.
G^,. poverjeniki, ki šc niso zaklju*
čili nabiranja novih članov, bodo
scdaj pri pobiranja velikon. listkov
imeli lepo priliko, da pridobijo še
dovolj novih udov. Ne dajte lju*
dem povoda, da se bodo upraviče*
no pritožili: saj bi se bil vpisal, pa^
me ni nihče vprašal.
Mučenikova smrt.
Pri sv. Juriju v Slovenskih gori*
cah jc umrl prost Gregor Einspie.*
ler v 74. letu starosti.
Brktka je bila življenjska pot te*
ga koroškega slovenskcga duhovni*
ka. Koroško slovensko ljudstvo je
dolžno dosti Gregorju Einspiclerju
za svojo narodno izomiko. Zato je
bil koroškim Nemcem in Nemcur*
jem -trn v peti. Med plebiscitom so
ga izgnali iz njegove priljubljcne
proštije v Tinjah, ga sredi zime na*
ložili na avto in ga izpostavili, šest*
inšestdesetlctnega starčka, brez
sredstev sredi snega na jugoslovan*
ski meji pri Prevaljah. Vse imetje
so mu vničili divji »Volksvehrov*
ci«, stari prošt je pa romal po Slo*
veniji in trkal pri svojih prijateljih
za košček kruha in ležišče. Čez do*
bro leto se je spet vrnil v Tinje pa*
gledat, cc mu je še kaj od imetja
ostalo. Tedaj bi ga bili »Volks*
wehrovci« skoraj ubili. Avstrijski
orožniki so ga odpeljali spet do me*
je. Čez dvc leti se je koroškemu tr*
pinu posrečilo dobiti prijazno faro
v Slovenskih goricah. Ljudstvo je
tukai srčno vzljubilo svojega stare*
ga skušanega dušnega pastirjja in
mu je lajšalo zadnjc dni življenja.
Prošt Gregor Einspieler je bil bo*
rec za Boga in svoje ljudstvo!
Planinski slavček — umrl.
Izpod snežnih triglavskih vrhov,
iz Dovjega, je prišla žalostna vest,
da jc umrl planinski slavčck, župp
nik Jakob Aljaž. Rajni dvainosem*
desetletni župnik je bil starosta slo*
venskih skladateljev in planincev.
Slovencem jc s pomoejo Mohorje*
ve družbe podaril »Slovensko pes*
marico«, ki je še danes v slovenski
zborovski literaturi neprecenljiv
zaklad. Koliko je še drugih njego*
vih pesmi slovenski zemlji in nje
planinskcmu svetu! Rajni'kovo ime
kot planinca je ovekovečeno vrh sa*
mega Triglava z »Aljaževim stol*
pom«. Aljaž jc bil deležen mnogih
pohval in odlikovanj, vabili so ga
iz gorske fare na boljša mesta, a
i on je pel v svcžcm planinskem zra«
| ku, doklcr se ni izpel... Spominjajte
se nanj!
Obletnica majske deklaracije.
;      Dne 29. maja bodo   praznovali v
i Sloveniji desetletnico majske dekla*
j raeije, ko je slovenski narod potom
svojih zastopnikov    v    dunajskem
yarlamentu zahteval od Avstrijc
lastno državo, v kateri naj bi bili
zedinjeni vsi Slovcnci, Hrvati in
Srbi. Ta imeniten dan bodo obhaja*
li slovesno do zadnje vasi, časniki
bodo prinesli posebne priloge, praz*
novala ga bo tudi šolska mladina.
Mussolinijev opomin.
Prvi minister Mussolini je naslo*
vil na ministra za javna dcla zani*
mivo pismo. Med drugim pravi:
»Od 1. 1921. do danes je Italija zgu*
bila en miljon prebivalcev. to je to*
liko kot štcvilo izseljencev, ki so sc
izselili in ne vrnili. Pojav urbaniz*
ma (vsrkavanje podeželskega pre*
bivalstva s strani mest) postaja tu*
di v Italiji zmeraj bolj vzncmirljiv.
Kocficient roistcv se jc znižal od
32 odstotkov na 27 in je v nekaterih
pokrajinah že manjši kot v Fran*
ciji.«
Če bo šlo tako daljc kot navaja
sam prvi minister Mussolini, bo iz*
seljevanje iz Italije prenehalo. To
bi bilo prav neugodno posebno
zdaj, ko gre zato, da dobi Italija no*
i ve kolonije.
Proti draginji.
Pred par dnevi je sklical goriški
prefekt kom. Cassini zastopnike
raznih udružcnj, ustanov in obla*
stev k seji, na kateri so razpravljali
o korakih, ki jih je treba podvzeti
napram draginji. Sklenili so skupen
nastop vseh merodajnih krogov v
tem pogledu. Upajmo, da bo imel
uspeh.
Goriški telefon.
Zadnjc tedne popravljajo in ob*
navljajo goriško telefonsko omre*
žje. Prihodnji teden bodo telefon*
ski razgovori za par dni ukinjeni,
ker bodo spojili novo zračno nape*
ljavo z dosedanjo podzcmljsko.
Öznaceni dnevi šc niso doloecni.
Upajmo, da bo po tch dnch telefon
boljšc posloval kakor večkrat do
sedaj.
»Vojna bo!«
Tak glas sc širi posebno po
bovškcm in kobariskem okraju.
Ljudjc so vsi razburjeni. Celo tako
daleč gre to razburjenjc, da si v
nekih vaseh ljudjc niti pra.šieev za
rejo niso še kupili. Vsc take govo*
rice so pretirane in izvirajo \i \\r-
stov, ki so nepoučeni ali pa radi
»futrajo« bravee s senzaeijami. Saj
mora biti vendar vsakomur jasno,
da si nobena država ne želi v teh
težkih gospodarskih časih novih iz*
gub na ljudeh in ljudskem premo*
ženju.
