cena 8 dinarjev številka 48 (662) glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva titovo velenje, 9. decembra 1982 Danes slavi visok življenjski jubilej častni občan naše občine in častni član Rudnika lienita Velenie tovariš Franc Leskošek-Luka. Tovariš Luka, ob vaši 85-letnici vam iskreno čestitamo. OK SZDL Velenje Programska seja Velenje letos drugo l'udi letos so v naši republiki izbirali najbolj prizadeven turistični kraj. Najvišje priznanje sta prejeli niesti Bled in Portorož, ki sta zbrali 28.387 točke. drugo inesto si skupaj s Postoj-mrdcli Velenje z 28,169 točke, tretje pa Mo-zirje in Radenci s 27,871 točke. Vclenje jc bilo tako letos zelo zelo blizu iiajvc'čje stopnice. Naj omenimo, da je leta 1978 osvojilo četrto mesto, naslednji dve leti tretje. lani podobno kodov. 9. decembra 1982 * Titovo Velenje VSREDIŠČU P0Z0RN0STI nas cas_*jtran3 Šaleška dolina Ustreznejši odnos do moralnih vrednot Osrednja slovesnost ob obletnici rojstva naše samou-pravne socialistične republi-ke je bila v Šaleški dolini v domu kulture v Titovem Velenju. Kulturni program so izvedli velenjski godbeniki skupaj s pevci in pevkami gorenjskega zbora. na prosla-vi pa je o~pomenu tega zgo-dovinskega dogodka ter o aktualnih sedanjih vpraša-njih spregovoril sekretar predsedstva občinskega ko-miteja ZK Velenje Janez Živko. Posebej je poudaril, da je pred zvezo komunistov in vsemi subjektivnimi silami družbe samo ena pot, dogovor-nost in naloga, da se odločneje in predvsem konkretnejše us-meri v uveljavljanje ustave in zakona o združenem delu in da od/očneje zavrne kakršna-koli drugačnejša razmišljanja. Pri tem bumo morali upošteva-ti dejstvo, da so marsikje stopili v ospredje osebni intere-si, da smo dopušeali posamez-nikom. da so si neodvisno od ukolja, v katerem so delovali, ustvarjali »svoj« socializem, da se je razrasel materializem in malomeščanske lastnosti. Lju-di smo pogostokrat presojali po izjavah in nastopih ne pa po delovanju s stališč ustave, zakona o združenem delu in žveze komunistov. Ti pojavi so se vse bulj razraščali in ajeli vse več Ijudi. Na marsi-kateru pomembno funkcijo ali delovno mesto su priliajali takšni pusamezniki. zato ni nič čudnega. da v enutnem delavskem razredu naše drža-ve najdemu okolja. ki imajo bistvenu različno razvite sa-moupravne družbenuekunum-ske odnose okolja. kjer je v uspredju le buj za večji osebni standard in materialni položaj. ki ne izhaja iz dohodka ustvar-jenega na načelih naših temelj-nih dokumentov. Zato je ena od naših temelj-nih nalog ustreznejši odnos du muralnih vrednot slehernega posameznika in do kadrovske pulitike, ki mora slediti nače-lom. ki smo jih kot družba sprejeli. GIP Vegrad Proslavili 25 letnico Slovesno so dan republike proslavili delavci Gradbeno industrijskega podjetja Ve-grad Titovo Velenje. saj so praznovanje združili s prosla-vo ob petindvajsetletnici te delovne organizacije. Vsem delavcem, ki združujejo delo v tej delovni organizaciji že petindvajset, dvajset ali deset let. so podelili priznanja. Direktor Muharem Bolič pa je govoril o razvoju Vegrada, ki je prešel v petindvajsetih letih od obrtniške gradnje na industrijski način proizvod-nje in se uvrstil med priznana gradbena podjetja v Sloveniji pa tudi Jugoslaviji. Dejal je. da jim je jubilej še toliko bolj drafe. ker se zavedajo, da so uspehi, ki so jih dosegli sad njihovega dela. zagnanosti pa tudi odrekanj. Kljub števil-nim težavam. s katerimi so se srečevali v tem obdobju. so dosegali in dosegajo dobre poslovne rezuitate. To pa je gotovo odraz pravilne razvoj-ne politike s poudarkom na Srebmi jubilej so delavci Vegrada proslavili s slovesnostjo. ki so jo zdru/.ili s praznovanjem dneva republike. Jubilantom so ob tej priložnosti podelili priznanja industrializaciji gradnje in pospešenim nastopanjem na tujih tržiščih. saj gradijo tre-nutno že v štirih državah. Učenci osnovne šole Anton Aškerc so pripravili delavcem V'egrada kuiturni progrum. mladinci te delovne organiza-cije pa so uredili razstavo s katero so prikazali, kako se je Vegrad razvijal v petindvaj-setletnem obdobju. Mira Zakošek Gornji Grad Srečanje aktivistov Osrednjo slovesnost ob letošnjem Dnevu republike v mozirski občini so tokrat pripravili v Gornjem gradu. V tem kraju so se namreč v petek. 26. novembra. prvič po osvoboditvi zbrali aktivisti Osvobodilne fronte Gornje Savinjske doline. Prav zato je bilo videti nešteto krepkih stiskov rok, prisrčnih obje-mov in pozdravov, obujanja spominov in pogovorov o tem. kako živijo in kaj delajo danes. P.redvsem so s tem sreča-njem počastili spomin na prve svobodne volitve in na sklicprveskupščineokrajnega narodnoosvobodilnega odbo-ra. ki je bila v Gornjem gradu 8. oktobra 1944. S tem zgodo-vinskim dejanjem so bili na osvobojenem ozemlju Gornje Savinjske doline postavljeni trdni temelji Ijudske oblasti. Vsi aktivisti in številni gostje so se zbrali v dvorani zadruž-nega doma. Najprej jih je pozdravil predsednik skup-ščine občirie Mozirje Lojze Plaznik, ki je v svojem nago-voru spregovoril tudi o nasta-janju in razvoju ljudske obla-sti in naše samoupravne so-cialistične domovine, svoje besede pa je namenil še najpomembnejšim nalogam, ki jih bomo morali v tem času uresničiti s skupnimi močmi. Udeležence je pozdravil tudi sekretar občinskega od-bora ZZB NOV Mozirje Vlado Košir, cicibani in pio-nirji gornjegrajske osemletke pa so jim pripravili resnično enkraten kulturni spored. ki je mnogim v dvorani privabil solze v oči. Slavje so združili s sprejemom cicibanov v pio-nirske vrste. Vsi aktivisti so prejeli nageljčke in posebna spominska prihnanja Osvo-bodilne fronte. Na slovesno-sti so podelili letošnja držav-na odlikovanja, posebni pri-znanji obćinskega odbora ZZB NOV za razvijanje in ohranjanje revolucionarnega izročila. spominsko darilo pa je prejel prvi predsednik okrajnega narodnoosvobodil-nega odbora Martin Golob. Po slovesnosti so na hiši. v kateri je bil izvoljen okrajni odbor. odkrili spominsko plo-ščo. odkril jo je prvi predsed-nik tega odbora Martin Go-lob. predsednik krajevnega borčevskega združenja Franc Šarb pa je na gornjegrajskem pokopališču odkril spomenik žrtvam NOB. Zatem so se aktivisti in borci Zbrali na tovariškem srečanju in na njem izvolili odbor aktivistov Osvobodilne fronte za Gor-njo Savinjsko dolino. ki bo poslej skrbel za urejanje naj-pomembnejših skupnih za-dev. Martin Golob. Karel Natek, Mara Topolovec in Milena Vršnik-Štiftar, člani prvega okrajnega narodnoosvobodilnega odbora Med slovesnostjo Zavod za urbanizem Razstava o razvoju mesta V dneh pred dnevom repu-blike je bilo slovesno tudi v delovni organizaciji Zavod za urbanizem Velenje. kjer so proslavljali tudi desetletnico te delovne organizacije. Ob tej priložnosti so odprli v prostorih Zavoda za urbani-zem razstavo. s katero so prikazali, kako se je razvijalo Titovo Velenje in ta delovna organizacija. Razstavo pa so popestrili tudi s kipi kiparja Janka Dolenca. O življenju in delu umetnika je na slovesno-sti govoril sekretar medobčin-skega sveta ZK Celje Emil Rojc, program pa je popestril tudi Rudarski oklet. Vsem jubilantom delovne organiza-cije so podelili priznanja. Razstavo o razvoju Titove-ga Velenja ter kiparskih del Janka Dolenca si v prostorih Zavoda za urbanizem občani lahko ogledajo. RekDO Sipak Tudi v prihodnje Krajše slovesnosti ob dnevu re-publike so bile tudi v nekaterih de-iovnih organizacijah naše občine. Tako tudi v delovni organizaciji Sipak, kjer so v petek, 26. novem-bra, pripravili krajšo proslavo tamkajšnji mladinci skupđj s člani osnovne organizacije ZSMS Ko-novo. V novi proizvodni dvorani sta se zbrali dopoldanska in popol-danska izmena in prisluhnili njiho- vim mladim kulturmkom. S programom so bili zadovoljni vsi, še posebej organizatorji. Kot pravijo mladi v delovni organizaciji Sipak, je bila to njihova prva proslava, gotovo pa ne zadnja, saj želijo tudi z delom na kulturnem področju razgibati in popestriti svojo dejavnost. Bolj kot doslej pa bodo sodelovali z mladinci Konovega. A. B. V središču Gornjega grada so odkrili spominsko ploščo in s tem počastili spomin na prvo skupščino in izvolitev okrajnega narod-noosvobodilnega odbora na osvobojenem ozemlju Gornje Sa-vinjske doline 8. oktobra 1944. Ploščo je odkril prvi predsednik odbora Martin Golob, zbrane pa je nagovoril predsednik občin-skega odbora ZZB NOV Mozirje Jože Celinšek. Državna odlikovanja Na osrednji slovesnosti ob Dnevu rcpublikc v Gornjem gradu so podelili tudi letošnja dr/avna odlikovanja. ANTON ACMAN je pre-jel Rcd zaslug za narod s srebrno zve/.do za neumorno dclo na družbeno-političnem in kulturno-prosvetncm po-dročju: V1ARIJA KOBALF Red dela s srcbrnim vencem za dclo v družbeno-političnih organizacijah in samouprav-nih oraanih: JOZi: PRISLAN Red dela s srcbrnim vcncem za vestno dclo \ dru/.beno-političnih or«ani/.acijah in društvih; JOŽi: SKORNŠEK Red dela s srebrnim vencem za neumorno delo na turistič- ncm in vrtnarskem področju; JI LKA ZIDARN Red de-la s ^rcbrnim vencem za i/rcdno aktivnost v družbe-nih in druž.beno-političnih ornani/acijah; JOŽE BITENC Medaljo /aslug za narod za delo v krajevni' samoupravi in na področju športa ter rekreaci-je: MARKO JURKOVNIK Medaljo zaslug za narod za vestno delo v samoupravnih organih in družbeno-politič-nih organizacijah; VLASTA URLEP Medaljo zaslug za narod za aktivno družbeno-poiitično delo v kraju. občini in regiji ter za prispevek k hitrejšemu razvo-ju kmetijstva v občini. DO Elektrostrojna oprema Odlikovanja Dan republike so slovesno proslavili tudi v delovni orga-nizaciji ESO. Za delavce so ob tej priložnosti učenci os-novne šole Veljka Vlahkoviča pripravili zanimiv kulturni program. Ker pa delovna organizacija letos slavi tudi tridesetletnico obstoja. so sve-čanost obeležili še s podelitvi-jo državnih odlikovanj in priznanj Uspešen delavec delovne organtzacije ESO. Priznanje Uspešen delavec delovne organizacije ESO sta prejela Jakob Dušak in Ivan Razbomik, medaljo deia pa Jože Lranjek, medaljo zaslug za narod pa so prejeli Vili Jelen, Anton Tanjšek ter Anton Zagrušovec. Podelili so tudi red dela s srebrnim in priznanja vencem. ki so ga prejeli Viljem Bencik, Henrik Bolha, Dušan Grilc, Viktor Kovač, Stanko Lesjak, Anton Mi-klavžina, Ivan Petrej in Jože Veler. Na slovesnosti so sprego-vorili o tridesetletni prehojeni poti te delovne organizacije. ki se je iz majhnega obrata razvila v eno najuspešnejših delovnih organizacij v naši občini. Vendar pa jih do-seženi rezultati gotovo ne bodo uspavali. Poskrbeli bo-do. da še povečajo produktiv-nost dela. bolje izkoristijo delovni čas. dvignejo kvalite-to proizvodov in storitev ter poostrijo odgovornost in od-nos do dela. To pa jim bo pripomoglo, da bodo še us-pešneje nastopali na tržišču. O razvoju delovne organizacije je na slovesnosti govoril direktor Adi Miklavc 4. stran ★ nSS C3S NAŠE OKOUE Titovo Velenje * 9. decembra 1982 Izbiramo najbolj prizadevni turistični kraj v Sloveniji m m . m — ■ \g ■ ■ - ■ * ■ lf ■ W M 1 V. tunsticm zbor tunsticnega dmstva Titovo ■ M ■ ■ ■ I Velenje letos drugo Velenje - 25 - !etnica društva Na V. turističnem zboru, ki bo jutri, 10. decem-bra, ob 17. uri v dvorani skupščine občine Velenje, bo turistično društvo Titovo Velenje prejelo prizna-nje za doseženo drugo roesto v letošnjem tekmova-nju IZBIRAMO NAJBOLJ PRIZADEVNITURI-STIČNIKRAJ V SLOVENIJI. Drugo mesto si v letošnjem letu delimo s Po-stojno (28,169 točke), prvo mesto sta osvojila Bled in Portorož (28387 točke), tretje pa Mozirje in Radenci, katerima je ocenjevalna komisija podelila 27,871 točke. Prehodni pokal Predhodni pokal za urejeno KS je prejela KS Škale na V. kmečkem prazniku I. 8. 