V Gradcu, 16. junija 1909.
Letnik 58.
3700 iztislsov.
Št. 12.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List za gospodarstvo in umno kimetijstvo.
Izdaja ce8i kPt kmetijska družba na Štajerskem.
List velja na leto 4 krone.	Udje dražbe prispevajo na leto 2 kroni.	Udje dobd list lastnaj.
"'giji--	.. .'.m-l-■	......... - ■»——i—p.!—u--------------- j—L—=T~	— —. ..I	m rT^r- ■ -■ ■, t, ■ , Tii'i'-„rami’*
Vsebina: Od uredništva. — Razglas glede oddaje plemenske perutnine štajerske pasme. — Slaba znamenja. — Goveji hlevi in gnojišča. — Koliko mleka dajejo posebne pasme goveda na Štajerskem. — Vzreja prašičkov. — Zatiranje pirnice. — Reja kuncev in poljedelstvo. — Za pokrivanje streh se rabi uspešno cena opeka iz cementa. — Poročila o stanju hmelja. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na štajerskem. — Oznanila. — Priloga: Prospekt Giidingerjeve opekarne bratov Redlich (Goding).
Z ozirom na to, da »e že dalje časa ponatisknjejo članki Iz Gospodarskega Glasnika*4 In "Zadruge44 brez našega Izreč' nega dovoljenja in brez navedenega vira, je podpisano uredništvo prisiljeno izjaviti, da Je ponatis katerega koli članka dovoljen le, če se navede vir.
Uredništvo.
Razglas
glede oddaje plemenske perutnine štajerske pasme.
Prošnje za subvene i jako perutnino štajerske pasme se bodo letos vsled sklepa osrednjega odbora le tedaj upoštevale, če bodo došle do določenega roka (za letos se je določil
25. junij 1909
kot zadnji rok). Na prošnje, ki nam bodo došle pozneje, se brez izjeme ne bo oziralo do določenega roka.
Posamezni prošnjiki, ki morajo biti Člani kmetijske družbe, morajo svoje prošnje vložiti pri oni podružnici, pri kateri so člani. Podružnice morajo prošnje vestno presoditi po vseh faktorjih, ki pridejo v vpoštev (ali je oseba zanesljiva, ali je gospodarstvo primerno za rejo perutnine, ali je lega suha, imajo li kokoši dovolj prostora, da se lahko gibljejo, ali je kako jamstvo, da bo pleme ostalo čisto) in jih potem skupno predložiti družbi.
Na Gornje Štajersko se dajejo prin-cipijelno le staro štajerske kure, na Srednje Štajersko bo družba dajala ali sulma-dolske ali staroštajerske kokoši kakoršne so pač krajevne razmere, kar se mora vse v prošnji navesti.
Prošnjiki za cel rod perutnine morajo podpisati sledečo obveznico:
„Podpisani prosi pri c. kr. kmetijski družbi za enega petelina in ... . kokoši .... pasme in se obveže, da bo, če jih dobi, s prodajo in oddajo tujepasem-8ko perutnine, kolikor je ima doma, skrbel za čisto plemensko vzrejo dobljene perutnine, da se bo ravnal po eventuelnib nasvetih gospodov potovalnih učiteljev in bo po možnosti (z od-
dajanjem in zamenjavo jajec) skrbel za razširjenje te pasme. V Gradcu, 25. maja 1909.
Od osrednjega odbora c. kr. Štajerske kmetijske družbe.
Načelnik:	Glavni tajnik:
Attems 1. r.	Juvan 1. r.
Slaba znamenja.
Slaba znamenja se nam res kažejo. Če gremo po naših poljih in lokah, ogledujemo travo in setve, potem moramo obžalovati njih veliko redkost in si reči, da bomo letos doživeli zopet pomanjkanje zaradi suše, kar nam dela že sedaj velike skrbi. Kajti če bi padlo tudi še dovolj dežja, se to, kar se je v spomladi pri rasti zamudilo, ne da več popraviti. Razmeroma strogi zimi s precejšno množino snega je sledila suha mrzla spomlad, v teku katere je zemlja sneg naravnost žejno popila, da je dobila za vire kaj vode, ne da bi imela sama od tega kaj koristi. Naše upanje, da se bodo travniki na novo pomladili in da bode vsled lanske suše poškodovana trava pognala nove poganjke, se je izjalovilo. Ze sedaj lahko prepričano trdimo, da bo sena — kar je pri krmi sploh največjega pomena — manj ko srednji pridelek, kar je tem bolj slabo, ker ni krme nikjer več v zalogi in je vsled tega prisiljena večina kmetov, da bo morala komaj nekoliko poraščene travnike ali spasti ali pa že zeleno kositi za krmo. Če potujemo po deželi, srečavamo povsodi skrbipolne obraze, ki zro s strahom v bodočnost. Bodočnosti se boje celo premožni kmetovavci.
K temu pa prihaja še zelo obtožujoča okolnost: tudi naše upanje, da se bode zboljšala cena živini, je ostalo neizpolnjeno. Človek bi lahko pričakoval, da se bode vsled zmanjšanega števila živine, ki ga je povzročilo lansko pomanjkanje krme, cena živine zboljšala. To pa se nikakor ni zgodilo. Merodajni sejmi po deželi kažejo tako slab promet, da morajo živinotržci kakor doslej računati s cenami, ki pomenjajo za njih direktno izgubo. Iz tega se pač vidi, da imamo živine nad potrebo in da je trditev naših nasprotnikov, da primanjkuje pri nas živine, le drzna izmišljotina.
Vedno in vedno moramo opozarjati tudi na to, da vplivajo tukaj tudi škodljivo spremenjene razmere na polju našega izvoza živine. V Nemčijo in v Švico ne moremo vsled zvišane carine izvažati več toliko živine in zato ni čuda, Če se živina ustavlja pri nas in polni naše domače Bejme. Nobenega dvoma ni, da se bliža naše kmetijstvo, posebno kar zadeva živinorejo, naravnost polomu, ki bo tem veČi in hujši, ker tvori živinoreja v našem kmetijstvu največji in skoro edini izdatnejši vir dohodkov. Zato treba najresnejše pozornosti merodajnih krogov, da se tukaj reši, kar se da. Pod vsemi okolnostmi se mora takoj, pravočasno, premišljeno in izdatno začeti akcija zoper pomanj k anje. Poleg tega pa moramo posvetiti glavno pozornost temu, da se neizogiben polom v našem živinorejstvu ne bo še pospešil s trgovinsko političnimi odredbami. Zalibog ne vidimo za to potrebo dovoljnega umevanja in smo zato prepričani, da bo potrebna vsa naša moč in naš solidaričen nastop, da se izognemo tej eventualnosti. Zato bo dobro za naše kmetovavce, če bodo svojo pozornost obrnili na to, da se posebno v trgovinsko političnih stvareh ne bodo iz strankarskih ozirov prodajale njihove koristi, kajti nikak nadomestek, najsi bo že na tem ali na onem polju, ne mdre izravnati in povrniti velikanske škode, Če se ne bo brezpogojno varovala naša živinoreja pred carinskim inozemstvom. (Mi opozarjamo v tem oziru samo na nevarnost, ki preti naši živinoreji iz balkanskih držav).
Mi upamo in pričakujemo od agrarnih poslancev, da se bodo v teh težkih časih popolnoma zavedali svojih dolžnosti in porabili ves svoj vpliv, da se nam bo narodno premoženje, ki ga reprezentira naša živinoreja, obranilo. Ves naš državni položaj je v financijelnem oziru žalibog tak, da naša živinoreja ne more pričakovati zmanjšanja davčnih bremen, ampak prej še zvišanje. Tudi v drugih rečeh gospodarske politike se lahko trdi, da so tako dolgo brez pomena, dokler se ne izpolni najvažnejša zahteva vsakatere agrarne reforme, ki obstoja v tem, da dobi naše domače kmetijsko delo v polnem obsegu zasluženo plačilo.
Upamo, da so si naši člani in bravci
s vesti nevarnega položaja in da bodo, ne da bi obupali, pravočasno porabili vsa sredstva, da se bode ta nevarnost odvrnila.
Glavni tajnik Juvan.