»Goliardi«.
Zastopstva italijanskih visoko*
šolcev Rc bodo zbrala v Gorici 18.
maja. Na glavni cesti pod Ročinjem
nasproti Avčam bodo odkrili spo*
mcnik padlcmu podporoeniku Ro*
bcrtu Luhru.
Dobrodelni koncert.
V  sredo zvcčer se je v goriškem
mestncm  glcdališču vršil dobrodc*
len konccrt. Pri konccrtu so sode*
lovali v veeini slovenski   umetniki
diletanti, ki so želi   obilo   pohvale.
Peli  sta  gospodični  Mozetičeva in
Dominkova    ter    gospodje:  znani
naš tcnorist Bratuž,    mladi    basist
Oko Franko; oba smo imeli priliko
že slišati na naših konccrtih. Pel je
tudi gospod Nadaja, ki je angažiran
za prihodnjo zimo    na    ljubljanski
operi.  —  Italijansko  občinstvo  je
z zadovoljstvom    vzelo na znanje,
da sodelujejo pri italijanskem kon*
certu tudi slovenskc moči'.
Draga jajea.
Nekdo v Dolenjcm je ukradel
svojemu gospodarju pet jaje. Dru*
gič si bo prcmislil jajca krasti, ker
so ga sodniki zašili za en mesec in
pet dni. O vsakern jajeu bo lahko
en teden prcmišljcval.
Ruski zbor v Gorici.
Pred časom smo poročali o kon*
certu zbora kubanskih kozakov v
tukajšnjem gledišču. Koncert je bil
potem odpovedan. Sedaj poročajo
ponovno, da se bo zanimivi kon*
cert, ki bo nudil gotovo mnogo u*
metnuškega vžitka, vršil v torek
dne 10. t. m.
Od nekod.
Od zavedne slovenske matcre
smo prejeli in priobčujemo:
Veekrat smo že slišali in tudi v
»Straži« smo že brali, da morajo
samei plačevati davek. Slišimo tudi,
da nekateri radi plačajo davek, ker
sc bojijo sitnih žen. Berite in vpo*
števajte pa tale recept, ki je za za*
konske zelo važen.
Vcš, dragi! Žena ni samo za delo
in kratck čas. Žena ni opica, ki se
ji oblcka nikdar nc strga in si živež
s.ama poišče. Žcna potrcbiije hrano
in obleko in pridc tudi naraseaj dru*
žine ter še marsikaj, za kar mora
mož skrbeti. Žena ni luna, da bi se
mladila, ona se stara kakor mož.
Veš, ti moraš imeti tako majhno
sree, da ima samo tvoja žena pro*
stör v njem. In ona mora imeti rav*
no taiko majhno sree, da ima.š samo
ti prostor v njem. Pazita pa dobro
cba, da se kaka pošast ne vrine med
vaju. Gore tedaj vama! Če bosta
zvesto izpolnjevala to, kar si bosta
pred oltarjcm drug drugemu oblju*
bila. potem pa nie strahu, potem pa
le v sladki zakonski jarem! V njem
eveto rožice zadovoljnosti in srcče
obema, če jih lakomiselno ne zapra*
vita.
Nova cesta v Gorici.
V  Gorici jc bila odprta nova ce*
sta, ki gre od ulice    Nazarij Sauro
(prej ulica Dogana) naravnost v ka*
pucinsko ulico. Doslcj je obeinstvo
moralo hoditi skozi občinsko palai*
eo in njen vrt, ki so ga sedaj zaprli.
Maurice Leblanc:
Skriynostno oko.
(Doživljaji Arsena Lupina.)
Končno pozvoni. Vratarica pride.
»Znanci so spet bili tu, ne?«
Žena molči.
»No, Katarina, ste vi odprli äkat*
ljo od cigar?«
»Ne, gospod Daubrecq.«
»No torej! Jaz sem pokrov prele*
pil z ozkim trakom papirja in ta je
zdaj pretrgan.«
»Toda kljub temu vam lahko za*
gotovim...« začne vratarica.
»Čemu lažete,« rečc Daubrecq,
»ko sem vam sam rekel, da pojdite
polieiji na roko.«
»Namreč...«
»Namreč, vi ste mislila, da iz dveh
studeneev pritece več vode, ko iz
enega. No, radi mene!«
Pomoli ji bankovec za 50 frankov:
»Torcj so bili spet tu?«
»Da, gospod Daubrecq.«
»Isti kot zadnjie?«
»Da., vseh pet... z nekom drugim,
ki je najbrž njih vodja.«
»Velik, blond mož?«
»Da.«
Lupin je opazil, kako je Daubrecq
škrtnil z zobmi.
»Sicer se ni nič zgodilo?«
»Prišel je še eden za njimi in jih
je odvedel... brž nato sta prišla še
dva, tista, ki običajno hišo opazu*
jeta.«
»So bili samo v tej sobi?«
»Da, gospod.«
»Dobro.«
Žena je odšla. Daubrecq se je
spet lotil korespondence. Nato je
pa stegnil roko ter nekaj pisal v
prazen zvezek, ki je ležal na skraj*
nem robu pisalnika. Ko jc nekaj
napisal, jc zvezek podržal v zraku,
ko da bi si ga hotel pTav natanko
ogledati.
Bile so pa zgolj številke, neko
ödstevanje, ki je je Lupin lahko
bral:
9 — 8=1.
Daubrecq jc bral te številkc pol*
glasno pred se.
»Brez dvoma,« je dejal nato glas*
no.
Za tem je napisal še eno kratko
pismo; naslov jc Lupin prav lahko
razbral:
»Gospodu Prasvillu, glavnemu
tajniku prefekture.«
Potem je Daubrecq spet pozvo*
nil.
