... in znova je prišel čas, ko zadiši po zlato rumeni potici, ko zaplešejo snežinke na bregu pod hišo, ko nas za hip prevzame opojni mir, ko se nas dotakne čarobna toplina prazničnih dni. Prišel je čas, ko pomislimo na vse tiste, ki jim iz srca želimo vesel božič in srečno novo leto Vaš župan Alojz KAUČIČ DOBRODELNI KONCERT ZA OPREMO VRTCA JURŠINCI Občina Juršinci je 8. avgusta 2004 v sklopu svojega 10. občinskega praznika odprla vrata nove pridobitve - vrtca pri Osnovni šoli Juršinci. Le-ta še ni mogel pričeti z delom, saj mu je manjkala oprema, za katero pa, žal, ni bilo mogoče zagotoviti vseh potrebnih sredstev v proračunu Občine Juršinci. Odbor za družbene dejavnosti Občine Juršinci se je zato odločil, da v septembru 2004 organizira dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo v celoti namenjen nakupu opreme za novi vrtec. Za nastop na dobrodelnem koncertu nam je uspelo pridobiti več znanih narodno-zabavnih in zabavnih ansamblov ter posameznikov: ANSAMBEL PTUJSKIH PET, ANSAMBEL EKART, ANSAMBEL LISJAKI, ANSAMBEL ŠPIK, SLOVENJE-GORIŠKI KVINTET, ANSAMBEL UPANJE, MELITO GOLOB, BRANKA ŠENKIŠA IN NJEGOVO HČERKO MONJO, TRIO STANKA PLOHLA - KOVAČEČJAKA, KLAVDIJO IN STANKA ŠTUHECA, DENISA ŽNIDARIČA, TADEJA CIGLARIČA ter ČLANE INSTRUMENTALNEGA KROŽKA OŠ JURŠINCI, ki so v petek, 3. 9. 2004, ob 20.00 v večnamenski dvorani Osnovne šole Juršinci s svojimi nastopi prav gotovo pričarali nepozabno <^Vo vice, Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci. Uredništvo: Alojz Kaučič, Martin Žajdela, Simon Toplak, Stanislav Holc in Dragica Majcen Toš. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel.: (02) 758-21-41. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov. Lektor: Bojana Kolenko. Odgovorni urednik in oblikovanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. vzdušje. Prav tako je čudovit večer pričarala tudi NADA KOTAR, ki je povezovala koncert. Vsi nastopajoči in voditeljica so se seveda odpovedali honorarju. Za uresničitev naše zamisli smo se obrnili tudi na donatorje: predvsem na obrtnike v naši občini in na podjetja, ki so izvajala kakršnakoli dela za Občino Juršinci. Z dobrodelnim koncertom smo tako zbrali: 707.000,00 SIT donatorskih sredstev, in 766.000,00 SIT od prodanih vstopnic, skupaj torej 1.473-000,00 SIT. Stroški (8,5 % DDV od prodanih vstopnic, pogostitev in ozvočenje) so znašali 100.000,00 SIT. Vsa ostala sredstva smo namenili nakupu opreme. Kupili smo: pralni in sušilni stroj, stenske panoje (8), odlagalne police -regale (2), omare s policami (4), elemente - kuhinja (1), kotiček - kuhinja (1), mizo in stole, peno v skaju, dvosed v skaju, odlagalni pult, posodo za umazano perilo, servirni voziček, nekaj didaktičnega materiala, glasbeni kovček, panoramik hišo, gugalnik, lego soft, žoge soft, kar je skupaj zneslo 1.373.000,00 SIT. Zavedamo se, da gre zahvala za uspeh koncerta, kakršnega nismo pričakovali, seveda pa smo upali, vsem nastopajočim, sponzorjem in obiskovalcem. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujem. Vsi skupaj pa smo znova dokazali, da znamo in zmoremo prisluhniti klicu po pomoči. Tako bodo dnevi 25 otrok, ki trenutno obiskujejo vrtec, še bolj razposajeni in srečnejši. Predsednica Odbora za družbene dejavnosti Občine Juršinci Dragica TOŠ-MAJCEN 10. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE JURŠINCI Na slovesnosti ob 10. občinskem prazniku Občine Juršinci, ki je bil 8. avgusta 2004, je Občina Juršinci podelila plakete občine. Prejeli so jih: Krajevna organizacija Rdečega križa Juršinci za uspešno delo na področju krvodajalstva, veliko časa pa posvečajo tudi starejšim, onemoglim in bolnim ljudem. Društvo upokojencev Juršinci za aktivnosti, ki starejšim polepšajo jesen življenja. Samostojna podjetnika Andrej Čeh in Franc Kukovec za uspehe, dosežene na področju podjetništva. Vinogradništvo Anice in Stanka Vršiča iz Zagorcev za dosežke na področju vinogradništva in trsničarstva. Kmetija Janeza Toplaka s Kukave za dosežke na področju živinoreje. Priznanje Občine Juršinci pa je prejel športnik Simon Simonič za številne odmevne rezultate, ki ga uvrščajo v sam vrh slovenskega strelstva. 1K RAČUNALNIŠTVO NA OŠ JURŠINCI ŽIVI letos se bomo pomerili v oblikovanju besedil in slikovnih sporočil ter se lotili programiranja s programskim jezikom Logo. Upamo, da bodo rezultati na področnem tekmovanju čim boljši. Damjan Šimenko BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Odbor za družbene dejavnosti Občine Juršinci je skupaj z Osnovno šolo Juršinci znova priredil BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT. Ta je bil 18. 12. 2004 ob 18.00 v VEČNAMENSKI DVORANI V JURŠINCIH. Na njem so sodelovali: KUD DR. ANTON SLODNJAK JURŠINCI: MEŠANI PEVSKI ZBOR, LJUDSKE PEVKE, MEŠANI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE JURŠINCI, PEVSKI ZBOR KLUBA PTUJSKIH ŠTUDENTOV, SPOMINČICE, PATER JANEZ FERLEŽ, PEVCI VASI, MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV VELIKA NEDELJA, OKTET DORNAVA, SKUPINA »SRČECE« SV. TOMAŽ, KATJA ŠKOLIBER. S svojim petjem in igranjem so nam pričarali nepozaben večer. Organizatorja sta s koncertom želela obiskovalcem pričarati toplino in radost bližajočih se božičnih in novoletnih praznikov. V čarobno privlačnost pa so jo pomagali oviti tudi: zelenje in cvetje Vrtnega centra CLIVIA Juršinci, scena, ki jo je pripravila Osnovna šola Juršinci in izbrana beseda NADE KOTAR, ki je koncertni večer prepletala. Dragica TOŠ MAJCEN predsednica odbora za družbene dejaimosti Na Osnovni šoli Juršinci se zanimanje za računalništvo širi. Med mladimi je zanimanje za tovrstno tehnologijo in za informacijska znanja vedno večje, zato se je pojavila tudi težnja po posodobitvi računalniško-informacijske komunikacijske opreme. V preteklem mesecu smo posodobili računalniško učilnico. Staro je zamenjala večja, opremljena s sodobnimi zmogljivimi osebnimi računalniki. Nabavili smo jih s pomočjo Ministrstva za šolstvo znanost in šport in lokalne skupnosti. V učilnici je trenutno 12 računalnikov, ki so med seboj povezani v lokalno omrežje. Po uvedbi devetletke je predmet računalništvo izbirni predmet, ki ga lahko učenci izberejo v tretji