Goveji hlevi in gnojišča,
Štajersko kmetijstvo se ima za marsikaj koristnega in pospeševalnega zahvaliti veliki skrbi deželnega zbora in deželnega odbora. Pred kratkim je štajerski deželni odbor zopet dal dokaz svoje naklonjenosti in je dal kmetovavcem zelo lepo knjigo, ki govori o najprimernejših govejih hlevih in o gnojiščih v dolini in na planini. „Die zweckmafiigste Bauart von Rinderstallungen und Dungstatten im Tal und auf der Alpe“ je naslovljena knjiga, ki sta jo spisala znana strokovnjaka na teh poljih, A. Schwarz, deželni nadinžener in dr. R. Schuppli, ravnatelj deželne šole za planšarstvo v Grabnerhofu. To krasno delo se precej razlikuje od šablonskih del sorodne strokovne literature, ker gre vsej stvari pov-sodi do živega in ker je proračunjeno s posebnim ozirom na Štajerske razmere. Knjiga obsega 279 strani velike osmerke in ima poleg 86 podob v tisku še 8 risanih in poračunjenih načrtov. Delo je torej veliko in obsežno, ki govori o eni najvažnejših strok kmetijskega stavbarstva, o hlevskih stavbah in gnojiščih. Snov je popolnoma obdelana z ozirom na vsakokratne posebne razmere in zelo lahko umljivo, tako da si lahko vsak kmeto-vavec in stavbeni mojster na deželi izbere svoj poseben slučaj, ki je za njegove razmere najbolj primeren. Visoki deželni odbor je šel v svoji darež-ljivosti tako daleč, da je dal c. kr. kmetijski družbi toliko izvodov te knjige brezplačno na razpolago, da je lahko dobila vsaka kmetijska podružnica in vsak član osrednjega odbora svoj izvod, tako da so dobili s tako razmerno razdelitvijo te knjige vsi člani naših podružnic, ki bodo kedaj stavili hleve ali napravljali gnojišča, ugodno priliko, da si knjigo od podružnice izposodijo, da jo proučujejo in da si potem na podlagi knjige in s pomočjo kakega stavbenega mojstra na deželi lahko ustvarijo svoj primeren načrt. To bo tem lažje, ker ima knjiga veliko izdelanih črtežev s proračunom stroškov za stavbe po plani in na planini in ker je med temi mnogo takih, ki so že izdelani, tako da se lahko ob vsakem času ogledajo, kakšni so. Cena za knjigo (3 K 60 v) je tako nizko nastavljena, da si jo lahko tudi manj premožni naročijo. Knjiga se priporoča tudi iz tega vzroka, ker se lahko delodajavci iž nje orientirajo in poučijo o načrtu stavbenega mojstra in o preračunanih stroških. Skupno imamo 18 načrtov, izmed katerih jih je 10 načrtov o hlevskih stavbah in gnojiščih na plani za 74, 69, 48, 46, 41, 39, 26, 17 in 12 glav goveda razne starosti in raznih rabnih vrst, dočim govori 7 načrtov o hlevskih stavbah na planini z gnojišči in s spravljanjem vode za 64, 48, 36, 30, 24, 20 in 10 glav goveje živine in poseben projekt za ločen kozolec za krmo. Torej je izbira za vse lege in razmere zelo velika. Te informacije podpirajo izdatno vsepovsodi preračunani stroški, pri čemer so nastavljene
normalne enotne cene, ki jih vsak kmeto-vavec lahko zamenja s cenami, ki so navadne v njegovem kraju. K tem proračunom so se seveda morali povsodi vzeti tudi stroški za delo in tvarino, ki se pri takih stavbah rabi, a tudi stroški za ono delo in oni materijal, ki ga kmet navadno ne vidi v denarni vrednosti, ker dobiva vse to iz svojega gospodarstva in ker mu tega ni treba jemati kje drugje. To moramo izrečno navesti, ker bi se sicer pri površnem pregledovanju proračunov lahko vzbudilo mnenje, da so vsi ti načrti zelo dragi.
Vsak kmetovavec pa si bo lahko iz navedenih načrtov izločil stroške za ono delo in materijal, ki ga opravi, oziroma spravi sam, ki mu ga torej ni treba plačati, in si bo tako lahko določil ono svoto, ki jo mora plačati v gotovini. S tega stališča se mora s posebnim zadovoljstvom priznati, da se pisatelja pri sestavljanju tega dela nista ozirala samo na strokovna načela, ki veljajo danes pri stavljenju govejih hlevov in naprav-ljanju gnojišč, ampak tudi na pomanjkanje denarja pri kmetu in da sta skušala vso stvar urediti preprosto in ceno, tako da se lahko tudi manj premožen posestnik posluži pri kaki stavbi kakega načrta.
Tudi o obliki hleva govorita pisatelja — ali naj bo podolgovat ali povprečen — zelo temeljito in se v slučajih, kjer je to lahko mogoče, izrekata za povprečen hlev, ker je bolj cen in bolj ustreza svojemu namenu. On ima mnoge prednosti, kakor manjšo nevarnost pri boleznih, večji mir za živad, možnost lažjega oskrbovanja živine, lahko ločitev po starosti in rabi, enakomerno razdelitev toplote, boljše prezračevanje i. t. d.
Predno sklenemo ta odstavek, moramo opozoriti na neko dejstvo, ki bo med strokovnjaki mogoče povzročilo kritična raz-matranja, ki pa po naših mislih za to ne daje povoda, ampak ki se naj povsodi prepusti kmetovavcu na prosto voljo. To je dolžina in širina stojišča za posamezne starosti in porabne kategorije goveje živine, kakor tudi širina in globočina kanala za gnojnico. O teh stvareh se je mnogo govorilo in pisalo. Mi pa mislimo, da si oni, ki stavi, lahko te dimenzije tako izbere in razdeli, kakor se mu zde v njegovih razmerah najbolj primerne.
Vse slike in risbe v knjigi so nele izredno skrbno, mojstrsko in lepo izdelane, ampak so tudi zelo lahko umljive in pregledne, tako da si lahko vsakdo pridobi brez posebne strokovne izobrazbe natančen vpogled v stavbo, dejstvo, ki ga pri enakih delih večkrat progrešamo in ki se torej ne more dovolj visoko ceniti.
Dočim se torej lahko bravec od str. 95. do 279 te knjige s pomočjo slik in črtežev in 8 priloženih tabel natanko pouči o prej imenovanih načrtih in njihovih Btro-ških, se lahko od str. 1. do 95. pouči o znanstvenih načelih, ki so pri go-vejskih hlevih in gnojiščih merodajna. S tem prehajamo k pravemu, temeljnemu delu knjige, ki se mora opazovati nele s praktično ekonomskega stališča, ampak tudi s poučnega in ki obsega za kmetovavca kopo Btvari, ki jih je treba znati, zelo
dragoceno zakladnico vseh za povzdigo živinoreje neobhodno potrebnih pomočkov.
Po poučnem uvodu, v katerem razvijata cenjena pisatelja načela, ki so ju vodila pri sestavljanju knjige, slede sledeča poglavja: I. Splošna načela pri stavljenju govejih hlevov s sledečimi pododdelki: a) lega, b) prostor in površina, c) svetloba, d) zrak (ventilacija in hlevska toplota), e) voda, f) obzidje in strop pri hlevu, g) hlevska tla, h) vrata in okna, i) streha, k) jarki za gnojnico, l) stojišče in ležišče, m) jasli, n) priprave in shrambe za krmo in krmila. II. Splošna načela za gnojišča in gnojnične jame. Pri izberi najbolj primernega stav-bišča se jemljejo na kratko vse stvari v vpoštev, ki se morajo vpoštevati po legi (na plani ali na planini) in po načinu krmljenja (paša, zelena, mešana, suha krma), osrednja lega, lahko dovažanje in odvažanje, suha tla, solnčna, pred vetrom zavarovana lega, dober tlak in lahko napajanje. Pri potrebi prostora se opozarja na to, da prevelik prostor hlev nele zelo podraži, ampak da tudi za oskrbovanje živine ni ravno primeren; živina se težko čedi, kar prihaja posebno pri velikem mlekarstvu zelo v vpoštev. Z ozirom na navade v Holandskem, Frizland-skem, Holštanjskem, Danskem in v Švici se za kraje s pašo in krmo priporoča delati stojišča razmeroma kratka in napraviti globoke jarke za blato, kjer je malo stelje, v krajih pa, kjer je poljedelstvo zelo razvito. kjer je torej dovolj stelje, se lahko stojišče naredi razmerno daljše, ker se večja nesnaga lahko popravi in pokrije s steljo. Ne smemo pa zamolčati, da postane z večjim stojiščem tudi hlevska površina večja in da se s tem tudi naravno zvišajo stroški.
Velikost stojišč, jarkov za gnojnico in hodnikov. Za prvo vrsto znaša dolžina stojišča pri bikih in volih 215 m, širina 1*15 m, pri kravah nad 600 kg dolžina stojišča 2 m, širina 1 m, pri kravah pod 500 kg dolžina stojišča 1*90 m, širina 0*95 m, pri mladi živini od 300 do 400 kg dolžina stojišča 1*80 7W., širina 0*90 m. Jarek za gnojnico je 0*35 m širok in 0*33 m globok, širina hodnika znaša za bike 1*30 m, za krave nad 500 kg 1*20 m, pod 500 kg teže 1*10 m, za mlado živino 1 m. Mere za hleve z dolgimi stojišči in plitvimi jarki za gnojnico znašajo za bike in vole: stojišča dolžina 2*45 m, širina 1*15 m, za krave nad 500 kg, dolžina stojišča 2 30 m, širina 1 m, za krave pod 500 kg dolžina stojišča 2‘20 m, širina 0*95, za mlado živino dolžina stojišča 2*10 m do 1*60 m, širina 0 90 do 0*60 m.
Jarek za gnojnico je 0-30 m širok; širina hodnika znaša pri bikih in volih 1*30 m v enovrstnih, 1*50 v dvovrstnih hlevih, pri kravah nad 500 kg 1*20 m v enovrstnih, 1*40 m dvovrstnih hlevih, pri kravah pod 500 kg 1*10 m v enovrstnih, 1*30 v dvovrstnih hlevih, pri mladi živini po starosti 1 do 0-90 m v enovrstnih, 1'20 do 1 »1 v dvovrstnih hlevih.
Skupnega prostora potrebujejo biki in voli po 7*13 m2, krave nad 500 kg 5.75 m2, krave pod 500 kg 5*16 m2 in mlada živina po 4*54 m2.
Potreba luči in svetlobe se po pravici smatra kot zelo važen činitelj za
prospevanje živine in se spravlja v zvezo s skupno površino hleva. Vsota površine oken naj znaša y2Q hlevske površine, če prihaja luč zelo slabo, pa celo y,2. Pri hlevih po planinah lahko znaša celo le V60 do y80, dočim se v hlevih, po katerih se živina pita, lahko svetloba zmanjša z oknicami. Govori se tudi o načinu, kako naj bodo okna razvrščena.