»Kiementina,« reče vratarici, »ste
v svojih mladih letih hodili v šo^
lo?«
»Se  razume,  gospod  Daubrecq.«
»Tudi računstva ste sc ueili?«
»Ja seveda, gospod Daubrecq,«
»V odštevanju pa niste prav do*
ma.«
»Kako, gospod Daubrecq?«
»Ker ne veste, da je devet manj
O'scm ena; in glejte, to je vendar
velikc važnosti. Kako je sploh mo^
goče brez tch osnovnih pojmov
skoz življenje?«
Med tem ko je to govoril, je vstal
tcr hodil s prckrižanima rokama
po sobi gori in doli. Nazadnjc se
vstavi pred jedilnico in odpre
vrata.
»Nalogo bi sicer tudi drugače
lahko razrešili,« rečc. »Kdor od dc*
vetih osem ödste je, mu ostane eden,
no, in ta je tukaj. Račun torej drži
in ta gO'spod    nam bo to dokazal,
ni res?«
Po teh besedah potolče po žamet*
ni zavesi, za katero sc jc Lupin brž
skril.
»Saj se boste vendar zadaj zadu*
šili! Sicer bi pa tudi lahko v svoje
veliko zadovoljstvo zaveso s kakim
bodalom predrl. Torej naprej, moj
ljubi gospod!«
To jc bi položaj, kakršncga Lu*
pin ni bil vajen. Druge v past vjeti
in norce iz njih briti, to mu je pač
ugajalo, da bi se pa sam vjel in da
bi ga kdo povrhu še smešil, ne, to
pa ni bilo po njegovem okusu.
»Malce bled je naš gospod . . .
Glej. glej, to je naš stari vpokoje*
nee, ki je zadnje case tod tako na*
peto opazoval. Morda je gospod tu*
di pri polieiji? No, no, pridite k
sebi. saj vam ničesar žalega nc pri«
zadenem. Vidite, Kiementina, kako
pravilen jc bil moj zgled. Po vašem
raeunu je prišlo v hišo devet poli*
cajev, ko sem se pa vračal, sem jih
le osem naštel. Ta gospod tu je
' bržkonc za opazovalca ostal.«
i                                         (Dalje.)
»GORISKA STRA2A«
Stran 3.
Razvoj deželne avtonomije v Jugos
slaviji,
Finančni minister Jugoslavije je
izdclal načrt, po katcrcm bo država
odstopila celo vrsto pravic, ki jih je
doslcj ona sama vršila, oblastnim
skupščinam ali dcžclnim zborom. O
tern bo sklcpal v kratkem ministrski
svet. Za sedaj mislijo izročiti v ro?
kc oblastnih skupščin ccste, štcvil?
ne posle kmetijskega ministrstva in
ministrstva narodnega zdravja. Pri?
čenjajoča deželna avtonomija bo v
veliko korist delovnega ljudstva.
Pristojbine v   jugoslovanskih   pris
staniščih.
Jugoslovanska vlada je zvišala za
tuje ladje, ki pristanejo v njenih lu?
kah, pristojbine za 400 od sto. Ta
povišek je n amen j en baje za izbolj*
šanje pristaniških naprav, a škodu?
je močno inozemskim, posebno ita?
lijanskim narobrodoan. Pravijo n.
pr., da se Kozuličeva družba ne bo
več ustavljala s svojimi ladjami v
dalmatinskih lukah.
»Francoska akcija«.
Našim bravcem je nemara še v
spominu ukor, ki ga je dal Vatikan
francoski katoliški nacionalisttichi
struji »Action Francaise« (Aksjon
fransez). Zdaj so se voditelji »Ac*
tion francaise« obrnili na Vatikan
•s prošnjo, naj razsodi v sporu med
strujo in kardinalom Andrieujem,
ki je obdolžil francoske katoliške
nacionaliste, da so protikrščanski.
Seveda, nacionalizem, ki ubija si?
zično ali duševno pripadnike dru?
gih narodov, je povsod protikr*
scan ski.
Vinska letina.
V Julijski Krajini so pridelali vi?
nogradniki 329.000 hcktolitrov vina.
L. 1925. pa le 194.000. Če pa vzamemo
v račun celo Italijo, vidimo, da je
bila letina slabša. L. 1925. je vrgla
45 miljonov in pol hektolitrov, lani
pa 1c 37 miljonov.
Osebne izkaznice za inozemce.
Inozemci, ki stalno bivajo v kaki
italijanski občini, tudi lahko dobe
osebno izkaznico. Pod »narodnost«
se vpiše državljanstvo. N. pr. če je
iz Jugoslavije: Slovenec, Srb, Hrvat
itd. za nas pa ostane vedno: naziona?
litä italiana, ker se ne loci med dr?
žavljanstvom in med narodno pri*
padnostjo.
Najdemo dvokolo.
Našlo sc je dvokolo, ki se hrani
na mestncm gospodarskem uradu
(magistrat). Lastnik naj se zglasi s
potrebnimi dokazili pri uradu mest?
nc policije.
»Splošno slovensko žensko društvo«
v Gorici
opozarja svoje elanice, da se bo vr?
šil redni mcscčni scstanck v nedeljo
8. t. m. ob 4h popoldne v društvenih
prostorih. Na dnevnem redu je
kratko predavanje. Upisujejo se
nove elanice in na željo pobira čla?
narina. Naj ne manjka nobena čla?
nica.
Čuden molk.
