Najprej Dovolj tudi za radovednost Marsovcev Vročica dolgega poletja česa vsega nam ni navrgla: hrušev ožig, pa luba-darja, salmonelo, sušo, izsušene vodotoke, točo, neurja, požare, nadadaljevanko o jari kači, ki seji reče tudi Depala vas. Novi kovanci - s štorkljo za 20 tolarjev in z bikom za 50 tolarjev - so bojda Novo ljubljansko banko tako presenetili, da se jim je zafrkljalo okrog transakcijskih računov in obresti. Minister Keber, največji humanist po Hipokratu, je morda prav pod vplivom poletne vročice izrazil neverjeten socialni čut: tisti, ki si lahko privošči jahto, si sme privoščiti tudi več zdravja. Sicer pa, s humanitarnimi organizacijami sploh nimamo prave sreče, potem ko je lani RK pokazal, kako se lahko humanitarni denar steka na veliko v privatne žepe, je letos šla po tej poti tudi fondacija Robert, ki naj bi s svojim fondom šla v boj zoper aids. Prevelika vročina je udarila v glavo prenckateremu vozniku, tudi tistemu, ki je podrl Šuštaršičevega fantka in ga zapustil na cesti v revi in nadlogi, pa tudi tistega, ki je zavozil v avto na parkirišču in jo popihal. Še huje je vročica prizadela tiste, ki so se mazaško lotili Marijinega kipa, ali tiste, ki so podkumski cerkvi privoščili »mašo« čudnega slovesa, ali tiste, ki so utišali praznične zvonove; vse to so menda počenjali zaradi demokratičnega spoštovanja drugačnosti. V avgustu so se podražili samo mestni in primestni promet, železnica, cestnine, cigarete, advokati, bencin, potni listi, potovanja in počitnikovanja... Življenjski stroški pa so nižji od julijskih za 0,4%; tako pravi statistika, naš žep pa si misli svoje. Pa vendar tudi nekaj utehe: naznanitev davčne reforme, ki nikakor ne bo prizadela malega človeka, kar je bilo dovolj, daje celo vročina popustila in dopustniški čas z njo. In po vsem tem je še But odstopil od funkcije predsednika Ljudske stranke - uteha za tiste, ki so si to želeli - , in ni odstopil uteha za tiste, ki si tega niso želeli.. Ni čudno, da je vse to privabilo še radovednost daljnih Marsovcev, da so se nam približali na vsega 56 km ( v milijonih, seveda), kar se ni primerilo žc od ncandcrtalskih časov, in ne brez razloga; imeli so kaj občudovati. Pred nami pa je jesen, ko se začne devetlctka, ko praznujemo občinski praznik, ko pripravljamo ozimnico in ujamemo kakega polha. Urednik Dober dan - gospod župan Naravnost iz županove pisarne Devetletka je stekla Z mnogoterimi težavami smo le zagotovili nujno potrebne prostore za devetletko. Na šoli 8 talcev smo pripravili učilnico za tehnični pouk s kabinetom v prostorih prejšnje male telovadnice. -Na podružnični šoli v Hotcdršici smo s preureditvijo zborničnega prostora uspeli pridobiti dodatno učilnico . Na šoli Tabor smo začasno uredili učilnico v kombinaciji s Iz male telovadnice v učilnico za tehnični pouk. Foto:./. Turk prostori krajevne skupnosti v Kulturnem domu. Prihodnje leto pa bomo z rekonstrukcijo šolske avle pridobili ustrezne prostore. - V Rovtah smo za potrebe prvega razreda preuredili prostore dosedanje vaške knjižnice, ki bo odprla svoje prostore sredi oktobra v stavbi nekdanje Alpine; tajc sedaj v lasti občine. (Občina je sicer nameravala uredili prostore za knjižnico v zadružni stavbi, vendar so še vedno težave za prenos zadružne stavbe v last občine. Prenovi Knjižnice dobro kaže Že dolgo trka na vrata preureditev knjižničnih prostorov v Logatcu. Težave se krivenčijo ves čas okrog denarja. Ministrstvo za kulturo je prek razpisa le odmerilo 2,340.000 tolarjev, preostanek do 20 milijonov, kolikor bo terjala preureditev, pa bo prenesel občinski proračun, a šelc v naslednjem letu. Digitalizacija prostorskih dokumentov Prek posebnega razpisa je Ministrstvo za okolje in prostor- urad za prostor namenil občini za sofinanciranje digitalizacije prostorskih dokumentov 25% od potrebnih sredstev za izvedbo projekta,; ta pa stane 5,5 milijona tolarjev. Najprej Nova utrditev opornega zidu Dokaj utrujen oporni zid pred Narodnim domom je že dalj časa pretil mimoidočim, posebno še otrokom na bližnjem igrišču. Zidarska mojstra Klevišar-Pivk sta prevzela prenovo kamnitega zidu in betonskih opornikov za kovinsko ograjo, ki jo kuje Ključavničarstvo Maček. Nekaj okolice pred Narodnim domom bo malo bolj podobno, kot se reče v Logatcu. Mojstroma klevišarju in Pivku je šlo dobro od rok. Foto: J. Turk Tudi zunaj občinskega središča kaj novega V krajevni skupnosti Rovtc je bil poleti asfaltiran del ceste od spomenika NOB proti Podnesku. Vrednost del je veljal 10 milijonov. Dva milijona več pa je stalo nadaljevanje asfaltiranja ceste od Sopota proti Hlevišam. spodnji Novi Svet pa je dočakal kak kilometer asfaltne prevleke za 8 milijonov tolarjev. Asfalt skozi spodnji Novi Svet. Do jeseni, ko bo zgrajen še vodohram, se predvideva, da bodo priključena vsa gospodinjstva iz Cest 'na vodovod iz Turkove grape. Gospodinjsta bodo za priključek prispevala po 300.000 tolarjev v desetih obrokih. Martin Koren Voščilo Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob prazniku občine Logatec 20. september. Ob obisku prireditev, ki bodo organizirane v ta namen, Vam želim lepe, doživete in nepozabne trenutke. Župan Janez Nagode Izza svetniških klopi Svetniki sprašujejo in predlagajo - župan odgovarja Na julijski seji občinskega sveta Janez Smole je v imenu svetniške skupine LDS ponovil pobudo za novelacijo razvrstitve zemljišč, ki naj bo osnova za prostorsko planiranje. Pobudo je občinski svet ugodno sprejel že na prvi seji. Vendar doslej se ni nič Storilo za udejanjane pobude. Zato je pobuda ponovno izpostavljena z željo, da bi se lotili reševanja vprašanja, kije za prebivalstvo še posebej pomembno. Svet bi naj zadolžil katero od že ustanovljenih komisij ali odborov, občinski urad in župana. Vsekakor pa bi bilo smiselno posvetiti tej tematiki posebno točko dnevnega reda na seji občinskega sveta, da pobuda ne bi spet obvisela v zraku. V imenu prebivalcev KS Tabor, ki še nimajo uradne informacije, je vprašal, kje so ovire, da se ne prične z gradnjo mrliške vežice, saj je bilo za ta namen zagotovljenih v letu 2002 blizu 18 milijonov tolarjev; sredstva pa niso bila uporabljcna-izkoriščena. Obstaja bojazen, da tudi odobreni 3 milijoni v letu 2003 ne bodo uporabljeni. Ladislav Puc je nanizal malo točo vprašanj: Zakaj ni bilo celega pol leta nobene dotacije športnim društvom, ki so morala v tekmovalnih dejavnostih zalagati _c C o. ■s V >ts> a o Izza svetniških klopi zasebni denar ali pa so morali odpovedovati nadaljnja tekmovanja? Zakaj ni bil objavljen razpis dovolj zgodaj? - Kdaj bodo zemljišča v Zapolju 1 (na levi strani proti Ljubljani) komunalno opremljena. Kupci so kupovali zemljišča s pogodbo, ki določa, da bodo zemljišča komunalno opreljena že do letošnjega poletja. - Industrijsko obrtna cona za KLI plačuje več kot 50% vsega prispevka za stavbna zemljišča. Zakaj se ta cona komunalno izredno slabo ureja? Komunalne površine so slabo čiščene, plevela nihče ne kosi, javna razsvetljava je slaba, zlasti ob vstopu v cono. - Sliši in bere se, da se vrstijo razgovori okrog ustanavljanja regij. Na teh razgovorih zastopa župan svoja osebna stališča. Zakaj se razprava ne vodi na sejah občinskega sveta, da bi župan lahko zastopal širša stališča? - Kdo je županu dal podatke, zapisane v Logaških, o nelegitimno izvoljenih organih OOZ Logatec? Župan odgovarja Na pobudo J. Smoleta:* Želja po prekategorizaciji kmetijskih zemljišč je že stara. Kakor hitro bo Ministrstvo za kmetijstvo pripravilo zadevni pravilnik in opredelilo zemljišča I. kategorije, bomo imemnovali posebno komisijo za prekategorizacijo ostalih zelmljišč po pravilniku, predvidoma v letu 2004. Na vprašanje J. Smoleta: * Mrliška vežica se bo v Gornjem Logatcu zgradila na ploščadi pod cerkvijo sv. Janeza. Žal, so predolgo tekli postopki pridobivanja zemljišča. Končno so le pridobljena vsa soglasja, naročena je parcelacija in s tem bodo dani pogoji za pripravo gradbene dokumentacije. Na petero vprašanj V. Puca: * Sredstva za sofinaciranje športa se od leta 2001 delijo po pravilniku, ki gaje sprejel občinski svet. Ta določa, da predloge za delitev sredstev pripravlja komisija, ki jo vsako leto posebej imenuje župan na podlagi predlogov društev in odbora za šolstvo in šport. Januarja sklicana stara komisija ni hotela pripraviti izhodušč, češ da naj to opravi nova komisija. Ta je bila imenovana februarja. Stekli so postopki po najkrajši poti in vendar se je sklepanje pogodb zavleklo do konca maja. Financiranja po dvanajstinah pa ni v primeru razpisov, tako pravi Ministrstvo za kulturo, ki se sklicuje na zakon. * Glede komunalne opreme Zapolja 1, je treba reči, da so bile težave s pridobivanjem soglasij. Vendar so dela stekla: zgradila seje trafopostaja s kabliranjem daljnovoda (sept. bo tehnični pregled), pridoblejno je gradbeno dovoljenje za cesto in v pripravi je razpis za izvedbo del.. * Za vzdrževalna dela v IOC so podpisane pogodbe; pridobiti je treba še eno prižigališče za javno razsvetljavo. Zelenice so v IOC v lasti posameznih lastnikov, ki so najbrž dolžni vzdrževati zelenice; občinski so le ceste in pločniki. * S šestimi župani je bilo podpisano pismo o nameri, ki naj informativno otipa možnosti, denimo, notranjsko-kraške regije. Ko bi bile informacije dovolj otipljive, bi začeli z razpravo v občinskem svetu, ki bi sprejel ustrezna stališča, s katerimi bi kasneje lahko župan operiral. * V preteklosti je bilo kaj slabo sodelovanje med OOZ in občino, zato so bile tudi nedorečenosti centra za pospeševanje podjetništva. O nelegitimnosti izvoljenih organov OOZ pa so bila dovolj glasna javna mnenja. Špela Istenič p 7? -a 3 cr i j o o Med seboj Prava podoba zadovoljstva Grčarevsko društvo v naskok - Prva osnovna sredsta - Viličar v plamenih - 60 odraslih duš in še več otrok - Kres je dal vsem ognja Bilo je na god svetega Janeza Kr(e)s(t)nika. Pred KŠT društvom Grčarevec je bila prva obsežnejša akcija-kresovanje. Že v dopoldanskih urah so bila raznesena vabila vsem vaščanom Grčarevca. Material za kres smo pripravili že prejšnje dni. Ustrežljivi Rudolf nam je posodil nekaj miz in klopi, nekaj pa jih je podaril društvu - to so naša prva osnovna sredstva (Časa za oznako inventarnih številk pa ni bilo). Pri transportu omenjenih klopi pa je prišlo do manjše nesreče, ki smo jo uspešno sanirali. Namesto kresa je namreč zagorel Rudolfov viličar in še neustanovljena gasilska četica je lokalizirala požar z gasilnim aparatom iz avtomobila. Klopi je bilo premalo, zato smo jih morali nekaj še sami narediti. Z motorko smo hitro pripravili še potrebne klopi in šank. In vse je bilo lepo razporejeno okoli kresa. Županov Tomaž seje povzpel na bližjo smreko, in zastava je zaplapolala v vetru. Pihalo je in črni oblaki so se zgrinjali vse naokoli. Ampak kasneje je čas pokazal, da so nam tudi oni od zgoraj šli na roko. Vse je bilo pripravljeno; srečanje seje lahko pričelo. Že pred 21. uro so se začeli zbirati Grčarcvčani. Drugič bomo bolj zgodni, že zaradi številnih otrok. Iz minute v minuto nas je bilo več. Marija je naštela približno šestdeset odraslih duš. Otrok je bilo toliko, da jih nismo mogli prešteti - za prihodnost Grčarevca se ne bojimo! Zanetili smo kres. Nihče ni pričakoval njegove veličine in moči, zaradi česar smo morali šank, klopi in mize odmakniti na primerno razdaljo. Za veliko veselje otrok in odraslih sladkosnedov so poskrbele pridne gospodinje. Roko na srce, nihče prej o tem ni govoril. Ker pa je to prišlo samoobsebno in nepričakovano, je bilo presenečenje toliko večje. - Bravo Grčarevčanke, take vas imamo radi! Pijača iz Rudolfove kleti je bila primerno ohlajena. Tatjanin golaž pa-ODLIČEN!!! Vsega je bilo dovolj; nihče ni bil ne lačen in ne žejen. Andrej je raztegnil svoj meh, Maticov »ta mlad« pa mu je bil urno v »konkurenco«! Kolovozna pot seje v trenutku spremenila v plesišče za najbolj pogumne! Odsev ognja je risal čudovito nočno podobo. Razlegal se je smeh otrok, veseli obrazi vaščanov so kazali pravo podobo zadovoljstva. Vaščani novega in starega Grčarevca se Med seboj spoznavamo med seboj; temu je bilo predvsem namenjeno srečanje. Prva ovira je za nami. Uspelo nam je! Drugič bo še bolje. Bravo vaščanke in vaščani Grčarevca! Dokazali smo, da smo za pravo stvar! Na svidenje na polharski noči. Kres, ki še ni gorel. P.S.: Poleg vabila na kresovanje je bila priložena tudi prijavnica za članstvo. Prijavnic pa je bilo premalo, za kar se opravičujemo. Za vpisnino in članarino pokličite Sandronatel: 041/529-959. Vili Černivec Mati vse slovesno ob 125-letnici gasilstva v Dolenjem Logatcu 21 Ni vsak dan praznik, pa tudi vsako leto se ne grade gasilski domovi - S slavnostno otvoritvijo prizidka k gasilskemu domu v Dolenjem Logatcu se je 11. julija pričelo dvodnevno slavje v počastitev 125-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Dolenji Logatec - Razstava »125 let gasilstva na Logaškem«. Otvoritvena slovesnost Spraviti zgodovino 125 let gasilskega društva v krajši sestavek je bila res težka naloga, ki se je je lotila povezovalka slavnostne otvoritve prizidka Branka Novak. Iz res zanimivih podatkov in zapisov je odbrala najzanimivejše pripetljaje, ki so spremljali nastanek in razvoj društva. In če ne bi bilo starih zapisov, ki se mnogim v današnjem rodu ne zdijo več pomembni, bi ostalo vse kot v legendi - le ljudsko izročilo. Tako pa je znano, daje 6. avgusta 1876 Dolenji Logatec zajel katastrofalen požar. Zgorelo je 176 stanovanjskih hiš in drugih poslopij ter tri cerkve. Ta nesreča je vzpodbudila ustanovitev Gasilske straže, prve na Notranjskem. Zanjo seje leta 1878 Slovesnost je pozdravil tudi župan Janez Nagode. Foto: J. Turk £ i— V Sj E cj- u « bij O r c 'K p a n (i 3 cr n a 6 Med seboj zavzel tedanji načelnik železniške postaje gospod Žilic, podprli pa so ga še nekateri vplivni Logatčani. V naslednjem letu so na okrajnem glavarstvu izpeljali uradno registracijo društva, poimenovano Logaško bralno društvo in požarna straža. O gasilski preteklosti govore danes tudi ohranjeni gasilski prapori in lente ter orodja in drugi pripomočki iz tedanjih časov. Vse to so zgovorne priče naše preteklosti. Gasilski dom v Dolenjem Logatcu je spričo razvoja gasilske tehnike in vse zahtevnejših potreb postal pretesen in so že v letu 1998 razmišljali o prizidku. V letu 2001 je bila izdelana projektna dokumentacija, lokacijska dokumentacija in arhitekturni načrt. V letu 2002 so po večletnem prizadevanju uspeli vknjižiti lastništvo gasilskega doma. Po enoletnem čakanju so pridobili tudi vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje za prizidek. Nato so pričeli z gradbenimi deli, ki so jih končali letos tik pred jubilejno slovesnostjo. Med gradnjo je bilo opravljeno veliko prostovoljnega, in prav je, da navedemo seznam ljudi, ki so bodisi s prostovoljnim delom bodisi s prispevki pripomogli, daje bila gradnja uspešno končana. Priznanje in zahvalo so prejeli: Stane Šen, Jože Pcčkaj, Karel Korenč, Marija Logar, Matjaž Žunič, Florjan Jereb, Bernard Jereb, Franc Jesenovec, Franci Jesenovec, Janez Nagode, Tomaž Šen in Primož Cerpič. Za podporo pri gradnji so prejeli priznanja Občina Logatec z županom Janezom Nagodetom, podjetje Šušteršič, d. o. o., Logatec, Valkarton Logatec, Okna Nagode Logatec, Cementnine Oblak Logatec, Gasilska zveza Logatec, Kogovšekadapt, s. p., Bernard Mlinar, s. p., Edvard Šinkovec s.p. in Železokrivstvo Srečko Brus. Veliko priznanje in zahvalo so izrekli tudi gospodinjam-sosedam za odlične malice, gostincem, avtoprevoznikom, trgovcem in tudi arhitektu Lovrencu Erkarju. Ob tej priložnosti so podelili priznanje in zahvalo tudi prijateljskemu gasilskemu društvu s Pristave pri Mestinju. Prizidek, ki bo namenjen izobraževanju bodočih rodov gasilcev - v njem pa bodo v spodnjih prostorih shranjena tudi orodja in brizgalna, ki ki pričajo o zgodovini logaškega gasilstva -je pred otvoritvojo blagoslovil Janez Kompare, župnik v Dolenjem Logatcu. Razstava 125 gasilstva na Logaškem Najstarejša gasilska oprema. Foto:./. Turk let Razstavaje bila postavljena v novem prizidku. V zgornjem