Več se govori o potrebi zraka (zračenju in hlevski toploti). Daše vsa stvar lažje razume, je pridejanih par poučnih in lepo preglednih slik. Natanko in temeljito se govori o vzrokih, zakaj je treba v hlevu skrbeti za dober zrak in razmerno toploto. Za vedno dovažanje svežega zraka se puste v zidovju kanali, ki se začenjajo meter nad temeljem in končujejo pod hlevovim stropom. Na mestu teh kanalov bo lahko rabijo tudi cevi iz lesa ali gline. Izprijen zrak se odvaja iz hleva najboljše po ventilacijskih ceveh, ki so najbolj primerno vstavljene tam, kjer se diagonali hleva križata, ki sežejo nad hlevsko streho, ki so zgoraj pokrite in ki imajo 15 cm pod tem pokrovcem narejene 50 cm visoke žaluzije, da ne moti zunanji zrak uhajanja izprijenega hlevskega zraka. Da izprijen zrak v tej cevi ne zvodeni, mora imeti cev dve steni, med katerima mora biti kak slab prevodnik toplote. V večji tabeli se vidi kako velike morajo biti cevi za odvajanje in privajanje zraka, kar se ravna po njihovi višini in po številu živine, ki ga morajo preskrbovati s Bvežim zrakom. Posebno pozornost posvečata pisatelja hlevski toploti in zračnemu prostoru, ki je za različne porabne kategorije živine natanko določen.
Spravljanje vode. Kakor svetloba in zrak, tako je tudi voda prevažen čini-telj za uspevanje živali; z ozirom na vse to sta se cenjena pisatelja podrobno pečala tudi s to stranjo in potrebo umne živinoreje. Natanko govorita o naprav-ljanju kapnic, studencev in raznih vodovodov, o kakovosti in toploti in zadostni množini potrebne vode za napajanje.
Podrobno govorita tudi o potrebnem gradivu za obzidja, kakor tudi z'a Btrope. Vse to podpirajo jasne in lepe slike. Isto velja o kakovosti hlevskih tal, vrat in oken; slike kažejo razne sisteme hlevskih oken.
Bravec se pouči o raznih vrstah streh, o njih stroških in trpežnosti s pomočjo primerjajočih tabel. Z ozirom na važno ulogo, ki jo igrajo jarki za gnojnico, se tudi ti v besedi in v podobi natanko in temeljito obravnavajo. Isto velja o načinu stojišč in ležišč, o raznih vrstah jasel in krmilnih naprav. Velike važnosti je zelo preprost način privezovanja, tako, da se živina lahko hitro priveže in odveže. V tem oziru imamo že zelo praktične sisteme, pri katerih se naenkrat odveže cela vrsta živine, obravnavane v besedi in podobi.
Gnojišča in gnojnične jame. V tem priporočata pisatelja tako razdelbo in uredbo, da se gnoj razstre nad betonirano gnojnično jamo, ki se pokrije z močnimi lesenimi trami. Tako ne morejo izhlapevati one snovi, ki so koristne, gnoj pa ostane od spodaj vedno dovolj moker, tako da lahko enakomerno preperi. Če se da tako napraviti, se odtok gnojnice
uredi tako, da se voz lahko kar pod njega postavi in da teče gnojnica naravnost v posodo na vozu.
To bi bila zelo površno pokazana vsebina v uvodu omenjene knjige. Obilnost vsebine, temeljitost in jasnost podajanja, ozir na najmodernejše strokovne zahteve, vse to daje knjigi trajno ceno. Vsakkmeto-vavec se bo z velikim zanimanjem poglobil v proučevanje te prekoristne knjige in bo dobil iž nje dragocene nauke za Bvoje razmere. Nobeden kmetovavec, ki resno dela na to, da bi napredoval in si zboljšal svoj položaj, naj ne zamudi čitati in proučevati to knjigo. S posebnim veseljem in ponosom pa lahko nas štajerske kmetovavce napolnjuje dejstvo, da je bilo strokovnjakom naše dežele poverjeno spisovanje tega dela, ki v polni meri izpolnjuje že dolgo in v vseh kmetijskih krogih čuteno potrebo in ki v tako važni stvari dopolnjuje našo strokovno literaturo. Obema cenjenima pisateljema časti-tamo za tako delo in se štajerskemu deželnemu odboru kakor tudi visoki c. kr. vladi zahvaljujemo za to, da je natisek omogočila. Želimo, da bi žrtve na času, trudu, uku in denarju nesle obilne sadove in da bi ta knjiga mnogo in obilo pripomogla k pospeševanju in povzdigi naše domače živinoreje.
Glavni tajnik Juvan.
Koliko mleka dajejo razne pasme goveda na Štajerskem.
(Napisal A. G s timer.)
O tem, koliko mleka dajejo posamezne štajerske govejske pasme, je doslej na Štajerskem zelo malo znano. Razun letnih poročil treh deželnih zavodov (Grabner-hof, Grottenhof in Maribor) in posameznih, maloštevilnih zapiskov nekaterih kmetovavcev nimamo nikakih številk, ki bi kazale podatke dolgoletnega merjenja in tehtanja. In vendar se na Štajerskem mnogo meri in kontrolira, samo da še doslej ni nihče poskusil pregledno sestaviti vse podatke iz posameznih gospodarstev. Zato ne vemo še nič gotovega o tem, koliko mleka daje kaka štajerska goveja pasma in vse, kar se je doslej o tem trdilo in pisalo, so samo prazne, s prav ničemer podprte domneve. V naslednjem hočemo skusiti to določiti na podlagi dejstev. To je samo prvi poskus, gotovost bomo imeli le tedaj, če bo k temu materijalu še prišlo večje število kontrolnih let, kajti le iz mnogih in velikih številk se dado narediti zanesljivi podatki.
Jaz sam nisem živinorejec, celo niti kmetovavec. Samo doma in v tujimi Bern marsikaj čul, videl in bral. Mogoče pa tiči ravno v tem prednost pri tej nalogi, ki sem si jo stavil in za katero bi praktičen kmetovavec ne imel časa. Kot tvarina za znanstveno raziskovanje so mi tudi vse pasme enako zanimive. Kot rojen Štajerec upam svoji rojstni deželi storiti s tem največjo uslugo, če odkrito pokažem razmere v taki luči, v kakršni se kažejo v resnici.
V naslednjem temelji vse na preiskovanjih približno tisočih krav, raznih plemen in pasem, a vse so na Štajerskem, s skupno 1961 kontrolnimi leti. Opazovala se je vrsta krav eno do tri (nekatere
celo Štiri) leta, tako da so dale vse skupaj 1961 podatkov za cela leta. Pri tem se nismo ozirali na krave, ki se niso opazovale celo leto in pa mlade krave z enim do dvema teletoma. Slednje je bilo zaradi tako zvanih plemenskih vzrejališč potrebno. Priobčena kontrolna leta se nanašajo torej na stare krave s tremi in več teleti, vsaj v kolikor mi je bilo to mogoče dognati. Poleg molže sem hotel dognati tudi živo težo. Najrajši bi bil vzel pri tem povprečno letno težo, dognano iz vsaj trikratnega tehtanja. Tolikokrat pa se tehta samo po šolah, največkrat v Grottenhofu, namreč na mesec enkrat. Po mnogih gospodarstvih se krave sploh ne tehtajo, ali pa Bamo enkrat na leto in ob posebnih prilikah. Ker pa ima na Čas breja krava 100 in še več kg več teže ko jalova, sem zaradi enakosti zaračunal le težo takih krav, pri katerih še po zadnjem teletu ob Času tehtanja ni preteklo več ko pet mesecev. Torej zaostajajo moji podatki za 20 do 30 kg za povprečno težo.
Dve tretjini svojih podatkov sem dobil od I. štajerskega društva za kontrolo mleka. Razun njegovih tiskanih poročil so mi bile tudi tako imenovane „matične" knjige na razpolago. V te knjige so vpisane vse krave z enim letnim zaključkom od leta 1905., meseca aprila. Društveno leto traja namreč od aprila do aprila. Tako so mi bili na razpolago trije letniki 1905 do 1908. Pri nekaterih živalih sem dobil od uradnika kontrolnega društva, gospoda L. Giellerja, podatke tudi za leta 1904/5. Izmed rubrik matične knjige nisem mogel porabiti onih o izrabi krme, izkupičku iz mleka i. t. d., ker kontrolno društvo, primerno svojemu praktičnemu namenu z lokalnimi cenami, tako da se razni kraji in razni letniki niso dali med seboj primerjati, posebno zaradi tega ne, ker so cene krmi v zadnjem času zelo poskočile. Tudi nisem imel podatkov o starosti krav, tako da ni nemogoče, da sem v nasprotju z zgore omenjenim načelom upošteval tu ali tam tudi kako mlado kravo. Gospod Gieller, ki je neumorno odgovarjal na moja najrazličnejša vprašanja, mi je tudi tukaj zelo pridno pomagal, tako da take pomote ne bodo ravno pogoste. Kar zadeva posamezne pasme, moram omeniti, da je kontrolno društvo, ki redi na kakovost in ne na pasme, uvedlo par poznamenovanj, ki obsegajo zopet celo vrsto pasem, na pr. „planinska siva pasma" ali „deželna mešana pasma". Z gospodom Giellerj em sva se večkrat trudila, da bi od lastnikov takih pasme izvedela njih izvirnost in pasmo. Upam, da pri tem ni bilo ravno mnogo pogreškov.