Pred dobrim tednom je »Straža«
izrazila začudenje, kako moreta
profesorja bogoslovja dr. Pavlica
in dr. Žigon trpeti, da »Goriška
Matica«, pri kateri sta imela od
ustanovitve sem vcliko bescdo,
blati pred katoliškim ljudstvom
spomin slovenskega škofa in mučc-
nika drja Antona Mahniea. Oba
gospoda profesorja pa prcvidno
molčita in ne eutita potrebc, da bi
se izjasnila. Kako naj si slovenska
katoliška javnost tolmači ta molk?
Ali sc morda tudi ona dva strinja?
ta s sramotenjem »Goriške Mati?
ce«? Ali podpirata in odobravata
nizkotno obrekovanje škofa Mahni?
ča tudi ona dva, ki jima je pover?
jena vzgoja mladih duhovnikov?
Morda se jima pa zdi, zadeva brez?
pomembna in zato molčita. Če bi
bilo tako, ju opozarjamo, da bi bilo
za moža, ki zavzemata tako odgo?
vorno in tako važno mesto v živ?
ljenju Cerkvc, naravnost neodpust?
no, ako bi smatrala obrekovanje
zapoectnika katoliškega gibanja
med Slovenci, za brezpomembno
stvar, ki se ju nič ne tiče, in sicer
tudi tedaj nič nc tiče, kadar se je
obekovanje izvršilo javno pred de?
settisoči vernikov in potom knji?
ževnega podjetja, kjer sta doslej
vedno sodelovala.
Kako javnost sodi tako ravnanje,
iz obzirnosti do obch gospodov ne
maramo izreči.
nišča v domaciji. Andrej Mozetič,
Marij Mozetič, Jožef Zajc, Franc
Stepančič, vsi iz Rene; Marij a Luz?
nik, Mirka Mladovan, Ivanka Ober?
dan, vsc iz Šcmpasa; Vižintin Pepin
in njena družina, Dornberg; Ter?
čon Frančiška, Klane na Krasu;
Kralj Pavla, Trebče; Peršinovic
Frančiška, Bane; Hrovatin Joško,
Ilirska Bistrica; Prclec Ivan, Buje;
Skerl Pavel, Praprot.
Mississipi.jeve poplave.
Zc par dni pišcjo listi o velikan?
skih poplavah ob veletoku Missis?
sipi v Zedinjenih državah. V valo?
vju, ki izgleda kot razburkan ocean
razprostranjen preko 10.500 kva?
dratnih mil], je našlo smrt 350 ljudi,
300.000 jih jc brcz strehe. Setev je
vnieena, liudje beže pred razdivja*
no reko. Dežela, velika kot Gori*
ška, je pod vodo.
Zdrava pamet.
Na Angleškem morajo vojaki de*
lati pismen izpit, ako hočejo biti po=
maknjeni v višje stopinje. Neki vo?
jak je pri skušnji dobil nalogo: »Kaj
je dolžnost vojaka? Napisal je zelo
kratko in jedrnato: »Po navadi pra=
vijo, da je prva dolžnost vojaka
umreti za domovino. Mislim, da je
to popolnoma napačno. Prva dolž?
nost vojaka ni ta , da umre za do?
movino, ampak poskrbeti, da so?
vražnik umre za svojo.« Mož je iz?
pit dovršil z uspehom.
Stalne cene!
V  nekem ameriskcm mestecu je
nekje napis: »Albert Robert Mon?
trez, diplomirani pesnik, že devet?
indvajset let stalno v svojem    po*
klicu, piše pesmi za godove, poro^
ke, osmrtnice in za slovesnosti vseh
vrst. Sonet je po dolarju, nagrobni
verzi po pol dolarja, ženitvanjska
prigodnica pet dolarjev itd.    Cene
so stalne.«
Dinozaurovi sledovi.
V  Perziji je neka družba uecnjai?
kov    odkrila    sledove    velikanske
predpotopne živali dinozaurusa. To
so bile orjaške živali,   do    trideset
metrov dolge, kojih okostje se še
danes lahko vidi v londonskem na?
ravoslovnem    muzeju.     Omenjeni
O'dtisi stopal so nastali najprž    na
ta način, da je orjaška žival stopa*
la preko kakega močvirja, ki se je
I nato brž posušilo.                             '
TRŽNE CENE                 j
dne 5. maja 1927.                |
Cesnik kg L 1—1.10; sparglji L 3 j
do 3.50; brokoli L 0.50—0.80; kislo
zelje L 2.10; čebula L 1—1.10;   fižol
navaden L 1.80—2; fižol koks L 2.60
do 3; salata L 0.90—1.20; krompir L
1—1.10; sveži grah L 2—2.40; peter* !
šilj  L  0.30^0.80;  radič  L  0.80—3;
špinača L 0.60—1; vrzote L 1.80 do
2; pom a ranee kos L 0.30—0.50; su? i
he fige kg L 4—4.40; smukvice L 16
do 17; limoni kos L 0.15—0.20; ma»
lo L 17—19; presno maslo L 20—22;
mleko liter L 1.10—1.30; trčan med
kg L 10; jajca kos L 0.45—0.50.
M0\- Sfefano Rodiča.
(Nadaljevanje.)
Prva dela, v katerih sem začrtal
progrähi kmečke politike.
Že v Zemunu sein napisal dclce:
»Kako naj pridemo iz zla v dobro«,
v katerem sem navedel 12 ali 14
took, ki vsebujejo jedro socialnega
programa kmecke stranke. Knjiži?
ca je bila zaplenjenä ravno ko je
bila žc razpTO'dana. V jeseni 1902
sem izdal brošuro: »Najmoenejša
stranka na Hrvatskem«. V njej
sem obdelal misel, da je ta naj«
močncjša stranka kmeeko ljud?
stvo, kateremu njegovo življenje
ter njegovo narodno in državno
čustvovanje dajeta že izgotovljen
program. Potrebno je samo izvesti
organizacijo kmečkega ljudstva in
ta program točno in poštcno oživo?
tvoriti. Tudi ta knjižica je bila za?
plenjena, toda na srečo istotako še?
le potem, ko je bila že razprodana,
oziroma razposlana.