nadstropju so bili na ogled predvsem dokumenti, pokali in priznanja, v spodnjem nadstropju pa gasilsko orodje od nekdaj do sodobnega orodja za reševanje ponesrečencev v prometnih nesrečah in do najsodobnejšega dihalnega aparata. Za pripravljeno razstavo gre pohvala gospodu Francu .lesenovcu in Franju Bogataju. Kako pomembno je zbiranje dokumentarnega in arhivskega gradiva, govori prav fotografija zadnjega logaškega nočnega čuvaja Štefana Prestopnika-Štefinčkovega, ki je od 1898 celo desetletje vsak večer budno pazil na požarno varnost. Zato ne gre zametavati vsega starega, in če le naletite na ustrezno starino, jo izročite gasilskemu društvu. Prav vsako fotografsko in dokumentarno gradivo lahko zgovorno obuja spomin na delo gasilcev. Morda se bo v zapuščini znašlo ne samo najvišje priznanje, ki ga je Jožetu Albrehtu podelil Matevž Hacc, ampak tudi marsikatero staro gasilsko odlikovanje. Osmi rally za memorial Jožeta Albrehta V nedeljo, 12. julija, se je v Logatcu ob treh popoldne pričel osmi gasilski rally za memorial Jožeta Abrehta, ki se gaje udeležilo 14 ekip iz sosednjih društev: moške, ženske in tudi mladinska ekipa. Tekmovalci so morali svoje spretnosti pokazati na štirih prizoriščih, in sicer pred domom ostarelih, v obrtni coni, pred športno dvorano in na prizorišču zaključne slovesnosti pred Narodnim domom. Na prvem prizorišču so morali gasilci pokazati, kako obvladujejo koordinacijo gibov telesa; z zavezanimi očmi so ob pomoči sotekmovalcev premagovali ovire. Na drugem prizorišču so se vozniki pomerili v spretnostni vožnji in v poznavanju gasilskega orodja. Na tretjem prizorišču so tekmovalci z nahrbtenjačo in vodnim curkom iz nje vodili žogo v gol. Na zadnjem prizorišču so tekmovali z motorno brizgalno pomanjšane mladinske izvedbe in zbijali tarčo z baloni, napolnjenimi z vodo. Razvrstitve: 1. mesto Gorenji Logatec II, 2. mesto Pristava, 3. mesto -Medvedje Brdo. Sledile so ekipe iz Postojne, Zaplane, Lazc-Jakovice, Rovt, Ivanjega sela, Ivanjega sela - članice, Cerknice, Hotedršicc, Rovt-Petkovca, Vrha Sv. Treh Kraljev in Gorenjcga Logatca I. - Ekipa domačinov ni nastopila, saj so bili člani angažirani na prireditvah. Parada gasilcev in osrednja proslava Na prireditvenem prostoru pred Narodnim domom je na paradi sodelovalo 250 uniformiranih gasilcev vseh kategorij (mladina, žene, člani). Prisotne so na osrednji slovesnosti nagovorili predsednik jubilejnega Prostovoljnega gasilskega društva Bernard Jereb, župan Janez Nagode, predstavnik gasilske zveze Slovenije in gostje. Sledila je podelitev 17 občinskih odlikovanj za delo v prostovoljnih gasilskih društvih. Odlikovanje Gasilske zveze III. stopnje so prejeli: Tomaž Šinkovec, Matej Vidmar, Primož Cerpič, Matej Cerpič, Mitja Žigon, Tadej Lukan, Danijel Nagode, Martin Vidmar in Branko Dolinar. Priznanja Gasilske zveze Logatec II. stopnje pa so prejeli: Tomaž Šcn, Marija Logar, Mojca Ccmprc. Trije gasilci pa so prejeli odlikovanja Gasilske zveze Logatec I. stopnje: Darko Šcmrov, Pe- Med seboj ter Verdinek mlajši in Janez Rudolf. Podelili so tudi dve plaketi veterana za dolgoletno delo v gasilski organizaciji ter priznanja in pokale za dosežke na 8. rallvu za memorial Jožeta Albrehta. V kulturnem programu so nastopale Logaške mažorete in Pihalni Živopisani mimohod. Foto: J. Turk orkester Logatec. Seveda, se je slovesnost, kot se spodobi za gasilce, končala z bogatim srečelovom med gasilsko veselico, na kateri je za zabavo skrbel anasambel Nagelj. Albin Čuk m Poklicni šofer iz časov, ko je poklic sele nastajal Ludvik Jančar, že pet let najstarejši še živeči poklicni šofer v Sloveniji, je izpit opravil leta 1931 - Šofer, ki ves čas, kar je vozil, ni plačal niti ene kazni niti ni povzročil prometne nesreče - Učitelj, kije za vozniški izpit pripravil okrog tisoč kandidatov - Mož, ki pri svojih 92 letih še pomni marsikaj, kar bi bilo vredno zapisati kot pričevanje o nekdanjih dneh - Nekaj tega je v zapisu krajšega pogovora Je hi I šofer vaš osnovni poklic? Izučen sem bil za trgovca. Sprva sem delal na železnici v Ljubljani kot skladiščnik. Oskrboval sem nadzorništva proge od Litije do Pivke. Popoldne sem prosti čas preživljal pri telovadbi v sokolskom Narodnem domu in kot sovoznik v kamionu. Tako sem prevozil kakih deset tisoč kilometrov. In kako je bilo tedaj s šoferskim izpitom? Najprej sem opravljal izpit iz motoroznanstva. Dobil sem avto, ki gaje bilo treba razdreti in na novo sestaviti in ob tem opraviti manjša vzdrževalna dela. Drugi del izpita sem opravljal pri inž. Štolfu. Potem ko sem mu zaupal, koliko sem prevozil kot sovoznik, sem ga še zapeljal po mestu, pa je bilo opravljeno. Koliko je bilo tedaj poklicnih šoferjev? Malo. Vsi smo se osebno poznali. Na Vrhniki je bil Štim, v Kranju Rode. Če sva se dva na daljši poti srečala, sva lahko ustavila kamiona kar na cesti, pomalicala, se pogovorila in šla vsak svojo pot. Pa policija, ceste? V Ljubljani so bili štirje policaji: eden pred magistratom, drugi pred pošto, tretji na postaji, četrti pa je opravljal obhode. - Ceste so bile makadamske, včasih bolj kolovozi kot ceste, namenjene avtomobilskemu prometu. Iz Splita, denimo, smo vozili čez Velebit, saj »jadranske magistrale« tedaj še ni bilo. Čez Velebit je vodila stara avstrijska vojaška cesta, primerna za živinsko vprego. Na kakšnih mestih sem moral po trikrat »revidirati« naprej-nazaj, da semi zvozil ovinek. Sovoznika sem imel zato, da mi je pomagal sukati g volan. V tem pogleduje bil šofer pravi težak. Kako ste zašli v Logatec, saj ste bili rojeni na Jesenicah, v živeli v Ljubljani? Pri telovadbi sem se sprijateljil s Hladnikovim DaHjem, ki me je nagovoril, da sem prišel sem. Na sokolskom plesu g sem spoznal Tešarjevo Majdo. Poročila sva se 1939. leta. V Logatcu pa sem se zaposlil pri Stanetu Žitku. Je bil on že prevoznik? Oskrboval jc trgovine. Bilo pa je takole. Pobrali smo naročila jj Med seboj o p tyi< -i ro O o Najstarejši poklicni šofer - Ludvik Jančar. in zjutraj šli v Ljubljano. Na dvorišču pri Figovcu smo oddali naročila veletrgovcem: Šarabonu, Jelačinu... Tja so potem dostavljali blago, ki smo ga razvažali vsak na svoj konec. Ste oskrbovali samo logaške trgovce? Dvakrat tedensko smo dobavljali logaškim trgovcem: Brusu, Boltinu. Sicer pa smo oskrbovali trgovce daleč po Notranjskem. Najpogosteje sicer do Rakeka, kjer sta vsak svoje skladišče imela Domicelj in Levstek-Oblak. Od tam so robo običajno razvažali furmani, ki so na železnico vozili les, nazaj grede pa provijant. Če je bilo naročilo za kakega oddaljenega trgovca večje, smo mu blago dostavili s kamionom. Vse tja do Čabra. - Do Vrhnike smo vozili po stari cesti in po tej, ki je po letu 1952 postala magistralna. Pozimi so plužili, kakor so tedaj lahko: z mnogimi pari konj in lesenim plugom. Zato sem se večkrat znašel tako, da sem s tovornjaka snel dodatni par koles, da so bila spredaj in zadaj enojna. Pa sem šel zvečer, koje začelo mesti, do Vrhnike in si tako napravil tir. Ponoči pa nazaj po istem tiru, daje bilo zjutraj mogoče priti za časa v Ljubljano. Dvainsedemdcst ovinkov je bilo med Vrhniko in Logatcem. Ste ves čas vozili tovornjak? Od 1935. do 1941. sem v Ljubljani vozil avtobus pri Magistru iz Šentvida. Imeli smo 5 avtobusov. Vozili smo na dveh progah: od avtobusne postaje do stadiona za Bežigradom in do Črnuč. Avtobusna postaja je bila na Tavčarjevi. Tam je bilo tudi Fordovo dvorišče z delavnicami. Mestni promet, bi rekli danes. Tam ni bilo tramvajskih prog? Tedaj sta bili dve: en tramvaj je vozil od magistrata do dolenjske železniške postaje, drugi iz Most do Zal. Kako je bilo tedaj voziti v mestnem prometu? Prva vožnja se je začela pet minut čez peto zjutraj v Črnučah. Prvi potniki so bili železniški uradniki. Avtobusi niso imeli ogrevanja. Pozimi smo šoferji nosili s filcem podložene škornje. Če je bila priložnost, sem z ostankom plina iz jeklenk, ki smo jih uporabljali za plinski pogon, segrel avtobus, a je zadoščalo za krajši čas. Zalcdenela okna smo čistili s krpami, v katere smo zavili sol. Pogonsko gorivo je bil bencin; uporabljali pa smo tudi plin, ker je bil cenejši. Ena jeklenka jc zadoščala za dnevno vožnjo po mestu. Vojni in povojni čas? Leta 1941. so pobrali avtobuse. Znova sem se zaposlil na železnici. Odpeljan sem bil v Gonars, po vrnitvi pa spet k železnici. Potem sem bil na okraju Ljubljana okolica. Za pet mesecev sem bil poslan na kurz v Beograd za »autorukovodioca«, vodilnega v avtoprevozniški dejavnosti. Zatem sem razdeljeval bencinske bone na okraju. Leta 1952. me jc od tam znova povabil v Logatec Zvone (Anton) Petkovšek. Zaposlil sem se na Kliju, kjer sem delal do upokojitve. KLl letos praznuje 50-letnico ustanovitve. Kako se začetkov spomnite Vi? Na KLI sem bil kar nekaj časa edini šofer. Spomnim se dneva, ko sem šel v Mariborski TAM po novo vozilo. Vozil sem tudi kamion madžarske izdelave czcpcl. Čez čas seje kot šofer na KLI zaposlil še Janez Dolenc, za njim Peter Gostiša... KLI jc na začetku izdeloval t.i., ribiške stolčke. Vozili smojih v skladišče na Sušak pri Reki. Kadar je prišla ladja, dajih odpelje v ZDA, seje dogajalo, daje bilo treba tudi trikrat dnevno tja. Čez Gornje Jelenje. Bilo jc ubijajoče. Je bilo kdaj tudi prijetno? S kamioni smo po vojni še do začetka šestdesetih prevažali tudi ljudi. Pod ponjavo smo namestili lesene klopi, pa smo se peljali na sindikalni izlet. Tudi čez Vršič. Tedanja cesta ni bila bistveno drugače speljana kot prej omenjena čez Velebit. Tudi tod je bilo treba "popravljati" v ovinku, da si ga zvozil. Na gostovanja pa smo tako vozili tudi logaško dramsko skupino SKUD Remigij Jerman. Pri M u laj u v Logatcu je 1934. vozil prvi Chevrolet. Avtošola? Še v Ljubljani sem pripravil nekaj kandidatov za voznike avtobusov. Ko se je po vojni v okviru Združenja šoferjev in avtomehanikov tudi v Logatcu začela avtošola, so me povabili za inštruktorja. Mnoge sem pripravil za uspešno opravljanje izpita. Učil sem jih predvsem strpnosti in treznosti. - Sprva smo učili v Logatcu: speljevanje, parkiranje, speljevanje v klanec (na makadamu na Mandrgah ali pred Puntarjem). Tudi tedaj ni bilo enostavno opraviti izpita. - Mnogi me še danes srečujejo in me sprašujejo, če se spomnim kake njihove nespretnosti med prvimi poskusnimi vožnjami. Preveč kandidatov je bilo, da bi se mogel spomniti vsega. Se pa spomnim, da sem temu ali onemu pripomogel, da je izpit opravil. Tako je bila kandidatka, za katero je njen osebni inštruktor povedal, da vozi primerno dobro, brez napak, a se izpita neskončno boji. Izpeljali smo ga kot poizkusno vožnjo, da se prepričamo, če pozna izpitno pot. Res jo je izpeljala brez kazenske točke. In tako opravila izpit. Kaj menite o današnjem prometu? S tistim pred vojno se ne da primerjati ne po kakovosti cestišč ne po voznikih. Vozniki so postali sila nestrpni, vozijo na silo. To ni dobro. Nerad se vozim, seveda, kot sopotnik, saj sem vozniško dovoljenje že pred leti vrnil. Tudi s kolesom se ni več prijetno voziti. Kje ste bili še dejavni, poleg službe in avtošole ? Pri gasilcih, lovcih, ribičih, planincih. Mimogrede: s prijatelji, ki so zdaj, žal, že na drugem svetu, smo postavili "moža" pri grajskem studencu, kamor zdaj že dolga leta mnogi hodijo po odlično vodo. Najtežje je šlo po takem snegu. Boste tudi letos kot član ZŠAM še dežurni na šolski poti? Če bom še živ in zdrav, bom. Povem pa naj, da je pri tej nalogi pomembnejša vzgoja odraslih od vzgoje otrok. Nemalokrat namreč starši in stari starši vodijo prvošolčke čez prometno Tržaško cesto v Dol. Logatcu mimo označenih prehodov za pešce, kot so navajeni hoditi sami. S takšnim ravnanjem slabo vzgajajo najmlajše pešce, ki bodo čez teden, dva morali sami v to prometno naglico in večkrat tudi zmedo. Na označenih prehodih so otroci bolj varni kot drugod. Gospod Jančar, želimo Vam še obilo vedre prihodnosti! Janez Gos tiša .............. 1 ■1 ..... .......... 11 .............. Srečanje za bogata doživetja in m najlepše spomine Prijatelji Radia Ognjišče so se srečali enaindvajsetič - to pot med Novosvečani in Hotenjci - Sredi duhovnih in družabnih radosti tudi spomin nanjo, ki» ji je bila ljubezen jezik tišine« Novi Svet in Hotedršica sta v nedeljo, 20. julija, gostila 21. srečanje prijateljev Radia Ognjišče, ki ga ta prireja po različnih krajih Slovenije. Tako se ljubitelji Radia Ognjišče med seboj družijo, spoznavajo, se ob dogajanju zabavajo, obenem pa spoznavajo lepote slovenskih krajev. Prijatelj Radia Ognjišče je vsakdo, ki ga s svojim prostovoljnim darom redno podpira za idejo za srečanje gre zahvala Mariji Brus, nečakinji v nadaljevanju omenjene profesorice. Pri zahtevnih pripravah, so se izredno izkazali domačini Novega Sveta pa tudi vsa društva iz krajevne skupnosti Hotedršica. Vroče nedeljsko dopoldne je k Štefanovi kapelici v Novi Svet privabilo prek tisoč obiskovalcev. Tu je bila najprej maša, ki stajo ob Francu Boletu, direktorju Ognjišča, sodarovala tudi Franci Trstenjak in domači župnik Marjan Zupane. Pri maši so sodelovali tudi domačini iz Novega sveta, pred mašno daritvijo pa je vse prisotne v imenu gostiteljev nagovoril Silvester Nagode. Po maši so gospodinje in gospodarji iz Novega sveta ter člani raznih društev prisotne pogostili z dobrotami kmečkih kuhinj in shramb. Po prijetnem okrepčilu je bil na livadi pred Lukčevo domačijo kratek kulturni program v spomin na tukaj rojeno profesorico Lojzko Brus. Program je prijetno vodila Barbara Brus, Mešani cerkveni pevski zbor Mozaik je zapel dve pesmi, svoje pa je dodal še duo Mir. Slovesni nagovor je imela Tilka Jerič, ki je govorila o pokojni profesorici Lojzki, ki jo je kot bližjo sosedo iz otroštva imenovala kar mati. o Dalje je pripovedovala, kako ji je Lojzka r"i ponudila svojo roko, jo vzela k sebi na o Primorsko in varno vodila mimo mladostnih, učnih in gmotnih težav. & Med drugim je Tilka dejala: »V ju življenju se nam neštetokrat dogaja, da čakamo na trenutek, ko bomo tisto, kar tj občutimo, nekomu povedali, in potem, S. ko ta čas pride, ugotovimo, da smo Med seboj prepozni. Morda nas je trdo življenje v Novem Svetu v bitki za obstoj oblikovalo v ljudi tršega značaja in besed. O ljubezni nismo vajeni izrekati se, zato paje je mogoče občutiti v naših dejanjih; prav zato je v svoji notranjosti lahko še toliko močnejša. Tudi njej, ki ji velja ta spoštljiv spomin, je bila ljubezen jezik tišine...«. Ob koncu je nekaj besed o Lojzki spregovoril tudi primorski publicist Tomaž Pavšič. Kasneje se je pisana druščina peš, s kolesi, avtomobili in avtobusi odpravila v Hotedršico, kjer se je družabnost nadaljevala na trgu pred župnijsko cerkvijo. Tu se je zapel domači Moški pevski zbor, folklorna skupina Turističnega društva pa je zaplesala nekaj notranjskih plesov. Zatem je navzoče pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti, župnik Marjan Zupane pa je v svetišču predstavil cerkev, zgodovino župnije ter njene posebnosti. Zatem so izurjeni vodiči popeljali obiskovalce po turistični poti skozi Hotedršico, da so si tako ogledali njene zanimivosti. Pot se je končala pri lovski koči, kjer je bil za vse pripravljen tudi okusen divjačinski golaž. Zabava se je nadaljevala še pozno popoldne, saj so gostje lahko nadaljevali srečanje na gasilski veselici, ki se je odvijala na istem prostoru ob zabavnih zvokih ansambla Krila. Vsak obiskovalec sije lahko za simbolično ceno priskrbel tudi bon; njegova vrednost je ponujala lično izdelano skodelico, leseno žlico in golaž. Srečanje prijateljev Ognjišča. Skratka, prireditev, ki je bila zelo odmevna, je dodobra razvnela vaščane Novega Sveta in Hotedršice. V tem primeru gre resnično zahvala vsem, ki so se trudili, daje uspela prireditev pripomogla tudi k promociji naših krajev. Stane Nagode »Joga v vsakdanjem življenju« Harmonija telesa, uma in duše Beseda joga v sanskrtu pomeni "združiti" ali "povezati", sistematična jogijska vadba razvija zdravje, skladnost in uravnoteženost telesa, uma, zavesti in duše. Paramhans Svami Mahešvarananda, indijski učitelj joge, je že v mladosti z izjemno disciplino in s predanostjo dosegel najvišji cilj joge. Od leta 1972 živi in dela v Evropi. Pri svojem deluje združil starodavna jogijska spoznanja in svoje bogate izkušnje s spoznanji sodobne znanosti ter tako ustvaril in utemeljil celovit in postopen sistem vadbe, imenovan "Joga v vsakdanjem življenju". Vadba "Joge v vsakdanjem življenju" Vadba po sistemu "Joga v vsakdanjem življenju" se odvija v preko tri tisoč centrih v tridesetih državah sveta. V Sloveniji seje ta sistem začel uveljavljati leta 1988. Od takrat je bilo ustanovljenih enajst društev, ki omogočajo organizirano vadbo po vsej državi. V Sloveniji vadi jogo po tem sistemu 25.000 do 30.000 ljudi. Vadbo vodijo usposobljeni inštruktorji joge, ki imajo poleg usposabljanja pri avtorju sistema opravljen tudi izpit za inštruktorje na Fakulteti za Šport Univerze v Ljubljani. Vadba »Joge v vsakdanjem življenju« je razdeljena na osem stopenj, ki obsegajo telesne vaje ali asanc, dihalne tehnike ali pranajamc, tehnike sproščanja, tehnike meditacije, tehnike čiščenja telesa ali hatha joga krije. Zahtevnost vaj se sistematično stopnjuje od zelo preprostih "sarav hita" asan, ki jih lahko izvajajo tudi bolniki in starejši, do naprednejših položajev in tehnik. Vaje celovito učinkujejo na človeka ter omogočajo, da si človek izboljša ter ohrani zdravje in notranji mir na popolnoma naraven način. Vadba Joge v vsakdanjem življenju -pričetek vadbe v Logatcu: ponedeljek H. 9. 