1982 na Graški gori. Preiiodni pokal za ufejen predšolski prostor prejme tre-tjič zapored OŠ Miha Pintar Toledo v trajno last. Prehodni pokal za družbene zgradbe bo tokrat oddan DOMU ZA VARSTVO OSTARELIH. Doslej so ga 2 x zapored prejele DPO-obči-ne in sodišče Velenje. Pohvale za blokovno ureditev POHVALE za biokovno ureditev — Jenkova 37 Kidričeva 2 — Šaleška 2 — Prešernova 20 — Dom upokojencev PLAKETE za balkonsko ureditev — zlata vrtnica-, Drago RING Podkraj 13a — srebrna vrtnica, Vinko HRIBERŠEK. Cirkovce 6a — bronasta vrtnica, Vida HERLAH, Podkraj 32 PLAKETE za šole — zlata vrtnica. OS Miha Pintar Toledo — srebrna vrtnica, OŠ XIV. divizije — bronasta vrtnica, podrnž-nična šola v Škalah PLAKETE za družbene zgradbe — zlata vrtnica, Dom za var stvo ostarelih — srebrna vrtnica, Banka — bronasta vrtnica, Hotel Paka PLAKETE za ureditev za-sebnih hiš pri mestnih KS — zlata vrtnica, Franc, Rez-ka KLANČNIK, ul. Janka Urliha 3 — srebrna vrtnica, Karel KOREDŠ, Cesta 11. — bronasta vrtnica, Vito KOLŠEK, Cesta 1. PLAKETE za ureditev zu-nanjih KS zasebne hiše — zlata vrtnica, Cveto RING, Podkraj 13b srebrna vrtnica, Herman MEH, Podkraj 4a — bronasta vrtnica, Dragica OROZEL, Laza 17b ZLATA VRTNICA ZA KMEČKE UREDITVE Edo, Cvetka LIPNIK DVORJAK ARLIČ POHVALE zgradbe - DPO Sodišče - DO Vekos - RŠC Inženiring za družbene Krajevne skupnosti KS ŠKALE — POHVALE Družine: OBLAK, Skale 10, za predhišni prostor ter balkonsko in okensko ureditev, MIKLAVŽINA. Skale 37, za celotno ureditev okoli hiše, STRMČNIK, Skale 66 b, za balkonsko uredilev, SPITAL, Skalc 61 c. za okensko in bal-kon-ko uredilev, IRlSKOVEC, skate 59, za predhišni prostor in balkonsko ureditev, ČEPIN', Škale 133, /a balkonsko ureditev, AR-LIČ, Skale 82, za predhišno uredi-lev in balkonsko ureditev, GLA-GOLSl K, Skale, za obhišno ure-ditev, KOBALE, Skale 94 d, /a balkonsko ureditev, KOVAČ, Skale 93 b, za balkonsko uredilev, \1IKI AVŽINA (kmelija), Skale 67, gospodarsko poslopje in slano-van jska hiša sta urejena, na balko-nih je veliko ro/. Dvorišče je ila-kovano, pospravljeno, LIPNIK, Skale 64, na sianovanjski hiši in oh njej je veliko cvetja, OS SKA-LE /a lepo urejeno okolico. KS BEVČF. — POHVALE Družine: KLOSTERNIK, Bevče 18 a (kmetija), za balkonsko ure-dilev, KOREN, Bevče 7 b, /a bal-konsko ureditev in predhišni pro-slor. IK)I INAR, Bevče 7 c. /a lepo zasaje« pretlhišni prostor. KS KONOVO — POHVALE BEC. Meškova za celotno ure-iliiev, BREGAR, Aipančičeva 13, za predvliodni prostor s poudar-kom na okensko in balkonsko cv'cljc, CIGAl E, Bevkova 3, za balkonsko in predhišno urediiev, FERME, Zupančičeva 1, za oken-■-ko in balkonsko evetje, GRE-BENSEK. Konovska 6, za eelolno ureditcv, GOLOB, Trubarjeva I, za okensko ureditev, KAS. Kbnov-ska 38. /a balkonsko in okensko cvcljc. KUMER, Konovska. za okensko in balkonsko evetje, Ivan KRAJNC za predvhodni prosior s |x)uilarkom na balkonsko cvetje, KRAMER. ul. Dušana Kvedra, /a halkonsko in okensko uredilev, LIPNIKAR. Scmbriška 21, za bal-kon^ko in okensko ureditev, 1 AHOVNIK, Malgajeva 2. za urc-icno počivališče s klopco, MIK-I AV, Konovska II, za predvho-ilno urctlilcv, MIKl AV?INA, I itiltirtova 5. /a balkonsko uredi-tev, MUREN, ?upančičeva 14, za balkonsko in okensko urediiev. MRAVI JAK. Sembriška 12, /a predhišno in balkonsko urcdilev. MARHART. Trubarjcva 22. /a Kilkonsko in okensko urcditcv. Ml DVEŠEK. Bcvkova 4, /a bal-konsko in okensko uredilev. MIKI AV/INA, Konovska 43, /a hujilo balkonsko evetje, Mi-Kl AV/INA, Scmbriška 18. za batkonsko in predhišno zasadiiev. NAGIOST, Konovska 14. /a " preib'kkIiio in balkonskc uredilcv. NAROLOČNIK, Tniharjcva 20. /a balkonsko in okcusko cvTCijc. OCEPEK, Malga ■ > a i. ,a balkonsko urcdiiev, (XT!'I K. Konovska 39. za oken-sko in balkonsko evetie, PI.AV-ČAK. Scmbrrška 8, za balkonsko evetje, PAJK, Konovska 16. /a balkon'-ko in okensko cveiic. I'AVI IN. Rcvkova 11, /a balkon-vko in okensko cvetie. I'l ST \TIČNIK. Konovska 48. za b.ilkoii'-ko in okensko cvetjc. SE-M i . Konovska 4. /a bujno kilkonsko in okensko evetjc. St" I C, I inhariova 8, /a pied-vlHslno urcdilcv. SALAMON, Vmbriška 14, /a balkonsko urcdi-lcv. SPEGELJ. Sembriška 9. za Kilkonsko in okensko cvelje. Sf'l II. Konovska 41. /a predhišni piiMot s poudarkom bujnega cvctia in baikoitske uredine. TANšl K. L.trthartova 4. /a prevhodno in balkonsko uredilev. 10 deccmbra 1982. bo ob IX un v dvorant SKUPŠČI-M OBČINE VELENJE tra-dioonalni ZBOR TURI-STIČNEGA DRUŠTVA Ti-lovm \ elenje. Znova hodo pt»deljene za leto 1982. ZLATE SRFBR-\l nn BRONASTE PLAKE-TE — VRTNIČE. Šlevilni občani bodo preje-li priznanja za urejenost prctJliiiišncga prostora. za lep izgled balkona. za vzorno zasajenost okrasnega grmi-čevja. vrtnic in drugega lepe-ga cvetja. DOM OSTARELIH na Kidričevi cesti bo letos prejel PREHODNI POKAL za vzorno urejenost med druž-benimi zgradbami. Prehodni pokal bo prejela v trajno last tudi šola Miha Pintar Toledo, ki ga je že tretjič zapored osvojila v tekmovanju za vzorno ureje-nost predhišnega prostora. za urejenost okrog spomenika borcu — Mihi Pintaiju Tole-du in za okensko cvetje. Mnogi prizadevni člani Turističnega društva bodo na tem zboru prejeli priznanja za dolgoletno delo v obliki ZLATIH in SREBRNIH PLAKET — ČASTNIH TU-RISTIČNIH ZNAKOV TU- RISTIČNEGA DRUŠTVA TITOVO VELENJE. Zbor turističnih delavcev in vseh. ki jim je pri srcu zdravo. lepo in čisto okolje. bo hkrati priložnost za resnej-ši in celovitejši pristop k resnim načrtovanjem za pri-hininost. za popesj^itev turi-stične ponudbe in vključeva-njc šaleškega področja v so-dobne turistične tokove ... UfAKAR. Konovska 24, /a prnmh hotlno in balkonsko ureditev, VIIFR. /npančičeva 12, za IballlLoniisko urcdilcv. VVZ-enota kONOVO, A3 prcdvhodno uredi-tcv. ZERDONER. Konovska 2. za oknuvko in balkon^ko ureditev. KS DESNI BRFG POHVALE n itutividBalne hiše Auigda VUTKOVIČ, Slandrova 4 a, za celotno predhišno ureditev; Jože SPITAL, Slandrova 5, za predhišiM) in okensko ureditev; dra/iua SAGMAJSTER, Slandro-va 7, za picdhišno ureditev; Boža VRESA, Kersnikova 55, za predhi-šno urcditev; družina OSTIR, Sta-nciova 39. za balkonsko in okensko uredilev; Ft.ORJAN-KATIČ, Sta-nenova 37. za predhišno ter balkon-sko in okcnsko ureditev; Angela BREZNIK, Kajuhova 1, zabalkon-sko urcdilcv. Stanovanjskehiše (PETORČKl) Ferdo PRISTOVSEK, Kidričeva 2, za balkonsko ureditev; Jože STRMČNIK. Kidričeva 2, za bal-komsko umediiev; Sandi SEKLIČ, Kidričcva, za balkonsko ureditev; Marija VALOH, Kajuhova 10, za balkonsko ureditev; Zofka SKOIT EK, Kjuhova 10, za bal-konsto uicditev; R. GRACEJ, Ču-farjeva 1, za balkonsko ureditev; driOTia KOPITAR. Čufarjeva 1, za balkonsko uredilcv; celotno po-hvalo prejme STRITARJEVA 3, vsi balkoni in okna so lepo urejeni. BLOKl — STOLPIČI Cdotni blok STARA NAMA, Kidrsčcva 12. 13, 14, 15, eelotni blok je lepo urejen; eelotni bloki, TOMSIČEVA 2. 3, 4, balkonske uredilvc; diužina ZAJC, Tomšiče-va 3, za balkonsko ureditev; TOVtŠIČEVA — vhodi 12, 14, za balkonsko urcditev; JENKOVA 21 — za balkonsko ureditev; BLOK KERSNIKOVA 3, 5, 7 — za bal-konsko ureditev; TOMSlČE VA 13, 1. vhod. za balkonsko ureditev; BLOK DOM UPOKOJENCEV — za cctano balkonsko uredilev. ŠOLE IN USTANOVE OŠ ANTON ASKERC — za ce-lolno ureditev; OS GUSTAV Sl-LIH — za celotno ureditev; OS MlltA PINTAR TOLEDO; DOM ZA VARSTVO OSTARELIH; RSC — za zunanjo ureditev; ZDRAVSTVENI DOM — za urcjcmio okolico. KS ŠM ARTNO — POHVALE Družine: AMBROZlČ, ul, Bialov Mravljak 13, za celot-no mcdiicv. GORJANC, Efen-kova 52. za balkonsko in oken-4,o cvcnjc. GRM, Cesta na Scto 12. za balkonsko in okensko cvetje, GRM, Cesia na Selo 10, za okcresko cvctje, HUDOURNIK, Efcnkova 54, za balkonsko evetje, HOHKRAUT. Na griču 5, za ce-kmno mrcdiiev. IRNER, Smarška 45, za cdoino urcdilev, JAMNI-KAR. ml. Bialov Mravljak 17, /a cckmno urcdiicv. JELEN, Stane-i«»va 14, za celolno ureditev, J1 RIHA. Na griču 3. za celotno uredhev, KRAJNČIČ, Tavčarjeva 1S. za predhišno uredilev, KAJ-SFR. Tavčarjeva 15, za balkonsko cvcijc. MEŽ-\, Kajuhova 15, za (■» «.\lhiii»o urcdiiev. NOVAK, Grcgorčičeva 3, za balkonsko in iciasno cvctjc. OSTIR, Stanetova 19. za ccloino ureditev, POLH, Kajuhova 3. za ljubileljstvo do evelja, POGORELČIČ, Gregor-čičcva 10. za predhtšno in okensko cvenje. PUSNIK. Tavčarjeva 13, za foalU.omsko cvetje, PAVLIN, Grcsorčičeva 13, za balkonsko in tcia^no /asaditev. SATLER, Tav-čarjcva Ifc. za pteilhišno in bal-l,oiniHlo ureditcv, STIMAC, Efemkova 27, za balkonsko c\ etje, TRLrNKI . Graškogorska 44, za prcdhišno ureditev. bujno bal-komsko cvetje, TOPOI OVEC. Tavčarjeva 2, za bujno batkonsko cvetje, TKAVC, Tavčarjeva 17, za predhišno ureditev, balkonsko cvetje, VRČKOVNIK, Smarska 16, za celotno ureditev, VUČINA, Efenkova 53, /a eelotno ureditev, ZAKOSEK, ul. Bratov Mravljak 15, /a celotno ureditev, ZUPANC, ul. Bratov Mravljak 5, za pred-hištio urcdiiev. ZEVART, Smarska 4. /a icdtto v/dr/cvanie peš poti, /asaiene s cvet jem. KS CIRKOVCE — POHVALE Družina: BRITOVSEK, Cirkov-cc 8, za balkonsko in okensko cvetje, SADEK, Cirkovce 18, za balkonsko in okensko cvetje, KRANC, Cirkovce 21, za bal-konsko in okensko ureditev, DVOR.IAK, Cirkovce 9, za obilo cvetja na hiši in okoli nje, ter urejeno dvorišče. KS ŠF.NTIIJ — POHVALE Pepca KUHAR, Ložnica 14 a, za okensko cvetje; Franc KUHAR, Lo/nica 15, za okensko cvelje; Rudolf URAN.IEK ml., 1 ožnica 1~ a. za okensko cveije; Janko, Sil-\a ROTOVNIK, I ožnica 2 (kmeti-ja), za celotno urejeno okolico; Marica, Slavko GI JNŠEK, Arnače I' (kmetiia), za zunanjo ureditev; Malčka VFRDEV, Silova I4(tme-tija), za okensko cvetje; Anica ZAVRŠNIK, Arnače 37 a (kmeli-ja), za urejeno okolico in balkon-sko cvctje; Gostišče Jože PIRH /a urcjcno in čisto gostišče z okolico in okenskim cveijem; Marlin FE-LICIJAN, Silova 23, za balkonsko cvetje; Olga, Jože PUSTINEK. Si-k»va 23 b, za cvetje na batkonih in oknih; Ivan, Ivanka .IELEN, La/e I (kmelija), za lepo urejeno okolico in balkonsko cvđje; Martin, Hilda TEPEŽ. La/c 5S a, za balkonsko cvctje in okolico; Amon KORO-Sl C, La/e 59, za balkonsko cvelje in čisto okolico; Frika, Rafko JE- I.EN, La/c 55, za predhtšno uredi-icv; Rudi, Zinka RA.IH, Arnače 1 • a, za cvcije na balkonih in oknih in čisto okolico; Franc, Draga SRI DINSl K, Arnače 5 (kmetija), /a k-po urcjeno okolioo in lepo okensko cvctjc; Cilka PUSTINEK, 1 a/e 28, /aokcn^kocvcije; Marija, Jauko LOBNIK, La/c 16 d, za bal konsko in okensko cvclje na hišnih in gospodarskih oknih; Cilka, Ciril BRLOZNIK, Laze 16 a, za okensko in bitlkonskocvđjc, terči-sio oko'ico; Anka, Ivan DOLIN-Šl K, La/c 16 c. za balkonsko in okcnsko cvctje, ter čisto okolico; Nada, Branko STVARNIK, l_aze 5, /a balkonsko in okensko cvelje; Slavka. I\an Jl LEN, La/c 9, za ol-cnsko cvctjc; Jožica, Mirko STVARNIK, Laze 17 c, za balkon vko cvcije; .ložica, Alojz GRIL, I a/c 2'), za okensko cvcljc; Jožica, Oio COKAN. La/e 31, /a cclotno urcilitcv. KS PF.S.II — POHVALE Broz POCAJT, Uriskova 54, za balkonsko cvetje, Karel BOLHA, Uriskova 58, za celotno predhišno in balkonsko ureditcv, Ivan KLAV7, Uriskova, za celotno predhišno in balkonsko ureditev. Dru/ine MAUZER, Toledova 2, za celotno uredilev, FRUKIJAŽ, ul. Pohorskega balaijona 8, za balkonsko ureditev, ŠARDI, ul. lanka Urliha 16, za predhišno ureditev. GOLTNIK, ul. 3. julija II, /a balkonsko ureditev, SKRUBA, Pokopališka 4, za okcnsko ureditev, STRAHOV-NIK, Pokopališka 2, za okensko ureditev, Angela NOVAK, ul. Pohorskega bataljona 11, za balkonsko ureditev, Slane OSO.I-NIK, Speglova 9, za balkonsko ureditev, Mojca VOLK, Lilijska, za celotno ureditev, Stefan MAR-DETKO, Lilijska 4, za celotno ureditev, Beno ZUPANC, ul. 3. julija 7, za balkonsko ureditev, Rajko FENC, Uriskova 5, za predhišno ureditev, Nikola HlZER, Uriskova 22, za bal- konsko ureditev, Marjan MURN, Uriskova 36. za predhišno uredi-tcv, Franc REBERŠEK, Podgorje 1, za predhišno ureditev, Anton REBERČNIK, ul. Janka Urliha 12, za celotno ureditev, Ivan KOREN. Podeorje 2, za predhlšno ureditev, Karel OCEPEK, Pod-sorje 29, /a okensko uredilev. ka^el VRABIČ, Uriskova 39, za balkonsko ureditev, Anica BENC, Podgorje 19, za balkonsko in okcnsko evetje. KS LEVI BRF.G, KARDEUEV TRG, ŠAI.F.K—GORICA POHVALE Franc, Eva JERENC, Veljka Vlahoviča 40, za balkonsko uredi-tev, Jože, Antonija KOČAR, Velj-ki. Vlahoviča 38, za balkonsko ureditev, Tone KOVAČIČ, Can-karjeva cesta 1 b, za balkonsko cvetje, Anfon, Katarina SEHER, Cankarjeva cesta 2 b, za balkon-sko ureditev, Duro, Jožefa MRAOVIČ, Vrnjačke Banje 7, za balkonsko ureditev, Franc, Ivica JOŠT. Vrn jačke Banje 4, za bal konsko uredilcv, družina ČEPEL-NIK, Salcška cesta 18, za balkon-sko urcdilev, Srečko, Boža ŠU-ŠTARŠK , Rudarska oesta 2 d. za balkonsko ureditev, Franc, Anica KOS. Prcšernova ccsta 20, za bal-konsko urcditcv, Olo, I liana C.RADISNIK, Prcšernova cesta 20, /a balkonsko urediiev, Mira, Miltacl SFVČNIKAR, Krajgerjeva 2, /a balkonsko ureditev, Bruna, Marjan POTOČNIK, Krajgerjeva 2, /a balkonsko ureditev, Marija HRAS I NIK, cesia Pelra Slanlcla-Skalc, za okensko in balkonsko ureditcv, Pelra NOJINOVIČ, ce-via l'etia Sianicga Skalc. /a okcn-sko in balkonsko urediiev. Stane GORJUP, Vcljka Vlahovića 4, za balkonsko uredilev . ZASEBNE HIŠE — POHVALE Družinc: KOPRIVC, Cesla 5/14, /a eclotno urcditev, SILOVSEK, Cesia 5/13, za cclolno ureditev, LESJAK, Cesta 7/2, za celotno uredilev, JURČIČ, Cesia 5/8, za balkonsko urcditcv KRALJ, Cesta 4/26, za ccknno urcdilev, MIK-LAVC, Ccsta 4/25, za balkonsko uicditev.DI Bbl.AK. Cesia 3/7, za cdoino urcditev, PIRTOVŠEK, Ccsia 3/24, za celolno uredilev, KLJUN, Ccsla 2/22, za celolno urcditcv, KLANČNIK, Cesla