triadi, to je v 7., 8. in/ali 9. razredu. Ves čas izobraževanja je v ospredju dejavna vloga učencev in njihov celovit razvoj v povezavi z drugimi predmeti in vsakodnevnim življenjem. Na šoli se učenci temeljito pripravljajo na računalniška tekmovanja, ki se bodo zvrstila v spomladanskih mesecih. Tudi Letošnji nagrajenci USPEŠNO TEKMOVANJE ENOTE PRVE POMOČI CIVILNE ZAŠČITE OBČINE JURŠINCI Enota prve pomoči CZ Občine Juršinci se je v soboto, 2. oktobra 2004, udeležila devetega regijskega preverjanja UREDITEV RAČUNALNIŠKE SOBE Za gasilce na Grabšinskem Bregu je bila v letu 2004 največja pridobitev ureditev računalniške sobe in nabava računalnika. Za ta namen smo izkoristili podstrešje gasilskega doma, kjer sta nastala kar dva lepa prostora, skupaj merita dobrih 40 m2. V eni sobi je nameščen računalnik, drugi prostor pa bomo uporabljali za sejno sobo. Pri tem je šlo za kar veliko investicijo, saj smo samo za gradbeni material (knauf sistem, centralna kurjava, elektrika, pleskarska dela, keramika, priklop ISDN telefona) namenili preko 1.000.000,00 SIT. Veliko je bilo tudi zidarskih del, ki smo jih člani opravili prostovoljno. Investiciji se nismo mogli izogniti, saj je računalniško povezavo od nas zahtevala GZ Slovenije že leta 2000. Veliko sredstev za uspešno investicijo je prispevala Občina Juršinci in tudi vi, spoštovane občanke in spoštovani občani. Vsem se zahvaljujemo in želimo ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO LETO 2005. Tajnik: Stanko HOLC Uspešna ekipa iz Občine Juršinci usposobljenosti ekip prve pomoči CZ v Žetalah. Tekmovanje je potekalo v OŠ Žetale. Med osmimi ekipami je naša mlada ženska enota dosegla odlično tretje mesto. Enoto so sestavljali: Romana Herga, Metka Urbanja, Pavla Vesenjak, Metka Novak, Irena Tuš, Mojca Furman in Anton Šamperl (kot rezerva). Zahvaljujemo se jim za njihov trud in čestitamo za dosežen uspeh. Poveljnik CZ Občine Juršinci: Janez FURMAN LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Z IZOBRAZBO DO LEPŠE PRIHODNOSTI! Vljudno vas obveščamo, da ponovno vpisujemo v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (zadnjič v osemletko!) TEČAJE RAČUNALNIŠTVA (Word, Excel ...) USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJE (računovodsko-knjigovodska dela - 250 ur in priprava na izpit na GZ - 40 ur) TEČAJE ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE USPOSABLJANJE ZA VARNO IN ZDRAVO DELO Z novimi tečaji bomo začeli v začetku leta 2005. LJUDSKA UNIVERZA PTUJ OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Za vse, ki nimate končane osnovne šole, je sedaj ZADNJA PRILOŽNOST, da jo končate še po starem programu osemletke. Šolanje je brezplačno! Program je prilagojen odraslim! Vpisujemo v 8. razred. Pouk bo trajal 5 mesecev, potekal bo v popoldanskem času - od februarja do julija 2005. Uspešno končana osnovna šola predstavlja prvo, zelo pomembno stopničko na poti do poklica. Jeseni 2006 bomo vpisovali samo v devetletko! Prijavite se lahko osebno na Ljudski univerzi Ptuj, Mestni trg 2 - po pošti ali po telefonu (02) 749 21 50. Juršinci / Teden gospodinje Ljubezniva gospodinja, lep dom, srce družine Članice društva gospodinj Juršinci so minuli teden organizirale teden gospodinje, ki je pod geslom Ljubezniva gospodinja, lep dom, srce družine potekal od 25. julija do 1. avgusta. Praznovanja so se pričela z odprtjem razstave domačih krušnih dobrot, sledila je delavnica aranžerstvo s suhim cvetjem. Na god sv. Marte - zavetnice gospodinj - pa so v Juršincih pripravili delavnico o morskih ribah. Ta dan so zaključile z gospodinjskim piknikom. V petek, 30. julija, je potekala kuharska delavnica za otroke, ki jo je vodila avtorica knjige “Kuhajmo za otroke” Emilija Pavlič. Delavnice se je udeležilo čez 20 otrok starih od treh do desetih let, ki so v delavnici čistili ribice, jih pekli, preizkusili pa so se tudi v vlogi peka v izrezovanju, oblikovanju in zavijanju štručk. V soboto, 31. julija, zadnji dan Tedna gospodinje, pa je potekal MIKLAVŽEVANJE Miklavževo in Miklavževi obhodi so bili nekdaj v naših krajih velik praznik. Miklavža vedno spremljajo hudički ali »parkeljni«, ki strašijo otroke. Seveda pa ga spremljajo tudi dobre vile, da pazijo na otroke, če so »parkeljni- prehudi.Otroci vedo, da ima Miklavž dve veliki knjigi: eno zlato in eno črno. Pridnost otrok si zapisuje v zlato knjigo, njihovo porednost pa v črno. Tako Miklavž »vse ve«! Zato je treba biti priden, če ne gre drugače, pa vsaj nekaj tednov pred Miklavževim prihodom! Tudi naše otroke je 5. decembra obiskal Miklavž. Vendar s seboj ni imel dveh knjig, zlate in črne, saj so vsi naši juršinski otroci pridni. Je pa imel s seboj dva ne preveč huda »parkeljna« in dva angela, ki so mu pomagali pripeljati darila. Vendar Miklavž ne pride kar tako, zato se je bilo treba na njegov prihod kar pripraviti. Najprej je Alenka s svojo dramsko skupino zaigrala lutkovno igrico, v kateri so ubogemu dobrosrčnemu snažaku poiskali ženo, potem pa so učenke osnovne šole iskale izgubljeno darilo. Sledilo je klicanje Miklavža, ki seveda ni bilo zaman, saj je kaj kmalu prišel s svojimi spremljevalci in velikim kupom daril. Da so bili otroci res pridni, so dokazali s skupno molitvijo Sveti angel, ki so jo znali vsi - od najmanjših do največjih, tisti najpogumnejši pa so celo stopili do Miklavža in mu kaj zapeli. Če bi Miklavž ne imel še veliko dela z obiskom pri drugih otrocih, verjamem, da bi se opogumili vsi in bi mu vsak zapel kakšno pesem, ki se jo je naučil ali s pomočjo mamice, očka, bratca ali sestrice ali pa dedkov in babic. Tako pa nam je Miklavž zaželel vse lepo, nas seveda opomnil, da moramo biti pridni, če bo tako (pa vem, da bo), nas drugo leto spet obišče. DRAGICA TOŠ MAJCEN Predsednica Odbora za družbene dejavnosti Občine JURŠINCI Vesel sem, da smo v Občini Juršinci našli sredstva za obdaritev naših najmlajših občanov. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujem OŠ Juršinci in Slovenski ljudski stranki Juršinci kot soorganizatorjema pri izvedbi prireditve - MIKLAVŽEVANJA. Razstavo v večnamenski dvorani si je z zanimanjem ogledalo veliko število obiskovalcev tradicionalni deveti gospodinjski praznik. Ta se je pričel s sv. mašo pred gospodinjskim domom v Juršincih. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci in godci ter gospodinje, ki so se predstavile s skečem cvetje nekoč. O vrednosti gospodinje in pomenu gospodinjskega praznika je spregovorila predsednica društva gospodinj Marta Toplak. Menila je, da je praznik namenjen predvsem srečanju gospodinj, izmenjavi mnenj in ovrednotenju dela gospodinje. S temi praznovanji želijo predstaviti vrednoto gospodinje, ki je po besedah predsednice premalo cenjena in je prepričana, če bi gospodinja dobila pravo mesto, bi bilo v manj problemov v družinah. V imenu lokalne skupnosti občine Juršinci je zbrane pozdravil podžupan Simon Toplak. O cvetju v vrtovih je spregovorila Miša Pušenjak, o cvetju v prehrani pa Tonka Krajnc. Sledilo je srečanje in tekmovanje gospodinj v krašenju in dekoraciji jedi. Po mnenju komisije so bili izdelki tako dobro okrašeni, da se komisija ni mogla odločiti kdo je najboljši. Program se je nadaljeval pri večnamenski dvorani v Juršincih, kjer je najprej kraljica cvetja Vesna Krampi odprla razstavo cvetja v večnamenski dvorani. Na njej gospodinje predstavljajo veliko cvetja iz okenskih polic, vrtov in narave. Gospodinje pa predstavljajo tudi cvetje kot umetnost (slikarstvo), cvetje iz papirja, suho cvetje, zelišča, zelenjavo in veliko jedi, ki so okrašene s cvetjem. Razstava je bila na ogled še tudi v nedeljo, ko so v Juršincih praznovali občinski praznik in potekalo je farno žegnanje ob godu farnega zavetnika sv. Lovrenca. Zmago Šalamun Radio Tednik Huj Alojz KAUČIČ, župan Občine Juršinci Kraljica cvetja Vesna Krampi (levo) in predsednica društva gospodinj Marta Toplak POŽARNA VARNOSTNA KMETIJI Predgovor Požari lahko povzročijo veliko materialno škodo na stanovanjskih, gospodarskih, stanovanjsko-gospodarskih objektih in v naravnem okolju, ne glede na izvedene ukrepe, ki naj zagotovijo zmanjšanje škode. Ni mogoče vedno in v vsakem primeru zagotoviti take varnosti, ki bi popolnoma izključila vsako možnost požara. Kljub temu je treba pretehtati možnosti za nastanek požara, kje in kdaj na posamezni stopnji procesa lahko preti nevarnost za vžig. Vsi ukrepi požarne varnosti pa imajo - glede na raznovrstnost tehnologije in glede na stopnjo požarne nevarnosti - samo en cilj, da bi kar najbolj dvignili varnost oziroma zaščitili življenja ljudi in živali ter preprečili nastanek materialne škode. Požar se prijavi na ReCO Ptuj - na telefonsko številko 112. Katere informacije moramo posredovati pri javljanju požara: 1. kaj se je zgodilo; 2. obseg nesreče - požara; 3. mesto dogodka - naslov, opis kraja in kakšen je dostop, ali je na mestu intervencije nevarnost za prisotne; 4. telefonsko številko kličočega; 5. priimek in ime kličočega. Ob prihodu gasilcev na mesto intervencije je zelo pomembno, da vodji intervencije predstavimo požar: - velikost objekta; - način izgradnje objekta; - kako je objekt razdeljen (požarni sektorji); - kaj je v objektu; - kaj je bilo izvedeno do prihoda gasilcev; - če je kdo pogrešan; - kaj je z živalmi; - nepremičnine, ki