2003 ob I H. uri v OŠ H talcev mag. Dani Kosi, prof. mag. Vesna Paradižnik, dr.vet. med. Zbor iz izbora najboljšega Konec avgusta se je v Novi Gorici, Velenju in Ljubljani predstavil priložnostni slovenski pevski zbor - Po trideset pevk in pevcev je bilo vanj izbranih izmed več kot sto prijavljenih Med njimi tudi tri pevke (Magdalena in Melita izjemno lepo zazvcnela Pesem od zarje, doslej malokrat slišana Mihevc iz Logatca. Mihaela Gostiša z Vrha Sv. Treh priredba ljudske pesmi iz Zilje za moški zbor; prvič je bila Kraljev) in pevec (Marko Bandelj iz Hruševja) logaških javno izvedena Čopijeva priredba treh ljudskih iz Rezije, zborov: tri iz dekliškega seksteta KD Adoramus, dve od Osrednje mesto v nastopu ženskega zbora je imela Lebičeva njiju in pevec pa tudi iz obrtniškega zbora »Notranjska«, skladba Upanje, ki je nastala z mislijo na tri mladinske zbore Teden dni sta Karmina Šilec ženske, Stojan Kuret iz različnih dežel sveta za skupni nastop leta 2000, leta miru, pa moške pevce uglaševala na zgoščenih, tudi več kot pod geslom Združenih narodov in Unesca »Glasba v službi deseturnih vajah dnevno. Oblikovala sta program pesmi miru«. (Tedaj sta bila glasbena nosilca zbor Carmina Slovenica slovenskih skladateljev: Gcrbiča, Foersterja, Fcrjančiča, J. in Eborovodkinja Karmina Šilec.) Ipavca in Lebiča (ženski zbor), Kogoja, Pahorja, Lebiča in Celotno dogajanje je spodbudila in izpeljala Čopija (moški zbor). Družno sta zbora zapela dve skladbi odgovorna organizatorka Javnega sklada za ljubiteljske Marija Kogoja, dve kubanski ter po eno venezuelsko in kulturne dejavnosti Slovenije Mihela Jagodic. Desetdnevno argentinsko pesem. skupno delo se bo zagotovo odrazilo tudi v zborih, odkoder Poslušalci ljubljanskega koncerta smo bili so bili pevke in pevci. Med njimi jih je več, ki so tudi sami navdušeni nad izvedbeno ravnjo nastopajočih pod vodstvom zborovodje in jim bodo tovrstne izkušnje še kako prav prišle svetovno uveljavljenih zborovodij. Ob tem je godil tudi pri nadaljnjem zborovodskem delu. program, ki je izpričal mojstrstvo slovenske vokalne glasbene ustvarjalnosti. Med Lebičevimi skladbami je JanezGostiša Žlahtno po sledovih korenin Ob prvi samostojni slikarski razstavi argentinske Slovenke Cecilije Grbec na Slovenskem Skromno povabilo je 11. julija veljalo odprtju razstave slikarke Cecilije Grbec iz Argentine, rojene leta 1977 v Buenos Aircsu. Do svojega 13. leta je živela v Boliviji, kjer je obiskovala osnovno šolo (Sagrado Corazon de .lesus v Vacuibi). Leta 1994 je končala srednjo šolo Instituto Santa Rosa de Lima v Buenos Airesu. Leta 1998 je diplomirala iz likovne umetnosti s specializacijo v risanju in slikanju v Consudec, Buenos Aires. V letih 1999/ 2000 je poučevala na osnovni in srednji šoli. V letih 2000/ 01 seje izpopolnjevala pri prof. Juanu .loseju Bavonu v izdelovanju mozaikov. Svojo prvo samostojno razstavo na Slovenskem, naslovljeno Sledovi mojih korenin, je pospremila z mislijo Alojza Gradnika: »Samo kdor vidi svoje korenine, / premeri debla moč in vej višine / in ve, kako daleč je do nebes.« Naslov razstave ni bil naključno izbran, saj je Cecilija vnukinja v Logatcu kar znane Mačkove (Kristanove) rodbine (iz rodu Slikarka Cecilija Gerbec. Foto: B. Žahkar Kristanovih je bil praded Franc Maček, napreden kmet, med ustanovitelji logaške kmetijske zadruge in njen dolgoletni predsednik). Kar lep čas otvoritve je bil tako namenjen Kristanovem rodu po zapisih Betke Vitrih (Kristanove), živeče v Argentini. Spominske zapise o Kristanovem rodu je prebral njen nečak Franci Maček, župnik v Begunjah na Gorenjskem. Tudi otvoritveni program je bil zanimiv. V njem so sodelovali nekdanji udeleženci pevske turneje po Argentini Marcel Štefančič kot povezovalec in Logaški oktet. Med povabljenimi gosti so bili poleg sorodstva in kar lepega števila drugih udeležencev tudi Tomaž Kunstelj, tedaj pooblaščeni minister slovenske vlade v Argentini. O mladi slikarki in njenem delu je spregovoril arh. Marjan Eiletz, živeč v Argentini. Slikarka, ki ima za seboj več skupinskih razstav, predvsem v Buenos Airesu, je v prostorih glasbene šole razstavljala 15 del, večinoma slike v olju in v akrilu. Posebno zanimivi so bili p motivi iz indijanskega sveta, saj je v r 1 Boliviji preživela svoja otroška leta in o je njena mati tam posvojila indijanska £ dvojčka. Razstava, ki jo je podprla ry Kmetijsko gozdarska zadruga Logatec, jj je bila odprta, žal, le dva dni; upamo, da 7Ž. ne zadnjič. Albin Čuk Jj Kulturni razgledi Za življenjsko delo -Linhartova plaketa Marcel Štefančič je na majski - 35. reviji pevskih zborov prejel državno priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije Marcel Štefančič je gotovo človek, ki zmore sooblikovati skupno življenje ter mu daje vsebino in žlahtnost, posebej je to zmogel z gledališkim delom. Na jubilejni 35. občinski reviji pevskih zborov je za to prejel Linhartovo plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. To državno priznanje potrjuje njegovo dolgoletno strokovno in organizacijsko delo, kulturno vzgojno in publicistično delo, kije pomembno vplivalo in še vedno vpliva na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti. In na čem temelji podelitev Linahrtove plakete? Marcel Štefančič, dobitnik Linhartove plakete. Marcel Štefančič seje rodil v Dekanih 16. januarja 1937. Gledališča seje loteval že kot kot dijak na koprski gimnaziji, kjer je svojo gledališko radovednost pasel ob imenitnih predstavah Tržaškega narodnega gledališča. Prvo vidnejšo vlogo - očeta - je upodobil v mladinski igri Pogumni krojaček leta 1953. Že naslednjega leta so mu zaupali vlogo Anta v Nušićevem Pokojniku. V Žogici Marogici, s katero je pomagal tega leta ustanoviti v Kopru marionetno gledališče, je odigral Zmaja-tolovaja; z lutkami je kasneje do mature 1956 odigral in zrežiral več predstav. Sočasno je odigral Janeza v Finžgarjevem Divjem lovcu. Tik pred maturo seje spopadel še z vlogo Longreneillea v Courtelinojevem Priljudnem komisarju ter z Juretom v Gervaisovi komediji Zaradi stanovanja. Dve leti je — spoznaval osnove baleta, da bi laže obvladoval sebe v prostoru; oder zahteva tudi to. Med študijem slavistike v Ljubljani je pri cT tedanjem Delavskem odru pridobival silno koristno znanje v v igri in režiji pri znanih režiserjih, igralcih in drugih "O gledaliških strokovnjakih, kot so bili Mirko Zupančič, ~ Branko Gombač - v njegovi režiji je odigral vojaškega sodnika v Vojaku Tanaki, Mile Korun, Dušan Tomše, Marjan *^ Belina, Maks Furjan, Viktor Molka, Polde Bibič, Miloš o Mikeln. Svojo neke vrste »diplomsko nalogo« je opravil z režijo Manzarijevc komedije Mrtvi ne plačujejo davkov, ki je bila deležna posebne pozornosti med gledališkimi strokovnjaki. Sočasno je ob počitnicah opravil še dvoje tehtnih seminarjev, kjer je spoznaval predvsem teorijo in tehniko gledališke igre in režije. Gladko je opravil celo sprejemni izpit na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo za študij režije, kar je pa moral opustiti zaradi nezdružljivosti s poklicnimi dolžnostmi. Prva štiri leta je služboval v Krškem in tam režiral in igral z dokaj opaznim uspehom Nušičcvcga Pokojnika (tudi z vlogo Ante), Gervaisovo komedijo Zaradi stanovanja, v Borovih Raztrgancih z vlogo Ferlcža, Nušičevo Sumljivo osebo (tudi z vlogo Jerotija), v \Veiglovcm Namišljenem zdravniku z vlogo Harrvja, v Kukavičjem Jajcu z vlogo senatorja, Marinčcvo komedijo Poročil se bom s svojo ženo, Manice Lobnikove Tri dni direktor (tudi z vlogo .lirga Butolna) - predstava je bila izbrana za republiško revijo v Novem mestu, podobno kot Sartrova Spoštljiva vlačuga. Od leta 1965 pa živi in dela v Logatcu. Takoj prvo leto je s šolsko mladino pripravil zelo odmevno predstavo Vandotove dramatizacije Kekcc in Mojca (nepozabni tandem: zdaj z že pokojnim Andrejem Žigonom in Jasno Rupnik), tej je sledila režija Gorinškove Rdeče kapice. Z mladinskima predstavama se je nekako predstavil in legitimiral pred logaško publiko, ki ji je poslej namenil dvajset premier: Manners - Peg, srček moj, Puget Srečni dnevi, Bor Težka ura, Katajcv - Dan oddiha, Nosov -Sinji model, Nušič Pokojnik, Christic Misnica, N.n. Sveti Plamen, Linhart - Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Gervais Zaradi stanovanja, Manzari Mrtvi ne plačujejo davkov in Naši ljubi otroci, Torkar - Revizor 84 (tudi adaptacija z avtorjevim dovoljenjem), Priestlev Inšpektor na obisku, Marine Ad aeta, Krasna - Draga Ruth, Alcšcvec - Podlaga zakonske sreče (tudi z adaptacijo) in dvoje avtorskih kabaretov 3x3 je deset in Pod hladno prho. Sem pa tja je tudi kaj malega igral v filmih (Med strahom in dolžnostjo, Dražgoška bitka, Na ruševinah...). Vmes je pripravil skoraj toliko scenarijev in režij različnih proslav in koncertnih prireditev. Zvrstilo seje tudi npregledno število povezvanj in napovedovanj različnih prireditev (domala vsa z avtorskimi besedili). Zadnje štiri sezone so ga zelo veseli v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, kjer je odigral četvero vlog: Nerada v Župančičevi Veroniki Descniški, pravljičarja v Petanovi mladinski igri Pet pepelk, Vikšega škofa v Kreftovih Kranjskih komedijantih in Krizalda v Molicrovih Učenih ženskah (vmes je še odigral križarja v IIawortohovi radisjski igri Dediščina) in nazadnje vlogo Kremžarja v Cankarjevi satiri Za narodov blagor. Za potrebe otroških odrov je napisal nekaj V vlogi barona Naletela v Linhartovem Matičku. dramatizacij, priredb ter več igric za otroke (ki so se domala tudi vse igrale). Več let je kot zunanji dopisik Dela poročal 0 kulturnem utripu na Logaškem, s posebnim poudarkom na gledališki dejavnosti. S svojimi recenzijami je v lokalnih glasilih skušal vplivati na estetsko rast gledališke izraznosti na Logaškem. Sredi avgusta pa je s Štefančičem stekel še krajši pogovor. Priznanje Vam je bilo podeljeno za Vaše bogato ljubiteljsko gledališko delo. Kakšna je bila prehojena pot? Bi kaj drugače naredili? Marsikdaj sem obžaloval, da se nisem mogel z gledališčem ukvarjati profesionalno. Moje sojenice so delovale drugače. Tako sem se pač ukvarjal z gledališčem ljubiteljsko, vendar vedno z občutkom za profesionalnost. Predstave so nekako vzbujale zanimanje in so potrjevale, da seje splačalo delati in živeti za gledališče. Ne bi mogel prikrivati vsaj skromnega zadovoljstva nad tem, kar sem skušal doseči. Posebej sem vesel tega, da sem uspel navdušti mlade in jih usposobil za gledališko delo. Veste, kaj pomeni ustvariti generacijo igralcev iz ljudi, ki so imeli v sebi morda le nekaj občutka za igro, odpreti v njih cel register gledaliških občutij? Nekaj podobnega je, kot bi ustvarjal novega človeka. Plačila kuvert nismo poznali; plačilo nam je pomenila hvaležnost publike. A bilo je lepo. Katera vloga Vam je bila v največje veselje? Prav vsake vloge sem bil vesel, vendar baron v Linhartovem Matičku meje morda najbolj prevzel. Vloga zahteva veliko angažiranosti; potreben je velik igralski napor, ki naj izzivi baronove nravi, njegovo muhavost, zvijačnost, spletkarstvo, ki vodi skoz navidezno zmago v končni poraz. Vloga pa se ne bi razživela, če je ne bi igralsko podpiral ves ansambel in režiser Zupančič. To je bil tudi sicer velik dosežek logaškega gledališča. Katerega leta je bilo to? Leta 1975. V življenju ste poleg gledaliških odigrali tudi veliko različnih »življenjskih« vlog. Kako se počuti človek s tolikerimi »nastopi«? Zelo pomembno je, da človek »izhaja iz sebe«. Moj dan, od kar se zavedam, je nagneten z raznoterimi dogajanji. Ni linearen. Dinamika, ki ji ne poznam recepta, verjetno izhaja iz mojega mediteranskega temperamenta. Vedno sem želel narediti kaj dobrega, lepega, navdušiti ljudi za dobro in lepo. Moje zanimanje za ta svet je izhajalo iz iskanja ustvarjalnih odnosov. Zato sem bil dosleden nasprotnik vsega, kar je zaviralo, omejevalo svobodno ustvarjalnost. Tako sem bil tudi nasprotnik (nikoli sovražnik!) sistema, ki je premnogim omejeval otroštvo, mladost, čas, v katerem bi se lahko razcveteli, ko bi bili resnično svobodni. Želel sem si sprememb tistih razmer. Zato sem se lotil politike tedaj, ko je bilo moč tudi na glas misliti drugače, kot je velevala uradna politična oblast. In vesel sem, da sem pomagal k zgodoviskim spremembam: k osvoboditvi človeka in domovine. Človek vendar mora biti svoboden, ovir ne sme biti. Ovira sme biti le v tem, da ne prizadevaš slabo drugemu. Sicer zdravemu duhu ne sme biti meja. V vlogi Krizalta v Molierovih Učenih ženskah. Kako ocenjujete stanje gledališke dejavnosti v naši občini danes? Hm, tu gre zdaj za dvoje. Z mladimi, s šolskimi skupinami je okviru revij mladih gledališč posejano seme, ki utegne obroditi žlahtne sadove. Kar se mi zdi lepo in pomembno. Drugače pa je z odraslimi. Ta hip, vsaj kar zadeva ustaljenost, rešujeta na Logaškem gledališče Franc Jereb, ki ima velik teatrski dar, in pa Rudi Čamernik, ki se trudi na svoj način, kolikor ve in zna. Prvi na Vrhu Sv. Treh Kraljev, drugi v Hotedršici. V občinskem središču pa nič! Že celo destletjc ni pravega gledališkega sadu. Kako vidite logaško kulturno podobo? Moje prepričanje je, da je kulturna podoba v Logatcu zelo bogata. Dejavnosti je veliko, zlasti na glasbenem področju, kjer nastajajo vrhunski dosežki. Zlepa ne bi našli občine, ki bi imela na število prebivalstva toliko kakovostnega kulturnega življenja. Pogrešam pa več odprtosti, več radovednosti publike za kulturna dogajanja, morda tudi na račun kake telenovele. - Še slabše pa je s kulturo prostorov, v katerih naj nastaja kultura. Narodni dom kliče po temeljiti prenovi. Sodeloval sem pri pripravi dveh idejnih načrtov za prenovo, pa sta se oba izrisala v prazno. Problem: pomanjkanje sredstev. Sežana bržčas tudi ni imela denarja na pretek, a je zgradila Kulturni center Srečka Kosovela, miniaturo Cankarjevega doma. (V Logatcu je bila volja, da se zgradi športna dvorana. In se je, kar je prav.) Sedaj poteka obnova opornega zidu. Tuje dovolj simbolike: začne se pri temeljih. Če pa bo ostalo le pri opornem zidu, bo to komaj kaj več kot nič. Najslabše, kar lahko povem o logaški kulturi. Kakšna bo Vaša nadaljnja pot? Katera življenjska modrostjo bo usmerjala? Sedanjik je sestavljen iz dni, ki so še kar naprej napolnjeni z mnoštvom dejanj: z lektoriranjem, z urednikovanjem, s teatrom, z glasbo, s pisanjem... Ob vsem tem tudi nekoliko berem, da ne izgubim čisto kontakta z dogajanji na literarnem poprišču. Nekaj malega tudi vrtnarim in obdelujem vinograd, dediščino staršev. Nekako mora človek gospodariti s svojim časom, če naj počne množico stvari hkrati... Imel pa sem srečo, da meje dom podpiral z velikim razumevanjem. Velika sreča me spremlja tudi sedaj. Človek sam ni nič, mora imeti ljudi, v katerih začuti oporo in odmev svojega srca. Mojc poslanstvo je bilo vselej iskati človeka v sebi in v drugem; gledališče mi je pri tem izjemno pomagalo. In dokler bom zmogel, dokler bo v meni sla po iskanju dobrega, lepega, plemenitega, dokler ne bodo opešale telesne in umske moči, bom pomagal osmišljati življenje, ki je vendar lepo, kakršno je. Potem pa bomo rekli: »Misa est.