V jeseni 1902 sem začel izdaiati
tudi mesečnik »Hrvatska Misao«,
pi.san v slovanskem in demoikra?
tičnem duhu. »Hrvatska Misao« je
imela namen pridobiti za kmeeko
ipolitiko naše izobijaženstvo. »Hr?
vatsko Misao« sem izdajal skozi
tri cela Ieta in v njej sem v letu
1904. v posebni knjižici napisal tu?
di prvi popolni program Hrvatske
Seljaeke Stranke. Ta načrt je ob
koncti istega ieta služil za temelj,
na katerem smo zgradili končni
program hrvatske kmecke politike.
Prvo lcto — 1903. — je bila »Hrvat?
ska Misao« aktivna in se je dobro
vkoreninila med izobraženstvom.
Drugo leto — 1904. — je imela
majhen primanjkljaj. Tretje leto
jo je pa opustila vsa mlajša inteli?
genca, ker sem v njej obsodil ko?
šutovsko (mažarsko) politiko hr?
vatsko?srbKke koalicije, starejša pa
Pistna naSih izseljencev.
Velikonočni prazniki na morskih
valovih.
Tudi mi izsel jenci na poti v Ame?
riko smo se spomnili, kako veselo
smo praznovali velikonočne prazni? |
ke prejšnja Ieta in kako   lctos   na j
morskih vailovih.    Ker naši želodci j
še niso bili utrjeni,    smo bili   radi
| morske bolezni večinoma vsi v po* '
' stelji. Priporoeamo vsem, ki hočejo
v Ameriko in se žele obvarovati ne?
prijetnih dobrot, naj pustc želodec
! doma ali naj ga pa kar   naprej po
: pošti odpošljejo. Obenem    pošilja?
'* mo pozdrave iz španskega    prista?
zato, ker sem medtem osnoval Se?
ljaško straniko. Ostal mi je dolg,
katercga sem moral dolga Ieta od?
plačevati.
Moje stradanje   radi   obrambe zas
grebških Srbov in radi ostrega boja
proti pomažarjevanju.
Dne 1. 2. in 3. septcmbra 1902 so
bile v Zagrebu žalostne protisrbske
demonstracije. Izzval jih je elanek
»Rat do istrage« (Bo do uničenja),
katerega je ponatisnil zagrebski
dnevnik »Srbobran« i(z beograjske*
ga »Književnega Glasnika«. Stano?
val sem na Prilazu St. 15. Tik mo*
jega stano van j a je bila prodajalna
Srbina Popoviea in jaz sem iz pri?
vega nadstropja z lastnimi oemi
gledal, kako je bila prodajalna raz*
bita in blago vnieeno. Drugi dan
tega razbijanj?. 2. septembra sto?
pirn pred ljudstvo in v kratkem
nagovoru poudarim, da nam naši
Srbi s svojo nezanesljivostjo in
svojim mažaronstvom sicer mnogo
škodujejo, toda oni so naši bratje
in zato ni človeško in ne politično
modro, proti njim tako nastopati.
Mažari, s katerimi nas veže držav*
nopravni dogovor, po katerem mo*
ra na Hrvatskem vladati-samo hr?
vatski jezik in se viti samo hrvat?
ska zastava, krše s prepirom ta do*
govor in hoeejo ustvariti iz nas Hr?
vatov same sužnje. Ako hočemo
torej protestirati proti nczakonitor?
sti in nasilju, nam nudi dovolj pri*
like n. pr. državni kolodvor, kjer so
sami protipostavni mažarski napi?
si. »Vi, kclikor vas je, snamete lah?
ko igraje vse one protizakonite na?
pise, jih stlaeite v omarc in jih po?
šljete v Pešto Košutu in Tiszi, da
si jih obesita na nos.«
V prvem hipu me je hotelo ob?
činstvo napasti, toda nekateri mla*
deniči so začeli vzklikati: »Dajte
mu mir, to je vendar oni Radic, ki
je pred šestimi leti zažgal mažar*
s'ko zastavo. On ima prav! Pustit?
mo Vlahe pri miru in pojdimo na
kolodvor, da snamemo mažarske
napise!« Komaj se je občinstvo a?
brnilo proti vseučiliškcmu trgu, že
so bili tu redarji in orožniki, ki so
me prijeli. Radi tega govora sem
bil po enomesecni preiskavi obso*
jen na 6 mesccev jcee. Med preis?
kavo je policija skušala s pritiskom
in denarjem dobiti price, ki naj bi
izjavile, da sem pozival ljudstvo,
naj razbije kolodvor.
Kaj je novega na deželi?
Ajševica.
Naše »Pevsko in bralno društvo«
obhaja letos 20 letnico svojega ob?
stoja. V proslavo tega dogodka bo
imelo prihodnjo nedeljo 8. t. m. na
vrtu gostilne g. V. Komela na Ajše?
vici veliko spomladansko priredi?
tev s petjem in z Ganglovo dramo
»Sin«.
Renče.
(Obrtna sola za zidarje.) V nede?
I jo 8. t. m. ob 6. uri se slovesno za?
ključi šol. leto in otvori razstava za
izdelke učencev. Občinstvo, ki se
zanima, je vabljeno, da si ogleda
razstavo, ki ostane odprta do veče?
ra v prostorih ljudskc sole.
Ozeljan.
Županstvo Ozeljan ? Sv. Mihael
razglaša:
Poscstniki his in zemljišč ob Lija?
ku se pritožujejo, da izdirajo izlet?
niki, ki delajo izlete v skalovje nad
hudournikum in peeine nad Sv. Mi?
haelom, kamen jc in skale, ki dree
v dolino in povzročajo na polju ob?