so v objektu; - gorljive in druge nevarne snovi; - možni dostopi na posamezne dele objekta. NEVARNOSTI NA KMETIJAH Uvod V različnih analizah o vzrokih požarov na kmetijah lahko preberemo oceno, da okoli 30 % požarom botruje, blago povedano, nepazljivost, dejansko pa malomarnost. Posledica požarov ni samo materialna škoda, ogrožajo tudi ljudi in živali. Številni objekti na kmetijah, ki bi lahko bili kulturna dediščina, so že končali v pepelu. V tem prispevku želimo prikazati nevarnosti na kmetijah, ki so lahko vzrok nastanka požara, kot jih vidimo gasilci, ki se s požarno varnostjo na kmetijah že vrsto let ukvarjamo pri svojem poslanstvu. Ta prispevek ne more dati popolnega vpogleda v problematiko nevarnosti na kmetijah, temveč lahko prikaže nekaj glavnih dejavnikov. - Nered Nered poveča nevarnost za požar. Zraven splošnega nereda, ko včasih stvari ležijo druga preko druge, kar pogosto povzroča tudi jezo uporabnika, izgubo časa in povečuje nevarnost za poškodbe, z vidika nevarnosti za povečanje požara med nered lahko štejemo tudi: - neredno praznjenje oziroma pospravljanje prostorov in odstranjevanje nepotrebnih in neuporabnih predmetov, embalaž itd.; - skladiščenje vnetljivih snovi zraven drugih snovi, posebno lahko vnetljivih in gorljivih materialov, potencialnih izvorov ognja, isker ali toplote; - skladiščenje gnojil, krme in drugih gorljivih ali nevarnih snovi v istih prostorih ali celo neposredno skupaj. - Gradnja objektov Potencialno nevarnost z vidika požarne varnosti predstavlja načrtovanje in gradnja objektov, pri katerih niso bili v celoti upoštevani predpisi s področja požarne varnosti in ki niso zasnovani tako, da: - preprečujejo širjenje požara; - omogočajo varno reševanje ljudi in živali; - bi bila materialna škoda ob eventualnem požaru čim manjša. Sicer pa pri objektih z vidika požarne varnosti predstavljajo nevarnost: neustrezni gradbeni materiali: samoumevno in v naših geografskih razmerah tudi logično je, da se pri gradnji objektov na kmetiji uporablja veliko lesa, ki pa ga ne smemo uporabljati na mestih, kjer bi morali biti požarni zidovi; neustrezni izolacijski materiali: večinoma se danes sicer uporabljajo negorljivi izolacijski materiali, vendar nekateri iz umetnih mas v primeru požara sproščajo življenjsko nevarne pline; - neustrezni požarni zidovi in požarno ločeni deli večjih zgradb: če ni mogoče prostorsko ločiti gospodarskih in stanovanjskih objektov, je nujen požarni zid, večji gospodarski objekti pa morajo biti razdeljeni v požarno ločene dele (sektorje); - neustrezno načrtovanje in izvedba instalacij; - nenačrtovani in nameščeni strelovodi; - neustrezno načrtovanje in gradnja objektov, kjer obstaja nevarnost eksplozije (npr. bioplinska naprava); - nenačrtovane ali neprevozne požarne poti, nepravilna smer odpiranja vrat, privezi za živali se v sili ne dajo sprostiti oziroma živali odvezati pod obremenitvijo privezov. - Samovžig organskih snovi (krma, slama, pridelki) V vlažnih, za skladiščenje ne dovolj osušenih pridelkih, predvsem tistih z velikim deležem vlaknine (seno, slama, hmelj), poteka