« Gospod Štefančič, zahvaljujem se Vam za ta zanimiv in iskren pogovor ter Vam želim še veliko ustvarjalnih vzgibov, lepih trenutkov in uric v gledališču, doma, v vinogradu... Nevenka Malavašič Do Idrijske čipko le s certifikatom o tW P5 Več kot 50 dogodkov se je zvrstilo med 22. in 29. avgustom, ko se je v Idriji odvijal 22. čipkarski festival, med njimi posebej zanimiva premiera filma Veduta, podnaslovljenega Pogled v preteklost - Certifikat Idrijska čipka prejela tudi logaška klekljarica Anuška Blaško - Idrijska čipka tudi v programu PHARE n Letos seje na 22. Čipkarskem festivalu z mednarodno udeležbo v Idriji konec avgusta zvrstilo več kot 50 odmevnih dogodkov, ki so daleč presegli zgolj interes Idrijsko-cerkljanskega. Kako tudi ne, ko pa Čipkarski festival sodi med najpomembnejše kulturne, etnološke in turistične pripreditve v Sloveniji, pomemben prav tako za nadaljnji razvoj turizma in čipkarstva v Deželi idrijske čipke, kamor je zaobjet tudi izdaten del logaške občine (Medvedje Brdo, Rovtarske Žibrše, Petkovec, Rovte, Hleviše, Hlevni Vrh, Vrh Sv. Treh Kraljev in Lavrovec). Med 181 prispelimi čipkami za pridobitev certifikata Idrijska čipka jih je prispelo nekaj tudi z logaškega konca. Poleg številnih razstav, ocenjevanja čipk, ki jim posebna komisija prizna certifikat idrijske čipke (in samo izdelek s takim certifikatom sme na trg kot idrijska čipka!), poleg slovesne podelitve certifikatov letos je bilo podelejnih kar 157certifikatov, med njimi tudi logaški klekljarici Anuški Blaško - čestitamo!!! , poleg številnih izobraževalnih in ustvarjalnih delavnic, prikazov starih obrtnih dejavnosti in kulinarikc, koncertov in drugih zabavnih prireditev je Davorin Mrak s skupino filmskih ljubiteljev in s samofinanciranjem posnel in 23. avgusta zvečer na gradu Gevverkencgg tudi premierno predstavil zanimiv film Veduta-Pogled v preteklost. Domoznanski film zelo nazorno razgrinja podobe iz preteklosti Idrije, celo z doslej še neobjavljenimi posnetki i/, druge svetovne vojne, predstavi fenomen znamenitih klavž, posveti se rudarstvu, gozdarstvu, splavljanju lesa, kovaštvu in seveda, idrijski čipki, pa še čemu. Za to priložnost so izdali tudi posebno zgibanko »Idrijska čipka«, ki predstavlja kratko zgodovino idrijske čipke, njeno dragocenost, pomen geografske označbe - Dežela idrijske čipke, tehnike in elemente čipke, uporabno vrednost in prihodnost čipk. In prihodnost Idrijske čipke se bo plemenitila tudi v programu PHARIi, ki vključuje izdelavo strategije upravljanja in geografsko označbo z oblikovanjem tržne znamke, likovno analizo dosedanjih vzorcev čipk z razvojem novih aplikativnih vzorcev, vzpostavitev mreže klekljaric in povezavo v proizvodno in prodajno verigo ter vzpostavitev izobraževalno tehnološkega središča. Tod bo tudi dovolj prostora za klekl jarice z Logaškega, da bodo nadaljevale čudovito tradicijo svojih prednic, ki so s spretnim spletom nitk, z natančnostjo in potrpežljivostjo oblikovale čipko. Marcel Štefančič Ob Trobičevih Furmanih Milan Trobič, dipl. univ. kulturni antropolog in etnolog in sociolog kulture, zaposlen kot novinar na Radiu Slovenija, je ob podpori občine Logatec izdal dragoceno dokumentarično in pripovedno delo o furmanih na Notranjskem - Knjiga o eni najpomembnejših dejavnostih ob cesarski cesti Jc treba že reči, daje moral Milan Trobič zbrati silno veliko energije, saj je po eni strani zbral množico informatorjev, ki so mu znali kaj povedati o furmanstvu, po drugi strani pa je smelo in vztrajno premleval dokler ni premici razsežno slikovno gradivo in ne vselej najbolj dostopnih virov, tudi literaturo, daje lahko dokumentirano in pripovedno obdelal furmanslvo. Ko sem listal po pravkar natisnjeni knjigi Milana Trobiča furmani, nisem mogel mimo svojih »spominov«, ki z nekdanjimi njegovimi furmani nimajo takorekoč nič skupnega. So pa le nekakšen mejnik od dokončnega slovesa furmanstva v Logatcu. V času moje mladosti se jc šele začel razvoj tovornega prometa z avtomobili. Tako, seveda, nekdanji tovornjaki niso zmogli vsakega klanca in tako mi jc kot nekdanjemu »klančarju« ostalo v spominu, daje eden starih tovornjakov, ki je imel za pogonsko gorivo še drva, onemoglo obstal sredi našega klanca. Kljub dodatnemu kurjenju, tovornjak ni več zmogel klanca. V tedanjem času so več zmogli voli in konji kot pa takšen »nebodigatreba«. Tako se spominjam pokojnega »fedelaka«, ki jc z voli v tako imenovani »trugi« vozil pesek k cementninarju Oblaku. Za dovoz, drv na naš klanec je bil tisti čas še vedno potreben »forajt« (dovprega) z voli ali konji. Seveda, jc bilo takšnih furmanskih del kar veliko: od vleke lesa po gozdu, do raznih kmetijskih del. Med furmani so bili včasih tudi pravi čudaki, pa tudi pravi silaki, vajeni dvigovati težko hlodovino So pa še tudi starejše pripovedi o furmanih, kijih Trobič omenja v svoji knjigi -v poglavju Furmani novih časov. Tako med drugim omenja Antonovo Meto, z njo, ki je kot dekle furala z voli v Idrijo, so v tedanjih časih trdili, da ni dobro »češenj zobati«, ker je znala posvetiti z »rajklom« vsakomur, ki je preveč silil vanjo. Tudi vraževerja je bilo kar dovolj. Tako pravijo, da je Fortunčkov praded ponoči vozil v Idrijo, pa je kar naenkrat v idrijskih ridah pod vozom opazil črnega psa, ki ogaške.... Obogatite občinsko glasilo tudi s svojimi sporočili in s svojimi MILAN TROBIC FURMANI skozi Postojnska vrata do morja in naprej m 1» gaje spremljal skoraj do Idrije. Kakor seje pes nenadoma prikazal, tako je izginil. Kako je bilo pri srcu vozniku, pa si lahko le mislimo. Še bolj znane so pripovedi o prevozu vina iz Vipave. Žejni vozniki so si znali pomagati: v sod so zavrtali luknjico, pa jc bilo pijače dovolj, in tudi gostilničarju, je je ostalo še toliko, daje lahko dolil vode. Tudi gostilničarji so znali krstiti vino. Že za konja v knjigi »Umno kmetovanje in gospodarstvo« iz leta 1854 pravi avtor: »Veliki težki konji so za velike težke vozove na »velicih« cestah; konji več od 18 pesti visoki in životni. Tacih se bo malo potrebovalo, kadar bodo železne ceste na vse strani narejene.« In takšno garaško delo je opravil tudi Milan Trobič, daje zbral tako obsežno gradivo o furmanih in furmanstvu. Želim le, da si knjigo preberete, in tisti, ki imate kakšne spomine na furmanstvo, dopolnite njegovo pripoved. Predstavitev knjige bo v četrtek, 25. septembra 2003, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu. mnenji! -z h Albin Čuk Od lirične do dramatične izraznosti Maja Šušteršič je prvič samnostojno razstavljala v logaški Knjižnici j V Knjižnici je od 5. do 29. avgusta gostovala fotografska razstava devetindvajsetletnc Ljubljančanke Maje Šuštaršič. Mozaična upodobitev fotografij pod naslovom Od belih vrvi do gnile hruške je nizala motive, kakor jih je motrila fotografinja Maja skoz svoja mladostna videnja. Oblikovna izraznost seje zrcalila predvsem skoz detajle, ki so bili nekako niansirani iz lirične v dramatično postopnost. Zrela hruška. Grafična oblikovalka Maja Šušteršič, ki je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo diplomirala še na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart, je že večkrat razstavljala svoja dela na skupinskih razstavah; to je bila njena prva samostojna razstava. mAš Con brio Kar se je ob 30-letnici Glasbene šole zapisalo o letih njenega zadnjega petletja Seveda, seje Glasbena šola v Logatcu razvnemala že skoz vsa svoja petletja, skoz leta zadnjega petletja pa očitno še prav posebej. In o tej petletni živahnosti, o tem petletnem poletu in o tej petletni ognjevitosti beremo v publikaciji Con brio, kije izšla v 400 izvodih ob 30-letnici Glasbene šole Logatec. Urednica Branka Novak je domiselno uredila besedila, ki so jih prispevali: logaški župan, ravnatelj glasbene šole, predsednik Pihalnega orkestra, vodja Območne izpostave JSKD RS, učitelji posameznih glasbil in urednica. V publikaciji, ki jo je bistro izoblikoval Igor Resnik, so predstavljeni posamezni glasbeni oddelki, komorne skupine, orkestri, studio 25 ter učiteljski zbor. Poseben sklop je namenjen navedbi tekmovanj in tekmovalcem ter njihovim odličnim dosežkom. Čisto na kocu jc še poseben prilepek: CD Con brio, z. bogatim spletom 24 skladb, ki jih jc mojstrsko posnel Janez Gostiša, ml., s šolskimi komornimi in orkestrskimi sestavi ter s skupino .la/.zy Brothers. Lep in svež prispevek k logaški glasbeni dokumentaričnosti. mAš Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA Domžale Vpisuje v programe: - strojni tehnik PTI, -ekonomski tehnik PTI, trgovec (tudi prekvalifikacija). Prvovrstna učiteljska sestava, dobro počutje, znanje in samozavest, mesečno plačevanje šolnine. Informacije, tel.: 01 7873 592 in 041 583 246 CONTINUA od 1993 Gospodarske diagonale Do nove soseske Ob potoku Obeta se v kratkem nova soseska s 162 stanovanji, 229 garažnimi mesti, z zelenicami in otroškim igriščem Investitor Primorje, d.d., i/ Ajdovščine namerava v letu 2004 zgraditi Stanovanjsko naselje "Ob potoku", in sicer na lokaciji starih vojašnic ob priključku na avtocesto. Zemljišče obsega 6216 m2, od tega bo 3436 m2 pozidanih površin, 2210 m2 zelenih površin in 570 m2 trga, peš poti in tlakovanih površin. Predvidena je izgradnja 162 stanovanj (garsonjere, cnosobna Stanovanja in dvosobna z enim ali dvema kabinetoma) in 4 poslovnih prostorov ter 229 garažnih mest, od tega 152 v kletni garaži. Najmlajši prebivalci tega naselja se bodo lahko igrali na urejenem otroškem igrišču, kjer jim bo zagotovljena varnost; njihov hrup pa ne bo motil okolice. Sredi naselja je predvideno manjše dvorišče, med stolpiči pa veliko zelenih površin. Prvi stanovalci se bodo lahko vselili predvidoma že konec leta 2004. O programu gradnje soseske Ob potoku pa bo svoje rekel še občinski svet, *; 'i • t '11 a H7"a i*T Ni iiiiiini -t m- SM_Iti-1 — ko bo odločal o sprejetju Sprememb in Sprememb in dopolnitev ureditvenega dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu načrta je bila v sejni sobi občinske stavbe območja Skladišča C3 - »OB POTOKU« od 6. do 21. avgusta 2003. v Logatcu. Javna razgrnitev predloga m.z. Mavrica - zares mavričnih barv S kratko slovesnostjo je bila na prvi septembrski dan odprta nova prodajalna podjetja Mavrica na Tržaški cesti 27 v Logatcu Uvodoma je navzoče pozdravil direktor Mavrice Toma/ Založnik. Zahvalil seje načrtovalcem in izvajalcem del ter občini za podporo pri gradnji. Kratko je predstavil vizijo razvoja prodajne mreže Mavrice, ki teži k specializirani prodaji; prodajo s širokim prodajnim programom prevzemajo velika trgovska središča. V manjši prodajalni je več posluha za kupce, prodajalci se jim laže posvetijo in jim laže svetujejo. Svojo novo trgovino namenja tako občanom kot podjetnikom. Mavrica se poleg specializacije osredinja na izdelke domačih proizvajalcev. Mavrica tako s svojo veletrgovino in 23 prodajalnami letno doseže 13 milijard tolarjev prometa. Načrtovanje prizidka k nekdanji (iradnikovi upravni zgradbi, kjer so zdaj novi, 250 m2 veliki prodajni prostori Mavrice, si je zamislil arh. Lovrenc Erker; tudi drugi projektanti so zvečine domačini. Ciradbcna dela je prevzelo podjetje Lvrogradnje, nekaj zaključnih del so opravili logaški podjetniki in podjetja. Kol je povedal poslovodja logaške prodajalne Mavrice Miro Šemrov, bo največja pridobitev nove prodajalne mešalnica barv. Že doslej so mešali barve in lake za avtomobile nekaterih proizvajalcev. Poslej bo mogoče dobiti kakršen koli odtenek vsakovrstnih premazov za les, kovine, zidove. Dobavitelj premazov, barv in lakov je domžalski llelios, kije tudi lastnik Mavrice. Odprta vrata v Mavrico. Novo prodajalno, ki je nadomestila (pre)tesne prostore v Kramarjcvi hiši, sta odprla župan Občine Logatec Janez Nagode in direktor Heliosa Uroš Slavinec. Župan je v nagovoru zaželel podjetju dobro poslovanje, kupcem pa dobrega počutja in ustrezne ponudbe. Jan Turk Gospodarske diagonale Kaj pa povečana konkurenca? Pred vrati Evropske zveze -Smo na vstop vanjo dovolj pripravljeni? Tako se sprašuje marsikdo, ki se oveda sprememb, ki se napovedujejo z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo prihodnjega maja. Kakšne bodo stvari v resnici, lahko le ugibamo. Izkušnje drugih pa nas učc, da se bo nedvomno povečala konkurenca. Povečevala jo bodo tuja podjetja, ki bodo iskala trg za prodajo svojih izdelkov in storitev tudi v Sloveniji, pa ga zdaj tod še ne iščejo. Kajpak, 1. maja 2004, na predvideni datum vključitve Slovenije v EU, tuja konkurenca še ne bo vsesplošna. Se bo pa zagotovo začela pojavljati. Seveda, ponuja pa se tudi nasprotna možnost: ponudba slovenskih izdelkov in storitev na skupnem evropskem trgu. Če zanemarimo prehodna obdobja, ki so si jih izgovorile posamezne države v predpristopnih pogajanjih, bodo vrata odprta tudi v drugo smer. Učinki obojestranskega pretoka blaga in storitev bodo na daljši rok lahko uravnoteženi, lahko pa bodo šli v korist ene ali druge strani, kot velja v trgovanju nasploh. Spremenili pa se bodo tudi pogoji za poslovanje z državami, s katerimi ima Slovenija dvo- ali večstranske sporazume, ki pogoje urejajo drugače, kakor jih te države urejajo z Evropsko zvezo. Govorimo o prostocarinskih in drugih carinskih sporazumih. Na tem področju se utegne sprva spremeniti še največ, in najbolj v škodo slovenskih ponudnikov. Z uvedbo carin se za potrošnike izdelki podražijo, in konkurenčnost se lahko občutno oslabi. Pripravi na reševanje teh vprašanj bo namenjeno predavanje, ki ga za svoje člane pripravlja logaška Območna obrtna zbornica. Predavanje bo v zbornični predavalnici 8. oktobra ob 17. uri. J. G. Gasili so na Krasu V sredo, 30. julija, je na Krasu divjal največji gozdni požar v Sloveniji. Primorskim gasilcem so pri gašenju požara pomagali tudi logaški gasilci. Že takoj po 14. uri so se napotili na zborno mesto v Brcstovici. Od vodje intervencije Draga Počkarja so dobili nalogo braniti hiše v naselju Brcstovica. Kasneje pa so bili premeščeni na različne strani, da bi gasili uničujoče zublje, da bi umirjali žarišča in da bi tudi ponoči gasili in bili na požarni straži. V dveh dneh (30. in 31. julija) je 53 gasilcev iz vseh društev logaške Gasilske zveze sodelovalo v treh i/menah z osmimi vozili in pripadajočo opremo za gašenje goznih požarov. Opravili so 602 delovni uri. Marinka Ccmpre Turk Hvaležni za oh i s k 15. Kmečkega praznika! Za nami je tradicionalni 15. Kmečki praznik, ki gaje organiziralo Kulturno-športno društvo Trate "h neprecenljivi pomoči vaščanov Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš. Prireditve seje udeležilo kakih 3000 obiskovalcev, kar je preseglo vsa pričakovanja prirediteljev. Tudi vreme je bilo na strani podjetnih domačinov. Tako so množice ob odličnem programu uživale, mnogi pa so ob imenitni glasbi, dobri hrani in pijači vztrajali do zore. Zato se organizacijski odbor za pripravo Kmečkega praznika zahvaljuje vaščanom, sponzorjem in vsem, ki so pripomogli, daje 15. Kmečki praznik lepo uspel. Pridobljena finančna sredstva pa bodo sla za krajevne potrebe. Zahvala naj velja tudi kot vabilo k 16. Kmečkemu prazniku. Vojko Pa nič, predsedik odbora za pripravo Kmečkega prazniku ?r t3 n -i Kmetom-oškodovancem zaradi suše Občina Logatec obvešča vse kmete, ki jih je letos prizadela suša, da še lahko prijavijo nastalo škodo za tiste pridelke, ki še niso bili spravljeni do konca julija 2003. Ker seje suša nadaljevala, lahko že oddane vloge dopolnite, listi, ki vloge v juliju niste oddali, lahko to storite še sedaj, vendar le za pridelke, ki do konca julija še niso bili spravljeni. Za dodatne informacije in pojasnila smo Vam na voljo na tel.: 