čutno škodo ter ogrožajo prebival?
stvo. Izletniki se zato opozarjajo,
naj opustc neumestne sale, da ne bo
škode in nesreč.
Levpa.
Tudi k nam sc jc priselila gospo?
darska beda. Mnogi se izseljujejo in
veliko jih je že odšlo v dalnjo Ame?
riko. Bog daj, da bi njihovi upi ne
bili varani! Škoraj vsi fantje in do*
sti mož si pa morajo iskati zaslužka
v tujih krajih. — Velikonoene praz?
nike nismo nič prav veselo praznou
vali. Marsikaj je bilo drugače, kakor
bi si žcleli. Pa kdo bo samo tožil! U*
pajmo, da se bodo razmere zbolj?
sale.
Žabče pri Tolminu
Na prvega majnika, na god na?
šega vaškega patrona Šenpavla, je
Bog poklical iz naše srede enain?
dvajsetletno madenko Marijo iz
hiše Šorlijeve h. št. 9. V vzor je bi?
la in v zgled našim ddklctom in Ma?
rijini družbi, katere zvesta članica
je bila do groba. V torek smo jo
posprcmili k zadnjemu počitku. Na
n jenem domu so ji Marij ine hčere
zapele v slovo. Na zadnjo pot so jo
nesli naši fantje. Žalni sprevod so
s cvetjem spremljale naša dekleta
in Marijina družba s svetinjami in
zastavo ter pomembnim vencem iz
spominčic kakor v priznanje za
njeno zvestobo. Tudii vaško druš*
tvo ji jc poklonilo venec. Pokojni?
ca je lani izgubila mater, od tedaj
jc bila zapuščenemu očetu in osiro?
tclim sestram in bratu: mati in go?
spodinja. Kakor je živela, tako je
tudi umrla. Ko smo pričeli šmarni?
ce, jo je Mati božja utrgala kot
šmarnico in šmarnic smo ji tudi na?
trgali na njeno krsto. Bog potolaži
njene domače, njej pa dodeli sla*
dek poeitek!
Stray! 4.
»GORISKA STRA2A«
Iz Vederjana.
Naše društvo živi tiho notranje
življenje. Kako nas družijo prija*
teljske vezi, smo spoznali zlasti pri
odhodnici našega delavne^a člana
člana Leop. Simčiča, ki jc odšel tc
dni k vojakom. Društvo mu jc pri*
redilo prijateljski poslovilni večer
s petjem in prelepim nagovorom.
Pokazali smo s tern, kako naša dru-
štva ccniio požrtvovalne taute. Pri*
jatelju in vsem vojaškim novincem
želimo, naj ostanejo zvesti načelom
in naj se zdravi ter nepokvarjeni
vrnejo mcd nas!
Place pri Sv. Križu.
Naša nadebudna mladina misli,
da ni pamctncjše zabave kot je pies.
Ni eudo, če matere tarnajo, da je
draginja, da ni dohodkov i. t. d-,
kajti njihove hčerke morajo imeti
vcdno lepa krila in lepe čeveljčke
zdaj za to, zdaj za ono priliko. Do*
bijo se matere, ki gredo v svoji sle=
poti tako dalec, da skraja vsc dovo*
lijo svojim hčerkam, tudi ponočno
pohajkanjc Starši, ne puščajte o*
trok v vsako druščino! Vcasih se
tudi pod prav priprostim naslovom
skrivajo opolzki nameni. Pri nas
sc fant.ie kar nič niso vstrašili sain«
skega davka, dasi imajo nekateri
že prccej križev na hrbtu.
Rihemberk.
Prihodnjo ncdeljo dne 8. t. m.
popoldne imamo pri nas večjo pri*
reditev. Nastopi pevski zbor z iz*
brano vrsto pevskih točk, ki bodo
obeinstvu, kakor upamo, gotovo
us>ajale. Podali bomo tudi Turšiee*
vo bajko s petjem v treh dejanjih:
»Izgubljeni raj«. Med odmori bo
udarjal domači tamburaški zbor.
Livek.
Na velikonočni pondeljek sem se
napotil v eno (iz osmih) gostilen, v
kateri je živahno škripala harmoni*
ka s spremstvom hitrih prstov na
violino (ix> dom. škant). Vtis so mi
napravili gibčni udjc mladih nog in
vročekrvnih teles. Pri vsej gibčno*
sti je vendar vidno tekel znoj z
razgretih rudeeih lie tako na tla,
da ni bilo potreba plesišča škropiti
z vodo.
Prizor, ki je učinkovito vplival,
so bile mlade, komaj 14 let stare
puneke in mladi fantieki, ki so se
kaj urno vrteli, pri pogibajoe spret*
no hrbtenice. Prašal sem, ali nima
ta mladež staršev. Odgovor sem koj
dobil, ko sem pomislil, da jih ravno
starši sami pošiljajo na pies, ponos*
ni, da imajo prvovrstne plesalce že
v tako nežni mladosti. Starši, glejtc
da odvraeate svoje heerke od takih
poti, da ne bo prezgodnjega joka.
Videti je bilo, da so natakarji tudi
urno skakali in vrsili vestno svoj
posel. Kaj bi ne, saj kristnega vi*
pavca si vsak rad privošči pol li-
tereka. Ne stane več ko bornih pet
lir liter, glavobol izkljueen. Čudno
pa, da se vršijo plesi nemoteno kar
cele noei. Potrebno bi bilo, da bi se
mladini nc nudila priložnost, pi>
tratnosti, ker danes se le z težavo
pride do zaslužka in potrebe so ve*
like. Daveni vijak pritiska eim da*
lje bolj, zapravljivost in kvar mo*
ralnosti to pa mora biti. Res moder*
ni časi. Bistrooki Potefuzelč.