Tudi bi bilo lahko mogoče, da so v matični knjigi kontrolnega društva vpisane Bamo boljše krave. Proti temu pa je dokaz dejstvo, da so vpisane tudi slabše krave s samo po sto litri mleka in da število krav, vpisanih pri kontrolnem društvu, ni ravno zelo različno od onega, ki kaže število krav sploh. Brez netočnosti seveda tudi tukaj ne gre. Ne glede na to, da je med kravami mnogo prvesk, bo vedno tudi mnogo takih krav, ki se med letom večkrat ne kontrolirajo (ker jih imajo delavci, viničarji v porabi ali ker so na planši). Po splošni navadi se tudi bolne
ne računajo, po mojem mnenju pa je to napačno, kajti hlev z mnogimi boleznimi se mora pač šteti med manjvredne. Tako odpade, kakor kažejo izkušnje drugih kontrolnih društev, približna tretjina krav; tako je n. pr. pri nižjerenskih kontrolnih društvih (Veroffentlichungen der Land-wirtschaftskammer flir die Rheinprovinz 1908, Nr. 1) od 5 030 krav kontroliranih le 3.216, torej približno 64 odstotkov. Pri štajerskem kontrolnem društvu vzamem na slepo srečo pet obratov, ki bo imeli na leto povprečno 201 kravo v hlevu; kontroliranih je samo 150, torej 76odBtotkov. To število je zelo visoko. Prekaša ga pa še kmetijska šola v Grot-tenhofu, kjer se je leta 1907. kontroliralo nad 85 odstotkov vseh krav. Na Grab-nerhofu se je leta 1907 od 47 krav, ki so bile v hlevu, dognal le pri 25 povprečen letni izmolžek. To prihaja od tega, ker imamo v Grabnerhofu izrazito plemensko rejo; res je zasluga vodje, če se vse, kar je slabo in manjvredno, med letom izloči, a povprečen rezultat bo potem najbolj podoben dejanjskemu, iz čim večjega števila kontroliranih krav je izračunan.
Poleg štajerskega kontrolnega društva so mi dovolili vpogled v svoje zapiske tudi še razni deželni kmetijski zavodi in posamezni posestniki. Porabil pa sem samo take zapiske, pri katerih mi je bilo mogoče porabiti kontrole vseh krav, ki so bile pri dotičnem posestniku in pri katerih sem lahko izračunal povprečen izmolžek. Pri tem sta samo dve izjemi: 1. pri vino-rejski šoli v Mariboru, ki nima dosti krav in kjer bo mi zadostovali pismeni podatki, ki mi jih je drage volje poslal gospod ravnatelj Zweifler; 2. pri pine-gavkah na Grabnerhofu. Čas, ki mi je bil tam na razpolago, je zadoščal žalibog samo za to, da sem si iz obilice materi-jala izpisal le podatke za murodolsko čredo, pincgavce pa sem moral računati le po tiskanem letnem poročilu. Pri ta-mošnji murodolski živini Bern se prepričal, da je odpadlo sicer pri zaračunanju mnogo glav, a nobena brez pravega vzroka. Vse drugo sem sam enakomerno razračunal.
Po teh uvodnih opazkah lahko preidemo na posamezne, v obdelanem materij alu zastopane pasme. Naj začnemo s tujimi, neavstrijskimi.
Neavstrijske pasme.
I.	Holandske.
Črnopisana holandska goveda in enake vrste smo nahajali prej zelo pogosto po graščinah naše Srednje in Spodnje Štajerske. Njene potomce lahko nahajamo še danes, seveda bolj ali manj skrižane in pomešane, po posameznih mešanih deželnih pasmah. Med člani štajerskega kontrolnega društva imajo trije holandske krave, vsi trije na Spodnjem Štajerskem. Skupno gre tukaj za 28 krav s 70 popolnoma zaključenimi kontrolnimi leti; v teh letih so dale skupno 152.253 kg mleka, v katerem je bilo 5287, 35 kg to Išče. To daje na vsako kontrolno leto 2175 kg mleka s 3‘47 odstotki, to je 75*53 kg tolšče. Vsebina tol-šče se je v mleku dognala vedno na ta način, da se je skupna vsebina tolšče delila z skupno množino mleka. V teh 70 kontrolnih letih se je rodilo
56 telet, torej 80 odstotkov. Pri 46 je bil omenjen in naveden spol: 26 je bilo junčkov in 22 teličk ali 54.17 odstotkov prvih, 47*83 odstotkov drugih. Molža in količina mleka se menja zelo:	tako
imamo od 878 kg mleka po 3 9 odstotkov =* 34 64 kg tolšče do 3198 kg po 3*6 odstotkov = 113*25 kg tolšče ali 3322 kg mleka po 3*2 odstotka == 105*62 kg tolšče. Vse to so za holandsko pasmo zelo male številke, če pomislimo, da se v njeni domovini računa na stare krave po 4000 kg mleka in 125 kg tolšče (Hofman: „Hollander Kind" 1905). Pri štajerskih kravah je množina mleka znatno nazadovala, množina tolšče pa se povzdignila od 3*15 odstotkov do 3*47 odstotkov. Vkljub temu so med vsemi pasmami, ki jih tukaj obdelujemo, na zadnji vrsti. Isto prikazen nahajamo tudi pri drugih krajih s kontinentalnim podnebjem in rejo v hlevu, tako n. pr. na Češkem. Holandske krave v Hotješovu so dale približno 2000 Z, v Polici 1982, v Smečni 2200 (Kaltenegger: „Oster-reichische Rinderrassen" 3. zvezek 1. snopič, str. 226.) V tem se kaže degeneracija te pasme po krajih, ki ji ne ugajajo, kar je splošno znana stvar. Torej lahko popolnoma po pravici trdimo, da ta pasma za Štajersko ni primerna in da se naj opusti. Ž njo bo je izgubilo že mnogo denarja, a mi smo veleposestnikom, ki so ta denar žrtvovali, lahko hvaležni, ker so nam s tem podali dragocene izkušnje.
Tudi križanka holandske pasme z gornje-inodolsko se najde v oni glavi s tremi kontrolnimi leti, po 1659 kg mleka po 3*98 odstotkov = 66*04 kg tolšče. Omenjam jo samo zaradi popolnosti.
2.	Simentalska pasma.
V čredah štajerskega kontrolnega društva je samo ena simentalska krava, ki jo z gotovostjo lahko imamo za čistokrvno. Kontrolirala se je tri leta zapored in je dala vsako leto 3156 kg mleka po 3*70 odstotkov = 116*69 kg tolšče. Ra-zun tega sem imel na razpolago še podatke o simentalski čredi na neki sre-dnještajerski graščini (ki pa je sedaj razpuščena) Ta obsega 17 glav s 47 letnimi zaključki iz let 1901 —1903. Vsaka teh krav je dajala na leto 2931 kg mleka; vsebina tolšče se ni določala. Devet glav je imelo skupno živo težo 5550 kg, torej poprečno 617 kg.
Če združimo oboje, potem dobimo 50 kontrolnih let z 147.259 kg mleka (oziroma litri), torej na glavo 2945 litrov, ali povprečno 3030 kg. Razun tega imamo tudi še poročilo o čredi pri kobilarni ob Muravu („Osterreichische Molkerei-Zeitung" 1907, štv. 261). Tam se je od 87 krav izračunalo povprečno 3125 l po 4 odstotke tolšče. Vse to so števila, primerna številom, ki so tudi po drugod znana iz tozadevnega slovstva. (Glej posebno Kappeli:	„Das Fleckvieh der
Schweiz" 1902). O drugih^ kontroliranih simentalskih čredah po Štajerskem mi ni nič znano.
3.	Algajska pasma.
Pa pasma se nahaja v mojem materi-jalu le pri dveh članih štajerskega kontrolnega društva in sicer skupno 18 glav s 70 kontrolnimi leti; skupno so te krave
dale 183.085 kg mleka in v teh 7154 87 kg tolšče, torej vsaka na leto povprečno 2616*5 kg mleka po 3*91 odstotkov = 102*21 kg tolšče. Dale so 71*7 odstotkov telec, od teh je bilo 61 odstotkov junčkov in 39 odstotkov teličk. Cd 13 glav so se dali porabiti tudi podatki o teži; skupno so imele 7499 kg, torej ena povprečno 577 kg. — Zanimiva je primera z rezultati, ki jih daje ta pasma v domovini. Po Teichertu in Eszu („Probe-melkungen der Algauerktlhe" 1908) je dalo 2500 kontrolnih let od vpisanih krav v Algaju samem (starih in mladih) na glavo 3103 kg mleka po 3*643 odstotke = 113*05 kg tolšče. Torej dajejo manj mleka ko na Štajerskem, a nasprotno več tolšče in zato ni razloček pri tolšči tako velik ko pri mleku. Po nekem članku („Wiener landwirtschaftliche Zeitung" ) so baje dajale na Ogrskem algajske krave leta 1906. približno 2800 l, leta 1907. pa 3055 Z; množina tolšče ni navedena. Iz teh vrstic pa se ne sme sklepati, da gredo algajske krave na Štajerskem nazaj. Da bi se to lahko z gotovostjo trdilo, za to je Čas kontrole in število živali premajhno.	(prjde se.)
Vzreja prašičkov.