7590 618. Občina Logatec Gospodarske diagonale Spomini na rojstvo, detinstvo in odraščanje do zrelostnih izpitov KjLI z optimizmom Letos praznuje družba KLI svojo 50-letnico - Pol stoletja načrtov, razvoja, kulminacij, iskanj in obetavnih naravnavanj za prihodnost Spomini. Spomini v glavah in dušah, napisani, malokrat poslikani, šc redkeje narisani, vedno pa osebno obarvani, ostajajo v zavesti predvsem nekdanjih, sedaj že upokojenih delavcev KLI. Obujali so se ob prejšnjih okroglih obletnicah in se obujajo tudi danes - ob praznovanju častitljive 50. obletnice podjetja. Ti spomini postanejo z leti lepši in svetlejši, kot je bila vsakodnevna resničnost. Spomini segajo v davne čase, na delo v lesenih stavbah in šupah, prirejenih v delovne prostore, v katerih ni bilo ne vode, ne stranišč in nc ogrevanja. Prostore so ogrevale le peči na žagovino; tu seje v zimskih mesecih grela prinesena kava. Tako seje začelo - gradnja prizidka h Kunstljevi žagi 1952. Sprva je prihajala večina delavcev na delo peš, nekateri s kolesi, tudi ob sobotah, neglede na vreme in letni čas; delo pa seje začenjalo ob šestih zjutraj. Mnoge nedelje so bile običajno namenjene prostovoljnemu delu za dograjevanje prostorov ali za obnovo pogorišč. - Po mnogih letih odrekanj so se razmere izboljšale; podjetje je organiziralo prehrano med delom in prevoze. KLI se je postopoma moderniziral vse v današnje dni. Zametki, rojstvo in razvoj Leta 1925. je bila za železniško postajo Logatec zgrajena »Žaga Kunstclj«, ki je zaposlovala 25 delavcev. Lokacija ob železniški progi je veljala zaradi nizkih prevoznih stroškov za veliko prednost. Lesni polizdelki so se večinoma izvažali. Skoz nekdanji železniški prehod (v smeri proti Ljubljani) je pot vodila k nekdanji »Žagi Maček - Hren«, ki je imela v svojem sestavu tudi valjčni mlin. Anton Petkovšek, prvi direktor KLI. Leta 1945 sta bili obe žagi nacionalizirani in združeni v podjetje LIP Logatec. V povojnem času so na žagi pričeli izdelovati še frize za parkete, elemente za barake in zaboje. Leta 1950. je bil LIP razformiran in oba žagarska obrata je prevzel LIP Postojna. Takrat je nastal občuten zastoj v razvoju podjetja. Trgovskemu podjetju LES Ljubljana (sedanja Lesnina), ki gaje tedaj vodil direktor (Logatčan) Anton Petkovšek, gre zahvala, da so se leta 1952 odločili za gradnjo proizvodnega obrata lesne galanterije. Prevzeli so neopremljeno, staro in zapuščeno stavbo bivše Kunstljeve žage, jo začeli popravljati in iz dobička nabavljati strojni park, graditi zasilno montažo in prizidek k žagarskim prostorom. Tudi delavci, ki jih je bilo v začetku le 20, nato pa vedno več, so s svojim požrtvovalnim in prostovoljnim delom prispevali ogromen delež k izgradnji prvih delovnih prostorov. i- y Cl iT M > J3 Wj O -1 Gospodarske diagonale Leta 1953 je bil obrat zgrajen in opremljen toliko, daje zaposlil že 263 delavcev. Ustvarjeni so bili vsi pogoji, da seje obrat osamosvojil v podjetje, kar je delavski svet podjetja LES tudi potrdil. In Okrajni ljudski odbor Ljubljana je 7. septembra 1953 z Odločbo številka II-2-11275/1 -1953 odločil: Ustanovi se lesnopredelovalno industrijsko podjetje z. imenom »Kombinat lesnopredelovalne industrije-Logatec« s sedežem v Logatcu... s kasneje vse bolj uveljavljeno kratico-znamko KLI Za glavnega direktorja je bil imenovan Anton Petkovšek. Slovaškem; 1996 ukinitev programa strojegradnje; 1997 - začetek izdelave PVC oken; 1998 dograditev nove lakirnice za proizvodnjo stolov; 1999 nakup podjetja Slovcnijalcs Brest Masiva; 2001 izgradnja novih sušilnic za les in združitev vseh delov proizvodnje stavbnega pohištva v podjetje OKNA KLI, d.o.o.; 2002 - pripojitev odvisne družbe KLI-Masiva k matični družbi. Tozdiranje Ob 20-letnici podjetja leta 1973 seje enotno podjetje moralo organizirati v »temeljne organizacije združenega dela« - t.i. TOZD-c. Kljub pomislekom tedanjega vodstva podjetja so se morale oblikovati temeljne organozacijc, ki sta jih narekovala Zakon o združenem delu in logika samoupravljanja, ki je narekovalo pravico in dolžnost, da sc proizvodnja organizira na nov način, ne glede na ekonomske rezultate. Tako so bili ustanovljeni TOZD-i: Žaga, Drobno pohištvo, Stavbno pohištvo in Energetsko strojni obrati ter Delovna skupnost skupnih služb. A že leta 1989 se je podjetje zopet združilo v enovito delovno organizacijo. r c 'K 7T vi t3 O" Rekonstrukcija prirezovalnice 1973. Z dolgoročnimi krediti seje v letih 1954-1956 pričelo obdobje manjših, a številnih investicij v stroje in opremo, kolektiv pa seje odrekel delitvi plač iz dobička. V letu 1955 sta se podjetju pripojila tudi žagarska obrata Hrušica in Ravnik. Katastrofalen požar je 6. avgusta 1957 močno prizadel podjetje, saj je popolnoma uničil strojni oddelek, prirczovalnico, montažo, mehanično delavnico in kotlovnico. Proizvodnja izdelkov seje preselila v začasno urejene prostore in barake. Konec tega leta je bila že dograjena glavna hala galanterijskega obrata; pričela pa seje graditi tudi kotlovnica. Leta 1960 je bila izvedena rekonstrukcija mizarskega obrata v tovarno oken. Investicijski ciklus seje v naslednjem obdobju nadaljeval in zaznamoval vse pomembne časovne in tehnološke razvojne in organizacijske mejnike KLI: 1965 zgrajena lakirnica in skladišče obrata drobnega pohištva; 1969 - zgrajene klasične sušilnice za les; 1971 - postavitev nove sodobne žage; 1972 - zgrajena nova prirezovalnica pri obratu Drobno pohištvo; 1979- začetek proizvodnje strojev; 1980 zgrajena nova kotlovnica; 1984 zgrajene nove zmogljivosti za proizvodnjo novih strojev in krivljenje lesa; 1987 dograjeni novi prostori za proizvodnjo mizarskih stolov; 1989 preoblikovanje v enovito delovno organizacijo; 1991 ustanovljeno podjetje Galanterija za zaposlovanje invalidov in podjetje TIP - TOP v Ameriki; 1992 ustanovljeno podjetje KLI Handels v Avstriji; 1993 začetek izdelave izolacijskega stekla; 1994 - ustanovljeno podjetje KLI Produkt na Stol KLI 79H4. Lesna industrija in KLI v osemdesetih in devetdesetih V prvi polovici osemdesetih so tečajna razmerja in izvozne vzpodbude pomenile za pretežne izvoznike zelo ugodno ekonomsko pozicijo, ki je omogočala tudi KLI-ju nadaljevanje investicijskega cikla in ustvarjanje notranjih rezerv. Ob koncu desetletja pa so se s spremembami devizne Gospodarske diagonale zakonodaje, z močno precenjeno domačo valuto in s padanjem tečaja dolarja te razmere drastično spremenile. I Ikrati so se podjetju postavile zelo ostre zahteve po hitrem tržnem in proizvodnem prestrukturiranju. KLI seje moral preoblikovati iz velikoserijskega proizvajalca v fleksibilno. podjetja, ki je bila dolga leta zasidrana v glavah zaposlenih in širši lokalni skupnosti. Današnje podjetje se sooča z osnovnim izzivom, kako bi v svetovni recesiji ohranilo konkurenčnost in zagotavljalo svoj dolgoročni razvoj. Poglabljanje negativnih gospodarskih trendov pomeni že dlje časa zmanjševanje stopenj gospodarskih rasti svetovnih velesil. Tako evropsko kot ameriško gospodarstvo jc doživljalo velike pretrese v posameznih panogah. Visoke stopnje nezaposlenosti in psihološki pritiski nezaupanja imajo močan vpliv na zniževanje potrošnje. Najprej se posledice čutijo pri nakupih investicijskih dobrin, kamor sodi glavnina naših izdelkov. Recesijo pri naših glavnih izvoznih partnerjih močno občuti tudi slovenska lesarska panoga, kar še posebej žgoče prizadeva stavbno pohištvo. Izredno neugodna valutna razmerja, v katerih že drugo leto zapored močno pada vrednost ameriškega dolarja, in še vedno visoka domača inflacija jemljejo podjetju velik del dohodka. Garnitura KLI haltvin. tržno orientirano podjetje, ki naj izdeluje vse izdelke po naročilu za znanega kupca v manjših serijah, a visoke kvalitete. Potrebni so bili izjemni napori na tržnem področju, kjer seje postopno oblikovala lastna tržna mreža, in znotraj tovarne, kjer je bilo treba ob pomanjkanju investicijskih sredstev z isto strojno opremo zagotoviti prestrukturiranje programa izdelkov. Vzporedno so se s sanacijskim programom postopno zmanjševali negativni rezultati, ki so bili najslabši v letu 1996. Več zaporednih let z nihanji rezultata jc v teh letih krepko načelo notranje rezerve. Glede na spremembe v tehnologiji obdelave lesa in opuščanje programa strojegradnje, jc sledilo tudi delno dezinvestiranjc poslovno nepotrebnega premoženja; tako 80 bila pridobljena sredstva za ponovni investicijski zagon in zmanjšanje preteklih bremen. Ob teh spremembah jc ponovno vzniknil velik interes tovarne po razvoju kraja tudi zunaj tovarniške ograje. V začetku devetdesetih je bila na iniciativo logaškega gospodarstva z veliko podporo tedanje občinske uprave v KLI-jevih prostorih in na njegovih zemljiščih odprta nova carinska izpostava, ki jc pomenila velik korak naprej v logistiki tega prostora. V naslednjih letih jc KLI z odprodajo svoje dovozne ceste občini in s soglasjem omogočil gradnjo prve industrijsko obrtne cone v Logatcu. Z odprodajo dela zemljišč in pisarn pa jc KLI pripeljal v Logatec kupca-pod jetnika, ki je s svojo dejavnostjo odprl preko 70 novih delovnih mest. KLI danes V letu 1998 seje podjetje skozi proces lastninjenja preoblikovalo v delniško družbo z znanimi lastniki. Danes jc KLI v lasti 720 delničarjev, od katerih imajo večinski delež v rokah kapitalska in odškodninska družba ter pooblaščene investicijske družbe. Preostali deleži pripadajo preko 700 malim delničarjem, večinoma iz vrst zaposlenih in upokojencev KLI. Spremenjeni lastniški okviri, ki zelo jasno postavljajo v ospredje ekonomske cilje s tako imenovano logiko kapitala, zmanjšujejo socialno noto nekdaj družbenega Okno KLI. V teh izredno zaostrenih pogojih gospodarjenja pa podjetje ponovno dokazuje svojo trdoživost in sposobnost preživetja. Pomemben vzvod tega prizadevanja smo zaposleni, ki pa se ne moremo zadovoljiti zgolj s preživetjem, ampak si želimo doseči evropski nivo konkurenčnosti po vseh kriterijih in vlaganje v dolgoročni razvoj podjetja. Programske konsolidacije in dokončno čiščenje odvisnih družb in tržne mreže v tujini so v zadnjih letih postopoma postavile bolj zdrave temelje za nadaljnji razvoj družbe. Ta temelji na razvoju najkvalitetnejše celovite ponudbe dveh osnovnih programov: jcdilniškcga in stavbnega pohištva. V celotnem sistemu KLI danes ustvarimo letno 6,5 milijard konsolidiranih prihodkov od tega 70% v programu jcdilniškcga pohištva in 30% v programu stavbnega pohištva. Izvoza ima podjetje za 75%, kar ga uvršča med največje neto izvoznike v Sloveniji. Največji delež izvoza je usmerjen na ameriški trg, kamor KLI proda prek 70% vseh svojih stolov. Preostali izvoz pa gre večinoma v dežele Evropske unije. Ti podatki jasno govorijo o tem, da se 830 zaposlenih sooča z m. Gospodarske diagonale zahtevami svetovne konkurenčnosti, kar je za naše podjetje stalnica že celo vrsto let in ne šele ob vstopanju v LU. Rast konkurenčnih prednosti in dodane vrednosti bo podjetje tudi v bodoče uresničevalo skozi procese nenehnih izboljšav in z investiranjem v znanje in sodobne tehnologije. V jubilejnem letu načrtuje KLI kljub recesiji svetovnega gospodarstva 15% rasti prihodkov in 13% rasti dodane vrednosti na zaposlenega. In KLI jutri? Osnovni programi jcdilniškega in stavbnega pohištva velja tudi za ciljno programsko strategijo v naslednjem obdobju. Na tej osnovni skupini izdelkov temeljijo novi razvojni programi in tehnološke investicije. Ob tem bo podjetje dodajalo komplementarne in dopolnilne proizvode na osnovi tesnejšega sodelovanja s sorodnimi podjetji in se aktivno vključevalo v povezovanja znotraj panoge. »Ob teh izzivih želimo verodostojno ohranjati dolgoletno tradicijo, prepoznavnost naše družbe in dolgoročno zagotavljati zadovoljstvo naših kupcev, delničarjev in zaposlenih,« je prepričana Danijela Rus, sedanja direktorica družbe KLI. Jubilej, ki je umeščen v obdobje industriji neprijaznih gospodarskih razmer, praznuje KLI predvsem delovno in s pogledom zazrtim v prihodnost. Hkrati pa se vsiljujejo trenutki polni spominov na prehojeno pot, ki se je prepletala z življenji 6500 ljudi, toliko jih je bilo v tega polstoletja za krajši ali daljši čas zaposlenih v njej. Nedvomno pa tovarna vseskozi daje pomemben pečat tudi r o rt 3 er n KLI danes. Logatcu, saj po svojih najboljših močeh sodeluje ves čas pri večini pomembnejših dogodkov v širši lokalni skupnosti in prispeva velik delež v razvoju kraja; s svojimi izdelki pa širi tudi prepoznavnost Logatca daleč po svetu. Ob tej priložnosti se želi podjetje zahvaliti vsem, ki so med petdesctlctjcm z delom znotraj in zunaj tovarne prispevali svoj del v mozaik današnje podobe KLI-ja. Bine Čuk, Danijela Rus, Tatjana Štirn Turistične panorame Doslej rekorden obisk kmečkih iger Kulturno športno društvo Trate je v nedeljo, 3. avgusta, organiziralo tradicionalni 15. Kmečki praznik - Več tisoč obiskovalcev Ta vsakoletna družabnost je za kraje, kot so Medvedje Brdo in Rovtarskc Žibrše z zaselki, in tudi za bližjo in daljno okolieo zelo dobrodošla prireditev, saj si marsikatera družina vzame čas in jo obišče. Zato so domači organizatorji, predvsem Kulturno športno društvo, napeli vse moči, da jim je uspelo ponovno pripraviti to prireditev. Zadnji teden pred prireditvijo je bil za organizatorje zelo naporen, saj jih je čakalo še veliko dela. Pripraviti so morali dobitke za srečelov, postaviti mize, stojnice, narediti plesišče in urediti parcele za tekmovanje v košnji in grabljenju. In na nedeljo, 3. avgusta, je bil dan, koje šlo prirediteljem vse po željah: lepo vreme in množica kakih tri tisoč obiskovalcev je kronala njihov trud; posrečilo se jim je s prireditvijo ustvariti prijetno domače razpoloženje. Medvedje Brdo je bilo ta dan kot velikansko gnezdo lastovk, zbranih z vseh koncev Slovenije. Srečanje se je začelo že zgodaj popoldne. Zabavni program je zajemal kmečke igre, prikaz domačih obrti in nastope domačih kulturnih skupin, med katerimi so bile tudi »Mlekarske frajle«, svoje spretnosti pa sta pokazala tudi znana slovenska košarkarja Slavko Kotnik in Vcljko Pctranovič. Prav tako popoldne so se tekmovalne skupine zvrstile v slavnostni povorki. Obiskovalci so čakali na pričetek tekmovanja v košnji. Ob parcelah so se zbrali navijači, in tekmovanje v košnji za moške se je začelo. Za dobro voljo in glasbo pa so Najprej so se spopadli kosci. Foto:./. Turk Popoldne seje pa rajalo. Foto: J. Turk med posameznimi igrami poskrbeli bratje Štrukelj ter voditelj Janez Cankar, »Jože« iz TV Dober dan. Tekmovanju v košnji je sledilo tekmovanje v grabljenju in izdelovanju kopic. Bilo je napeto, vendar iger še zdaleč ni bilo konec. Tekmovalci so se pomerili še v petju, plesu in v hoji s hoduljami. Ko je bilo konec tekmovanj, se je tudi dan počasi prevesil v večer; komisija, v kateri je sodeloval tudi Miro Šlibar, svetovni rekorder v smučarskih skokih v Obersdorfu leta 1961, pa je izbrala najboljše tekmovalce. Sledila je podelitev nagrad in zabava do jutranjih ur s Čuki. In še nekaj zanimivosti. Med posebnosti »Kmečkega praznika« prav gotovo sodi izredna marljivost kmečkih žena, ki so v kmečkih pečeh speklc 300 kg domačega kruha in potic, in dobrih gospodinj, ki so napekle več kot 100 kg različnega peciva. Pri izvedbi prireditve pa je sodelovalo kar 160 vaščanov in vaščank iz KS Trate. Organizatorji se prav vsem sodelujočim najlepše zahvaljujejo. Anica /akcij Turistične panorame Košnja po starem Nekdanji ročni način košnje, razumljivo, zaradi mehanizacije, ne samo v Rovtah, ampak tudi drugod, vse bolj izumira. Ta ali oni obere s koso še kak rob, ni pa več tistih številnih koscev, ki bi vzgodnjih jutranjih urah odhajali kosit. Čeprav je bilo to delo naporno, se ga starejši še vedno radi spominjajo. V gostilni Pri Zavčan se je med takimi gosti večkrat začel pogovor o košnji, kakršna je bila nekoč. Iz enega takih pogovorov je prišlo z birtom tudi do dogovora, da prevzame organizacijo košnje po starem. In tako je lani košnja s koso stekla prvič. Letos paje 9. avgusta ponujal Zavški grič prav zanimivo podobo. Na njem seje zbralo 18 koscev: od mladih pa do onih manj