I 29, za celotno uredilev, KOR-DEZ, Cesla 2/14, za celotno ure-ditev, PAČNIK, Cesla 2/3, za ce-lotno urcditev, ROBIDA, Cesta 9/4, za celotno urcditev, KUZ-MAN, Cesta 9/22, za celotno ure-dilcv, MIKLAVC, Cesia na Vnače 17, za celotno ureditev, URA-NJEK, Cesta 10/2, za celotno ure-ditcv, MOČILNIK, Cesta 10/1, za cdolno ureditev, HRASTEL, Ce-sta na Vrtače 15, za celotno uredi-tev, JURKO, Spliiska 7, za bal-konsko ureditcv, JURIČ, Salek, za balkonsko ureditev, VRDEV. Sa-lck 16 a, za balkonsko in okensko ureditev, GOROGRANC, Kopali-ška 4, za celotno ureditev, KO- RUN, Kopališka 6, za celotno ure-ditev, POLANC, Vdjka Vlahovića 13, za balkonsko 'ureditev, VE-BER, Cesta 9/5^ za cdotno uredi- KS PAKA — POHVALE Avgusl, Matilda VAJDE, Paka 39 b, za urejeno in čisto okolje; Zoaa, Bernard BRAČIČ, Paka 39 c, za okensko in vrtno cvetje ter čislo okolico; Jožica MATIJEC, Paka 42 a, za okensko in vrtno cvelje ter čisto okolje; Stefan RU-DOLF, Paka 49 a, za čisto okolje ter balkonsko in okensko cvetje; Ivan, Valčka VOLK, Paka 64, za okensko cvetje in lepo urejeno oko-lico; Dragica HRIBERSEK, Paka 74 b, za balkonsko cvetje in predhi-šni kotiček; Anica HUDOVER-NIK, Paka (kmctija), za okensko cvetje in čisto okolico; Franc ŽE-VART, Paka 44 (kmetija), za lepo in čisto okolico; DOM MOTO CROSS. za čisto in vzdrževano okolico; GOSTILNA pri KOVA-ČU, Marija, Kard JERIČ, Paka 49, za izjemno bujno in številno cveije, ter urejeno in čisto gostišče. KS PODKRAJ. KAVČE — PO-HVALE Danica POZNIČ, Podkraj 79, za okensko cveije; Jože.' Erika VE-LER, Podkraj 46 a. za cdovito ure-jcno okolje; Zofka. Jože JUS, Pod kraj 43 (pol kmetiia). za celovito urejcno okolje; Martin TOVOR-NIK, Podkraj 25 c, za cdovilo ure-jeno okolje; Milena ROBNIK, Podkraj 17 a, za balkonsko in okcnsko cvetje; Marta SETINEK, Podkraj 16, za celotno ureditev; Jože, Marjana DROBEŽ, Podkraj 12 a, za celolno ureditev; Fanika KORELC, Kavče 18 c, za balkon-sko cvctje; Slavka NOVAK, Kavče ISb. /a balkonsko in okensko cvet-jc; Anton GUČEK, Podkraj 5 c, za lepo urejeno okolico in balkonsko cvelje; Mirko MEŽA, Podkraj 4 a, /a balkonsko cveije; Slavko JAN, Kavče 45 b, za lepo urejeno okolico in halkonsko cvetje; Jože, Elica JAN, Kavče 53, za balkonsko cvet-je; Franc VIDEMŠEK. Kavče 10 a, za lcpo balkonsko cvelje; Drago *-TROPNIK, Kavče 42 a, za lepo urcjcno okolico in balkonsko cvet-ic; Marjan, Lojzka STROPNIK, Kavče 40 a, za negovano okolico in halkonsko cvetje; Franc, Cvetka BRINOVSEK, Kavče 42 b, za lepo urejeno okolico in cvaje; Jože STROPNIK, Kavče 39 a, za ureje-no okolico in balkonsko ureditev; Marija, Anlon HOJAN, Kavče 44, /a kpo urcjcno okolico ter balkon-sko in okensko cveije; Ivan, Slavka KOVAČ, Kavče 33, za urejeno okolico; Edo, Anica CAMLEK, Kavče 29, za lepo urejeno okolico in balkonsko cveijc; Marija, Ivan LIPIČNIK, Kavče 30, za lepo okensko cvetje; družina KLEMEC, Kavče 28 a, za lepo urejeno okolico in cveijc; Pepca KOVAČIČ, Kavče 5 a, /a celoino uredilev; Ivan ŠO-STER, Kavče 45 a (kmetija), za le-po urcjeno odotno okolje, bogato s cvctjem, ncgovana trata, gospodar-Ja del je pospravljen in urejen. 9. decembra 1982 * Titovo Velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas ★ stfan 5 Delavski svet sozda Gorenje Delovni načrti, sanacijski program TGO Gorenje V petek. 3. decembra je hila v Titovem Velenju 5. seja delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. na kateri so obuiv-navali osnutke programov dela delavskega sveta in nje-govih organov. poslovodnega odbora sozda Gorenje ter osnutek delovnega in finanč-nega načrta delovne skupno-sti skupnih služb sozda Gore-nje. Predlogi programov bo-do zdaj v javni razpravi do srede mescca decembra. spre-jel pa naj bi jih delavski svet sozda Gorenje na seji. ki bo predvidoma 27. XII. Na zad-■ nji seji pa je delavski svet isozda Gorenje obravnaval in potrdil tudi sanacijski pro-gram tovarne gospodinske opreme Gorenje in ob tem opozoril. da naloge iz sanacij-skega programa čimprej pri-lagodijo novim pogojem gos-podarjenja, nasploh pa da je potrebno storiti vse. da bo './.agotovljena dolgoročna sa-;nacija TGO Gorenje Titovo Velenje. PRVlC PROGRAM DELA DELAVSKEGA SVETA SOZDA GORENJE Iz gradiva. ki je bilo pred-iloženo delavskemu svetu soz-;da Gorenje izhaja, da bo namenil poslovodni odbor sozda Gorenje v prihodnjem letu posebno pozornost nalo- gam v zve/.i z uresnicevanjem •.amoupravnega sporazuma o /dru/itvi v sozd Gorenje. i/.vajanju samoupravnega spora/.uma o temeljih plana iti plana sozda Gorenje, orga-ni/iranju' in delovanju sa-nioupravnih organov terdru-gim sprotnim vprašanjem oziroma nalogam. Prvikrat je bil pripravljen tudi program dela delavskega sveta sozda Gorenje in izvrš-nih organov. da bi lahko v prihodnje kar najbolj usklaje-vali in načrtovlai delo vseh samoupravnih teles v okviru sozda Gorenje. Razumljivo je, da bodo program dela še dopolnjevali, da bi lahko delavski svet sozda Gorenje sproti reagiral na vsa dogaja-nja v skladu z njegovo odgo-vornostjo in pristojnostjo. Sicer je delavski svet sozda Gorenje obravnaval tudi os-nutek metodologije financi-ranja delovne skupnosti skupnih služb sozda Gorenje. OBRAVNAVA SANACIJ-SKEGA PROGRAMA TGO GORENJE Na 5. seji delavskega sveta sozda Gorenje je predsednik odbora za pripravo sanacij-skega programa Janez Mi-klavčič predstavil sanacijski program TGO Gorenje in prve ugotovitve v zvezi z njegovim uresničevanjem. Znano je, da je TGO Gorenje zaključila lansoletno poslovanje z izgubo. Osnovni vzrok za to je prevzem izgube tovarne Gorenje Koerting Elektronic iz Zvezne republi-ke Nemčije. V TGO Gorenje so se odločili, da bodo izdelali sanacijski program. tako za vse temeljne organizacije združenega dela. ki so ob koncu leta 1981 izkazovali izgubo. kot za organizacijo združenega dela. Že od začetka priprav sa-nacijskega programa je bilo jasno, da je in ostaja temeljni pogoj za sanacijo TGO Gore- nje večje izkoriščanje obstoje-čih proizvodnih zmogljivosti. saj tako domače kot inozem-sko tržišče za obstoječe proiz-vodne programe ni vprašlji-vo. seveda ob sočasnem pre-strukturiranju dela obstoječe-ga proizvodnega programa. Modna konfekcija Elkroj Prihodnje leto na tuje 450.000 hlač Modna konfekcija Elkroj Mozirje bo letos ustvarila okrog 900 milijonog dinarjev celotnega prihodka. Po-;membno je, da sta v prvih devetih mesecih letos, v pri-merjavi z enakim obdobjem leta 1981, naraščala dohodek in čisti dohodek hitreje kot porabljena sredstva. Ob kon-cu septembra 1982 je bil celotni prihodek, v primerja-vi z obdobjem januar — september 1981, večji za 49 %. dohodek za 55 %, po-rabljena sredstva so se pove-čala za 44 %, izvoz pa kar za 122 %. Kakovost izdelkov in spoštovanje dobavnih rokov sta vplivala na to, da je u^pel Elkroj prodati v tem letu na zahodnoevropska tržišča več kvalitetnejših izdelkov kot prejšnja leta,. Pričakujejo, da bo prodaja na tuje ob iconcu leta za petino večja od načr-tovane. Kezultati gospodarje- nja, posebej še prodaja na tuje, so vplivali tudi na oseb-ne dohodke zaposlenih. ki so znašali v prvih devetih mese-cih letos v poprečju 13.178 dinarjev na zaposlenega. VSE VEČ IZDELKOV V IZVOZ Letos bo Modna konfekci-ja Elkroj prodala na tuje dobro četrtino v&e proizvod-nje. Do letos so izvažali le izdelke tozda Konfekcije Na-zarje, letos pa so poslali prve izdelke, in sicer otroške hlače, tudi iz tozda Konfekei-ja Šoštanj, kjer tudi sicer uspešno uresničujejo dogo-vorjene naloge. Š sodelovanjem z delovno organizacijo Mladost je Elk-roj v Čajetini letos organiziral proizvodnjo izdelkov iz pro-grama Elkroj, s čimer se bodo tudi konfekcionarji iz te srbske občine vključili v ev- Sanacijski program TGO Gorenje bo treba kar najhitreje dopolniti z ukrepi, usklajenimi z novimi pogoji gospodarjenja ---------| Uvajanje novih. profesional- nih programov, bo terjalo večji delež znanja, torej bo pogojilp hitrejše spreminja-nje kadrovske strukture v TGO Gorenje in zagotavljajo tudi večji dohodek (v primer-javi z obstoječimi programi). Uresničevanje sanacijskega programa pa je. razumljivo, pogojeno z načrtovano oskr-bo z reprodukcijskimi mate-riali in sestavnimi deli. z zagotovitvijo potrebnih di-narskih sredstev za zagotovi-tev likvidnosti ter z zagotovi-tvijo potrebnih deviznih sred-stev za pokritje obveznosti do tovarne Gorenje Koerting Elektronic. ropske modne tokove oziro-ma v evropske tokove gospo-darjenja. Podobno sodelova-nje, za kakršnega so se dogo-vorili z Mladostjo iz Čajetine, želijo Mozirjani razviti tudi z drugimi organizacijami zdru-ženega dela. Ugotavljajo, dva bi lahko prodali še več hlač, tudi na tuja tržišča, vendar a pa v Gornji Savinjski dolini ni na voljo novih delavk. Sicer pa je Elkroj začel tudi s pripravami za ureditev obrata v Strugah pri Lučah, kjer bodo v prvi fazi na novo zaposlili okrog 40 delavk, proizvajali pa bodo v njem izdelke iz specialnega progra-ma jeansa. LETA 1983 ŽE PREK MILI-JARDO DINARJEV CELO-TNEGA PRIHODKA Prihodnje leto želijo v Elk-roju povečati fizični obseg Sodelovanje Elkroj-Mladost Ob letošnjem prazniku obči-ne Ćajetina je prejela Modna konfekcija Elkroj Mozirje »Pla-keto občine Čajetina« za poseb-ne zasluge in tzredne rezultate pri delu. Modna konfekcija Elkroj je začela sodelovanje med pobra-tenima občinama Mozirje in Čajetina uveljavljati tudi na gospodarskem področju. Čaje-tina sodi med manj razvite občine v SR Srbiji, kjer več sto delavcev išče zaposlitev. Sode-lovanje med organizacijami združenega dela Elkroj Mozirje in Mladost Čajetina pa zagota-vlja odpiranje novih delovnih mest in hitrejši razvoj tako mladosti kot občine Čajetina. Sodelovanje med pobrateni-ma občinama Čajetina in Mo-ziije je do nedavnega temeljilo ie na izmenjavi delegacij občin-skih skupščin, občinskih vod-stev družbenopolitičnih organi-zacij, šol in drugih. Prav vsi pa so pogrešali tesnejše medobčin-ske vezi tudi na gospodarskem področju. In ker so v Elkroju že nekaj časa ugotavljali, da bi lahko prodali še več hiač, tako doma kot na tujem. kot jih lahko izdelajo, vendar pa v Gornji Savinjski dolini ni na voljo delavk. ni bila težka odločitev za sodelovanje z Mla-dostjo iz Čajetine pri proizvod-nji hlač. Poskusna proizvodnja izdel-kov iz programa Modne kon-fekcije Elkroj Mozirje je stekla v Ćajetini sredi julija. Ob prazniku občine Čajetina pa so že predali nanieuu prostore. kjer na novih strojih šivajo hlače za Elkroj. Zdaj je v krojilnici, šivalnici, likalnici in kontroli zaposlenih okrog 120 delavk in delavcev; začeli pa so s 60 zaposlenimi, med katerimi jih je bilo tudi 20, ki so jih bili za najzahtevnejša dela usposab-ljali v Elkroju. Prihodnje leto, ko naj bi sešili prve izdelke tudi že za prodajo na tuje. pa bodo v Čajetini že zaposlovali okrog 240 delavk in delavcev. Za preusmeritev dela proiz- vodnje n organizaciji združene-ga dela Mladost Čajetina je Modna konfekcija Elicroj Mo- 8? zirje prispevala del potrebnega (3,000.000 din), nekaj ga je posodila (7,000.000 din), po-skrbela je za ureditev tehnolo-škega procesa in za usposablja-nje zaposlenih.'zagotavlja pa tudi potrebne surovine in pro-dajo izdelkov. Strokovnjaki iz Elkroja za zdaj še vodijo in nadzirajo delo v Mladosti z namenom. da bi zagotovili tako kvaliteto izdelkov, kot jo imajo vsi drugi izdelki Modne kon-fekcije Elkroj Mozirje. V Mladosti v Čajetini bodo. ko bodo zaposlili vse predvide-ne delavke in delavce. izdelali na leto okrog 500.000 hlač. dobršen del tudi za izvoz. Z znakom Elkroja se bodo tako tudi zaposleni Mladosti. kot poudarjajo v Čajetini, vključe-vali v evropske modne tokove oziroma v evropske tokove gospodarjenja. kar je nadvse pomembno. protzvodnje za dobro deseti-no; celotnega prihodka pa naj bi ustvarili dobro milijardo dinarjev. Povečanje obsega proizvodnje pogojuje predv-sem nadaljnje povečanje iz-voza. Pričakujejo, da bodo iz Elkroja poslali na tržišče s konvertibilnimi valutami okrog 450.000 hlač. Že tradicionalnim tržiščem za hlače, izdelane v Elkroju, naj bi se v prihodnje pridruži-la nova, tako v Evropi kot v Združenih državah Amerike. Iz tozda Konfekcija Nazarje bodo prodali na tuje že blizu 70 % vse proizvodnje (letos bodo izvozili polovico vseh hlač, ki jih bodo sešili v tem tozdu), iz tozda Konfekcija Šoštanj pa četrtino celotne proizvodnje. Letos je Elkroj prodal prve smučarske hlače tudi v Če-škoslovaško socialistično re-publiko; načrtujejo pa, da se bo obseg tovrstne prodaje v prihodnje še povečal. Načrtu-jejo še prodajo izdelkov v Nemško demokratično repu-bliko. V Čajetini se bo 120 zapo-slenim, ki šivajo hlače za Elkroj, že v kratkem pridruži- 10 še okrog 120 delavk tako, da je mogoče pričakovati, da bodo že prihodnje leto