Kar se je v mladosti zamudilo, se v starosti ne da več dostaviti — to velja posebno tudi o živinoreji. Vzreja se začne takorekoč že z oploditvijo prašiče, ker rabi žival velik del svojih telesnih Bokov za rast in razvoj mladičev. Plemenjače se ne smejo ne preobilno a tudi ne preskopo krmiti. Predebele svinje navadno ne vržejo dobrih mladičev ali pa mladiči kmalu poginejo. Preslabe prašiče pa spravijo slabe mladiče na svet. Zato je za svinjerejca velike važnosti, da krmljenje pravilno in primerno uredi. Ravno tako kakor za brejo, je tudi za doječo prasico velike važnosti primerna krma. Mnoge tožbe, kako težko je skopati prasce, bi utihnile, ko bi se ljudje ozirali na to. Mnoge bolezne prikazni, ki se pojavljajo pri prašičkih, bi ponehale, če bi se oziralo na pravilno krmo. Primerna krma za prašiče so zelenjava, pesa, rona, korenje in malo ječmena ali ovsa. Po zimi se zelenjava nadomesti s fino otavo. Najboljše je seveda, če se prašiče lahko pasejo. Ne sme se dajati nobena vroča, napenjajoča krma, ravno tako tudi ne fabrikacijski odpadki katerekoli vrste. Torej se ne sme krmiti: ježičasti sadeži (bob, grah, fižol i. t. d.), prge, riževa moka, pivove troske, pomije. Vedno se mora skrbeti tudi za to, da imajo svinje svežo pitno vodo na razpolago. Tudi se naj daje svinjam prilika, da lahko obgrizujejo razpadlo zidovje ali pa jedo apneno zemljo.
Nadalnji vzrok, da se prašički večkrat tako težko vzredijo, tiči v tem, da se ne pazi na pravi čas povrženja. Tukaj prihajajo pred vsem meseci marec, april, konec julija ali začetek avgusta v vpoštev. Kakor je znano, vpliva na mlade prašičke mraz zelo neugodno; a tudi velika vročina ne pospešuje ravno njihovega uspe-vanja.
Marca ali aprila povrženi prašički se lahko kmalu — že po 8 do 10 dnevih — ob ugodnem vremenu spuste s prasico na prosto; nič namreč ne škoduje njihovemu
uspevanju bolj ko bivanje v temnem, mokrem in mrzlem hlevu, ki navadno tudi ni ravno snažen. Prašiča bo imela v tem času tudi že kmalu priliko za pašo, kar vpliva zelo. ugodno na njeno mleko. Prašički bodo začeli kmalu rovati po zemlji in si tako iskati potrebno rudninsko hrano.
Če so prašički stari 14 dni, potem jih moramo začeti navajati na pičo. Čim prej začenjajo prašički jesti pičo, tem hitreje rastejo in tem manj zahtevajo od matere mleka, kar je za njo zelo ugodno. Da se prašički navadijo na pičo, je najbolje, če jih za nekaj časa ločimo od prašiče in jim damo v nizkem koritu cel, nezdrob-ljen ječmen, ki ga bodo kmalu začeli zobati. To se naj zgodi večkrat na dan. Odstaviti prašičke že v četrtem tednu je popolnoma napačno. Prašički so v tej starosti še vse premalo razviti, zaostanejo zaradi tega dolgo v rasti in dobe še vrhu tegav nelepe telesne oblike.
Če so prašički namenjeni za pleme, se pred osmim tednom ne smejo odstaviti. Če prasico primerno krmimo, bo dajala še pozneje mleko, tako, da lahko pustimo prašičke brez pomiselkov sesati do dvanajstega tedna.
Če jih počasi odstavljamo, konča pri prašiči počasi mleko, ki ga prašički z materjo vred kmalu pozabijo. Ko so prašički odstavljeni, jim moramo dajati dobro, tečno pičo, da hitro rastejo in se lepo razvijajo. Najboljša piča so poleg zelene v tem času oves, ječmen in zdrobljena koruza. Svinjerejec mora vedno misliti na to, da raste svinja tem hitreje, čim bolj je mlada.	pl. Naredi.
Zatiranje pirnice.
Pirnica, imenovana tudi pirika ali bored, spada med najbolj siten plevel. Nahaja se na vsaki zemlji in med vsemi rastlinami. Razmnožuje se s semenom, ki se, če rastlina ni motena, razvije v velikem številu, kakor tudi s koreničjem, ki je zelo trpežno in posebno odporno proti suši. Vsak mali del korenine, opremljen s kolencem ali malim gomoljčkom, se lahko razvije v novo rastlino, če se odtrga in spravi v ugodne razmere, in posamezne veje korena se lahko v najkrajšem času razširijo na vse strani. Iz tega lahkega razmnoževanja, razširjenja in trpežnosti si lahko razlagamo, da je ta plevel tako razmnožen in da se da tako težavno zatirati.
Pirnica je vedno znamenje, da se zemlja premalo obdeluje ali da si poljski sadeži na nji ne slede v primerni vrsti. In vendar se tudi pri najbolj skrbnem obdelovanju in pravilni vrsti sadežev le težko najde polje popolnoma brez vsake pirnice, a s tem se da pirnica gotovo tako daleč omejiti, da ne postane nadležna. Ce se strnišča, ki se ne namerajo takoj zopet posaditi ali posejati, takoj preorjejo in pozneje večkrat prebranajo in nazadnje globoko preorjejo, nima pirnica prilike, da bi se razvila, če pa se pusti praha dolgo ležati, se pirnica vedno bolj širi in v korenini. Močno brananje prah, ki so ležale črez zimo, je jako dobro sredstvo zoper pirnico; prst, ki je ležala črez zimo odprta, se vsled mraza tako zelo razdrobi, da dobijo branini zobje pirnico zelo lahko iž nje. Pri tem je seveda predpogoj, da
se brana v spomladi ob času, ko je zemlja zelo posušena.
Če se pokaže pirnica v okopavinah, n. pr. koruzi, roni ali v krompirju, potem se jo uspešno zatira b tem, da Be kolikor mogoče zgodaj in pogosto okapljejo. (Je ne more pirnica razvijati svojih nadzemeljskih delov, tudi podzemeljskih ne more.
Če hočemo s pirnico zaraščeno polje v kratkem Času očistiti, lahko to storimo na dva načina. Prvi obstaja v tem, da se polje ne posadi in ne poseje, pač pa obdeluje tako dolgo, da je vsa pirnica izginila. V ta namen se polje po zadnji žetvi plitvo preorje in brazde se puste tako dolgo pri miru, da so se dobro posušile; nato se z ostro brano polje po-dolgem in povprek kolikor mogoče hitro tako pogosto prebrana, da so iztrgane iz zemlje vse korenine pirnice, ki so bile v globočini preoranih brazd. Vse koreničje se z grabljami pograbi ja in spravi na kompost. Nato se globoko preorje, da se tudi ono koreničje, ki leži globoko, spravi na dan in podreže. Če je jesen suha in Če to pripuščajo druga dela, potem se še v jeseni čiščenje nadaljuje in konča. To se zgodi na ta način, da polje parkrat močno prebranamo in vse iztrgano koreničje izberemo in odstranimo. Če se to delo v jeseni ne da več opraviti, potem ostanejo brazde črez zimo in Čiščenje se izvrši v spomladi, ko je že vse drugo delo opravljeno. Čisto polje se lahko porabi za pridelovanje mešanice, zelene koruze ali rone. Kakor vidimo iz tega opisa, zahteva čiščenje polja mnogo dela, a tudi polje se ves ta čas ne more rabiti in leži v prahi.
Pri drugem načinu čiščenja posejemo polje zelo na gosto s senčnatimi rastlinami, ter tako odtegnemo pirnici, ki zelo ljubi luč, zrak in luč. Najboljša je za ta namen grahovica, ki se v omenjeni namen poseje dvakrat v letu. Polje, ki je ležalo črez zimo v prahi, se v spomladi, ko je zemlja suha in že dovolj pregreta, najprej prebrana, nakar se poseje na ha 200 kg grahovice in da dobijo njena nežna stebelca nekaj opore, okoli 40 kg ovsa zelo na široko. Ta setev se kolikor mogoče plitvo podorje, ker se na pirničasti zemlji ne da z brano dobro spraviti v zemljo. Nazadnje se vtisne z valjarjem v zemljo. Oe se je grahovica malo razrastla, bomo med njo težko našli kako steblo pirnice, ker duši in zastavlja gostolistna grahovica pirnico. S tem pa zelo trpijo tudi podzemeljski deli pirnice. Grahovica se porabi ali za zeleno krmo, ali pa posuši za seno. Takoj po košnji se polje na novo poseje, tako da nima pirnica od spomladi do jeseni prilike razviti stebla in listja, vsled česar odmre nje koreničje. Če se po drugi žetvi ali košnji polje preorje, potem se vidi, da je koreničje pirnice v zemlji že popolno trhlo.
Če se potem polje primerno obdeluje in si pridelki slede v primerni vrsti, tako da pride med dve žetvi vedno okopavina, potem se pirnice ni treba več bati.
A. Rauch.
Reja kuncev in poljedelstvo.
= „Meso po nizkih cenah !“ — Meso kuncev mora postati hrana ljudstva! „Proč s pomanjkanjem mesene hrane!“
Tako in slično se glase fraze, katere so metali nekateri nepraktični idealisti in dobičkaželjni posestniki kuncev med svet. Posebno se je priporočala reja kuncev kot postranski dobiček poljedelcem in prav posebno se je hvalila takozvana „raeionelna" (kaj vse se ne imenuje danes racionelno!) vzgoja in posebno še izgoja pasem.
Ker so se zahtevale za povzdigo kuncereje subvencije, torej novi davki in ker se je v nekaterih krajih, posebno na periferiji mest in industrijelnih okrajev že začelo z rejo kuncev (pravilno: z neznosnostjo kuncev) mnogo neprijet nostij za poljedelstvo, zato ni neumestno, če se stopi tem frazam iz stališča poljedelca nekoliko naproti.