Socialni vestnik.
O zapravljanju   ljudskega   premos
ženja.
Dne 2. maja je imel nemški   pro*
fesor Ude, dober znanec pokojnega
drja Kreka, na Dunaju predavanje,
v katcrem je med drugim   povedal
te le resnice: »Ljudje sc neprcsta*
no povprašujejo,   kaj bi   bilo   po*
trebno    narediti,   da   bi   življenje
ljudstva bilo v zdravstvenem,    go* |
spodarskem in moralnem oziru pra*  \
vilno urejeno.   Na to hoeem odgo* i
voriti z naslednjimi opazkami. Bla*
go delim v dve veliki    skupini:    v j
blago, ki je družbi koristno, in v ta* j
ko, ki ji škoduje.    Slabo blago   se j
proizvaja samo radi tega, ker lju* '
dje po njem povprašujejo in ga
uživajo. V tern je pa poglavitna na*
paka človeštva, da potrosi tri četr*
tine svojih delovnih moei za proiz*
vajanje blaga, ki je družbi škodlji*
vo. Vsaka družina in vsak poedinec
bi moral imeti lastni dom. Zakaj ni
bilo mogoee uresnieiti do danes te*
ga vzvišenega cilja? Zato, ker se
zapravljajo miljarde ljudskega pre*
moženja in ljudskih dohodkov za
socialno škodljivo blago.
Avstrija ima letno 6200 miljonov
šilingov (18.200 miljonov lir) do*
hodkov, tako da pride na vsako
osebo 80 do 90 šilingov. (240 do 270
lir) meseenega zaslužka. Ne verja*
mem, da je mogoee živeti z 80 šilin*
gi (240 lirami) eloveka dostojno živ*
ljenje. In vendar imajo nekateri še
manjše dohodke. Sedaj pa si oglejs
mo nastopne številke: prebivalstvo
Avstrije povžije vsako leto za 700
miljonov šilingov (2100 miljonov
lir) alkohola. K temu pride še 300
miljonov šilingov (900 miljonov lir)
za tobak. Ena trctjina vsega ljud*
skega premoženja se zapravi torej
vsako leto samo za alkohol in to*
bak. Samo piva popije avstrijsko
ljudstvo (6 miljohov ljudi, ur.) na
leto za 3.725.000 hektolitrov, tako
da bi v tern morju piva lahko poto*
pili celokupno prebivalstvo Av*
strije. Cigar pokadijo v Avstriji
letno 204 miljonc, cigaret 3.725 mi*
ljonov, cigaretnega tobaka 57.000
kvintalov, v nos stlaeijo pa 133.600
kilogramov tobaka. Ako bi se ta
denar stavil v stran, bi nastalo tako
premožcnjc, da bi ž njim lahko se*
zidali v kratkem easu vsaki družini
lastno hišo. Tovarne piva, cigaret
in gostilniearji radi tega ne morajo
propasti. Tako radikalen nisem.
Tovarne naj se polagoma preure*
dijo, da bodo proizvajale in proda*
jale le soeialno koristno blago.
Ravno tako važen gospodarski
problem sta luksus in moda. Zopet
naj govori številka. Na pust leta
1924. je bilo potrošenih za 100 pie*
sov 130.000 šilingov (520.000 lir) v
plesnih oblekah in plesnih eevljih.
Pomislite, kakšna potrata samo za
100 plesov.
Gospodarski bedi, ki sledi iz te*
ga, se pridru/.i tudi moralno propa*
danje. Ideal bi bil, da bi se mladi
ljudje mogli kmalu poroeiti. Toda
gospodarske razmere jim tega ne
dopuščajo in ee se morejo poroeiti,
imajo le enega ali dva otroka. Na*
rod, cigar družine nimajo najmanj
3 ali 4 otroke, je obsojen na izumi*
ranje. Na tisoče otrok pomorijo pri
nas vsako leto pod sreem materi*
nim. Tako ljudstvo mora moralno
in telesno propasti.«
Dobro je, da o teh resnih besedah
profesorja Udeja razmišlja tudi
slovensko ljudstvo v Italiji.
Valuta,
Dne 4. maja si dobil
za 100 franc, frankov
za 100 belg. frankov
za 100 švic. frankov
za 100 češ.-slov. kron
za 100 dinarjev
za 1      Sterling
za 1      dolar
Novci po 20 frankov
a   100 avst. kron
74 45 do
265 50 do
363.— do
56 25 do
33.25 i*o
91.65 do
18 92 do
72." do
0.0266 do
74.95  Lir
27050  Lir
367.--  Lir
56 75  Lir
3375  Lir
91.95  Lir
19.03  Lir
74.-  Lir
0.0271  Lir
VABILO
k
REDNEMU OBČNEMU  ZBORU
Kmetijskega društva v Vipavi,
ki se bo vršil na vnebohod dne 26.
maja 1927. ob 4. uri pop. na dvo*
ranici.
Dnevni red:
1.  Poroeilo naeelstva in nadzorstva.
2.  Odobrenje računa za leto 1926.
3.  Nadomestna volitcv naeelstva in
nadzorstva.
4.  Slueajnosti.
Ako ob doloeeni uri ne bo dovolj
vdeležencev, se bo vršil občni zbor
pol ure pozneje ob vsaki vdeležbi.
Odbor.
Darovi.
Za »Slovensko sirotišče«: T. B.
100 L; č. g. Iv. Miklavčič zbirko iz
Zavratca p. Idrija 25 L. Srčna hvala!
Listnica uredništva.