mladih; najstarejša sta že naštela 80 in celo 89 let. Zanimivo je bilo prisluhniti njuni pripovedi, kako je bilo včasih. Prav iz take pripovedi je moč ponazoriti to nekdanje težko kmečko opravilo. In tako tistega ranega jutra je bilo na travniku poleg koscev še vse ostalo, kar je semkaj sodilo: šilec žganja, ajdovi žganci in obilo dobre volje. Po košnji, ki je trajala kako uro, seje prilegla malica, kije bila obilnejša Kosci, potem, ko so prej po starem pljunili v roke. kot v starih časih. Seveda, lovskega golaža, ocvirkovke in pijače so si lahko privoščili prav vsi: od koscev, prek organizatorjev do obiskovalcev. Tisti pa, ki so še popoldne pomagali pri spravilu sena, so dobili še pečenega kozlička. Še za boljše razpoloženje je poskrbel harmonikar. Bilo je nadvse prijetno. Lastnika gostilne Pri Zavčan Vilma in Marjan Kune sta bila silno zadovoljna in sta izrazila vso hvaležnost vsem koscem, drugim sodelujočim in sponzorjem, ki so prijetno in zanimivo družabnost še posebej podprli. Zadovoljstvo vseh pa daje upanje, da se bo ta prireditev košnja po starem nadaljevala in bo morda postala tradicionalna. Franc Zagoričnik Vse, ki bi si radi rožnovensko oktobrski sobotni večer popestrili z duhovno glasbo, vabimo na 2. koncert župnijskih organistov z gosti v soboto, 4. oktobra 2002, ob 19.45 (po maši) v Dolenjem Logatcu v župnijski cerkvi sv. Nikolaja. Nastopili bodo: Primož Malavašič, orgle Jožica Rupnik, orgle Mihaela Gostiša, orgle Vinko Kralj, orgle Metka Jereb, orgle Marjan Grdadolnik, orgle, klarinet Rebeka Hren, sopran Mateja Nagode, flavta Gabi Nagode, orgle. Pričarali bodo nesmrtni glasbeni duh skladateljev Haendla, Bacha, Buxtehudeja, Honeggerja, Tomca in drugih samo za vas. Lepo vabljeni! Duhovni odsevi Umrl je Andrej-Aleluja Andrej - za širokosrčno poslanstvo Andreju v spomin!? Čemu? Andrej, ti sam si, ki nas spominjaš mnogih plemenitih dejanj in ravnanj: na odprt in neposreden odnos, na pozornost do človeka, predvsem malega, na življenje, ki ga živimo sedaj, na pomoč človeku v stiski, na pozorno čudenje naravi in človeku, na to, da preveč skrbimo za zunanje učinke, na prazne izgovore, da nimamo časa, na to, da človeka težko prenašamo, če je odkrit, na to, da pretirano skrbimo za gmotne dobrine, na to, da smo prilagodljivci, ki ne moremo bogatiti drugih, ker se bojimo biti drugačni, na to, da... Andrej, Bogu sem hvaležen, da ti je dal tako širokosrčno poslanstvo, in za to, da sva se kol prijatelja srečevala na najini poti. Janez, Andrejev prijatelj Andrej - pesnik, nabit z osrčenjem »Kateri slovenski pesnik ti je najbolj pri srcu?« meje pred davnimi petindvajsetimi leti po skupnem literarnem večeru vprašal Andrej. »Kosovel«, sem kot iz topa odgovorila, »takoj za njim pa ti.« Iz vsega srca se je glasno zakrohotal, prepričan, da se šalim. Jaz pa sem takrat resnično mislila tako. Znova in znova sem brala njegove pesmi, ki so se me globoko dotaknile, in si želela, da bi tudi sama znala pesniti na tako poseben način, kot je znal Andrej. Andrej Žigon je zame bil, je in bo vedno ostal pesnik, ki ga bom še velikokrat prebirala, in njegovi verzi mi bodo pripovedovali nove in nove resnice. Življenjska usoda mu je namenila le nekaj zares plodnih pesniških let. Dasi seje v zrelih letih podal na druge poti, njegove pesniške iskrice niso nikoli do konca ugasnile. Res je moral sestopiti z Zelenih oblakov, pristati na trdnih tleh kot Krt v sedlu; zmogel pa je še toliko pesniške moči, daje spletci svoj Regratov vence. O teh njegovih zbirkah se bo v prihodnosti zagotovo še govorilo, mogoče pa bomo lahko brali tudi pesmi, ki jih doslej še ni pokazal nikomur, in jih še ne poznamo... »Zame bo pa vedno Prešeren najboljši,« mi je nekoč zaupal Andrej. »Veš, njegov Kam je čisto meni pisan na dušo.« O, vemo, Andrej, Prešernov Kam, zapet s tvojim raskavim glasom, je bil eden tvojih mnogih zaščitnih znakov, in kot si sam rekel, tvoj večni življenjepis. Zame si bil in boš vedno ostal predvsem Andrej pesnik. V tej vlogi sem te najbolj občudovala, in tako »osrčen« boš ostal v mojem spominu. Bojana, Andrejeva prijateljica |R ^Biovni odsevi Andrej - za lepši svet, četudi med trenutki navdušenja in trenutki bolestne misli Bil je velik prijatelj logaške Knjižnice. Tu seje pojavljal vsakih nekaj dni s svojimi bisagami, mapami in s svojim zvestim spremljevalcem - fotografskim aparatom. Vedno meje rad poiskal. Prihajal je v trenutkih, koje žarel od navdušenja in se oglašal v trenutkih, ko so ga preganjale bolestne misli. Bila sva prijatelja, saj sem ga spominjala na Kras, kjer je doživel mnogo lepih trenutkov svojega težkega življenja, meni pa je mnogokrat polepšal dan, saj je zaznal človeka, bistvo njegove duše, in ga znal s svojimi besedami odvrniti od vsakodnevnih težav. »Veš, čudeži se dogajajo!«... Tako je mnogokrat začel in navdušeno pripovedoval o uspešnem koncertu, o neznanem človeku, ki gaje srečal, ga nagovoril in prepričal, da je dal prispevek za revne otroke na Madagaskarju. »Veš, zbral sem že 6 milijonov tolarjev. Sedaj bomo zbrali v Brdih še za eno hišo...« Njegovo življenjsko vodilo je bilo: »(»radimo lepši svet!« Ne, ni bil svetnik! Sam sebi je pravil »hudič v angelski pižami«. Resnično, ob njem jc bilo težko živeti, kar so predvsem občutili njegovi najbližji, ki jih jc v trenutkih bolezenske zmedenosti in zaradi svojega bohemskega življenja večkrat prizadel. Pa vendar so mu uspevale neverjetne stvari. Dotaknil se jc src mnogih znanih Slovencev, ki so radi sodelovali na njegovih koncertih, prevzel je ljudi, da so začeli razmišljati o bistvenem v življenju. Slutil jc, da se mu bliža konec, saj je prinašal v knjižnico članke, vabila, fotografije. Naročal mije: »Shrani, saj veš, za arhiv...« Spet drugič: »Samo še knjigo izdam, nekaj pesmi, fotografij, spomini z Madagaskarja. Izkupiček naj gre za Petra Opeko. Potem pa lahko odidem.«. »Po dopustih ti bom pomagala zbrati gradivo,« sem mu obljubljala. Odšel izgorel je prej, sredi julijske vročine. Ostala je njegova zapuščina: nešteto fotografij, posvetil, literarnih utrinkov, spominov, pisem... In sporočilo: Gradimo lepši svet. On gaje gradil na Madagaskarju in v srcih ljudi, ki se jih je dotaknil. Kje pa ga bomo gradili mi? Alenka, Andrejeva prijateljica Andrej - živeč dobrotništvo Vsi v Logatcu in vsa Slovenija gaje poznala in še čez. Vendar, kdo je bil Andrej? Bila sva več kot štiri desetletja prijatelja. V mladosti smo imeli težave s preživljanjem prostega časa. Igrali smo nogomet, lovili ribe in donkihotovsko odkrivali glasbo. Z leti smo vsak po svoje odkrivali življenje sredi »filozofskih« razprav in prerekanj o življenju. Drejc-Epikurejc (mladostni vzdevek) je Svet videval nekoliko drugače. Drugače od nas vseh. Z zaposlitvami so se končala tudi mladostna vandranja. Zagrizli smo v življenje samostojno in odgovorno, ne samo do sebe, temveč tudi do drugih. Andrej pa je tudi samostojnost sprejel drugače. Drugače od vseh nas. Pomemben mejnik v Andrejevem življenju je vsekakor postavila prometna nesreča, ki mu je življenje obrnila k razmišljanju: živeti ali ne živeti. Rešitev v življenje rrs so mu mogoče kazali tudi dolgotrajni pogovori in £. odkrivanja, daje vendar v življenju že nekaj naredil: dve f- pesniški zbirki, z obilico fotografij pa je znal na svoj način zajeti utrip življenja in pogledati ljudem v dušo. Misel, da bi bilo dobro, ko bi te fotografije pokazal tudi drugim, gaje obdržala na tem svetu. »Dušni obrazi slovenske krajine« se K je imenoval njegov prvi koledar. Iskra dobrotnika pa se mu je utrnila, ko je po 5 naključju zvedel za Petra Opeko. Od takrat je svoje življenje in delo posvetil zbiranju denarja in pomoči za reveže na Madagaskarju, k čemur je znal pritegniti še mnoge estradne umetnike, da je z njimi prirejal dobrodelne koncerte, predavanja, razstave in fotografske kolaže po vsej Sloveniji; povsod so mu ponudili pomoč. In vse, kar je nabral in še veliko svojega, jc namenil za uboge otroke na Madagaskarju, da bi kdaj učakali lepši svet. Sredi vsega seje Andrejeva pot končala, čeprav jc imel še veliko v načrtih, tudi dokončati roman, izdati zgoščenko, organizirati... Sredi vsega pa jc enostavno »pomežiknil v večnost«. Tone, Andrejev prijatelj Andrej - z neizpeto zasanjanostjo Pred 39 leti sva se srečala, vsak z druge strani katedra, v razredu, kakršen se rodi komaj kdaj na tem božjem svetu. Sedmi razred - vedoželen, razigran, bistrega duha, veder, tudi zasanjan, sproščen, vznemirljivega iskanja, Andrej, ko je bil bolj Kekec od h tki a. razposajen toliko, kolikor je treba, da je dvanajst-trinajstletnik mlad, pripravljen na pričakovanja, upajoč v skrivnosti življenjskih izzivov. Tak je bil tudi Andrej, tedaj drobceni fantič, vranje črnih las in igrivih prodirnih oči, zasanjan... Kajpak njemu je priličila prva klop, tista stara lesena, pošev, z izrezano luknjo spredaj za črnilnik (tačas še nismo poznali kulijev in podobnih novotarij), vsa izrezljana in narezljana, dišala je po predvojnem času. Andreju so pri pouku slovenščine vselej žarele oči, kar je pomenilo: kra vprašajte me! Redko so njegovi prosti spisi segali čez eno stran, največ poldrugo, ali bilo je vsega dovolj: vsebine, jezikovnega znanja in metaforičnih iskanj. Tu sploh ni bilo zadreg. V zadregi sem bil jaz, koje šolsko vodstvo terjalo, naj bi s skupino učencev, ki so imeli že od prejšnjega leta razdeljene vloge, pripravil celovečerno(!) predstavo Kekec in Mojca. In kdo so ti učenci, sem se spraševal. Naslovni vlogi sta bili dodeljeni Andreju in Jasni (Rupnik, sedanja otroška zdravnica Čukova). Vaje so stekle v čudovito predstavo (odigrano 17-krat), in če so si igralci prizadevali vse bolj in bolj postajati Rožleti, Mojce, Pehte, Korošci, volkovi, Andreju-Kekcu, kije šel v spopad s hudobno Pehto, dajo je prelisičil za zdravilne kapljice, s katerimi je ozdravil Mojco slepote, sploh ni bilo treba igrati, zakaj Andrej je bil Kckekc bolj kot Kekec sam. Dobrotnik-Kekec-dobrotnik-Andrej. Ko bi ga le videli otroci z Madagaskarja v tisti vlogi! Jaz sem imel to srečo. »Tovariš, ali smo bili dobri?« meje vprašal po vsaki predstavi. Moj hvaležen nasmeh je povedal vse. Hvaležen pa sem bil Andreju tudi kasneje za vse, kar je dobrega storil. On pa mi ni bil dolžan hvaležnosti, in vendar mi je nekoč, nedavno tega zapisal: »Hvaležen sem svojemu učitelju slovenščine, ki je svoje/moje čase vrhal otroško dušo s Kekčevimi ukanami. Svetim pismom in Beatli - zvesti učenec.« Naj te spremlja moj zvesti spomin, ti Andrej, ti! Marcel, Andrej prijatelj. Rs.: Predno je bilo dopolnjeno, je bil 28. aprila letos odposlan iz Nove Ljubljanske banke zadnji ček za 4000 evrov, kolikor so po Suhi krajini z Andrejem zbrali in poslali Petru Opeki na Madagaskar za Baragov dom. I Nasmeh - za srečo vseh Oratorij 2003 med 14. in 19. julijem že enajstič zapored Tudi letošnje šolske počitnice so za mnoge minile prehitro. Da pa so lahko otroci ta čas preživeli malo drugače, smo jim že enajstič zapored pripravili počitniški Oratorij; teden veselja, iger, pesmi in še mnogo drugega jc ustvarjalo 21 mladih animatorjev iz Logatca, ki prostovoljno delajo z otroki. Program načrtujejo že v začetku koledarskega leta. Letošnji Oratorij je obiskovalo kakih 85 otrok, ki so lahko izbirali med desetimi različnimi delavnicami: fotografska (fotografiranje, razvijanje slik, izdelava fotoaparata), rakete (izdelava raket), športna (športne aktivnosti), rožice (izdelava rožic iz žice in najlonk), lončki (poslikava glinastih lončkov, oblikovalska (iz das mase posodice), svečke (vlivanje voska v izdelane modelčke), barvanje na tekstil (risanje na blago in mikice), gugalnice (iz lesenih ščipalk), novinarska (izdelava časopisa Kck'c). V vsaki od delavnic so otroci lahko razvijali in odkrivali svoje talente. Skozi ves teden pa nas je spremljala zgodbica o Kckcu, teti Pchti, vili Škrlatici, Prisanku, Tinkari, Jerici... Ob njihovih pripetljajih in prigodah smo se učili plemenitosti in včasih že kar pozabljenih vrlin. Odšli smo tudi na pohod po okoliških logaških »hribih«. Skozi dopoldneve smo se zbirali ob zgodbi, delavnicah, pesmi, v popoldanskem času pa smo se igrali vsemogoče suhe, mokre in včasih še bolj mokre igre, ki so nas ob vročem vremenu prijetno hladile. Da smo imeli več motivacije, smo pri igrah tekmovali v skupinah; najboljša je bila na koncu nagrajena. V soboto popoldne smo se predstavili kar velikemu številu staršev, ki so prišli na zaključno slovesnost.. Čisto ob koncu smo zvili zastavo, jo za eno leto spravili z obljubo, da se vidimo naslednje poletne počitnice. Urša Celarc D. bij Športni kalejdoskop Zmagovite Planinke in Ivanjke V soboto, 19. julija 2003, je v Lazah potekalo 6. srečanje in tekmovanje gasilk. Srečanja in tekmovanja se je udeležilo 23 petčlanskih ekip Gasilskih zvez iz Logatca, Škofje Loke, Cerknice, Postojne, Loške doline, Ilirske Bistrice in z Vrhnike. V tekmovalnem zagonu. Gasilke so tekmovale v štirih disciplinah: vaja s hidrantom, navezava vozlov, vaja raznoterosti in test iz požarne preventive. Gasilke iz Planine so dosegle najboljši rezultat v vaji s hidrantom in vezanju vozlov. V vaji raznoterosti pa so bile najboljše Ivanjke. Rezultati: Skupina do 30 let: 1. mesto - PGD Planina, 2. mesto - PGD Laze-Jakovica II in 3. mesto - Ivanje selo I. Skupina nad 30 let: 1. mesto Ivanje selo, 2. mesto - Dol. Logatec in 3. mesto - Laze-Jakovica I. Marinka CempreTurk Obvestilo o delu v Knjižnici Rovte Krajevna knjižnica Rovte bo zaradi selitve v nove prostore zaprta predvidoma do sredine oktobra 2003. Z isto izkaznico si gradivo lahko izposodite v logaški Knjižnici. Gradivo iz krajevne knjižnice obdržite doma do odprtja Knjižnice v Rovtah, predvidoma do srede oktobra. Urnik Knjižnice Logatec: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 19. ure torek, četrtek od 12. do 19. ure sobota od 8.30 do 12. ure Tel. Knjižnice Logatec 7541-722 1 Alenka Furlan, direktorica Med prekmursko ravnico in jeruzalemskimi gnci Na dvodnevni pohod po Slovenskih Goricah, Prckmurju in Prlekiji je Jcrcnej Rus 21. julija popeljal 17 logaških planincev z manjšim avtobusom. Sredi dopoldneva so planinci dospeli v Lenart in jo od tam mahnili peš po Slovenskih Goricah mimo številnih jezerc - radost množice ribičev - in po poldrugi uri hoje so prispeli v Zavrh (358 m), kjer so se razgledali z Maistrovega stolpa; v gostišču pa so dobili žig razširjene Slovenske planinske poti (SPP). Od tod jih je avtobus popeljal proti Murski Soboti do Moravskih Toplic. Po nastanitvi v Penzionu Oblak so se odpravili peš čez Suhi vrh do Sela na Goričkem, druge točke razširjene SPP. Tam so si ogledali znamenito romansko rotundo, eno najstarejših cerkva na Slovenskem z ohranjenimi poslikavami iz leta 1365. Po vrnitvi v kraj nastanitve so si »prosti« čas razporedili za oglede okolice in za kopanje v znamenitem termalnem kopališču. Naslednji dan so se popotniki odpeljali do Pred Maistrovim muzejem v Zavrhu. Radomerja na cesti Ljutomcr-Ormož. Na domačiji Primec so si ogledali muzej Ralo, ki si prizadeva ohraniti del kulturne dediščine: kmečko orodje, obdelovalni stroji, črna kuhinja s pripadajočo opremo. Muzej so odprli leta 1998, ob 130-letnici znamenitega slovenskega tabora. Naprej so se odpravili peš na Jeruzalem, ime za griček z vasjo, staro kakih 800 let izraz žalosti ter hrepenenja nemških vitezov-križnikov po izgubljenem Jeruzalemu. Okolica je posejana z lepo urejenimi vinskimi goricami. V turistični pisarni pri cerkvi Žalostne matere Božje so jim odtisnili tretji žig. Čas kosila je planince pritegnil do turistične kmetije Belec v Železnih Dvcrih, kjer so si v soseščini ogledali delavnico domače obrti z unikatnimi izdelki iz gline, keramike, lesa. V kleti Bclčevih, stari kakih 350 let, pa so opravili pokušino vin. V lepem vremenu, kije sicer planince spremljalo oba dneva, so se v večernih urah zadovoljni zaradi lepo vodenega popotovanja vrnili domov. Marinka Petkovsek K lepotam Krna Manjša skupina logaških planincev se je na dvodnevnem pohodu vzpela iz Lepene mimo Krnskega jezera na Krn, od tod za Lepoče in spet v dolino Lepene