Korporacija, ki je velikega pomena za poljedelstvo, kateri se lahko pripisuje preje vse drugo, kakor nazadnjaške tendence, namreč nemška sekcija deželnega kulturnega sveta za kraljevino Češko, je odgovorila in oznanila, ko se jo je prosilo za subvencijo v svrho povzdignjenja kuncereje, „da je reja kuncev, katera se širi sedaj v vedno večjih krogih pri ubožnih ljudeh, v velikem nasprotstvu s pravim poljedelstvom in da se vzgaja na ta način zistematično tatvina na poljih. Poleg tega ni reja kuncev v nobeni direktni zvezi s poljedelstvom in se raditega ne mOre Bmatrati kot panoga poljedelske živinoreje."
Tudi pri nas že čutimo škodo, ki jo povzročajo kunci. Na periferiji mest se najde lahko privržence „cenega mesa", ki si nabirajo — včasi v otročjem vo-žičku — na ravno tako cen način zelenje. Dokler se godi to na robu cest, otročjih igrališčih i. t. d., se ubogim ljudem tega pravzaprav ne more odrekati; a ti ljude gredo tudi v deteljo, na travnike in zeljnike in odpeljejo mnogo več, kakor jim je potrebno, v otročjih vozičkih in zraven še ne odrežejo zelen-jadi, temveč jo izruvajo, kakor se to lahko mnogokrat opaža, kleče in tako škodujejo mnogo. — V nekem industrijelnem okraju na Zgornjem Štajerskem je sklenil nek človekoljuben tovarnar razdeliti med svoje delavce veliko množico kuncev, katere je naročil od nekega društva, ki se bavi z rejo kuncev. Y kratkem času je bila cela okolica opustošena in ta velika neprilika je pripravilo človekoljubnega moža do tega, da je opustil še nadaljno razširjevanje kuncev.
Dasiravno mnogi trdijo, da se splača „racionelna" reja kuncev, si vendar upam trditi, da je ona, kar se tiče dobička zelo slaba — meso in kože so samo po nizkih cenah, ali pa se sploh ne morejo prodati — radi ozkih staj (oziroma zaklepanja v skrinje) so pasemski kunci degenerirani. Radi pogostega epidemičnega nahoda, tuberkuloze, škrofuloznih kostij, vodenice i. t. d. i. t. d. pač ne izbujajo posebnega teka. „Racionelni" reditelj kuncev mora imeti celo lekarno obstajajočo iz različnih praškov zoper nahod, pršilnike za nos i. t. d., če hoče da nima zgube. Temu nasproti pa dajo navadni kunci, ki se brezskrbno love po hlevih, in ki nimajo boleznij, vsaj zdravo meso.
Primer s Francijo, Belgijo in Angleško je brez pomena in govori le takrat za rejo kuncev, če se ne pozna razmer.
Zakaj je tam meso kuncev ljudsko hrana in celo cenjeno pri pojedinah? Ker jim primanjkuje teletine. Mi imamo telet dovolj in ne rabimo drugega belega mesa.
Dasiravno znaša prebivalstvo Berolina enkrat toliko kakor na Dunaju, ne znaša tamkaj konzum teletine desetino one na Dunaju. Radi velikega primanjkljaja teletine so ljudje v Franciji primorani uživati meso kuncev. Pri nas, kjer je n. pr. teletina še vedno bolj po ceni, kakor meso kuncev, je to drugače. Poleg tega so imenovane dežele industrije, ki pospešujejo rejo malih živalij. Dvomim pa tudi, da se pečajo tam z rejo kuncev poljedelci. Za železniške stražnike, pometače in hišnike ima zmerna reja kuncev gotovo smisel, a pomen za poljedelstvo in oskrbljenje z mesom je izključen, zato se lahko soglašamo z češkim kulturnim svetom in ne moremo pozdravljati subvencijo iz davkov in priklopljenje na poljedelske panoge.
Za pokrivanje streh se rabi uspedno opeka iz cementa.
= Material, katerega vrline cenijo za pokrivanje streh vedno bolj, je opeka iz cementa. Poleg lepote združuje v sebi taka streha tudi trpežnost in absolutno ne pušča deža, snega, saj, praha i. t. d. Popravljanje je pri taki strehi, če je dobro in strokovno nareta, skoro nepotrebno. V teku let je toraj taka streha na vsak način ceneja, kakor vsaka druga. Preje so delali tako opeko le izkušeni strokovnjaki, ker je bila sestava strojev zelo pomanjkljiva. Danes je temu drugače. Moderna tehnika ustvari stroje za strešno opeko iz cementa, ki ne zahtevajo od moža, ki jim streže nikake posebne duhovitosti.
Splošno priznano je najboljši stroj za cementno strešno opeko „Dreister® lipniške cementne industrije dr. G a-spary & Comp, v Markranstadtu pri Lipnici, ki je pač najbolji od vseh strojev, ki jih je do sedaj vstvarila strojna industrija. Stroju ustreže eden delavec lahko brez napora napravi na dan okrog 300 do 350 strešnih opek, ki imajo zgoraj dobro in za vodo neprodorno glazuro. To je okoli 20—25 kvadratnih metrov površja, ker pokrije 15 takih opek en kvadratni meter. Tudi se lahko vdela tem opekam takoj žica s katero se pritrdijo tako močno na streho, da bo varne pred vsakim viharjem. Način pokrivanja je zelo jednostaven in cen; na kvadratni meter stane nekaj vinarjev.
Opeka sama se dela iz treh delov finega vlažnega peska in enega dela cementa. Način dela je zelo navaden. Zabojček, ki naj da opeki obliko, je spodaj namazan z oljem in na straneh je nekaj apna zmešanega s peskom.
Nato prime delavec prevotleno ploščo, s katero udari in po malo udaru izdela profil opeke natančno in ostro. Z drugim prijeman spravi natančno odmerjeno množino barve na ploskev. Potem napravi z dr. Gasparijevem čopičem blestečo glazuro. Nato vzdigne opeko iz zaboja, ki ji je dal obliko in ga položi na stran, da se strdi. Po štirih ali šestih tednih se strdi na zraku tako daleč, da se lahko odpošlje in rabi za kritje. Prevotlena
plošiča, s katero delavec udari, je najvažnejši del „Dreister“-stroja, ki je po devet avstrijskih državnih patentih pred posnemanjem zavarovan. Enoličnost stroja je napotila mnogo nemških in tujezem-skih graščakov, da so priklopili izdelovanje cementne opeke kot postranski zaslužek svojim posestvom, mnogi pa tudi, da s tem pokrije lastno potrebo, največkrat pa, da si vstvarijo bogat postranski zaslužek, ker lahko na ta način svoje delavce v času, ko ni drugega dela vspešno izrabijo. Svetujem vsem ki se zanimajo za to industrijo, da si nemudoma naroče cenik večkrat omenjene tvrdke, ki poduči vsakega v prašanjih, ki pridejo v poštev.
Poročila o stanju hmelja.
I. poročilo Južnoštajerskega hmeljarskega društva V Žalcu o stanju hmeljske rastline dne 20. maja 1909. Dolga in huda zima ni škodovala hmeljski koreniki. Vsled slane v prvi tretjini meseca maja in vsled še vedno hladnega vremena je zaostal hmelj v rasti; tu in tam so ga bolhači hudo prizadeli in oslabili. Večina hmeljnikov pa je lepa in kaže bujno rast; rastlina je zrasla že do 1 m visokosti.
Društveno vodstvo.
Poslano.		
Z Z z z	Kreditno društvo	i z z z
	občinske hranilnice v Gradcu Kreditvereln derGemeinde-Sparkasse inGraz eskomptira dobre poslovne papirje, daje proti v pravilih določenemu varstvu ali poroštvu kredit na menice in tekoči račun,	264—W Inkaslranje na vse tu- in inozemske naslove pod najugodnejšimi pogoji.	
Opozorilo.
Današnji številki je priložen prospekt tvrdke Gddin-gerjeve opekarne bratov Redlich (Gflding), na katerega posebno opozarjamo.
Tržna poročila.
Graško tržno poročilo.
Sejm skrmo in slamo od 1. junija do 6. junija 1909. Pripeljalo se je 20 vozov s 161 meterskimi stoti sena in 18 vozov s 137 meterskimi ^ stoti slame; in je bilo boljše obiskano ko pretečeni teden. Cene šobile naslednje: Seno, kislo od JE 11.— do JE 14.—, sladko od JE 12.— do K 14.50 ; ržena slama od K 7.— od K 8.20; pšenična slama od JE 6.80 do K 8.—, ječmena slama od K —do K—; ovsena slama od K -.— do K ; ježna slama od K do K —.
Sejm zrogato živino dne 9. junija 1909. Prignalo se je 421 volov, 479 bikov, 400 krav 90 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic in — konj.