izdela- 11 okrog 500.000 hlač za Elkroj. Sicer bodo v Elkroju pri-hodnje leto pospešeno zbirali dokumentacijo za gradnjo nadomestnih prostorov za tozd Konfekcija Šoštanj. Ure-jeni morajo biti prostori obra-ta v Strugi pri Lučah. S sodelovanjem z Lesno indu-strijo Gorenje — Glin Nazar-je pa bo Modna konfekcija Elkroj Mozirje prihodnje leto končala akcijo za zagotavlja-nje ogrevanja in potrebne energije z izkoriščanjem les-nih odpadkov, s čimer bodo poslej privarčevali precej uvoženega goriva. NUJNO HITREJŠE UVELJA-VLJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV NA VSEH RAV-NEH V TGO Gorenje je bil sprejet sanacijski program avgusta letos. Delavski svet TGO Gorenje je ob njegovem sprejemu. med drugim. poudaril potrebo. da bi sproti ocenjevali nieaovo uresni-čevanje in naloge prilagajali pogojem gospodarjenja. Organi. ki so doslej obravna-vali sanacijski program TGO Gorenje (sanacijski program mo-rajo obravnavati in potrdili le še bančne institucije). pa so se med drugim zavzeli za takojšnjo raz-rešitev vprašanj v zvezi s predla-ganimi konstrukcijami za zagoto-vitev potrebnih dinarskih in deviznih sredstev. Predlagali so hitrejše uveljavljanje dohodkov-nih odnosov. tako znotraj TGO Gorenje kot v reprodukcijski celoti. da bi bil prerazporejeni ustvarjeni dohodek resnično od-raz dela in znanja posamezne temeline organizacije udružene-ga ^lela. Poudarili pa so še nujnost hitrejšega načrtnega iz-boljševanja kadrovske sestave ter še večje povečanje izvoza. zlasti na račun novih programov. SANACIJSKI PROGRAM USKLADITI Z NOVIMI PO-GOJI GOSPODARJENJA Po besedah Janeza Miklavčiča prve ocene uresničevanja sana-cijskega programa opozarjajo. da v TGO Gorenje ne dosegajo zastavljenih nalog. Zaradi po-manjkanja reprodukcijskih ma-teriajov ne uresničujejo temeljne naloge. to je večjega izkoriščanja obstoječih proizvodnih zmoglji-vosti. V obdobju januar—sep-tember so le z oicrog 80% izkori-ščali zmogljivosti: računajo pa. da bodo dosegli v letu 1982 88 % izkoriščanje zmo^ljivosti. Nedoseganje predvidenega obsega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti se odraža na dohod-ku. zaradi nedoseganja načrtova-nega dohodka zaostaja prepo-trebno prestrukturiranje proiz-vodnje prav tako pa tudi na izvozu. Zato bo nujna čimprejšnja dopolnitev sanacijskega progra-ma TGO Gorenje z novimi ukrepi, usklajenimi z novimi pogoji gospodarjenja. Vse bolj pa je tudi kazno, da bo mogoče uresničiti sanacijski program TGO Gorenje. vključno s sanaci-jo tovarne Gorenje Koerting Elektronic. s polnim angažira-njem tudi drugih organizacij združenega cjela sozda Gorenje. posebej še tistih. ki opravljajo naloge skupnega pomena. pa tudi drugih. Imenovana je bila tudi poseb-na delovna skupina. ki jo vodi predsednik poslovodnega odbo-ra sozda Gorenje Marko Vrani-čar. ki pripravlja program krat-koročnih ukrepov za ostvaritev ciljev sanacijskega programa TGO Gorenje in za njeno dolgo-ročno sanacijo. Nujna je namreč celovita in dolgoročna sanacija TGO Gorenje. K temu lahko precej prispeva učinkovit sistem spremljanja uresničevanja sana-cijskih nalog. Lesna Šoštanj Obnovili bodo delovne prostore Sektor Lesna Šoštanj. ki zadnja leta posluje v sestavi gradbeno industrijskega pod-jetja Vegrad Titovo Velenje, dosega sicer dobre poslovne rezultate. pa vendar težav ne manjka. Ta sektor je doživel v zadnjem obdobju kar osem reorganizacij. Tuko je poslo-val nekaj časa kot samostojna organizacija združenega dela. vključen je bil v TGO Gore-nje. potem je bil samostojna temeljna organizacija Vegra-da. sedaj pa je sektor tozda Gradnje Vegrada. Zaposluje-lo 80 delavcev. imajo pa štiri osnovne proizvodne progra-me in sicerdopolnjujejo serij-ski program stavbenega' po-hištva Glina. izvajajo stavbno . mizarska dela po naročilu. po samoupravnem sporazumu izdelujejo določene clemcntc za vikende. v njihovem proiz-vodnem programu so še ma-sivni podboji v zadnjem času pa s(- začeli še s proizvodnjo okenjskih kril za Pural okna. kt jih izdeluje RSC. Letno predelajo v te'm sektorju okoli 10 tisoč kubičnih metrov lesa. Njihovi proizvodni progra-mi so perspektivni, pa vendar vsektorju Lesna nimajo mož-nosti za uspešnejše delo. saj so njihovi stroji predvsem pa poslovni prostori zastareli. ležiio pa na oeroženem ob-močju Šoštanja ker adaptaci-je in gradnje prizidkov niso dovoljene. Kljub vsemu so se v Lesni odločili. za obnovo in dozidavo poslovnih prosto-rov. S prošnjo za odobritev tc naložbe so se obrnili na velerijski izvr.šni svet. O tem bo razpravljala še poscbna komisija pri medobčinski gospodarski zbornici. Člani izvršnega sveta so menili. da se sektorju Lesna odobri omenjena gradnja. glede na to. da so ti pridobili zagotovilo rudnika. da se objekti ne bodo rušili 30 let in da nameravajo graditi mon-ta/.no proizvodno halo. 6. stran ★ fiaS C3S V NAŠIKRAJIIN LJUDJE Titovo Velenje ★ 9. decembra 1982 Programska seja krajevne konference Velenje — Stara vas KK SZDL Šmartno ob Paki Uveljavitev ustavne vloge KS Resno in V krajevni skupnosli Stara vas so opravili programsko sejo kra-jevne konference SZDL 26. no-vembra. Za uvod v sejo so pripravili mladi iz Stare vasi priiožnostni kulturni program v , počastilev dneva republike. Na seji so ocentli dosedanjo družbenopolitično in samou-pravno aktivnost v Slari vasi ter izoblikovali več predlogov za prihodnje delo. ki ga želijo okrepiti zlasti še s skupnim načrtovanjem vseh aktivnosti. V zadnjem ćasu so v tej krajevni skupnosti opravili več uspelih akcii. pri čemer velja omeniti ureditev nasada 88 dreves z zglednim sodelovanjem organi-zacij združenega dela z območja Stare vasi. Razrešenih je bilotudi nekaj perečih komunalnih vpra-šanj itd. Z visoko udeležbo na 3. delegatskih volitvah so krajani Stare.vasi znova pokazali visoko zavest in odločno opredeljenost za samoupravni socializem. F.na od značilnosti zadnjega obdobja je bila. kot je na pro-gramski seji posebej podčrtal dosedanji predsednik KK SZDL Jože Meh, borba za uveljavitev ustavne vloge krajevne skupno-sti. V zadnjem času ie bilo namreć več primerov izigravanja te vloge. kar se je poTčazalo zlasti še v aktivnosti okrog prostorske in urbanistične urejenosti Stare vasi ter izdaje gradbenih dovo-Ijenj. Opozoril pa ie tudi na nerealne. sicer pisne. obljube predstavnikov posameznih inšti-tucij pred zadnjim referendu-mom. ki vse do sedaj niso bile/ nresničene in buriio duhove krajanov. Ti in še nekateri drugi pnmeri kažejo. da posamezni organi in službe v občini vidijo v krajevni skupnosti »podaljšano roko« občinskih organov, ne-kakšno »občinsko upravo v ma-lem«, ki seveda s prostovoljnim delom opravlja naloge, za kar so plačani drugi. Jasno paje, kot je ugotovila programska seja, da bo treba kljub vsemu za zagotovitev ustavne Skupnosti največ v Stari vasi sami. V tej zvezi čakajo najpomembnejše naloge skupšči-no krajevne skupnosti in njene organe ter delegacije za zbor krajevnih skupnosti in za skup-Ščine^ samoupravnih interesnih skupnosti. Programska seja je med dru-gim predlagala, da bi v pripravah nn sestavo delovneea načrta krajevne skupnosti za leto 1983 in rebalansa razvojnega plana I98l —1985 sklicali zbor komunistov iz Stare vasi in se dogovorili za aktivnosti pri ures-ničevanju nalog. ki so pred krajevno skupnostjo. Zaostreni pogoji gospodarjenja zahtevajo stabilizacijsko obnašanje sleher-nega posameznika, organa in organizacije. Zato. bo pripravila krajevna konferenca SZDL skupni program tovrstnih aktiv-nosti v Stari vasi. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je očitna pripravljenost krajanov za dru-gačno ravnanje, Oizhaja pa iz spoznanja, da največja vrednota naše skupnosti ni standard, pač pa pridobitve narodnoosvobodil-ne borbe in socialistične revoluci- je- Z novimi prijemi bodo v Stari vasi poskušali poživiti delo vseh samoupravnih teles ter utrditi vezi delegacij s skupščino krajev-ne skupnosti in njenim svetom. Bolj kot doslej bo treba uveljaviti sodelovanje s temeljnimi in dru-gimi organizacijami združenega dela na območju krajevne skup-nosti in s tistimi. v katerih je zaposlenih največ krajanov. zla-sti še kar zadeva načrtovanje in uresničevanje delegatskega si-stema. Skupaj z delovntmi kolek-tivi naj bi v prihodnjem letu na področju Stare vasi opravili tudi nekatere skupne prostovoljne delovne akcije. V večji meri kot doslej bo treba razviti sekcijsko delo krajevne konference sociali-stične zveze z oblikovanjem sek-cij za posamezna področja, za katere kažejo krajani največ zanimanja. Delegati programske seje so pohvalili dosedanjo aktivnost osnovne organizacije ZSMS in poudarili. da morajo mladim nuditi v prihođnje večjo pomoč vsi organi in organizacije, ki delujejo v Stari vasi. V delo osnovne organizacije ZSMS pa vključiti kar največ mladih iz Stare vasi. Na programski seji so izvolili tudi novo vodstvo krajevne kon-ference SZDL. Za predsednika je bil izvoljen Hetman Lešnik. za sekretarja pa Drago Ribič. Krajevna skupnost Staro Velenje S pomočjo krajanov hitrejši napredek Zadnje dni preteklega meseca so krajani krajevne skupnosti Staro Velenje, ki ima 1600 krajanov, izvolili nove člane v skupščino te krajevne skupnosti. Skupščina, sestavljajo jo delegati vseh zasel-kov, družbenopolitičnih organi-zacij, delegacij, društev in združe-nega dela, odslej šteje enaindvajset članov. Svet krajevne skupnosti pa devet. Pred tem so navzoči volilne konference poslušali dvoje poročil, in sicer odosedanjem delu, uspehih in težavah skupščine in sveta krajevne skupnosti. V poročilu predsednika skupščine so poudari-li, da so se ves čas srečevali s po-manjkanjem denarja. Za najnuj-nejša dela ga je b'lo dovolj, za več-ja načrtovana pa ga je običajno zmanjkalo, tako tudi za preusmeri-tev prometa in ureditev obvoznice Starega Velenja. Kljub precejšnje-mu prizadevanju vseh, zlasti vod-stva krajevne skupnosti, da bi to odgovorno nalogo pričeli že v tem letu praktično izvrševati, je za sedaj ostalo le pri zamisli. Kljub temu, da je znana nova trasa obvoznice, pridobili so tudi soglasje, po po-snetku Starega Velenja bi morali iz-delati še urbanistični načrt pa se je vse zataknilo zaradi pomanjkanja denaria. Tudi vprašanje toplifikacije Starega Velenja je še vedno negoto-vo. Kljub temu pa je v nekaterih zaselkih, kot na primer ob Partizanski in Zarovi cesti, kjer so izvolili tudi gradbene odbore, akci-ja že stekla. Preusmeritev prometa in obnoviti staro mestno jedro, je dolgoletna želja krajanov Brez dvoma je velenjski grad še vedno najprivlačnejša turistična to-čka. Zal pa dovoz, zlasti z avtobu-si, nikakor ni ustrezen. Zatojeure- ' ditev, predvsem pa razširitev ceste, l ki pelje na grad, tudi ena izmed na- | log te krajevne skupnosti. Delegacije, zlasti v sedanjem mandatnem obdobju, dobro dela-jo. Le več povratnih informacij bi bilo potrebnih, saj bo le tako samo- uprava resnično zaživela. Zal pa ni-so zadovoljni z. delom poravnalne-ga sveta in društva prijateljev mla-dine. To je le nekaj ugotovitev, ki sta jih med drugim poudarila predsed-nika v uvodnem poročilu. To pa tu-di pomeni, da je pred novimi orga-ni, zlasti pa pred vodstvom krajev-ne skupnosti Staro Velenje, veliko dela. Vcndar so trdno prepričani, da ga bodo s pomočjo, predvsem pa solidarnostjo vseh krajanov tudi zmogli. Dokaz, da je s tako pomoč-jo krajanov moč hitrejc in uspešne-je reševati nekatere naloge, je tudi razsvctljava na Ljubljanski in Za-rovi cesti, saj so krajani pri tem de-lu opravili veliko prostovoljnega đela. B. Mugerle odgovorno delo Pretekli petek so se sešli na redno letno programsko konfe-renco člani krajevne konference SZDL Šmartno ob Paki. Na dnevnem redu so imeli več pomembnih točk. med njimi tudi oceno dela predsedstva in krajev-ne konference SZDL po zadnji oroaramski konferenci. Iz obširnega poročila je bilo moč razbrali. da je bila krajevna konferenca SZDl v Smartnem ob Paki v tem času zelo prizadev-na. mnogo dela so članom pred-sedstva konference SZDL naloži-le priprave in izvedbe volitev v delegacije samoupravnih orga-nov krajevne skupnosti. Temu delu'so namenili tudi največ pozornosti. saj so menili, da je prav od pravočasno in pravilno izvedenih kandidacijskih postop-kov v mnogočem odvisen nadalj-nji razvoj krajevne skupnosti. Vzporedno s temu nalogami so posku.