Na več vprašanj: Žrebanje voj.*
noodškodninskih obveznic bi se
imelo vršiti meseca junija, do sedaj
pa še ni doloeen dan.
VABILO
k
REDNEMU OBČNEMU  ZBORU
Ljudske poso jilnice v Vipavi,
ki se bo vršil na vnebohod dne 26.
maja 1927 ob 2xh uri pop. na dvora*
nici Kmetijskega društva.
Dnevni red:
1.  Poroeilo naeelstva in nadzorstva.
2.  Odobrenje rač. zaključka za leto
1926.
3.  Volitev nadzorstva.
4.  Slueajnosti.
Ako ob doloeeni uri ne bo dovolj
vdeleženccv, se bo vršil obeni zbor
pol ure pozneje ob vsaki vdeležbi.
Odbor.
»GOSPODARSKA  ZADRUGA
ZA GORIŠKO OKOLICO«
r. z.  z o.  j. s  sedežem  v Vrtojbi
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v nedeljo dne 22. maja
1927, ob 4. uri pop. v Vrtojbi v pro*
storih gosp. Gorkiea Franca.
Dnevni red.
| 1. Preeitanje    zapisnika     zadnjega
1       obenega zbora.
2.  Poroeilo nadzorstva in naeelstva.
3.  Potrditev letnega raeuna za pre*
teklo poslovno leto.
4.  Sklepanjc  o   pokritju   poslovne
izgube.
5.  Volitev nadzorstva za eno leto.
6.  Volitev krajnih odborov za eno
leto.
7.  Odstavljanje nadzorstva in kraj*
j      nih odborov.  -
I 8. Slueajnosti.
Ako bi obeni zber ne bil sklepčen
ob doloeeni uri, se bo vršil istotam
in z istim dnevnim redom pol ure
kasneje drugi občni zbor, ki bo ve=
ljavno sklepal ob vsakem številu
navzoeih elanov.
Bilanca in letni računi bodo raz*
položeni v društveni pisarni elanom
v ogled v nedeljo dne 15. maja 1927
od 10. ure zjutraj do 6. ure po*
poldne.                        Načelstvo.
Iščem službe kot organist in pe*
vovodja na deželi. Vee pove uprava
»Gor. Straže«.
Še nekaj lepih   trt=žlahtnina   po
ugodnejši ceni je na proda j. — Go*
rica^ Via Barzellini 6.
Zraven glavne ceste med Batu*
jami in Selom je takoj na prodaj za
enkratno košnjo detelja mešana s
travo. Obsega 4 njive. Pripravljena
je tudi žica na kolik za sušenje. Ce*
na je ugodna. Kdor si želi nabaviti
prvovrstno krmo, naj se zglasi pri
Ivanu Vetrihu, v Batujah St. 64.
Zdravnik kinirg
dr. T9. Jltüller
je  odprl svoj ambulatorji
v ulici Garibaldi
(prej Teatro) št 12 I nadstr.
sprejema od 11-12 in 5-6 ure.
Na prodaj je skoraj   nov šivalni
stroj za skoraj polovieno ceno,
znamka »Singer«. Naslov pove u*
IH'ava »Goriške Straže«.
Velika izbera prenosljivih gra«
mofonov, plosč, igcl itd. — Velika
zaloga fotografskih šip in papirja
za fotografe; fotografski aparati
itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go*
rica, Corso Vitt. Em. III. št. 7. —
Tel. 3—47.
Lloyd Sabaudo.
Prihodnje vožnje:
v Severno Ameriko:
»Conte Biancamano« 10. 5. 1927.
»Conte Rosso« 27. 5. 1927.
Iz Genove v Njujork v 9. drteh;
v Južno Ameriko;
»Conte Verde« 12. 5. 1927.
»Principessa Maria« 18. 5. 1927.
»Tomaso di Savoia« 10. 6.1927.
Iz Genove v Buenos Ay res v
13V2 dneh.
v Avstralijo:
»Regina d'Italta« 21. 6. 1927.
lnformacije daje in sprejema
prednaročila na vozne Hstke za*
stopnik
F. Rosich, Gorica,
Via  Contavalle  si.  4,
ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE
ROBERT   BERKA
Gorica, sedaj Corso Verdi 36.
Laboratorlj otvorjen /e lela 1918.
Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6.,
ob nedeljah in praznikih od 9.— 52.
VOJNA ODŠKODNINA.
Konzulence, zastopstva, prizivi,
konkordati, likvidacije, davene za*
deve, posojila vsake vrste, vštevši
brezobreetna posojila na starostno
obrabo. — Pisarna: A. Trampuž,
sod. oficijal, Gorica . Via Gari*
baldi 20, I. nadstr.
proti izpadanju las.
Vsebuje kinin in je vsled tega po
sebno priporočljiva proti prehladu
in za ojaeenje korenin. Steklenica
po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca*
stellanovich, lastnik F. Bollafio,
Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici,
Via Carduci 9 pri Fiegcl.
' D R U Ž N > C A
Liiiyyiiiiaw ni iditne banhe n iopici
Corso Verdi „TrgovskI Dom"
Telefon žtevilka 50                                 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
DSn^mocS CsntpalQ L3UBL3BHB d^. mm,m
Podružnice in agencije : Brežice, Celje, Črnomclj, Gorica, Kranj, Logatec,
Maribor  Metkovič, Novi Sad, Novomesto,   Ptuj, Prevalje, Rakck   Sarajevo,
Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina.
Vloge na knjižice po 4 n/n.
Vloge w tekočem računu  lir  ali  dinarjev,  (najugodnejše
obrestne mere).
Naikup wsiltsi, čekov, deviz in obligacij  vojne odškod-
nine (bonov) po najugodnejSih cenah.
Nakazila    v tu- in inozemstvo.
Bopzni in ostali bančni posli.