Izvoz na Nižje Avstrijsko:	— volov,
8 bikov, — krav, — telet; na Gornje Štajersko : 80 volov, 30 bikov, 70 krav, — telet; Pred-arlberško: 20volov, 13 bikov, 37 krav, — telet; v Nemčijo: 6 volov, -	bikov,	14	krav,	—	telet;
v Švico: 80 volov, 30 bikov, -	krav,	—	telet;
Solnograd : — volov, — bikov, 7 krav, - telet ; na Ogrsko: — volov, —	bikov,	—	krav,	—	telet;
v Trst: 5 volov, —	bikov,	74	krav,	—	telet;
na Češko: — volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od K 76,— do Z 84.— (izjemoma K 92.—),	poltolsti od K 68.— do
K 74.—, suhi od JE 60.— do K 6 6. — ; voli za pitaige od K 60.— do K 66.— ; klavne krave, tolste od K 58.— do K 66.—, poltolste od JE 44.— do K 54. — , suhe od K 30.— do K 38.—; biki od K 58.— do K 74.—; dojne
krave do 4. teleta od K 60.—, do JE 72.—, črez 4. tele od K 56.— do K 68.— ; breje od K 44.— do K 54.—; mlada živina od K 60,— do JE 72.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K —.— do —.—; svinje od JE —.— do K —.—; pitanske svinje od JE —. — do JE —.—
Sejm klavne živine dne 11 junija 1909. Zaklana živina: 1296 telet, 1905 svinj, 5 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K -.96 do JE 1.06 ; teleta la (izjemna cena) od Z 1.08 do K 1.20; nemške mesne svinje od K 1.44 do JE 1.48; nemške pitanske svipje od JE 1.34 do K 1.36 ; ogrske pitanske svinje la od K do K ; ogrske pitanske svinje Ila od JE 1.36 do K 1.40; mesne svinje od K 1.36 do do 1.44, bošnjaške pitanske svinje, debele, od K 1.24 do K 1.30; bošnjaške pitanske sviiye, JEe od K 1.28 do K 1.32; ovce od K —.80 suhiE —.90; kozlički in jagnjeta od K 5.— do JE 7.— Cena za tela gredo nazaj.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
		g I ■a				g M		m D				O GO	
Mesto		Ph		PS		OJ »-a		> o		C U	5 d	U a	
	u												
		k\	V	K	V	K	V	K	V 1	K	V	K	V
Celje ..	50	12	-1	11		9	60	9	50|	9	-	10	.
Ormož .	50	14	50	11	50	10	—	11	—	8	50	8	
Gradec .	501	16	25!	10	88	9	50	10	92	9	38	tl	60
Ljubno .	50	15	25	tl	25	9	50	10	76	9	25	—	—
Maribor	50	14		1	9	—	9	—	9	50	8	50	9	—
Ptuj....	50	14	—	10	—	10	—	11	50	9	—	10	—
Inomost.	50												
Celovec Ljubljana	50 50	12	25	10	35	—	—	9	50	9	—	—	—
													
Pešt ...	50	—											
Solnograd	50	13	50	9	90	9	50	9	90	9	50		—
Dunaj .	50	15	15	10	20	8	48	9	50	8	08	—	—
Line ...	50			—	—	—	—	—	—	—	—	7	83
Mesto		T <	3d a ?	Bob		Seno sladko		Seno kislo		Ržena slama		Ježna	slama
													
		K	v	K	V	K	V	\K	V	K	N	\K	V
Celje ...	50	11			10	50	10	___	7		7	50	5	50
Ormož .	50	10	—	10		7	—	6	50	4	20	4	—
Gradec .	50	11	50	—	—	—			—			—	—
Ljubno .	50	—	—	14	—	14	50	12		10	—	7	—
Maribor.	50	8		13	—	5	—		—	8		3	
Ptuj ...	50	9	50	12	—	7	50	6	50	£		4	
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic bo letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme
Dne 25. junija v Lipnici*.
Dne 26. junija pri Šv. Križu, okr. Ljutomer; v Cmureku**; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 28. junija na Ponikvi* okr. Šmarje pri Jelšah; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polji**, okr. Ptuj; v Ribnici**, okr. Marnberg; pri Sv. Janžu**, okr. Arvež.
Dne 29. junija na Gomilici, okr. Lipnica.
Dne 30. junija v Zrečah**, okr. Konjice; pri Sv. Petru**, okr. Gornja Radgona; na Spodnji Pojlskavi*, okr. Slovenja Bistrica; v Trnovcu**, okr. Ptuj; v Olimji**, okr. Kozje; na Gomilici**, okr. Lipnica; v Solčavi*, okr. Gornjigrad; v Spodnji Poljskavi*, okr. Slov. Bistrica; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščeti-narji), okr. Kozje; v Rajhenburgu**, okr. Sevnica; v Sopoti**, okr. Brežice.
Dne 1. julija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji).
Dne 2. julija v Petrovčah**, okr. Celje; na Tinjskem**, okr. Šmarje pri Jelšah; na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica; na Ptujski (Črni) gori**, okr. Ptuj; pri Št. liju pod Turjakom**, okr. Slovenji Gradec; v Gradcu (sejem z mlado živino); na Polenšaku, okr. Ptuj; na Bregu pri Ptuju*.
Dne 3. julija v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 5. julija v Vojniku*, okr. Celje; v Podplatu**, okr. Rogatec; v Vidmu**, okr. Brežice; v Vuzenici**, okr. Marnberg; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Peklu*, okr. Slovenska Bistrica; v Celju*; v Ormožu*.
Dne 6. julija v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*; v Spielfeldu*, okr. Lipnica.
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Ciradec, Franzensplatz št. 9,
I.
Poročila glede blagovnega prometa zveze.
°)
Poletne ugodnosti pri nakupu kajnita in kalijeve soli.
Da se ta gnojila tudi po leti lahko in v večjem obsegu prodajajo, je sklenil kalijev sindikat, da bo dajal svojim na-ročevavcem za naročila v mesecu juniju popuste. Ti znašajo pri celih vagonih:
a)	za kaj nit: pri naročilih od 1. do
15. junija.......................K 8.—
za kaj nit: pri naročilih od 16. do konca junija.....................K 5.50
b)	pri 40% kalijevi soli: pri naročilih od 1. do 15. junija . . K 16.— od 16. do konca junija pa . . K 13.50
Ta poletni popust se sme dajati samo za ta čas in v tej višini, ki je tukaj določena. Po 30. juniju preneha vsak poletni popust. Ta poletni popust se zaračuna v teku meseca julija.
b)
Setvine za zeleno krmo.
Ker se je vsled lanske suše travino koreničje večkje zelo poslabšalo in moramo zato letos pričakovati manjši pridelek trave in suhe krme, opozarjamo svoje člane, ki hočejo pridelovati zeleno krmo, na to, da nam naj pošljejo naročila na poletno grahovico, oves, letno žito, letni grah, ajdo i. t. d. najpozneje do 30. junija, da bo zveza lahko pravočasno nakupila semenje in točno izvršila vsa naročila. Omenjamo še, da so cene za semenje sedaj višje ko so bile v spomladi in da lahko zveza oskrbuje naročila le brez vsake obveznosti za spremenjeno ceno, množino in rok pošiljatve.
c)
Nakup vina.
Svojim članom naznanjamo, da za sedaj ne moremo več nakupovati vina, ker je naša deželna vzorna klet že preskrbljena z vinom in v njo ne moremo nič več vložiti, ker ni prostora. Zveza bo pravočasno naznanila, kedaj bo rabila več vina.
III.
Refakcija zaradi stiske.
Vsem članicam in njih članom.
Z ozirom na odredbeni list štv. 147 za železnice in brodarstvo z dne 24. decembra 1908, v katerem se je naznanila refakcija (popust pri vožnini) zaradi stiske pri pošiljatvab sena, slame, detelje, sladovib trosk, melase, otrobov, prg, moke iz prg, šote in šotne stelje v vagonih za najmanj 5.000, oziroma 10.000 kg za tovorni list od vseh postaj c. kr. avstrijskih železnic v sledeče okraje: Bruck ob Muri, Celje, Lonč, Feldbacb, Konjice, Gradec (mesto), Gradec (dežela), Grdbming, Hart-berg, Judenburg, Knittelfeld, Lipnica, Ljubno, Liezen, Ljutomer, Maribor o. D., MUrzzuscblag, Murau, Ptuj, Mozirje, Radgona, Brežice ob Savi, Voitsberg, Weiz in Slovenjigradec pod naslednjimi pogoji, opozarjamo vse svoje članice in njih člane na to, da bomo meseca junija vložili pri vseh železnicah reklamacije za povrnitev dela vožnine in Vas prosimo vse v lastnem interesu, da nam blagovolite najpozneje do 20. junija poslati rekoman-dirano vožne liste vseh pošiljatev krme, šote in šotne stelje, da vam lahko izposlujemo refakcijo.
II.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca aprila 1909. (Promet z denarjem in blagom).
A. Posojilnice.
	Konto vlog				Konto kreditov			
posojilnice	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K		K	V	K	V	K	V
Stanje dne 31. marca 1909		_	9,017.998	97	2,190 758	38		
Promet aprila 1909 . . .	320.974	73	363.502	50	122.259	66	63.703	—
Skupaj . . .	320.974	73	9,381.501	47	2,313018	04	63.703	—
Proč vračila		—		320.974	73	63.703	—	—	....
Stanje dne 30. aprila 1909	—	—	9,060.526	74	2,249.315	04	—	—
B. Dru	i. ge kmetij s k		e zadru	ge i	n d r u š t1	p a.		
	Konto vlog				Konto kreditov			
Kmetske								
zadruge	Povračila vlog		Vloge		Krediti		rovračila kreditov	
	K	1 -	K	V	K	V	K	V
Stanje dne 31. marca 1909			1.311	42	950.812	68	_	
Promet aprila 1909 . . .	—	—	—	—	12.696	49	11.535	94
Skupaj . . .			1.311	42	963.509	07	11.535	94
Proč vračila		—	—			7.324	37		
Stanje dne 30. aprila 1909	—	—	1.311	42	956.184	70	—	—
Ves promet posojilnih društev zveze meseca aprila 1909 .........K 870.439’89
Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca
aprila 1909 ................................................„	IS.535‘94
Stanje vseh vlog koncem aprila 1909 ............................„ 9,061.838’16
Stanje vsega kredita „	„	1909.............................. SjlOS^S^O
Uvoz blaga v aprila 1909 .......................................... —■*—
Izvoz „	„	„	1909	...............................• • n__________—
Skupni promet aprila 1909 ................. .	. K	—.-
Število pridruženih posojilnih društev koncem aprila 1909: 270.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadiug in društev koncem aprila 1909 : 65.