šali člani te krajevne kon-ference SZDL uspešno reševati tudi ostale naloge, kot so sprem-Ijanje dela delegacij in pomoč pri njihovem delu, izboljšati infor-miranost občanov ter poživiti .delo mladinske organizacije. Vseh načrtovanih nalog so se lotili zelo resno in odgovorno. To potrjuje tudi podatek, da se je letošnjih volitev udeležilo kar 96 odstotkov upravičencev. V vse akcije krajevne konference SZDL v Šmartnem ob Paki so se marljivo vključili tudi vaški od-bori. družbenopolitične organi-zacije in društva v kraju. V drugi polovici tega leta sta predsedstvo in koordinacijski odbor za voli-tve pristopila k novi nalogi — pripravam in izvedbo volitev v samoupravne organe krajevne skupnosti. To je bilo le del aktivnosti. Prav tako temeljito so se člani krajevne konference SZDL lotili tudi drugih področij dela in življenja. Na zboru občanov so spregovorili o težavah kmetijstva v naši občini. o izvajanju kmetij-.skih zakonov in davčni politiki. Delegate samoupravnih mteres-nih skupnosti so sproti seznanjali o trenutnem gospodarskem polo-žaju in o težavah redne preskrbe z najnujnejšimi živili. predvide-nih nadaljnih ukrepih za omeje-vanje vseh oblik porabe v letu 1983. Dotaknili pa so se tudi srednjeročnega programa krajev-ne skupnosti Šmartno ob Paki, predvideli ukrepe za pospeševa-nje kmetijstva in malega gospo-darstva v svojem kraju ter se seznanili s spremembami na področju financiranja in izvaja-nja komunalne dejavnosti. Člani šmarske krajevne konference SZDL so skupaj z mladino, vaškimi odbori. družbenopolitič-nimi organizacijami in društvi pripravili še nekaj akcij in prire-ditev. Seveda velja omeniti oči-ščevalno akcijo v aprilu, mladin-sko delovno akcijo za ureditev športnih terenov in njihove oko-lice ter še nekatere druge. Na petkovi Ietni programski konferenci so udeleženci ocenili tudi deio mladinske organizacije ter društev v kraju. Ugotovili so. da je delo mladih v Šmartnem ob Paki mnogo boljše kot je bilo. Dobro oceno pa so za svojo prizadevnost dobili gasilsko društvo, kulturniki. čebelarska družina. potrošniški svet, skratka vsa društva in družbenopolitične organizacije v Šmartnem o"b Paki. Težak gospodarski položaj in zadnji ukrepi so vplivali tudi na življenje v tej krajevni skupnosti. Zlasti se to odraža pri preskrbi z osnovnimi življenjskimi dobrina-mi. Kot so ugotovili udeleženci petkove programske konference. so krajani z razumevanjem spre-jeli takšno stanje. zlasti ukrepe, ki naj bi zagotovili enakomerno in pravićno razdelitev naftnih derivat^v. pralnih praškov in plina. Že dalj časa pa povzroča negodovanje krajanov slaba pre-skrba"5 svežim mesom. Poleg vseh teh nalog in aktiv-nosti. ki sta jih f redsedstvo in krajevna konferenca SZDL v Šmartnem ob Paki sproti uresni-čevala, je imelo predsedstvo poleg sestankov po vaških (odbo-rih in zborih krajanov 12 sej. od tega dve razširjeni. Člani pa so se poskušali udeleževati vseh ob-čnih zborov. Na redni letni programski konferenci so udele-ženci pokarali udeležbo na sejah predsedstva krajevne konference SZDL in delo va.škega odbora v samem centru Šmartnega ob Paki. " ■ KK SZDL Šoštanj Kar najbolj smotrno trošenje denarja Prejšnji četrtek je bila v krajevni skupnosti Šoštanj programska kon-fercnca krajevne konference SZDL. Spregovorili so o delu v preteklem obdobju, sprejeli naloge za prihodnje leto ter obravnavali Šaleški študentski klub Skrbno so se lotili dela No, ni vse čisto tako kot piše v naslovu. Ni šlo za sejem, temveč za sestanek ŠŠK, ,,prodajali" pa nis-mo vole. ampak ideje. In te so — kot kaže — padle na plodna tla. SkupŠčina ŠŠK sredi tiovembra je pokazala, da tako ne bo šlo več na-prej. Kritična razmišljanja in deba-te o nedelu, nezainteresiranosti in apatičnosti študentov so preveč bodla v oči tudi nas same. Vzeli smo se v roke — kot se temu reče — in se resno lotili dela. Prvi skupni sestanek, kjer so komisije pred-stavile svoje načrte dela v tem šol-skem letu, je pokazal, da imamo ideje. Načrti so precej obsežni, ven-dar vam vsega ne bomo izdali. Po-leg tega pa so še vedno možne — in zaželjene — dopolnitve in spremembe. Novo ustanovljena komisija za idejno-politično delo bo poskušala uresničevati to, kar smo že dolgo pogrešali. V njej bomo spremljali dogodke doma in po svetu, organizirali odprte okrogle mize in debate, popravili in dopolnili statut kluba, prva konkretna akcija pa bo priprava informativnega dneva za srednješolce. Nujna je tudi tesnejša povezava z idejno-politično komisi-jo pri OK ZSMS Velenje ter družbenopolitičnim zborom obči-ne. Ostale, že ustaljene komisije v klubu so svoje načrte dopolnile z novimi nalogami. Komisija za SLO in MDA bo or-ganizirala obrambni dan, pohod po poteh XIV. divizije, očiščevalno akcijo, tesneje se bo povezala z občinskim štabom TO. Od tega sodelovanja si obeta predvsem po-moč v pripravi predavanj in ogle-dov filmov na temo SLO in DSZ. V pomladanskih mesecih pa se bo tre-ba resneje lotiti evidentiranja bri-gadirjev za MDA. Komisija za šport želi dvigniti na noge vso študentsko in drugo po-pulacijo z rekreacijo v telovadnici RŠC, s sodelovanjem v tekmah za Kajuhov pokal, športnih srečanjih z 07.D, KS in drugimi študentskimi klubi (prcdvsem v Ljubljani in Mariboru) ter z organiziranjem smučarskih tekov. Planinci bodo veseli pohoda .čez Pohorje, v Kamniške in Julijske Alpe ter na Stol v okviru PD Veienje.'Seveda ludi na žc iradicoojialm »bicik'l' rallv« nismo po/abili Komisija za stike z OZDnačrtuje rcdnejše, predvsem pa plodnejše sodelovanje s klubi štipendistov posameznih OZD v občini, s SOZD Gorenjc pa načrtuje konkretno povezavo v razvojnem centru, kjer bi študentje lahko sodelovali s seminarskimi in raziskovalnimi na-logami s področja računalništva in elektronike. Najobsežnejši program si je zastavila kulturna komisija. Poleg tradicionalnih akcij, kot sta so-delovanje pri organizaciji akadem-skega plesa '83 te priprava glasbe-nih večerov, bodo delo in življenje študentov oživile mnoge nove. Ta-ko načrtujejo večere amaterskih filmov, kviz, plesne vaje, naša li-terarna snovanja naj bi zagledala fuč sveta v glasilu RIT, za poživitev kulturnih večerov pa bodo v goste povabili folklorno skupino, pevce, pianiste in še koga. Ob pomoči. amaterske gledališke skupine pa načrtujejo igrico na Titovcm trgu. Informativna komisija je že dosedaj in bo še naprej skrbela za obveščanjc študentov o dejavnostih kluba, da pa bi o tem zvedeli kaj več tudi drugi, bo poskrbcla za izdajo glasila RIT, rednim javlja-njem v občinskem glasilu ter s spremenjeno vsebino vitrine v de-lavskem klubu. Kot kaže je z novim vodstvom v klubu zavel nov veter. Želimo pa si še, da bi zavel tudi med študenti, predvsem med bruci in bruckami. Nekaj jih je že prilezlo na dan, veči-na pa še vedno ne najde poti med ,,stare bajte". Pa je povsem enostavna. V hodniku delavskega kluba vas vedno vabi in opozarja vitrina ŠŠK, ki je bogat vir informacij o preteklih, tekočih in bodočih akcijah. Kje v delavskem klubu sedijo „stare bajte" je razvidno po mrkih in razmišljajo-čih obrazih ter krilečih rokah. Prisedite! Ob petkih zvečer gori v prostorih delavske univerze luč, ki ni izraz malomarnosti, ampak priča o pomembnih pogovorih. O delu naših podružnic v Ljubijani in Mariboru pa vas obveščajo plakati na vseh fakultetah. Pridružite se nam! Informativna komisija ŠŠK Resno so se lotili deto mformacijo o poteku volitev v samoupravne organe krajevne skupnosti. Na seji so menili, da je bilo delo krajevne konference v preteklem letu zadovoljivo, razrešene so bile številne naloge, nekaj vprašanj pa je še ostalo nedorečenih. Tako med drugim še ni zaživelo delo rajonskih odborov,' pri raznih političnih akcijah se je čakalo predvsem na pobude od drugod, bolj malo pa so razmišlja-li, kaj lahko storijo sami. Menili so, da je z zaostritvijo gospodar-skih razmer, politično delovanje, ki se je zadnje čase zatekalo k načel-nosti in pridigarstvu, znova dobilo svojo vsebino in težo. Prav zaostre-nim gospodarskim razmeram pa je prirejen tudi plan nalog krajevne konference SZDL za prihodnje le-to. Zaradi zmanjšanja finančnih sredstev za nadaljnjo izgradnjo in razvoj krajevne skupnosti, bo potrebno zbrani denar trošiti kar najbolj smotrno in to le za koristne naložbe. Povečati bo potrebno od-govornost delegatov, na sestankih pa odpraviti načelne razprave in kritizerstvo. Socialistična zveza v kraju si bo prizadevala za dvig varčevalne zavesti občanov ter ustreznejšo preskrbo. Prav tako bo dajala podporo in pobudo za razne prostovol'ne delovne akcije, saj bo tako laže uresničiti zastavljene ci-Ije. Zavzemala pa se bo tudi za kar najbolj koristno izrabo obdelova-Inih površin na kmečkih posestvih in za razvoj vrtičkarstva. Posebno skrb bodo namenfli boljšemu delu krajanov v krajevni skupnosti in delovni organizaciji, dvigu družbenopolitične zavesti ter krepitvi SLO in DSZ. 9. decembra 1982 * Titovo Velenje KULTURA nascas*stran7 Amatersko gledališče Velenje Delovni 20-letni jubilej Dejavnost velenjskih gledališ-nikovje letošnjo jesen zelo pestra in razgibana. V novembru in prve decembrske dni so se skoraj vsak dan zbiralt na vajah v domu kulture. in sicer v dveh skupinah. Prva skupina je pod vodstvom Bogomira Verasa pripravljala igro Zgodba o živalskem vrtu (E. Albee). in prejšnji petek so že imeli nadvse uspelo premiero tega dela v domu kulture v Titovem Velenju. Prva uprizori-tev je kljub zahtevnosti dela nadvse uspela i_n igralci Karli Čretnik. Leon Čižmek. Marija Kolar so zaigrali delo skorajda kot poklicni igralci. ali kot ie dejal eden od gledalcev: »Od poklicnih igralcev so se tokrat razlikovali le v lem. da za svoje delo ne dobijo plačila«! Tehnični vodja ob tej predstavi je bil Jože Kolar. za luč pa je skrbel Tone Mravljak. Stevilnejša skupina oziroma skupini pa imuta tudi že nekaj čusu zelo pogoste vuje pod vod-stvom prav tako celjske gledali-ške igralke Ljerke Belakove. Pripravljajo komediji enodejan-ki A. P Čehova SNUBAČ tn MEDVED. Petkov kulturni večer V petek 10. II. 1982 ob 19.00 bo v knjižnici Kultur-nega centra »Ivan Napotntk« Velenje »Petkov večer.« ki ga bodo pripravili dijaki Gim-nazije Velenje. 'Večer bo po-svečen Dnevu človekovih pravic. Ponoči od torka na sredo so velenjski gledališčniki odpotovali na Poljsko, kjei bodo nastopili v mestu Katowice na mednarod-nem gledališkem festivalu ama-terskih gledaliških 'skupin. Upri-zorili bodo Sekiro, delo dramati-ka Janeza Žmavca. S tem delom so velenjski gledališčniki uspešno nastopafi v letošnji sezoni, videli so ga gledalci širom Slovenije, nazadnje pa tudi gledalci na Večerih bratstva v Prizrenu. Dva vzroka stu bilu za takšno pestro dejavnost gledališčnikov v tej sezoni. »Prvi, ker smo želeli delovno proslaviti 20-letnico amaterskegu gledališča in drugi. ker smo želeli pritegniti k gledali-šču nove člane,« je povedal med našim nedavnim pogovorom predsednik gledališča Boris Vrhkar. Pogovoru smo pritegnili tudi Karlija Čretnika in Leona Čižme-ka ter režiserja Bogomirja Vera- »Najprej j_e treba povedati,« je dejal Kurli Čretnik, »du pruznu-jemo 20 let, odkur smo spremeni-li ime prejšnjega gledališča v Amatersko gledališče Velenje. Prej je v velenjski Svobodi že delovala gledališka sekcija, tako da ima tudi velenjsko dramsko življenje bogato tradicijo. »Ali pa je to 20 let vaše g£nera-cije, smo prekinili KarlijaČretni-ka. »Tudi tako bi lahko rekli. Mo-rum povedati. da sem eden od tistih. ki so takrat začeli delati v takratnem mladinskem gledali-šču. Bili smo zelo vneti, polni mludostnegu poletu in ni nam bilo žal nobene ure, nobenega popoldneva, ki smo ga preživeli na vajah, na odru. Takrat smo vse delali sami, s časom se je precej spremenilo, bolj profesio-nalizirulo, v tehničnem smislu, in sedai. v zadnjem času. nam poniugajo tudi režiserji iz profe-sionalnih hiš.« Tudi Leon Cižmek je eden tistih igralcev ki že poini dve desetletji največ prostega časa namenja gledališču. »Takole je pripovedoval: »Za-čeli smo z malo izkušnjami, vendur z velikim entuziuzmom pod nudzorstvom pokojnih Ru-dija Hrovata, pa Avgusta Jerihe in drugih naših režiserjev, kot so Jože Kolar, Karli Čretnik. Mari-ja Kolar in nazadnje nadaljujemo pod vodstvom Bogomira Verasa. Naše današnje delo se seveda zelo razlikuje od naših začetkov. V 20 letih smo si nabrali precej izkušenj. pa tudi sedanji režiser veliko zahteva od nas. Tako nuj poveni za primer. da smo se nu premiero dela Zgodbu o živul-skem vrtu resnično zelo vneto pripruvljali. Vaje smo imeli pred nastopom vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, pa tudi med novembrskimi prazniki. Mnogivedo.daimamovseskozi težave s prostorom. Mi smo takorekoč podnajemniki v domu kulture. ki je v upravljanju Kulturnega centra Ivan Napot-nik. V njem je mnogo nastopov, od časa do časa tudi raznih sestankov in seveda tudi veliko prireditev. tako du se vsi skupuj zelo težko zvrstimo. Mi smo si pomuguli kot smo vedeli in znali, vaje smo večkrat imeli celo v otroških vrtcih. No, v zadnjem času je veliko bolje, tudi za zadnjo predstavo so nam omogo-čili. da smo luhko vadili nemote-no, tudi ob sobotuh in nedeljuh.