Za dva avtomobila planincev se je 19. julija odpeljala po dolini Idrijce mimo Tolmina in ob Soči navzgor proti Trenti ter zavila desno po ozki poti proti Domu Klementa Juga v Lepcni (680 m) na dvodnevno kondicijsko zahtevno turo. Od tod so planinci s planinsko opremo sledili markacijam in pred poldnevom dosepeli do Planinskega doma pri Krnskih jezerih (1385 m). Po okrepčilu in daljšem počitku so zapustili dobro obiskovan dom ter se napotili še čez poraščen svet do Krnskega jezera (1394 m) visoko pod vrhovi. V jezeru sije namakala noge in se z ribicami igrala množica otrok, ki so s starši uživali lepote mirne gorske narave. Po treh urah hoje po skalnatem svetu so planinci sredi popoldneva prispeli do Gomiščkovega zavetišča na Krnu (2182 m). Po prijavi prenočevanja so se vzpeli na vrh Krna (2244 m), od koder je bil ta dan prekrasen razgled na vse strani: na Karavanke s Stolom, na vrhove Kamniških Alp, Ratitovec, Črno prst, Rodico, Porezen in Kojco, na bližji Mahavščck, Šmohor, na TolminskiK.uk, pa dalje nad Krnsko škrbino na Batognico in na Vrh na Peski, na Krnsko jezero; na južnem pobočju pa so se v soncu kopale vasi Krn, Vrsno, Drcžnica in naprej ob Soči - kot iz letala -Kobarid in Tolmin. Dalje so se lepo videli Sveta gora, Sabotin, Kolovrat, Matajur, dalje Snežnik, Javorniki, Nanos, Goljaki, Slavnik, Banjščica ter Furlanska nižina. Proti zahodu sta bila vidna Stol in Kanin, proti severozahodu Rombon, na severu pa Mangart, Jalovec, Mojstrovka, Prisojnik, Razor, Škrlatica, Tiglav, Tošc, pred njmi pa še Bavški Grintavce, Kanjavec in Tičarica. Zavetišče nima pitne vode, premore pa malo vetrno elektrarno, oskrbujejejo pa ga trije dobro obloženi konji. Te tovornike so s konjarjem ugledali naslednjega dne zjutraj, ko so se planinci odpravljali s Krna čez Krnsko škrbino, Batognico in Peske. Tod so bili na ogled ostanki Soške fronte iz prve svetovne vojne: prebivališča in bojni položaji v skopanih rovih. Po lepo speljani zdaj kamniti, zdaj poraščeni poti za Lcpočami so občudovali raznotero gorsko cvetje in črede ovac. Sredi dneva so dospeli do Krnskega jezera, nadaljevali pot proti Domu pri Krnskih jezerih in se spustili sredi vročega popoldneva, srečaje mnoge planince, v dolino Lepene. Od tod pa so se radostni planinci z avtomobiloma srečno vrnili domov po dvodnevnem kar napornem planinskem pohodu. Marinka Petkovšek Športni kalejdoskop Vzpon na Storžie V jutranjih urah 27. julija se je Grega Dolenc namenil z manjšo skupino logaških planincev - bilo jih je ravno za en avto - na Storžič. Popeljali so se na Gorenjsko skoz Preddvor in malo dlje od vasi Bašelj parkirali ob gozdni cesti. Od tod so krenili s planinsko opremo po strmi gozdni stezi mimo partizanske bolnišnice »Košuta«. Po slabih dveh urah hoda so prispeli do s soncem obsijanega Doma Kokrškega odreda na Kališču (1534 m). Na vrhu Storžiča. Foto: M. Petkovšek Po krajši osvežitvi so nadaljevali pot po dokaj položni poti, ki ji je sledil enourni vzpon po skalnati stezi do vrha Storžiča (2132 m). Od tod je lep razgled po gorenjski ravnini in gorah, ki jo oklepajo. Na vzhodu se razprostirata Srednji vrh in travnato pobočje Zaplate, dalje se vidi južni del Grintovcev s Kališkim grebenom in Krvavcem. Na jugu pa se nad gorenjsko ravnino dvigujejo Škofjeloško hribovje, Jelovica, zadaj pa vzhodni Julijci s Triglavom. Po daljšem počitku so se popoldne vračali po isti poti s krajšim postankom pri Domu Kokrškega odreda ter krenili po kurirski poti mimo spomenika borcem, umrlim v partizanski bolnišnici. Pozno popoldne so se vrnili v poletno pregreti Logatec. Marinka o^cis Jc© • • • • vabijo k dopisovanju! o C4 U JE 03 Športni kalejdoskop Visoko v Karavankah Deveterica planincev seje 6. julija odpeljala po hitri cesti na gorenjsko stran proti Javorniškemu Rovtu. Na 900 m visokem parkirišču so planinci izstopili iz vozil in se opremili za hojo v visokogorje, po krožni poti, ki bo pohodnike pripeljala na izhodišče. V spremenljivem vremenu so se pod vodstvom Alenke počasi vzpenjali pod čokato Struško proti Belščici med bogatim cvetjem in mimo velike ovčje črede. Po štirih urah zmerne hoje so dosegli Vajnež (2104 m), najvišji vrh Belščice. Tod poteka tudi razmejitev med Avstrijo in Slovenijo. Planincem seje ponudil lep razgled na mogočen Stol (2236 m), najvišji vrh Karavank. Globoko v dolini se je bleščalo Blejsko jezero, naprej so se razpotegovale Jesenice z Mežaklo nad seboj, za njo pa Pokljuka, nad njo pa sta se lepo videla Triglav in Škrlatica. Čisto na vzhodni strani seje pogled zaziral v dolino Drave v Celovški kotlini. Kljub bližajoči se nevihti seje po obnebju spreletavalo nekaj jadralnih avionov, planinci pa sojo še pravočasno mahnili S poti na Vajnež. Foto: M. Petkovšek po strmem pobočju v dolino do vozil, s katerimi so se odpeljali še do Doma Pristava na Javorniškem Rovtu (930 m). Po prijetnem klepetu in okrepčilu so se spet v sončnem vremenu vrnili v Logatec zadovoljni, še posebej zato, ker je v skupini bila tudi 60-letna planinka, ki seje prvič povzpela nad 2000 m visoko. M. Petkovšek r o K a o T3 B 3 n to C Od izvira Nadiže do prhe pod Perienikom Na dan državnosti se je pod vodstvom Slavka in Marinke v jutranjih urah kar 22 logaških planincev odpeljalo proti Planici, eni najlepših alpskih dolin, kamor so se pripeljali v dveh urah. Od tod je lep pogled na vrhove Slemenove špice, Grla in Suhega grla pa Mojstrovke in Ciprnika proti Vitrancu ter na mogočne stene Velike Mojstrovke, Travnika, Šit in seveda, nadvse vabljivo lepoto Jalovca pa še Kotove špice in verige Ponc. Po krajšem oddihu v Domu RTV v Planici (946 m) so v uri hoda dospeli v Tamar, zgornji konec planiškc doline. Od Doma v Tamarju (1108 m) jc bilo do izvira Nadiže vsega 15 minut hoje. Napotili so se še proti Slemenu do Črne vode, 30 m visokega slapa. Po daljšem počitku v Tamarju so se mimo kapelice Marije pomagaj, kjer so po stenah pritrjene spominske plošče pokojnih planincev, vrnili k avtovbusu, ko se je ravnokar ulila ploha. Odpeljali so se proti Mojstrani in si kljub dežju ogledali Zeleno jezero-Zelenico, izvir Save (Dolinke). Kasneje so si v Mojstrani ogledali planinski muzej, nakar so se odpeljali do Aljaževega doma v Vratih. Po prestali plohi so se odpeljali do Koče pri Peričniku. Ogled so namenili spodnjemu in zgornjemu slapu; privoščili pa so si tudi pogled izza slapa, ki človeka dodobra oprha. Le od kod premore Peričnik kljub suši tolikšne vode? Prav prijetni vtisi za vso skupino, še posebej za štiri planinke, ki so se prvič pridružile logaškim planincem! Marinka m In tudi na Pristovski Storžič Kar 24 logaških planincev seje 10. avgusta zarana odpeljalo z malim avtobusom proti Gorenjski in tja do mejnega prehoda Jezersko (1218 m). Tam so zapustili avtobus in s planinsko opremo šli skoz prehod na avstrijsko stran Jezerskega vrha ter naprej po gozdni cesti, ki je peljala visoko v Storžičeva pobočja. Pot do vrha, dolga dve uri, je izmenično prehajala s ceste na stezo in s steze na cesto vse do Sedclca pod vrhom; vmes so planinci na nekaterih mestih po strmem vzponu proti vrhu naleteli na varovala. Čeprav stoji Pristovski Storžič skoraj v celoti na avstrijskih tleh, ga štejemo h goram nad Jezerskim. Žal, vrh kazi velik kovinski križ z izzivalno spominsko ploščo v nemščini; tja sojo postavili, obrnjeno proti Sloveniji, ob obletnici koroškega plebiscita. Z vrha, ki leži sredi Karavank, je lep razgled na Karavanke, Železno Kaplo, vršace Košute, mogočen Storžič ter na Kočno in Grintovec. Po krajšem počitku in prelepih užitkih ob čudovitih razgledih so planinci sestopili z vrha proti obmejnemu parkirišču po daljši poti, ki pelje čez severni greben na sedlo Pasterkov vrh (1390 m), od tod pa spet proti Jezerskemu vrhu in čez mejni prehod. Na vožnji proti domu jc bilo treba sicer ob številnih radostnih vtisih zaradi prevelike vročine spotoma še pogasiti malo žeje. M. P. Iz sveta mladih Iz raziskovalnega nemira Kar dvoje raziskovalnih nalog so opravili v minulem šolskem letu učenci na šoli v Rovtah Prva etnološka naloga, naslovljena Kulturni spomeniki v Rovtah, ki stajo skrbno in natančno opravili Katja Jereb in Ana Šimenc pod mentorstvom Erminc Šimenc in Bibijanc Mihcvc, je zaobjela nepremično kulturno dediščino. Uvodoma so razložene nekatere teoretične osnove, nato sledi preglednica že evidentiranih in tudi še neevidentiranih spomenikov. Najzanimivejši je osrednji del naloge, ki opisno predstavi pomembne stavbe: cerkve, domačije, posamična gospodarska poslopja, kapelice, spomenike NOB, znamenja (križe). Knjižnica v Rovtah je odstopila prostor učilnici za devetletko. Foto: J. Turk O kakovosti raziskovalne naloge priča tudi Srebrno priznanje, ki ga je snovalcem podelila Zveza za tehnično kulturo Slovenije na III. srečanju mladih raziskovalccv-osnovnošolccv 6. junija v Murski Soboti. Druga naloga je zgodovinsko usmerjena, sicer naslovljena Nekaj prispevkov k zgodovini Vrha Svetih Treh Kraljev v 20. stoletju. Avtorici Alenka Buli in Mojca Leskovec sta ob mentorstvu Ljudmile Trcvcn nabrali neverjetno veliko gradiva, ga popisali zelo zanimivo, z občutkom pravega zgodovinopisja. Raziskava se začne z geografsko umestitvijo krajevne skupnosti Vrh Sv. Treh Kraljev, nato sc razvrščajo orisi političnega življenja, ki jih spremljajo podobe kulturne, etnografske in stavbarske dediščine z navajanjem osebnosti, ki so pomembno zaznamovale te kraje. Vsi navedki sc vrstijo iz časov pred prvo svetovno, med njo in po njej. Sledijo dogodki iz druge svetovne vojne z zanimivimi pričevanji partizanske strani in strani vaških straž. Skratka, dovolj celostnih zapisov in mnogih sporočil po ustnih izročilih. m As Šola tujih jezikov[ naglas*] vas vabi na klepet v angleščini ali nemščini. Za informacije o vpisu v tečaje za odrasle | in otroke na Vrhniki in v Logatcu smo vam na voljo na: www.stj-naglas-sp.si ter na naslednjih številkah: 01 756 92 92, 041 63 00 73, fax: 01 756 92 92. spregovorite z nami sproščeno in [ naglas*] Pokličite nas. Poslali vam bomo brezplačno brošuro in se skupaj odločili za tečaj, ki najbolj ustreza vašim potrebam. Popravek V julijskih Logaških so bili v prispevku Velike dela uspeh objavljeni napačni podatki o prejemnikih Preglovega priznanja za tekmovanje iz kemije. Popravljeni podatek se glasi: - iz osnovne šole Rovte so zlato Preglovo priznanje dosegli Matej Celote in Boštjan Lukan iz 8. razreda in Jože Treven iz 7. razreda. Poletna vročica je pobrala tudi Llnico spod mosta na Planinskem polju. Foto: J. Turk Ne nazadnje Napovednik prireditev Nedelja, 7. september, ob 10. uri na nogometnem igrišču v Hotedršici MEDOBČINSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU Org. in info: Športno društvo Hotcdršica, Aleš Menart, tel.: 031/889 131. Petek, 12. september, ob 19. uri v Knjižnici Logatec »BEREMO Z MANCO KOŠIR« Prvo jesensko srečanje, na katerega so vabljeni tudi novi člani. Org. in info: Knjižnica Logatec, tel.: 01/7541 722. Petek, 19. september, ob 20. uri v Narodnem domu v Logatcu SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj V programu sodelujejo učenci in učitelji Glasbene šole Logatec. Org. in info: Občina Logatec, tel.: 01/759 06 00. Sobota, 20. september, ob 8. uri, izpred Krpana v Logatcu POHOD OD KRPANA DO LAN1ŠČA Ogled ostankov rimskega obzidja, trdnjave, nato po cesti do Planinskega doma Cajnar. Org. in info: Planinsko društvo Logatec, Janez Slabe, tel.: 01/041/544 561. Sobota, 20. september, ob 10. uri v športno rekreacijskem centru Kovk Rovte EDIJEV MEMORIAL Tradicinalni dnevno nočni turnir v malem nogometu od 10. do 24. ure. Org. in infov okviru Združenja šoferjev in avtomehanikov: ŠD Kovk, Marko Logar, tel.: 041/349 032. Sobota, 20. september, na balinišču na Tovarniški 32 v Logatcu MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR ZA MEMORIAL ANTONA VVEBRA Na tekmovanju bo nastopilo več kot osemdeset balinarjev, tudi iz pobratene občine Repentabor. Org. in info: Balinarsko športno društvo Logatec, Franc Makuc. Sobota, 20. september, ob 20. uri na nogometnem igrišču na Vcharšah »POD VEHARŠKO LIPO« Večer ljudskih pesmi. V programu nastopajo: citrarka Ana Pišljar, folklorna skupina KŠD Trate, Mešani PZ Medvedje Brdo, dekliški PZ Rožmarin, duo Mir, učenci OŠ Rovtarskc Žibršc. Org. in info: KŠD Trate. Četrtek, 25. september 2003, ob 19. uri v Narodnem domu PREDSTAVITEV KNIGE O FURMANIH - avtorja Milana Trobiča Pogovor z avtorjem bo vodil Marko Škrlj. V programu sodeluje Logaški oktet. V Knjižnici Logatec pa bo na ogled likovna razstava slik Franca Musca, modeli vozov Janka Samsa in povečave fotografij iz knjige. Org. in info: Občina Logatec, tel.: 01/ 759 06 00. Nedelja, 28. september, ob 19.30 uri v Narodnem domu SANJE IZ PUCCINIJEVE OPERE MADAM BUTTERFLY -operna predstava Org. in info: Figam, d.o.o., Notranjske novice, OI .ISKD Logatec, Občina Logatec, tel.: 01/ 759 06 K). Torek, 30. september, ob 19. uri v Stekleni galeriji športne dvorane v Logatcu KLEKLJANI PRTIČKi IN ČIPKE OLGE FERJANČIČ -otvoritev razstave Org. in info: Društvo likovnikov Logatec, tel.: 041/462 351. Četrtek, 2. oktobra , ob 16.30 v Knjižnici Logatec PRVA PRAVLJIČNA URA ZA OTROKE Knjižnica Logatec začne ob tednu otroka z rednimi urami pravljic za najmlajše. Org. in info: Knjižnica Logatec, tel.: 01/7541 722. Petek, 3. oktober 2003, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu »MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA« Zaključek poletne akcije s podelitvijo priznanj za najlepšo urejeno okolico hiš, blokov, ulic... Predstavitev prispelih izdelkov na natečaj »Turistični spominek občine Logatec« Org. in info: Turistično društvo Logatec, tel: 01/7541 518. Sobota, 4. oktober, ob 19.45 uri v cerkvi Sv. Nikolaja v Dol. Logatcu 2. KONCERT ŽUPNIJSKIH ORGANISTOV Z GOSTI Nastopajo: Primož Malavašič - orgle, Jožica Rupnik - orgle, Mihaela Gostiša - orgle, Vinko Kralj orgle, Metka Jereb orgle, Marjan Grdadolnik orgle - klarinet, Rcbcka Hren sopran, Mateja Nagode flavta, Gabi Nagode orgle. Program: Hacndl, Bach, Buxtehude, llonegger, Tome in drugi Org. in info: Za župnijo sv. Nikolaja, Gabi Nagode V torek, 7. oktobra, ob 19. uri, bo v Knjižnici Logatec GRENKO MORJI;, predstavitev knjige pisatelja MARJANA TOMŠIČA. Poleg pisatelja bo gost večera tudi oktet CASTRUM iz Ajdovščine, ki bo s primorskimi pesmimi obogatil literarni večer. Org. in info: Knjižnica Logatec, tel.: 01/7541 722. Nedelja, 12. oktober, popoldne pri cerkvi Sv. Križa na Taboru v Gor. Logatcu ZAPOJMO POD TABORSKO LIPO Nastop Ženskega pevskega zbora Tabor z gosti. Org. in info: Ženski pevski zbor Tabor, tel.: 01/7541 242. V programu lahko pride do spremembe. Prosimo za razumevanje. Podatke zhral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Logatec Tržaška c. 13. 