Da se dobi refakcija, se morajo izpolniti sledeči pogoji:
a)	Blago mora biti oddano kot tovor in prevoziti na avstrijskih železnicah vsaj 51 km. Tovornina se mora plačati za vsaj 5.000 oziroma 10.000 kg na tovorni list in tudi drugače se morajo izpolniti določbe, ki veljajo za tovorno blago.
b)	Kot prejemnik se mora v tovornem listu navesti kaka občina ali podružnica kmetijske družbe, ki je v kraju, kjer je bilo pomanjkanje, ali kako tako društvo ali zveza (tudi kmetijska, hranilna, posojilna okrajna društva, rajfajznovke i. t. d.), kaka politična okrajna oblast ali pa c. kr. kmetijska družba za Štajersko v Gradcu. Pri onih pošiljatvah, ki so odšle pred naznanjenim dnevom, se lahko na tovornem listu zaznamuje tudi kak posestnik v kraju, kjer je bilo pomanjkanje, kot prejemnik. Prejemnik jamči za to, da so se oddale pošiljatve le kmetom v okrajih, ki so trpeli pomanjkanje in sicer samo za njihovo porabo v gospodarstvu.
c)	Nakladati oziroma odkladati mora blago pošiljatelj, oziroma prejemnik. Če opravi to delo vsled naročila s te ali one strani železnica, se za to zaračunajo določene pristojbine po tozadevnih tarifih.
d)	Na tovornem listu mora končna postaja pripomniti, ali je prejemnik od-kladal pošiljatev in ob enem potrditi, da se je blago z železnice odpeljalo s cestnimi vozovi.
e)	Pri pošiljatvah, ki so bile naslovljene na kako občino, mora občinski
predstojnik na tovornem listu potrditi, da je občina v času, ko ji je pošiljatev dosla, trpela pomanjkanje. Pri pošiljatvah, ki so prišle na kako kmetijsko podružnico, oziroma kako enako društvo (kmetijsko društvo, kmetijsko okrajno društvo, hranilno in posojilno društvo, rajfajznovko i. t. d.), mora c. kr. kmetijska družba na
so se
Štajerskem v Gradcu potrditi, da pošiljatve razdelile samo kmetom po občinah , kjer je bilo takrat ravno vsled suše pomanjkanje. Pri vseh pošiljatvah pa, ki so šle na kmete pred dnevom naznanila, mora štajerska kmetijska družba v Gradcu potrditi, da je bil prejemnik ob času, ko je dobil pošiljatev, kmetovavec
v občini, ki je ravno takrat trpela pomanjkanje.
Samo na podlagi teh izpolnjenih in na vsakem tovornem listu vidnih pogojev oskrbi naša zveza reklamacijo; ko se bo reklamaciji ugodilo, bo dobil opravičenec znesek, ki bo preostal po odbitju stroškov za reklamacijo.
Oznanila gospodarskega glasnika" za Štajersko.
Tvrdk« Pii. M»yf»rtli & Co
i samoHa ..Syphonia" je vendar najboljša škropilnica
za vinograde, hmeljeve nasade, za zatiranje drevesnih škodljivcev, za pokončevanje listnih bolezni, odpravljanje grintovca in divje gorčice i. t. d. — Škropilnice za lirbet in na voz za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine brez in z petrolejsko mešal-nico. — Zahtevajte podobe in opise od Plx, Mayfartb & Oo. tovarne za stroje, posebna tovarna za vinske stiskalnice in stroje za vporabo sadja.
Nagrajena z več ko 620 zlatimi in srebrnimi kolajnami i. t. d.
Wien II/l, Taborstrasse 71.	150—6
Obširni oeniki zastonj. — Zastopniki in preprodajavcl zaželjeni.
II. lftakiiscli
TreletrgroTTlri.a, z železom
=== Celje, Štajersko ==
daje po najnižjih cenah:
vsiljaiie traverze, stare sinje za stavbe. Koman- in B*ortland-cenient.
Vodovodne cevi iz kovanega železa.
Kmetijski »stroji:
rezalnice, mlatilnice, geplji i. t. d.
Žične mreže in bodeča žica za ograjevanje okolov za perutnino, vrtov i. t. d. 248-5
■ ■■ Vse vrste umetnih gnojil. ■■■
Vsak živinorejec bi se moral seznaniti s koristnostjo mojih dobro uvedenih
požiralnikovih cevi,
ki so se vedno z najboljšim uspehom rabile pri napenjanja goved in konj. Zato se naj naročajo naravnost pri izdelovavcu
Alojz Togi, nožar,
Neumarkt bel Salzburg.
Vsaka cev stane 4 K. Za kmetijske podružnice se daje velik popust. 276—3
Gospodje
naročeuauGi
se uljudno naprosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list.
Pokrepčevanje želečim kmctovavcem se priporoča krščanski vlla-hotel „Styria“ v toplicah
Meščanske cene. Posebno znižano pred- in poletni dobi. 237—6
wm
Natančne preskušnje
so pokazale, da sc Sohiohtovo milo v vsaki vodi — bodisi mrzla ali topla, trda ali mehka — hitro in močno peni; to milo prodira lahko in hitro v vlakna, razkroji nesnago zelo hitro, ne da bi vlakna kakorkoli poškodovalo. Schicbtovo milo je popolnoma čisto in brez jedkih snovi; že desetletja se izdeluje vedno enake kakovosti iz najboljših snovi. Raba tega mila za vsako snaženje in za vsako perilo je pametna in pomenja za vsako gospodinjstvo velike prihranke na času, delu in denarju.
257-8
Koflaško ali Neustider (Sehoekel) apno
za tuje odjemavce celih vagonov fl K 50 v
nieterNki stot o«l Gradca, 1161-iuški kolodvor.	242-3
S« IMU Krobn
v Gradcu.
Ure na obroke
dobi vsakdo.
Štv. 72. prava 14 karatna zlata Plaquč ura za gospode ali dame, fino gravirano kolesje na kamenih, K 20.— Ista z dvojnim pokrovcem .05.—
Stv. 73. Prava srebrna ura za gospode ali dame, s tremi zelo močnimi srebrnimi pokrovci, obilno gravirana, s sliko konja, jelena, leva ali pokrajine, dobro kolesje, točno regulirana K 30.—
Štv. 74. Zadnja novost: Srebrna osemdnevna remonterka za gospode, ki teče enkrat navita neprenehoma 8 dni, na rubinih vidno zunaj K 85.—
Štv. 76. Prekrasna tula remonterka za gospode ali dame s 3 pokrovci in pozlačeno krono, zanesljivo kolesje............K 18.—
Štv. 76. Niklasta remonterka za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana . ... K 8.—
Cene se razumejo na obroke po 2 K mesečno; pri naročilu pa se mora polovica zneska poslati naprej ali pa plačati po povzetju.
Wiener Uhrenhaus Heinrich Weiss
Dunaj XIV, 1/L. G. 259—24
Stroj za deljenje
„King“
s takoj dostopnimi krogljastimi ventili za beljenje in des-Inflclranje hlevov, skladišč in tvorniških prostorov, kakor tudi za škropljenje in prašenje zelo pripraven, pošilja za tvorniške cene	283—5
Ig. Heller, Dunaj II.,
PraterstraBe 49.
Zahtevajte cenike.	Iščemo zastopnike.
Superfosfate
rudninske in živalske, izvrstno, zanesljivo in ceno fosforjevo gnojilo za vsako zemljo.
===== Vsebina strogo zajamčena. ===== Zajamčen hiter učinek, največji pridelek.
Mi setev.
Nadalje
amonijakove, kalijeva in so-/. lifarske superfosfate
pošiljajo vse	33a—12
tvornice za umetna gnojila, trgovci, kme-= tijske podružnice in društva. =====
Pisarna: Praga, Na Prikopech 17.

2 kroni mesečno.
Mišarski tečaj.
C. kr. štajerska kmetijska družba v Gradcu je sporazumno s štajerskim sadjarskim društvom v Gradcu sklenila, da bo dala tudi letos prirejati praktične kurze o lovu krtic od izkušenega strokovnjaka.
P. n. podružnice so s tem vabljene, naj pošljejo svoje prošnje za prireditev enakih tečajev osrednjemu odboru kmetijske družbe v Gradcu.
Pokončevanje miši in krtic pri posameznih strankah se bo vršdo nn njih stroške.
Subvencijski merjasci.
Naši cenjeni člani bodo dobili po možnosti in sredstvih, ki so na razpolago, subvencijske merjasce le tedaj, če nam bodo vposlali pravilno izpolnjene reverze s 30 K za vsakega merjasca potom podružnic najpozneje do 16. marca.
Praviloma se lahko na enem kraju nastavi le en merjasec; če se jih rabi več, mora načelstvo podružnice to potrditi.
V Gradcu, 1. januarja 1909.	17—W
Od osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
Oznanila v „Gospodarskem Glasniku** dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
Urejuje glavni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerski'.. — Tiska nLeykam“ v Gradcu.