« Kurli Čretnik je skUpaj z Leonom Čižmekom najsturejši člun sedunjegu gledulišču in je verjetno tudi nujvečkrut z'uigral na odru. Poleg tegu je bil veliko- krut tudi še režiser. K vsemu temu je še pristavil: »V teh 20 letih je nastalo veliko del. V vsaki sezoni najmanj eno. Letošnja sezona ni edina. v kateri smo pripravili po dve deli. Poleg tegu smo vseskozi sodelovali na pet-kovih kulturnih večerih in na mnogih prireditvah oziroma pro-sluvuh v občini. Sevedu pa teh 20 let ni bilo vselej gludkih. Bila so tudi obdobja. ko je delo skoraj povsem zastalo, kar pa je sprem-ljajoč in ruzumljiv pojuv takšne dejuvnosti kot je naša. Prav sedaj ob jubileju pa smo veseli, du je gledališče doseglo visoko kako-vostno raven, da smo dobili precej novih članov. kar smo si vseskozi želeli. V gledališču delu-je tudi lutkovna sekcija.« Zapisali smo že, da so velenj-ske gledališčnike v zadnjem času spoznali tudi gledalci izven obči-ne pa tudi v drugih republikah. Največji uspeh so dosegli letos spomladi v Škofji Loki na sreča-nju amaterskih gledaliških sku-pin Slovenije, kjer so jih med drugim tuđi določili, da bodo predstavili našo Ijubiteljsko de-javnost na mednurodnem festi-valu v Kutowicuh. »Z velenjskimi igralci sem se spoznul že pred 7 leti,« je začel pripovedovati Bogomir Veras, »ko sem prvič režiral za njih. To je bilo delo Veliki testament. Res je bilo včasih težko tako za igralce kot zame, toda vselej smo vedeli. kaj hočemo. Prav,za-to smo se tudi vedno ujeli in o gledališčnikih. njihovem delu se lahko tzruztm zelo, zelo pohval-no. Resnično so si nabrali veliko izkušenj. Če teh ne bi imeli, se prav gotovo ne bi lotili tako težkega dela, kot je Zgodba o živalskem vrtu. Moram pa reči, da seveda izkušenj ni nikoli dovolj, znanja nikoli preveč.« Bogato in plodno je bilo 20-letno obdobje Amaterskega gle-dališča Velenje. In ko razpreda-mo misli o njihovem delu, je treba seveda povedati, na to so nas posebej opozorili naši sogo-vorniki, da so v teh 20 letih Z zadnje premiere veliko prostega časa, del sebe za gledališče dali tudi drugi. Tu je treba posebej omeniti Jožeta in Murijo Kolar, ki sta ves čas v gledališču, enako Jože Kotnik. znova se je vrnila Majda Gaber-šek. Kaže da bo to storila tudi Cveta Koprivnikar, tu so sedaj novi mladi igralci. potem ostali sodelavct, brez katerth predstave ni mogoče izvesti, ki se na odru ne vidijo, imajo pa za njih veliko dela. To so člani gledališča, ki skrbijo za tehnični del. Omenimo naj Antona Mravljaka in Marja-na Mastnaka. Skratka, za njimi je zelo uspeš-nih 20 let. zadnja predstava in novi člani, pa gotovo najbolje jamčijo, da bodo gledališčniki enako uspešno zakorakali tudi v tretje desetletje. S. Vovk KuUurni center Ivan Napotnik Novoletne prireditve V petek in soboti, 17. in 18. decembra, obakrat ob 19.30, bo v Cerkvi Sv. Martina v Titovem Velenju (Šmartno) koncert SLOVENSKEGA OF.TETA in organista HU-BERTA BERGANTA. Na sporedu bodo renesančne, baročne. pravoslavne, litur-gične in črnske duhovne pesmi ter skladbe za orgle solo in orgle s petjem. Vstop-nina 150 dinarjev, za šolsko mladino lOOdinarjev. Vstop-nice bodo prodajali od pone-deljka, 13. decembra-dalje. Za vsak koncert bo zagoto-vljenih 300 sedežev. V četrtek. 23. decembra, ob 18.00 bodo v razstavnih pro-storih knjižnice v Titovcm Velenju. odprli RAZSTAVO OTROSKIH RISB na temo pravljic, ki jih otroci najrajši berejo in upodabljajo. Ob odprtju razstave bo kulturni program ob novoletni jelki. Razštava bo odprta do 6. januarja 1983, vsak dan od 9. do 18.00 ure, v soboto do 13. ure. V ponedeljek, 3. januarja 1983, ob 10.30. bo v domu kulture v Titovem Velenju matinejski NOVOLETNI KONCERT Rudarske godbe Velenje, ki se bo predstavila z izborom vedrih melodij. Diri-gent bo Ivan Marin. Vstopnice po 50 dinarjev bodo prodajali od 27. decem-bra i 982 dalje in eno uro pred koncertom. Radi ba vam še povedali Vse informacije o prireditvah po tel. 850 265. Rezervacij vstopnic ial ne mor?mo sprejemati. V domu kulture v Titovem Vele-nju je ob vseh prireditvah odprt bistro, ki ga lahko obiščete pred prireditvijo ali v času odmora. Na velenjskem gradu je odprto gostišče,,Grajski hram", primerno tudi za manjše skupine (30 oseb), kjer boste solidno postreženi. Gostišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 19. ure. Tel. 851 231.' Za organizirane skupine je mo-ien obisk muzejskih zbirk na ve-lenjskem gradu tudi v zimskem ča-su. Kličite po telefonu 850 314. Knjiinica v Titovem Velenju, oddelek za odrasle in za mladino, je odprta vsak delovni dan od !/. uc 18. ure, v soboto do 13. ure. KnjiZnica v Soštanju je odprta v ponedeljek in sredo od 13. do 18. ure, v pelek od 10. do 13. ure. Knjižnica v Smartnem ob Paki je odprta vsak četrtek od 12. do 16. ure. Vsako sredo ob 16. uri so v knjižnici v Titovem Velenju ure pravljic za otroke v starosti 5, 6 in 7 let. Muzej XIV. divizije na Graški gori je odprt tudi pozimi. Ključi so pri Milki Dolar, Plešivec 60, približno 300 m pred prihodom do muzeja. Muzej „kapitulacije 1945" v To-polšici varn odpre Julka Leskovec, Topolšica 66 (prva hiša — desno, pred hišo, na kateri je spominska plošča). Titovo Velenje Nastop APZ Branko Krsmanovič V petek. 10. decembra. ob 19.30 bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert Akademskega pevskega zbo-ra BRANKO KRSMANO-VIĆ iz BeOgrada. Zbor deluje od osvoboditve dalje in je eden najboljših amaterskih zborov v Jugoslaviji. ki je ponesel jugoslovansko pesem v vse dežele sveta. Zbor je po smrti dirigenta Bogdana Ba-bića prevzela Darinka Matić. profesorica na beograjski glasbeni akademiji. ki bo tudi dirigirala v Titovem Velenju. Zbor steje osemdeset čla-nov T-z vrsl študentov. ki študirajo na beograjskih uni-ver/ah. Član zbo-ra je lahko samo tisti. ki pred strokovno komisijo dokaže, da ima dober glas in posluh za petje. Zbor se oditkuje po tempera-mentnem in ubranem petju ler posebni zvočnosti in barvi mladih glaso-v. Posebne zvo-čne učinke doseže zbor ob sodelovanju z instrumental-^ nim ansamblo'm. Vštopnice za koncert pro-dajajo v knjižnici v Titovem Velenju. od 9. do 15. ure ter cno uro pred koncertom. Šolska mladina ima 50% popust. Istega dnc bosta šc dva koncerta v okvtru Glasbene mladinc Velenje. in sicer ob 10.30 na osnovni šoli Miha Piniar loledo in ob 12.00 v domu kultuic \ Šoštanju. ■ -'3 Koncert v Bjelovarju \\ NO.I \ Bihaću. Gledalci v dv.iuant tamkaj.šnjega društ-vcncga doma so /. navduše-njem po/.dravili nastop ve-lcnjskih godbcnikov. ki so za ogrcvanjc /aigrali Koračnico rudarjcv. obcnem pajim tudi ćcstitali /.a i/rcdnc uspehe na svetovnem prvenstvu pihal-nih orkesinn na Nizozem-skcm. \ piihodnjem letu bodo bjclovarski godbeniki vrnili obisk Velenjćanom. Clani velenjske rudarske godbc so se /. veseljem *J/.\ a-1. vabilu Mestnega pihalnega orkolra i/, Bjelovarja in na-siopili v cclovećcrnem kon-ccrtu. ki gajc gostitelj organi-/iia! \ poćasiitev l. zasedanja ANKETA' 8. stran ★ n«3S CSS MLADI DOPISNIKI __Titovo Velenje ★ 9. decembra 1982 na odru so nas Zobozdravnik Ah, ta zobozdravnik! Vsi ga še predobro poznamo, saj nam ruva in popravlja naše drago-cetie zobe. Kadar so zares potrebni usmiljenja, se lepo oblcčemo, odidemo v čakal-nico in čakamo, da se jih usmili še naš zobozdravnik. Naj vam povem, kako sem se jaz odpravila v to „mučilni-co". Bilo je neko lepo nedeljo. Sonce je sijalo kot za stavo, mene pa je lepo bolel zob. Mi-slila sem si, da bo hitro minilo, vendar daleč od tega. Zavezala scm si ruto čez glavo in hodila iz sobe v kuhinjo in nazaj. l/gledala sem kot poraženi boksar, ki mu je nasprotnik /lomil čeljust in zbil nekaj zob. Oče me je nekaj časa gledal, potem pa si je očala pomaknil na nos in začel s svoio pridigo: ,,Punca, da se mi takoj jutri naslikaš pri /obozdravniku. Drugače bo padalo!" Kaj pa sem mogla drugega. Drtigi dan sem lepo odšla v ambulanto in čakala. Sestra me je kmalu poklicala in mo-rala scm se usesti na zoboz-dravniški mučilni stol. Ampak kaj tol Zdaj se je šele začelo! Prišcl je zobozdravnik s svojim orodjem in začel kot delavec v rudniku vrtati po mojem ubo-gcm zobu. Ko je bilo tega ko-nec, mi je začel zob plombira-ti. Nato mi je naročil, da mo-ram priti najmanj še desetkrat. ,,Samo, da sem se ga za danes rešila, drugič bo že lažje," sem si govorila in odbrzela domov kot ekspresni vlak ter začela vsakomur razlagati svoje mučeniško trpljenje. Marjana Jazbinšek, 8. b OŠ K. D. Kajuh Prebarvali so razred Praznične dni je vsakdo preživel po svoje. Nekateri so se odpravili na izlete, drugi spet na obiske k sorodnikom, za ne-katere pa so bili ti dnevi delovni. Tako tudi za učence 3. a razreda gimnazije. ki so se odločili, da bodo v teh dneh prebarvali svoj razred. Svet šole jim je priskrbel barvo, sami pa so opravili vsa pleskarska dela. Pretekli petek so prvič prijeli za čopiče in prcbarvali dve steni, v soboto dopoldan pa še preostali dve. Poooldan so iim na nomoč nriskpčjli še ostali 7las.ti. tisti ki iirn oarvanie nc gre naibolje ođ rok tn skupai očistih še razred. Pogled nanj je sedaj prav prijeten. Stro.ški harvanja so resnično majhni, saj jih je vseskupaj veljalo le tri tisoč dinarjev. Gotovo bi bili mnogo večii. če bi to delo opravili poklicni pleskarji. Aleš Ojsteršek Postali so Nedeljsko kosilo Bilo je pred leti, ko sem bila i še majhna. Takrat je moj oče !kupi! ekonom lonec. Naslednjo nedeljo smo ga preiz.kusili. Zanimalo nas je, l kako se bo ta reč obnesla. Kuhati smo dali goveje meso. Komaj smo čakali, da jc bilo meso kuhano, že smo dali v juho rezance. Čez nekaj minut smo lonec odstranili. Oče ni mogcl dočakati, da bi vnkum v loncu popustil. Takoj je odprl lonec na silo in rezanci so se znašli na stropu kot kapnik v obliki špagctov. Bilo jih je vse-povsod, le v loncu nič. Tako smo ostali brc/ kosila, polcg tcga pa se je naše čišče-njc zavleklo do po/.nega popoldneva. Darinka Kompan, 7. b, OŠ K. D. Kajuh starši spet na-vdušeno po-zdravili in nam ploskali. Starej-ši pionirji pa so nam izroćili če-pico. rutico in značko. Bilo je iepo. Nato pa smo za predsedni-kom pionirske organizacije po-navljali pionirsko zaobljubo. Ce-stituli so nam tovarišica ravnate-Ijica. naše tovarišice in predstav-niki krajevne skupnosti. Zatem pa smo bili še pogoščeni. dobili pa smo še svojo sliko. knjigo in pionirsko i/kaznico. Sedaj mora-mo biti dobri učenci. suj smo dali čustno pionirsko besedo. ki pu jc nc smemci prelomiti.« M. Z Štiri desetletja moje svobodne domovine Jugoslavija je bila med tistimi, ki jo je zasužnjil fašizem. V štirih letih so vsi jugoslovanski narodi živeli v upanju da bo po vojni vse lepše in boljše. To se je tudi zgodilo. Toda le zato, ker so vsi jugoslo-vanski narodi nastopili kot en narod, z istimi cilji. Počasi, toda vztrajno smo gradili novo Jugosla-vijo in razvijali bratstvo ter enotnost med narodi. Večkrat smo stali pred mnogimi težkimi nereše-nimi vprašanji! Jugoslavija je bila po-budnik neuvrščenosti. Septembra 1961 je bila v Beogradu prva konferen-ca. Tovariš Tito je bil njen idejni voditelj, na šesti konferenci neuvrščenosti v Havani pa je dobil kot zaslužen voditelj in kot predsednik, ki se dosledno zavzema za mir. edinstve- no priznanje, postal je državljan sveta. Neuvršče-no gibanje pridobiva iz leta v leto več privržencev, sedaj je že okoli stoštiride-set držav — članic. Jugoslavija mora pri-dobljen ugled znati ohra-niti. Stevilni zaslužni vodi-telji iz NOB in po njej so nas že zapustili. na veliko žalost vseh nas tudi tovariš Tito. Toda njihovo delo ostaja. V zadnjih letih je Jugo-slavija v resnih gospodar-skih težavah, ki so zajele skoraj ves svet. Sedaj ko nam primanjkuje dobrin in ko so vse naše misli uperjene v tzvoz, moramo dokazati. da smo sposobni premagati krizo! To je velik dolg sedanje genera-cije prejšnjim in prihod-njim generacijam. Jože Stropnik, 8. a OŠ K. D. Kajuh Šoštanj Gobe in še kaj S prijatelji smo se zmenili, da gremo nabirat gobe. V so- UIJLU MIIU sc Z.uiail picu gU£- dom. Odšli smo V gozd. Hodimo in hodimo, vendar nikjer gob. Nenadoma pa se zadereta, zavpije oni: „Goba, goba, go-ba!" Ta je našel gobo, oni jo je našel, samo jaz ostanem praznih rok. Ko smo se spet zbrali in od-šli po gozdni poti, sem bil prvi v vrsti in sem se tudi prvi za-drl, ko sem zagledal velikega lcpega jurčka, kako se mi porogljivo reži. Medtem so prišli tudi moji prijatelji. Vsi skupaj smo jurišali na ubogega jurčka. Pri jurčku pa se je za-čel prepir. Moj je, moj je, smo se drii. Vse dokier nismo zasli- šali cviljenja. Ker cviljenje ni in ni Drenehalo. nas ie zaskr-belo. Stekii smo tn zagiedaii prijatelja, kako stoji na osjem gnczdu in maha z rokami