1370 LOGATEC, tel: 01/759 06 10 e-mail: oi.logatec(a)Jskd.si Ne nazadnje \ logaški Knjižnici je zmeraj kaj novega Na oddelku za odrasle Leposlovje BARNES, D.: Nočni gozd; CANETTI, E.: Glasovi Marakeša; CEVC, E.: Preproste stvari; CORTAZAR, J.: Hudičeva slina; DURRELL, L.: Aleksandrijski kvartet; GHAZY, R.: Sanjati Palestino; GOLDEN, A.: Gejša; Konec sanjske dobe: antološki prerez sodobne avstralske aborigenske poezije; LUDLUM, R.: Parsitalov mozaik; MOORE, M.: Neumni beli možje ... in drugi bedni primeri stanja naše dežele! PERIŠ1Ć, R.: Vse te smešne zgodbe; SIVEC, L: Zlati časi; ŠKOF, A.: Odmevi Atlantide; VERČ, S.: Pogrebna maškarada; VIEVVEGH, M.: Vzgoja deklet na Češkem; VZVALOVANO Blatno jezero: antologija sodobne madžarske kratke proze. Strokovna literatura ARENES, J.: Je oče še del družine? DEPORTER, B.: Kvantno učenje: osvobodite genija v sebi; DOBNIK, J.: Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Vodnik; DOLENC, M.: Morski portreti; DVORŠEK, A.: Kriminalistična metodika; FILIPOVIĆ, L: Kako biti boljši starši? FLE1SCHMAN, M.: Sabljanje; HARRIS, G. N.: Alles gute!. Priročnik za pisanje pisem v nemščini; JESENEK, M.: Vodnik za preračunljivo investiranje: (vse o investiranju v vrednostne papirje); KERSTEN, H.: Jezus je živel v Indiji [njegovo nepoznano življenje pred križanjem in po njem]; KIYOSAKI, R. T.: Upokojite se mladi in bogati; KLEMANN, C.: Refleksna masaža dlani; MEDVED, D.: Ncw Swing Ouartct; MEHLE, J.: Dnevnik, Pot k Zcnu; MILLMAN, D.: Zakoni duha: preproste in mogočne resnice o življenju; MONTESSORI pedagogika; PENTAGATE; SCHMIEKE, M.: Vastu, izvor feng šuija; SGARBOSSA, M.: Modrost srca: blaženi papež Janez XXIII.; STEVVART, L: Kakšne oblike je snežinka? TURKOV1Ć, Z.: To je borza; ZAUGG, F: Šola v gibanju: spodbude za razvoj šole VAŠKI MUZEJ IN GALERIJA LAZE Ogledi po dogovoru Informacije: KŠD LAZE-JAKOV1CA, Nataša Prestar, tel.: 01/7544-803. VOJNI MUZEJ LOGATEC Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure, med tednom po dogovoru. Informacije: Janez Švajncer, tel.: 01/7542 790. Na oddelku za mladino BONNEAU, E.: Nikoli več v zadregi: praktični nasveti, kako vedno najdeš pravo besedo; BRADAĐKJA, N.: V deteli duhcev; DICKSON, C.: Izgubljeni dnevnik zakladnika Robina Hooda; EASTON, P. H.: Poletne pridnosti; FRIEDRICH, J.: 4 " prijatelji; FRITZ-KUNC: M.: Modri pulover; KONCUT, H.: Vesoljske dogodivdčinc; MACSVVEEN, R.: Požigalci; MAHNIČ, A.: Kako je oče Kobcncelj na Dunaj kraški sir nosil; MAL, V: Žardna in hiša duhov; MANNEL, B.: Brez vrtoglavice; OSBORNE, W.: Mumije in piramide; PREGL, S.: Srebro iz modre špilje; PREIZKUSI svoj IQ! Irena Makarovič ogaške...... Vsem našim občanom čestitamo ob občinskem prazniku. Posebne čestitke veljajo prejemniku občinskega priznanja! Uredništvo Logaških Ne nazadnje ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil Andrej Žigon -Aleluja 1952 -2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje in Andreja pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč in organizacijo pogreba ter tople besede g. županu Janezu Nagodetu, gospodom župnikom in skupini Čuki, ki seje s pesmijo Poletna poslovila od Andreja, osebju in zdravnikom Doma starejših občanov, sestram in osebju Doma za starejše Sveti Jožef iz Gornjega Logatca, ki so Andreju vedno nudili nesebično pomoč in odprta vrata, krajevni skupnosti Naklo in g. Antonu Vladiču, pogrebnemu zavodu Menard, pevcem in številnim prijateljem iz Žužemberka in vsem neimenovanim dobrotnikom iz vse Slovenije, ki ste darovali cvetje, sveče ali nakazali denar za misionarja Petra Opeko, ki mu je Andrej posvetil svoje življenje. Žalujoči: brat Stanislav _in ožji sorodniki ZAHVALA Umrla je naša draga mama, stara mama in babica Ana Turk Skrotnikova Ančka Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi župnikoma, upokojenskim pevkam in pogrebni službi Menard za lepo in spoštljivo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 90. letuje preminil naš ata, mož, dedek in pradedek Leopold Urli Zaplana 53 - Jezerc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za darovano cetje, sveče in izrečena sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Logatec, Pevskemu društvu invalidov in upokojencev Logatec ter pogrebni službi Menard. Žalujoči: žena Minka, sinova Tone, Polde in hčerka Marija in vnuki ter pravnuki ZAHVALA Le zakaj je življenje tako kruto, le zakaj nam prekmalu jemlje tiste, kijih imamo najrajši? V 38. letu starosti se je od nas poslovil Andrej Koren iz Logatca Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje in delili z nami žalost in bolečino, za darovano cvetje, sveče, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilskim društvom, podjetju LOM, Pomladnemu odmevu za zapete žalostinke, župniku Dragu Šenčurju za lepo opravljen obred ter pogrebnemu zavodu Menard. Vsi njegovi. Ne nazadnje Bralci pišejo Domobrance so zločinsko pobili - a ne kot vojake (!?) Spominska slovesnost ob 10-letnici postavitve kapelice in spominske plošče žrtvam komunističnega nasilja v Rovtah V Rovtah smo se 24. avgusta zbrali prijatelji in znanci pri mašni daritvi in spominski plošči ter obujali spomine na padle v vojnah, posebno na tiste, ki jih je povojna oblast pomorila brez možnosti obrambe na zverinski način. Nekateri še danes očitajo (kol povojna oblast) domomranstvu izdajalstvo in kolaborantstvo z okupatorjem. Tako opravičujejo svoja storjena dejanja vsem, ki niso trobili v komunistični rog. Povojni oblastniki pa so se že med vojno in še posebej po njej pridno učili terorja pri velikem bratu -Stalinu. Deset let po postavitvi plošče Bralci pišejo Priokus po grenkem Dne 26. 6. 2003 sem se udeležila izleta v organizaciji DU Logatec. Pot nas je peljala v Prekmurje v Rakičan pri Murski Soboti, kjer je bilo srečanje upokojencev Slovenije. Vzdušje je bilo prijetno, program prireditve v redu, vreme sončno in toplo. Po dobrem kosilu v Slovenski Bistrici smo se vračali v Logatec. Že na sami poti nas je spremljal dež, ki pa ni pokvaril dobrega razpoloženja na avtobusu. Sam prihod v Logatec pa meje malce presenetil. Avtobus je zapeljal na Mandrge, kjer je izstopil del udeležencev, ki so tam doma. Iz Gor. Logatca je bilo 15 udeležencev, med njimi tudi invalid z berglami. Kljub prošnji udeleženke, da bi jih avtobus zapeljal do avtobusne postaje v Gor. Logatcu, smo morali vsi izstopili pri Krpanu. Čudi me način organizacije, ker poznam precej društev, ki pridejo svoje člane iskat in jih tudi dostavijo nazaj tja, kjer so doma. Kljub lepotam pokrajine in prijetnemu vzdušju je na koncu poti ostal grenak priokus. Ali nismo humana družba? Udeleženka izleta smo se zbrali, da se spomnimo tistih težkih dni in da opozorimo mladi rod, da ne naseda nikomur, ki bi se rad dokopal oblasti z lažnimi obljubami in s pobijanjem drugače mislečih, kar se je dogajalo leta 1945. Tedaj so se mnogi odzvali pozivu, češ da se ne bo zgodilo nič tistim, ki se bodo prostovoljno javili oblasti, če se ne čutijo krive. Toda tisti, ki so verjeli besedi oblastnikov, se niso nikoli več vrnili k svojim domačim. Zverinsko mučeni in pobiti ležijo bogve kod, in njihovi bližnji so bili za vse življenje zaznamovani... In da bo ironija v našem času dovolj velika, so poslanci prav pred letošnjimi počitnicami izglasovali zakon, po katerem domobranci nimajo statusa vojaka. K takšnemu zakonu je s svojim glasom pripomogel tudi poslanec, ki se je rodil v našem kraju, čeprav so nekateri drugi člani iste stranke nasprotovali tej odločitvi. Največ, kar lahko storimo, je, da se v molitvi spomnimo vseh nedolžnih žrtev, katerih posmrtni ostanki ležijo po raznih krajih Slovenije; najbolj pa so božjega usmiljenja potrebni tisti, ki se jih drži kri mučenikov, in jim vest neusmiljeno kali dušni mir. Odbor za proslavo spominske slovesnosti » Tudi Logatec je shodil« Na julijski 3. krožno-hitrostni dirki sezone na CPL Ringu v Logatcu, ki jo je organiziral ljubljanski AK Lamko, je mladi Primorec Luka Pirjevec s focusom brezhibno odpeljal najprej 10, nato še 20 krogov in gladko zmagal. Do polovice proge mu je bil dokaj blizu Igor Dekleva, do konca pa je kar precej zaostal. vabijo k dopisovanju! aške Na julijskem startu. Proga je vzdržala visoke hitrosti brez izletnih con in ponovno potrdila, da sodi na slovenski dirkaški zemljevid. Steber slovenskega nacionalnega pokala je bil besedno slikovit: »Tudi Logatec je shodil.« gur i— o -J Ne nazadnje Bralci pišejo Trenutki za lep spomin Društvo invalidov Logatec je z izletom na Jezersko pripravilo lep junijski dan težkim in najtežjim invalidom. Že navsezgodaj 19. junija je turistični avtobus začel svoj »pohod« po Rovtah, kjer ga je čakalo kar nekaj izletnikov. Na Kalcah so na avtobus stopili še izletniki iz Hotedršice in s Kale. Do Dolenjega Logatca se je avtobus napolnil do zadnjega sedeža in ubral jo je proti Gorenjski. Med pozdravi in klepeti so se izletniki prav kmalu pripeljali na Jezersko. Tam jih je pričakalo lepo vreme, dober zrak in seveda, vzdušje gora. Po planinskem zajtrku so izletniki uživali v čarobnem pogledu na gore, na sprehodu okoli jezera ter ob obisku cerkvice sv. Andreja ob jezeru. Po kosilu so navdušeno poro mali še k Maiji na Brezje. Pozno popoldne so se vračali v Logatec vedrih src in z željo, da bi še kdaj doživeli tak dan. Malo je namreč potrebno v življenju, da človek doživi trenutek, ki se dolgo Invalidi na Jezerskem. ohranja v duši z lepim spominom, ki ublaži prenekatero tegobo invalidnosti. Francka Čuk Romarji na romanju v Rim. Od \line do Rima Litvanski romarji tudi skoz Logatec Marsikdo je I. septembra letos čudno zrl v skupino 32 popotnikov, ki — je prihajala skoz drevored z vrhniške r£j strani, noseč lesen križ z razpelom in še posebej kip Jezusa in Matere Božje, litvansko, slovensko in papcško zastavo. Vso pot so v nerazumljivem jeziku molili, bržčas rožni vence, sodeč S po molkih, ki so jih prebirali med prsti. In v resnici so bili to romarji iz daljne Litve, različnih starosti, g poklicev in intelektualnih ravni, ki so se pred 87 dnevi napotili peš iz Vilnc, se zaustavili v Logatcu, kjer jim je Dom Marije in Marte ponudil skromno kosilo, in nato krenili še na kakih 43 dni dolgo pot do večnega mesta. Idejni in duhovni vodja romarjev gospd Gintaras ter programska voditeljica romanja gospa Danute sta dejala, daje namen romanja osmišljati mir in spravo med narodi, hkrati velja romanje tudi kot zahvala Bogu, ki je rešil Litvance polstolctnega duhovnega suženjstva. gur Ne nazadnje Razživljajo se logaški likovniki Društvo likovnikov želi delovati povezovalno in ustvarjalno To, daje bil Logatec v zgodovini eno od naselij, ki so stala na poti med vzhodom, zahodom severom in jugom slovenskih dežel, ni potrebno posebej poudarjati. Tu so se od davnine križale poti, koder so se ljudje ustavljali, se spočili in kasneje nadaljevali svojo pot. Tako se je pa zgodilo, da smo se nekateri zaradi spleta okoliščin tudi vrnili in ostali. Vzroki, ki so nas pripeljali na ta rt alpskega sveta, so različni. Vendar želimo skupaj s tu živečimi napraviti nekaj, po čemer nas bodo prepoznali tudi drugod. Ljudje smo naravnani k temu, da delamo, gostimo in se izražamo. Vse to se kaže v naši ustvarjalnosti. Logatec, kraj, ki seje pričel industrijsko razvijati in se vedno bolj nagiba v to smer, ne sme pozabiti, da lahko razvije še druge dejavnosti, kot so, npr, šport, glasba, likovna umetnost, kmetijstvo in drugo, kar se lahko trži preko turistične ekonomije. Seveda, za razvoj le teh pa je na eni strani potrebna industrija, na drugi pa posluh za prej naštete dejavnostne smeri. V ta namen so se ustanovila razna društva, ki so bila s svojim delovanjem bolj ali manj uspešna. Vsi skupaj pa tvorimo podobo, po kateri naj bi nas drugi prepoznali. Seveda, pa moramo biti pri takšnih podvigih povezani in kreativni. Prav zaradi povezanosti in kreativnosti se je ustanovilo tudi Društvo likovnikov Logatec. Saj je osnovni namen društev prav v povezavi enako mislečih ljudi, ljudi, ki imajo skupen cilj. Tudi Društvo likovnikov ga ima. Kljub raznim bolj ali manj uspešnim poskusom v preteklosti društvo vztraja, ker želi obstajati. Še zmerom nas je nekaj, ki bi radi, da se naša prizadevanja pokažejo tudi drugim. V ta namen smo pridobili razstavni prostor - Stekleno galerijo - v preddverju športne dvorane. Galerija se bo v bližji prihodnosti uredila s potrebno opremo, primemo za razstave. V ta namen se bo tudi pripravil program razstav za leto 2003/2004. Društvo likovnikov Logatec pa bo delovalo na vseh vizualnih področjih ter zastopalo svoje člane preko Jur Samec. iskanja ugodnosti, kot so cenejše vstopnine v pomembnejše umetnostne galerije in muzeje po Sloveniji, ali cenovni popusti pri nabavi likovnega materiala v enem izmed trgovskih podjetij v Sloveniji. Svoje člane nameravamo promovirati preko razstav in tudi preko medijev. Seveda, vizija društva je ambiciozna. Da se tudi kar nekaj narediti. Moram pa dopisati, da društvo niso posamezniki, ki delajo v korist ostalih članov, ampak so člani, ki so pripravljeni delati sebi v korist kot tudi v korist društva. Člani društva so - Društvo likovnikov Logatec. Jur Samec, predsednik Društva likovnikov Logatec Izžrebani nagrajenci nagradne križanke »Logaške......« 1. nagrada: Mobi paket Bobnarica +: Alenka Černigoj, Kraigherjeva 9, Logatec, 2. - 4. nagrada: Knjiga Slikovita Notranjska: Irena Zupančič, Pavšičeva 18, Logatec, Terezija Gostiša, Tržaška 9, Logatec, Anica Jcrina, Mandrge 1, Logatec, 5. nagrada: Knjiga Pomlad, J.J. Švajncer: Franc Rupnik, Grajska pot 4, Logatec 6. - 7. nagrada : Glasbena zgoščenka: Maruša Maslc, Vodovodna 25, Logatec, Stanislava Hren, Martinj hrib 2, Logatec, 8. nagrada: Multimedijska zgoščenka: Anka Mihevc, Tržaška 34, Logatec, 9. - 12. nagrada: Polletna naročnina na Notranjske novice: Ambrož Jug, Hotedršica 90 A, Hotedršica, Minka Treven, Petkovcc 15 A, Rovte, Joža Jurca, Vrtnarska pot 7, Logatec in Marija Homovec, Gospodinjska 23, Ljubljana Nagrajenci lahko nagrade dvignejo na uredništvu Notranjskih novic, Notranjska 14, 1370 Logatec. Ne nazadnje Od cveteličenja - mimo iztrebkov - do skrbi za cisto okolje O turidtični zvezi Slovenije, ki vsako leto ocenjuje urejenost krajev po Sloveniji - O psih, ki ne znajo samo lajati - O ekološki osveščenosti Da bi bile domačije še bolj odete v zeleno in cvetočo lepoto Komisija za ocvetličenje nima ravno lahkega dela, saj mora pregledati 19 zaselkov v občini Logatec. Poleg ocvetličenja si mora komisija ogledati tudi urejenost različnih, prometnih površin, urejenost obrežij, vodnih virov, kulturne dediščine, urejenost gostinskih lokalov in objektov komunalne infrastrukture. Z napredkom ocvetličenja je komisija kar zadovoljna. Vse več ljudi se zaveda, da so lepo urejeni vrtovi in ocvetličenje stavb ponos za domačijo ali stanovanjsko hišo. V tej številki Logaških predstavljamo nekaj stanovanjskih hiš z lepo urejenim ocvetličenjem. Ne moremo pa biti zadovoljni z urejenostjo posameznih krajevnih skupnosti pa tudi Logatca ne, saj ekološka zavest še zdaleč ni takšna, kot si jo želimo. Kaj več skrbi za čisto okolje Ne zavedamo se še dovolj poglavitnih dobrin - ZEMLJE, ZRAKA in VODE. Sami bore malo storimo, da bi se s koristno izrabo energije kaj spremenilo. Vsi radi pijemo zdravo in čisto vodo, pa je bo, za primer, pri grajskem studencu kaj kmalu Ne nazadnje zmanjkalo. Zemljo pa vse bolj zastrupljamo z anorganskimi gnojili in pesticidi. Svet se tudi vse bolj pogreza v smeti in odpadke, kar naprej pa ga utrujajo ekološke katastrofe. Najpogosteje se zdi, kot da vse to nas ne zadeva, kot da se vse to dogaja drugod. Komunalno podjetje si sicer prizadeva za čimboljši odvoz odpadkov, sami pa običajno menimo, da je urejanje komunalnih otokov zgolj skrb komunalcev, ki so v zadnjem času uredili nekaj komunalnih otokov, vendar je le malokateri tudi lepo urejen; čakamo pač, da bo tudi rožice posadilo Komunalno podjetje. Komunalno podjetje mora redno pospravljati ogromne količine odpadkov. Čeprav naj bi se odpadki zbirali ločeno, pa le malokdo odstrani kovinski zamašek od plastičnih steklenic. Ker so količine odpadkov iz dneva v dan večje, bi morala k nam počasi prodreti zavest o boljšem izrabljanju organskih odpadkov. Za kompostiranje, na primer. V Logatcu še ni količina organskih odpadkov tolikšna, da bi Komunalno podjetje uredilo svojo kompostirnico, priporoča pa kompostiranje v kompostni kih. Vse bolj preteča zgodba o pasjih iztrebkih Vsi pač nimamo psov. Zato verjetno ni dolžnost vseh, da pobiramo pasje odpadke po ulicah, travnikih in igriščih ali celo na pragu OOZ. Lepo bi bilo, če bi se lastniki psov sami potrudili in počistili za svojimi miljenčki. Še misel o letošnjem ocenjevanju ocvetličenja. Naj vas ob zaključku ne zapelje nevoščljivost, če koga ne bo na seznamu najlepše ocvetličenih hiš. Velja načelo, da v dveh zaporednih letih priznanja ne more prejeti isti prejemnik. Za primerjavo pa le nekaj po dosedanji oceni najlepših ocvetličenj za vzor in vzpodbudo. Če pa ste v svoji soseščini opazili pozornost vzbujajoče ocvetličenje, pišite na naslov Turističnega društva Logatec ali še bolje, priložite kar fotografijo stanovanjske hiše. Albin Čuk, foto: D. Malavašič Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; oblikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Graccr, d.o.o., Celje; izdano 3450 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaške@logatec.si