mikrobno povzročeno vretje, kar povzroča dvig temperature, ki lahko privede do samovžiga (nevarnost: nad 70 °C). Nevarnost požara se poveča, če: - sena ne osušimo dovolj, oziroma ga v seniku ne prevetrimo; - ne izvajamo nadzora nad senom v seniku najmanj 6 tednov po skladiščenju, predvsem merimo temperaturo kupa; - če pri temperaturah nad 55 °C ne ukrepamo z prevetritvijo, premetavanjem kupa; - če pri temperaturah nad 70 °C ne obvestimo gasilcev in jim ne prepustimo nadaljnjega ukrepanja. - Kajenje Nevarnost požara obstaja, če kadimo kjerkoli v gospodarskih objektih, posebej če ne upoštevamo prepovedi oziroma se ne izogibamo kajenju: - v bližini vnetljivih snovi; - na in ob kupu sena, slame ali v prostoru z mineralnimi gnojili; - v prostorih s snovmi, ki izhlapevajo (npr. goriva), kar lahko povzroči tudi eksplozijo. - Otroci na kmetiji Otroke ogenj očara, ne zavedajo pa se njegove nevarnosti oziroma nevarnosti požara. Največjo potencialno nevarnost “povzročajo” starši, ki ne poučijo otrok o nevarnosti ognja in se ne potrudijo, da bi otroci ogenj spoznali in bili opozorjeni na nevarnosti. Druga največja potencialna nevarnost pa so otrokom lahko dosegljivi vžigalice, vžigalniki itn.. (se nadaljuje) Poveljnik GZOJuršinci Janez FURMAN. VGČI. st. MLADE BISTRE GLAVE Narobe pesem Narobe pesem se začne tako: učenci stopijo v razred, učiteljica pa nori in nič ne naredi. Vesela šola se igra, mene pa je nesla torba. Učenci se kregajo na to nemarno učiteljico. Mize pišejo in rišejo, peresa skačejo in se krohotajo, torbe hodijo po zvezkih. Kuhalnice mešajo kuharice, kruh se na pašteto maže in se že boji, da šlo bo v moj trebuh. Patricija Herga, 7. b/9 Gasilec Samo Gasilec Samo na pomoč hiti, povsod, kjer zagori. Z avtom gasilskim po cesti drvi, in se veseli, ko ogenj pogasi. Gasilca Sama vsi poznajo, še otroci iz vasi, vsi ga radi imajo, ker bonbone okrog deli. Sandra Horvat, 7. b/9 Najljubši predmet Moj najljubši predmet je nemščina, pri uri je zelo zanimivo. Učimo se pesmice, beremo pravljice, ki so v učbeniku, in rešujemo naloge iz delovnega zvezka. Naučili smo se po nemško šteti do deset. Nekateri smo znali že od prej, drugi pa ne. Naučili smo se pesmici : Regen, Regen in Eins, zwei, drei. Doma se bom morala učiti, da bom kaj znala. Ko me učiteljica kaj vpraša, ji včasih znam odgovoriti, včasih pa ne. Vse naloge delam sama, če pa česa ne vem, vprašam druge. Če še drugi ne vedo, vprašam učiteljico. Nemščina mi je zelo všeč. Letni časi Nekoč je bil v Čarobni dolini velik gozd, ki so ga živali imenovale čaroben gozd, ker je bil ves čas v barvah, saj je bila ves čas jesen. V gozdu je vladala veverica Tončka. Vsi so jo imeli zelo radi, saj je bila prijazna in pravična. Služabnikov ni potrebovala, ker je zelo rada delala. Pospravljala je svoj dom, ki ga je imela v mogočnem starem hrastu. Nekega dne, ko je veverička Tončka pometala svoj domek, je na njena vrata potrkalo Poletje. Reklo ji je: » Pozdravljena, Tončka, lepo te je videti. V gozdu se veliko govori o tebi.« »O, kaj res,« je odgovorila veverica. »S čim sem si zaslužila to čast, da si me obiskalo?