kot kakšen boksar. Toda kljub vscmu se ose niso prestrašile. Le z večjo vnemo so preizku- šale svoja žela. Ose so se mi zdele kot kakšni strelci, ki va- dijo na tarči. Toda na žalost je bil tarča moj ubogi prijatelj. Mi pa seveda nismo pustili prijatelje v sovražnikovih ro- kah. Z vso vnemo smo napadli ose. Nekaj časa je šc plesal indijanski ples dežja. Ko pa so bolečine malo prenehale, jo je ucvrl domov kot raketa. Boris Hudales, 7. b OŠ K. D. Kajuh Konovo Tudi v krajevni skupnosti Konovo je bila ob dnevu re-publike krajša proslava, na kateri so pionirji sprejeli v svoje vrste nove člane. V kulturnem programu so sodelovali tamburaši in mla-dinci Konovega ter malčki tainkajšnjega vrtca, ki so pre-napolnjeno dvorano doma krajanov resnično navdušili. Po končani proslavi, pri-pravila sta jo krajevna konfe-renca SZDL in društvo prija-leljev mladine Konovo. so si udcle/cnci ogledali še diapo-zitive o NOB. z. s. Prvi športni dan V ponedeljek smo v jutranji meglici krenili na nogometno igri-šče, kjer je naša šola priredila športni dan. Vse je bilo priprav-ljeno za nas, kot za velike tek-movalce. Mene so določili za skok v višino. Skočil sem 105 cm. Zelo sem bil zadovoljen s svojim uspe-hom, saj sem prvič skakal. Nato smo gledali tekmovanje naših učencev in navijali zanje. Ponosen sem bil nanje, saj jaz nisem tako urnih nog kot oni. Kar švignili so mimo mene, ko je tovariš dal znak za start. Dosegli so solidne rezulta-te. Nato smo se vračali na naše tri-bune, kjer so nas čakale kar preveč pomečkane obleke. Hitro smo jih oblekli in disciplinirano, kot smo vajeni, odšli domov. ker sem prvič preizkusii tudi svojo moč. Bojan Pavšek 5. a razred OS Gustava Siliha piomrji l čenci pr\iii ra/.redov so bili ob dncMt republike sprejcti v pionirsko orguni/ucijo. Sprejemi mi bili nu vsch šolah /elo sloves-iii. I'oscbej ponosni pu so bili nujmlajši pionirji. ki so lakole pi ipn\ cdo\ ali: pwvyali 1' iia sprejcm. siiio \ šoli vcliko govori-li o nuši domovini. ki je lepa in o l itu. ki nam je skupuj s partizani pribt>ril svobodo in je bil naš \, c I i k i \ i >d i i c 11 <• ^ ^ dun /ai'cs lcp. Poleg čepice! ruticc in kapice smo v spomin dobili itidi lcpcga plišastega mcdvcdku. Sprcjcm v pionirsko orguni/ucijo nii bo ostal vcdno v s|itiminu.<' ^^^PP^H »Sturejši pio-^HfepVJ^B nirji so nas ob sprcjcmu v pio-nirsko organi-^BL^jj^H zucijo poleg te-I ga. da so num B-pnpravili lcp kulturni pro-gram. /clo lcpo pogostili. Dobili smo scndvič. sok in torto. Tudi mi smo se za to priložnost nuučili zelo lepo pesmico o domovini.« -------- JULIJA BAJDE: »Dan. ko srno bili sprejeti v pio-nirsko orguni-zacijo je bil ze-lo slovesen. Učenci prvih razredov smo -------- lahko sedeli v prvi vrsti. Bili smo gostje. Poslu-šali smo kultumi program. ki je bil zanimiv. najstovesnejši trenu-tek pa je nastopil. ko smo izrekli pionirsko zaobljubo. Med dru-gim smo obljubili. du bomo Ijubili svojo domovino. da bomo dobri učenci. da bomo pošteni in iskreni. Pionir pa mora biti tudi iznajdljiv in si v življenju včasih tudi sam pomagati.« -- NATAŠA SKAZA: »Sprejem v pionirsko orga- ni/uriin jp hil za nas zelo slo-vesen. Zbrali smo se v razre-du in nestrpno čakali. kdaj bo-mo lahko slopili v avlo, kjer so se zbrali pionirji. ki so pripravljali kulturni program. prišli pa so tudi naši starši. ki so želeli prisostvovati našemu sprejemu v pionirsko organizacijo. Ko smo stopili v dvorano so nas prisotni navdušeno pozdravili in zaplo-skali. Bili smo zelo ponosni. Posedli smo v prve vrste in z zanimanjem prisluhnili kulturne-mu programu. Najbolj veseli pa smo bili. ko nas je predsednik našega pionirskega odreda pova-bil na oder.« BARBARA VOGRUNEC: •>Ko smo stali Nadvsc slovesno je bilo zadnji teden novembra na vseh osnovnih šolah, kjer so sprejeli v pionirsko organizaeijo učence prvih razredov. Svečano so obljuhili, da bodo pridni učenci, dobri tovariši in da •- hodo Ijuhiii svojo domovino. kuiiiiMju /u šport in rekreacijo v krajevni skupnosti Škale—Hrastovec je gotovo nted najbolj tlclmnimi v Šalcški dolini. To jesen so marljivi člani začeli delati tudi športno igrišče \ biižini uasiKkega doma \ Škalah. S prostovoljnim delom so se izkazali tudi mladi. 9. decembra 1982 * Titovo Velenje ZANIMIVOSTI nas cas*stran9 Zdravstveni center Velenje — referatzazdravstveno vzgojo Kako preprečujemo zobno gnilobo Zobna gniloba je najbrž razšir-jena bolezen našega časa. Zdra-vljenje zobne gnilobe in njenih posledic gre v razkorak s finanč-nimi kakor tudi kadrovskimi možnostmi ne samo pri nas. ampak tudi v visoko razvitih državah. Zato je toliko pomemb-nejše. da sistematično in vsemi možnimi ukrepi preprečujemo zobno gnilobo. To naj bo dolž-nost slehernega posameznika. kakor tudi družbe kot celote. Glede na čas. ko izvajamo zaščitne ukrepe. ločimo predpo-rodno (prenatalno) in poporod-no (postnatalno) zaščito zob. Glede na način izvajanja ločimo kolektivno in individualno zašči-to zob. Predporodno zaščito zob izva-jamo med nosečnostjo in zaščiti hkrati z otrokom tudi mater. Začnemo jo izvajati v 6. tednu nosečnosti. ko se pri plodu izobli-kuje zobna letvica, ki je zasnova za zametke mlečnih zob. Noseč-nica mora v tem času uživati protektivno hrano, to je hrano, ki vsebuje dovolj beljakovin, mine-ralov in vitaminov, potrebnih njenemu organizmu in tudi raz-vijajočemu se otroku. Na dan naj popije 1 — 1.51 mleka. S tem zagotovi potrebno količino kalci-ja in fosfoija za dobro poapnitev zob. Zametki mlečnib zob začno poapnevati že v 4. mesecu noseč-nosti in v celoti poapnijo do konca nosečnosti. Zelo pomembno je. da uživa nosečnica od 3. meseca naprej tudi fluor tablete 11 mg ma đan). Ko zobje poapnevajjo. sc fluor vgradi v zobno 4lctiin>> in jih nanedi odpornejše proti zobni gnilobi. Del fluoija se izloči s slino v usta nosečnkre in prek zob se naredi lanka varovaHna plast. iz katere fluor deloina prehaja tudi v njene zobe, Raztopljeni fluor v slim preprečuje razvoj bakterij in delovanje nekaterih encimov. ki razgrajujjejo ogljjiko-ve hidrate. tako ftaor ne koristi samo zobern razvijajočega se otroka. ampak korisli tudi mate-rinim zobetn. Zdravje zolb vpliva tudi na splošno zdravje nosečni-ce. zato mora v tem ča&a obiskatš zobozdravnika. da jji pozdravi vse načete zobe in obolela obzob-na tkiva. Poporodna zaščilia zob se za-čne z rojstvom otroka «n traja toliko časa. dokler ima človek še kakšen zob v ustih. V začetku, ee mati doji. le-la poleka preko matere in so zaščilnč tikrepi namenjeni še obema. Otrok dobi z materinim mlekom vse elemen-te. polrebne za telesmi razvoj in razvoj zob. Maii mora uživati z beljakovinami bogato hrano. mnogo zelenjave in sadja, dnev-no 1—1.51 mleka in 1 mg fluora. Fluor. ki ga otrok dobiva z materinim mlekom. vpliva že na odpornost stalnih zofo. ki začnejo poapnevali po rojslvu. razen prvih stalnih kočnikov. ki delno poapnijo že v času nosečnosti. Poleg tega so v materinem mleku snovi. ki preprečujejo vsaj v prvih mesecih nastanek nekate-rih bolezni. Dojenje je velikega pomena za razvoj celotnega žvekalnega apa-rata. Otrok se rodi z nazaj po-maknjeno spodnjo čeljustjo. Do-jenje pomeni dražljaj za razvoj čeljusti in pripomore k pravil-nem razmeiju med zgorno in spodnjo čeljudstjo. S prenehanjem dojenja, kar se žal vse prehitro zgodi, se začne porodna zaščita otroka proti zobni gnilobi v pravem pomenu. Sedaj otroku z zadostno količino mleka in postopnim dodajanjem druge hrane zagotovimo potreb-ne snovi za razvoj organizma in zob. predvsem stalnih. ki se v tej dobi razvijajo. V mleku se mu enkrat dnevno zdrobi tableta, ki vsebuje fluor (fluonatril 0.25 mg). ta se sedaj vgrajuje v sklenino stalnih zob. Usta dojenčka ne potrebujejo posebne nege in pretirana skrb je navadno škodljiva. Rani se než-na sluznica in posebno na trdem nebu, lahko pa tudi na drugih mestih. nastanejo razjede, ki jih imenujemo Bednar-jeve afte. Brezzoba usta otroka lahko izpi-ramo s kamiličnim čajem ali jih obrišemo z vato ovito palčico. namočeno v kamilični čaj ali vodo. Ko so izrasli sekalci, jih čistimo z vatnim svaljkom, na-tnočenim v nesladkani kamilični čaj ali vodo. Ko zraste prvi mlečni kočnik in dojenček biolo-ško ni več dojenček, je treba začeti čiščenje zob z zobno ščetko in pasto. Zobna ščetka naj bo majhna in pravilno oblikovana. ščetine naj bodo mehke, da ne poškodujejo nežne sluznice v otrokovih ustih. Zobna pasta naj ne bo pekoča in če jo otrok odklanja, uporabljamo samo vo-do. saj z uporabo pravilne tehni-ke čiščenja dosežemo enak uči-nek. Zobe čistimo trikrat dnevno, predvsem pa zjutraj in zvečer. Z izrastom mlečnih zob preha-ja otrok postopoma od uživanja tekoče in kašaste na tršo ;irano. Z uživanjem primerno trde hrane si krepi žvekalni aparat, hkrati pride tudi do fiziološkega ali samočiščenja zob. ki zmanjšuje možnost za nastanek zobne gni-lobe. Otrok naj čimmanjkrat dnevno dobi sladkano hrano in pijače. Otrokom. ki jim matere večkrat dnevno namakajo dudo v sladkor. med ali sok. pogosto propadejo sekalci že nekaj mese-cev po izrasti. Vsi ti ukrepi v tej dobi so pomembni za preprečevanje zob-ne gnilobe na že prisotnih mleč-nih zobeh in imajo pomembno vlogo za njihovo ohranitev do normalnega izpada. kakor tudi za pravilno poapnitev še ne izraslih stalnih zob. S pravilno prehrano, ustno higieno in uživanjem fluorovih tablet preprečujemo zobno gnilo- Male vokalne skupine Vokalni septet Rožmarin V Nadgorici so začeli otga-nizirano peti leta 1979. in sicer v okviru tamkajšnjega gasilskega društva. Ker ni bilo dovolj pevcev za zbor. so ljubitelji lepe slovenske pes-mi ustanovili septet. ki je začel prepevati na priredi-tvah v domačem kraju. Kma-lu pa so se pevci. ki jih vodi Janez Nastran. opogumili in bo ludi v času menjalnega in stalnega zobovja. pa tudi kasneje pri odraslih. (Dalje prihodnjič) dr. Anica Pistotnik. spec. za zobne in ustne bolezni Knjižnica Pesje Knjige brez bralcev Pravimo, da je knjiga naša prijateljica. Ljubitelji branja si s knjigo krajšajo doige zimske veče-re, po njih pa radi segajo tudi šolarji. Knjige so danes zelo drage in si jih marsikdo težko privošči. Mnogo laže je seveda stopiti v bližnjo knjižnico in si z bogato založenih polie izbrati željeno knjigo. To žal ne velja za krajane Pesja, čeprav imajo knjižnico z osemsto knjigami. Knjižnica je zaprta in knjige zaman čakajo na bralce. Posežimo najprej nekoliko nazaj v zgodovino knjižničarstva v tem kraju, ki sega še v predvojno obdobje in ima torej bogato izro-čilo. Knjižnico so znova odprli ta-koj po vojni. Zbrali so približno 200 knjig, ki so bile shranjene pri krajanih in so se nekatere tudi zgubile. Na predlog Marije Zorže-ve so knjižnico uredili v domu. V tem času so ustanovli tudi delav-sko-prosvetno društvo Svoboda, ki je prevzek) pokroviteljstvo nad knjižnico. Ves denar, ki ga je Svoboda prislužila s svojo dejav-nostjo so namenili za nakup knjig, ki so jih posojali enkrat na teden. Knjige so fcupovafi po starinamah. saj so bile lako znatno cemejjše kot v knjigarnah. Stevilo knjjig se je tako v letu dni pavzpdo na 330. Leta 1966 je ddio knjižničaija prevzel Anton Pedlnak, ki je knji-gam posvetnf Sc posebno pozor-nost. Zgledno je uaredil kairtoteko, število knjig pa je narasfo na 812. Knjižnico je vodi® brc/piačno vse do leta 1975. ko so jo timfi zaprli. Eden izmed vzrokov zato je bil tudi, da so knjige večinoma že pre-brali, novih pa ni Mo. Čeprav si je Anton Rednak roočmoi piizadeval. da bi knjižnico pvikljuoli matični knjižnid k Vefcnjp in bi s tem pridobili možnosl izmemjjave knjig, zamisel ni rodila sadav. Poudariti velja, da ludi prosaori liso iz-polnjevali (Knoniiji pogojev. Kljub lemu. da je obonska kultur-na skupnost naineniilla oekaj de-narja za knjižnko mlaidiiio in čla-ni Svobode pa so oprziiE piecej prostovoljnega deSa. je ostalo le pri tem, da je knjižnka Se vedno zaprta. Dom v kaierem imajo svoje proslore drušlvo upokojen-cev, krajevna shipmst, družheno-politične organizacije, Svoboda in društvo prijateljev mladine nima uslreznega ogrevanja. Zato je tudi knjižnica mrzla in za bralce, ki jih v tem kraju ne manjka, neprivla-čna. Da je zanimanje za dobro knjigo res veliko, pove tudi poda-lek, da je 37 krajanov letos postalo nov član Prešernove družbe, katere zaslopnka je Marija Zorž. Tudi tako marsikaten bralec pri do kakovostne in poceni knjige. Čc se vrnemo k osnovnemu problemu ugotovimo, da ni tako hud, da ga z nekaj dobre in spoštovanja do knjig ne bi zmogli rešiti. Nerazumljivo je namreč, da je prav neustrezen, oziroma neogrevan prostor edini vzrok, da knjige ne najdejo poti do bralcev. Prepričani smo, da bi se v Pesju zancsljivo lahko našel primeren prosior. Zabo bo novo vodstvo