« Poletje ji je razložilo, da na drugem koncu potrebujejo Jesen, saj so drevesa zelo utrujena. Pozimi so zelena, ker nimajo časa, da bi jim odpadlo listje. Tako se je veverica odločila, da se bodo v enem letu izmenjali vsi letni časi. In tako je še danes. Sabina Kurnp 7. b/9 Lisica in jež tekmujeta Nekoč je živela lisica. Hotela je tekmovati v teku z ježem. Pokliče ga po telefonu. Predlaga mu, da bi tekmoval z njo. Odgovori mu, da bi. Zmenita se, da bo pritekla do njega, on pa do nje. Prične se tekmovanje. Lisica že začne teči, jež pa prosi svojo ženo, če bi ga peljala z avtom lisici naproti. Sedeta v avto in se odpeljeta. Žena ga odloži sredi poti. Ona se odpelje nazaj domov, ježa pa pusti tam. Ko priteče lisica, se začne hvaliti, vendar ugotovita, da je jež pretekel več poti. Lisica je jezna na ježa. Odideta domov. Lisica še zdaj ne ve, da je šlo za ZVIJAČO. Tanja Bedrač, 4. b Ribice lovimo Ribice lovimo, nobene ne dobimo. Kaj bo, kaj bo, kosila ne bo. Ena je prijela, na trnek se je ujela. Kaj bo, kaj bo, zadosti ne bo! Alenka Kump, 4. b Valentina Novak 2/8 ■s , lili slItflffflil | lifisj-! 1 ui i! |*o el ®0 gg ©, t= @90 0, @9(a, c= g®KUi a® ^ (n, @go & m r, c= m »o el m ■cuncoo)Ov-c\insrintDr^comQv-nincnucc_itott5a2UH3[EDJD:i: n>tn 5 5 en cr 3 o > > 5 in 11*0 0, @0 g 0, B= @90 EL @9£E EL C= @90 SL @9 S EL t= @90 & 08 g & B=» @90 O, ain^incDMDtnOT-cvin^miDMDmo ^-r-T-T-r-T-T-r-C\JC\JC\JCVJC\JCVJC\JC\JC\JC\Jn c\jn^intDr-sCoajO' 15 ,11 || EL D= @90 & @9 c?, Ek 6=» @90 @9 • ! EL (H @90 EL @9 I ‘ EL D- @90 Ek @9 - '! 0, 0= @9 ain^intDr^tDojOt-ain^fincDrvooojo^-ajn^-intDr^oooDOr-t-t-t-t-t—T-t-T-v-*-c\ic\jc\]c\jc\ic\jc\ic\jc\]c\inn a© = E5 i,£’S E |2 0|.|| StI E I l.S.ls5.8 £■= 3 as ^ š" liliZliiiilllllliillalfllillill GL @0^ GL t= @90 EL @9 W> <5L fr= @90 EL @9 r-'! ISL 6= @90 SL &3) Zg SL C= @90 EL @9 Hi T-curo^rintDr^comov-cvinstinajr^cooiOT-cun^inujrNComor-'r-v-r-T-5-T-i-r-r-i-CUC\lC\JC\lCVlC\JCXJCUCUCXinn lllisl Jiilfjl iti a|jf|iSi ll<<<-)DU] JldlU | @90 a @0 ^ EL B= @90 GL @0 - ’ GL fr=» @90 EL @9 Z! & C- @90 EL @9 7af= @j)0 r-cvinttmiDr^cooiOt-ajmitincDrNComOT-aintfrificijrscotno c\jcuaiaicxicxic\jc\jc\inin t uj 3 5 D52ir5iLidi'Cj<>>u<5Tii< @90 EL @9 2 EL C=" @90 EL 8® 2 @L C= T-ainsrinuirscocnOv-ajnsrinuirscocnOT-cunitinuir^aimov-t—t—t-t—t—r-T—cvjc\jc\jc\jc\jc\jc\ic\ic\jcvinrn 2 I 2 8 iSliliJiifililllllllliiiilir EL @9 g EL B= @90 EL @9 g EL D- @90 EL @9 2 EL O- @90 EL @9 r4E EL fr- 080 EL @9 r-njn^finiDMDOjor-ajra^intDNCDcnOT-ajra^inujMaojo rrrrt-rrT-rrt\IC\IC\iC\iC\JC\IC\lt\IC\IC\jr'] © J J, =.2.1:1 s §| sili §>|l 11=»«!= fsilil-f! šllsll jllsflŽliiliilJi.SlSiSSiSail I d= mm m. mi-" as=«iee,« v-: & e= mo a e® . e= ®a>gj) kcxin»»CDr~mtno;:aic25:|nior:»m858jr3SSSr;igsg5 tfe' © idj.ft! UujM- fig ,4i I c= (B0*j5) a ® ;j-; a c= @xy e. e 35 0. t= @@io a. s® k a 6= «*y a m s ol ■cyn*.n™r>™mo;:cun?mmr;mmo58nSSSr2c5 ,1 E S I a 6= a g® 35 a @no a ©s .5 a,č= eati e, ®' ■ at, m<& m, m;.® a |r-iMF]'N Domoznanski oddelek 35 NOVICE občine 2004 352(497.4 Juriinči) 6000502,2 »V’V) « 66 63