krajevne skupnosti, zlasti pa Svo-boda morali poskrbeti, da knji-žnica v Pesiem ne bo samevala, knjiga pa nedotaknjene ležale na policah. Predvsem v sedanjem čas ne, ko vedno znova ugotavljamo, da premalo beremo. B. Mugerle Preskrba v občini Velenje Končno konferenca svetov potrošnikov Že pred dvema letoma so na občinski konferenci SZDL Vele-nje razmišljali o tem. da bi ustanovili občinsko konferenco svctov potrošnikov. Zamisli niso urcsničili predvsem zato. ker potrebe po njej niso čutili občani — potrošniki. pa tudi sveti po-trošnikov ne. Ker ni bilo dovolj zanimanja. pa tudi problemi pri preskrbi niso bili tolikšni kot danes. so konferenco ustanovili šele-23. novembra. Ictos. Razumljivo je. da se je potreba po ustanovitvi konference poka-zala prav v sedanjem času. ko se težave na področju preskrbe močno stopnjujejo. Največ razu-mevanja so pokazali prav tisti potrošniški sveti. ki že dalj časa kalivno delujejo. Poudariti velja. da v občini s 26 krajevnimi skupnostmi deluje samo enajst potrošniških svetov. To seveda pomeni. da se ponekod še ne zavedajo kako potrebni so orga-nizirani sveti potrošnikov, ki bi lahko zadovoljevali želje in po-trebe vseh krajanov. Prav zato bo ena najpomemb-nejših nalog nove konference Fotografirajmo (21) Posneti s TV ekrana Najbrž vas je že kdaj zamikalo, da bi posneli kakšen zanimiv prizor. dogodek ali obraz s televi-zijskega ekrana. Brez ustreznih napotkov pa vam slike niso dale zadovoljivih rezultatov. Pa ven-darle je to zelo enostavno. Prvo kar potrebujete je kakrš-nokoli stojalo, ki ga morate postaviti tako, da bo objektiv foioaparata usmeijen točno proti središču ekrana. Z enookim re-fleksnim aparatom to ne bo težko. Pri enostavnejših modelih fotoaparatov, pri katerih motiva ne opazujete skozi objektiv, pa se bo pojavil problem paralakse. Upoštevati morate, da zaradi bližine na posnetku ne bo v celoti zajet fnotiv, ki ste ga videli v iskalu. Paziti morate tudi, da se fotoa-parat med snemanjem ne bo premaknil. zato je najbolje, da uporabite žični sprožilec. Če želite izkoristiti celotno velikost 35 milimetrskega negativa. po-tem vam bo najpogosteje zado-ščal že standardni objektiv. Ka-dar pa nameravate posnetek narediti s televizoija. ki ima majhen ekran, boste potrebovali objektiv za makro posnetke. V sobi morate ugasniti vsa svetila, saj drugače lahko pride do nepotrebnih refleksov. Sliko na ckranu naslavite u najvcčjo možno osvetljenost (ne smejjo pa se izgubljati detajli) ter na maksi malno zasičenost barv. vendar pazite. da kontrasti ne bodo preveliki. Pri osvcthlvi jje najjpomemb-nejši čas. Momda bo zadostovala že ena peinajjstinka sekunde. prav golovo pa ne bo napake. če boste vzeli eno csmimko sekunde. Če bi vzeli krajjši čas. bi se vam zaradi naslajanja slike na ekra nu. naredili pasovi prejjSnjjega in novega posnetka in bi tako dobili popolnoma neustrezen rezuIiaL Težave lahko nastanqjo tudi. če se zaklop premika v nasprolni smeri kot elektronski smop na TV ekranu. Fotoaparati z vgrajenim svet-lomerom. bodo prav gotovo olajšali delo. pri tem pa morate vedeti da so tisti s CDS celtcami preobčutljivi na rdečo barvo in zato morale takrat. kadar je ta prevladujoča na ekranu. odpreii zaslonko za potimiai več. Odprti-na zaslonke foo raziična. odvsna pač od sprejeimirika in sike. ki bo v tistem trentifku na ekranu. vendar pa foo pri eni nanmti sekunde in. 21 DIN filmu zastes-ka približno f/4. pri 27 DIN fllmu pa f/8. Ustrezne rezultate boste seveda dobili predvsem z lastnimi poizkusi. Pri fotografira-nju pazite, da boste zaradi dolge- ga osvetlitvenega času, ujeli tre-nutke mirovanja, saj bo gibanje dalo le zabrisane podobe. BORIS ZAKOŠEK ustanoviti svele potrošnikov pov-sod. kjer jih še nimajo in poživiti delo tistih. ki so doslej slabo delali. Na ustanovni seji konfe-rence svetov potrošnikov so ob-ravnavali tudi osnutek delovnega programa in ga poslali v javno razpravo. ki naj bi ga dopolnila. Med ostale pomembnejše naloge konference sodijo usklajevanje med potrošniki in proizvajalci. sklepanje samoupravnih spora-zumov med konferenco ler trgo-vino in storitvenimi delovnimi organizacijami. Zelo pomembno je tudi področje vzgoje in infor-miranja potrošnikov. zlasti pa Članov svetov. konference in njenih organov. Posebno pozor-nost bodo namenili spremljanju spodbud. ukrepov in drugih predpisov. ki urejajo življenjsko pomembna vprašanja v preskrbi. Na koncu naj zapišemo še. da konferenco. katere predsednik je Anton Golob, sestavljajo delegati vseh svetov potrošnikov in član občinske konference SZDL. Predsednik izvršilnega odbora je Bruno Trebičnšk, poleg tega pa moupravno sporazumevanje in informiranje. B. Mugerie se podali na prva gostovanja tudi v druge kraje. Sicer so prepevali že našim rojakom v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, nastopili pa so tudi na lanskoletnem sreča-nju malih vokalnih skupin v Titovem Velenju. Letošnji nastop na 7. srečanju malih vokalnih skupin Slovenije v-Titovem Velenju 22. oktobra je bila torej druga predstavi-tev vokalnega septeta Rož-marin iz Nadgorice poslušal-cem iz Šaleške doline. DPM Pesje Pester program za novo leto Društvo prijateljev mladine Pesje je med najaktivnejšimi društvi v tem kraju. O tem pričajo tudi številne akcije in najrazličnejši programi. ki jih pripravljajo za najmlajše tega kraja. Pretekli teden so povabili učence. ki so ob prazniku repu-blike postali pionirji, v prostore krajevne skupnosti. Pokazali so jim krajši film, spregovorili nekaj besed o delu krajevne skupnosti terdruštva prijateljev mladine.Ob tej priliki pa so jih tudi skromno obdarili. Tudi za praznovanje dedka Mraza se pri društvu prijateljev mladine v tem kraju skrbno pripravljajo. Načrtujejo pester program. v katerem ne bo manj-kalo poleg daril občinske zveze prijateljev mladine tudi lutkov-nih igric. Kot so nam povedali. bodo vseh 67 predšolskih otrok. kolikor jih je v tem kraju, skušali p,ai uajuuij i a/.n..)l.nil. B. M. Pomagamo vam vrtnariti Kaj delamo v decembru? Začenjajo se zimski meseci, ko vrtna opravila zastanejo. pa vendar bomo tudi v tem času. kadar ni prehladno še kaj postorili. V suhem vreme-nu nadaljujemo redčenje in pomlajevanje grmovnic. drevja in živih mej. Hkrati prirezujemo nekatere grmov-nice razen spomladi cvetočih. npr. majnico. forsitijo. dojci-jo. vajgelijo. Večje rane. ki nastanejo. premažemo s ce-pilno smolo ali kabisanom. Če zimzelenih rastlin ni-smo zalili prejšnji mesec. jim zdaj damo izdatno količino vode. Ob toplih dneh bomo nadalje čistili nasad trajnic. vendar pustimo okrasne trave pri miru. ker pridejo na vrsto šele spomladi. Čeje zapadlo veltko snega. obrežemo veje občutljivejših vrst drevnin. zlasti velja to za piramidalne oblike brina in use. kroglasto akacijo, ki je krhka in zelo dolgo zadržuje že osušeno listje, kar še pove-čuje nevarnost snegoloma. Če je zelenjava na vrtu, jo zaščitimo z mrežo ali s krpa-mi. ki smo jih namočili v silvacol K in obesili v njihovi bližini. To odganja divjad. Za zimski šopek poskrbi-mo že sedaj. Narežemo nekaj vejic forsitije. brezc, breskve, vrbe. ive ali lešnika in jih prenesemo v poltopel pro-stor. Na vejicah, ki jih damo v mlačno vodo, se hitro razvijejo cvetni popki. Sadno drevje, ki je izposta-vljeno divjadi, zaščitimo. ta-ko. da ga povijemo s slamo. koruzmčo. lesenimi letv'ami ali pleteno mrežo. Premaže-mo ga za apnenim beležem. ki uničuje lišaje, mah in alge ter varuje drevo pred zimsko sončno pripeko. * Iz planinstva Podelili priznanja in pohvale Konec meseca novembra je bila v prenovljenem planin-skem domu na Gori Oljki seja meddruštvenega odbora planinskih društev Savinjske. Pri ocenjevanju dela tovrstnih društev na tem območju so posebno pozornost vzbudile akcije planinskega društva iz Titovega Velenja. Udeleženci seje so ugotovili, da je to dru-štvo edino na tem področju, ki stalno organizira planinsko šolo. V teku je že trinajsta. Med predavatelji so danes tisti, ki so končali to šolo, opravili tečaj za mladinske vodnike in sedaj pridno pomagajo pri delu društva. Še največ zanimanja je pritegnila posebna oblika dela velenjskih Ijubiteljev naših go-ra — Potepanje po sredogorju. Pionirji-planinci se po oprav-ljeni Šaleški planinski poti odpravijo na izlete še na druge transverzale. Izletov ki so v šolskih počitnicah, se udeležijo pionirji in njihovi starši. Izku-šnje starejših planincev se tako najbolj prcnašajo na mladi rod. Za prizadevno delo v tem letu so velenjski člani planin-skega društva na tem srečanju prejeli vrsto priznanj in poh-val. Anica Podlesnik in Mag-da Žist sta prejeli zlasti častni znak Planinske zveze Slove-nije, Stane Lipnik, Mira Gol-čar, Roman Germadnik brona-stega, Siane Jamnikar pa je prejel zlati častni znak Planinske zveze Jugoslavije. Franc Ježovnik I KK SZDL Šoštanj Bolj odgovorno nalog Prcjšnji čclrlck jc bila v krajevni skupnosti Soštanj programska kontcrcnca krajcvne konfcrcnce S/DL. Sprcgovorili so o detu v prctcklcm obdobju. sprejeli naloge z;i prihodnjc Icto tcr ohravnavalt informacijo o potcku volitcv v sa-mottpra'.nc organc krajevne skup-nosti. Na scji so menili, da je bilo dclo krajcvnc konfcrcncc v prctek-lcm lctu /adovoljivo, ra/rešcne so bilc štcvilnc nalogc, nckaj vprašanj pa jc še ostalo ncdorečcnih. Tako mcd drugim šc niso zaživcli rajon-•-ki odhori, pri ra/nih političnih akcijah pa so funkcionarji čakali pt(thscin na nauvlila višjih foru-mo-.. bolj malo pa so ra/mišljali kaj lahko slorijo sami. Ugotovili So. da jc z zaostritvijo gospodar-^kih razmcr ptilitično dclovanjc, ki sc jc zadnjc časc zatckalo k načcl-Iiosti in pridigarstvu, /no\a dobilo v..-hino in tcžo. Prav zaostrenim gospodarskim r.i/incram jc prircjcn tudi plan na- uresmcevanje log krajcvnc konfcrcnce SZDL /a priltodnjc Iclo. Zaradi zmanjšanja linančnih srcdstcv /a nadaljnjo iz-gradnjo in ra/voj krajevnc skupno-sli. bo polrcbno /brani dcnar trošiti k.n najbolj sntolrno in to lc za ko-ristne naložbc. Povečati bo notrcb-no odgovornosi dclcgatov, na scstankih pa odpraviti načelne divkusije in kriti/crsivo. Socialistič-na /\e/a v kraju si bo pri/adc\ala za dvig varčevalne zavcsti občanov tcr usirc/nejšo prcskrbo. Prav tako bo dajala podporo in pobudo za ta/nc prosio\oljne delo\nc akcije, s:11 bo tako laže uresničiti zastavljc-nc ciljc. Zavzcmala sc bo ludi /a kai najbolj koristno i/rabo obdclovalnih po\ršin na kmečkih posesi\ih in za ra/voj vrtičkarstva. Poschna skrb pa bo namcnjena boljšcniu dclu krajanov v krajc\ ni kupnoMi in dclo\nih organi/aci-jali. dvigu dru/benopoliličnc zave-Mi ter krcdpilvi SL.O in DSZ. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE „VEGRAD" Prešernova 9 a TITOVO VELENJE OBJAVLJAMO POTREBO ZA VEČ DELAVCEV NA SEKTORJU LESNA ŠOŠTANJ — 2 KU žagarja — 4 KV mizarje — 1 KU sušilničar Pogoj: — končana pokltcna šola ustrezne smeri, najmanj eno leto delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas. Obvezno poskusno delo. Prošnje sprejema z dokazili v roku 15 dneh po objavi GIP VEGRAD Kadrovska služba Prešernova 9 63320 TITOVO VELENJE betonska garaža © hitro in enostavno do zanesljive zaščite vašega avta! Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga je 5,87 m, široka 2,74, visoka 2,40 m, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana v tovarni. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. Na mestu, kjer naj bi stala, jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripravi naročnik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik le še izdela tlak in lovilec maščob v garaži. vsestranska uporabnost Garažo MONO lahko uporabljamo za: — toplotno izolirane ali ne-izolirane varnostne garaže (posamezne, dvojne, trojne ali vrstne), — drvarnice, — manjša skladišča in — za druge pomožne zgraribe. r\. WSTRESWK industria gradbenega materiala p.o. dobruškavas 68275 Škocjan, telefon /068/85-230. /068/85-231 Trgovsko podjetje NAMA Ljubijana, TOZD Veleblagov-nica Titovo Velenje, Odbor za deiovna razmerja in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge ELEKTRIKARJA — za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola elektro smeri — 3 leta na podobnih delih in nalogah — izpit iz varstva pri delu — poskusno delo 2 meseca — delo v dveh izmenah Pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o iz-polnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba TOZD Vele-blagovmca NAMA Titovo Velenje, Saleška 21, 15 dni oo objavi. - ^ Udeleženci objave bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh do sprejemu sklepa o izbiri kandidata. K/NO REDNI KINO VELENJE ( 'ctrtck. 12. ob 18. in20uri OBI.ECENA ZA L'BIJANJE — anteiiški. triler. V gl_ vlogi: Michael ('liine l'ctck. 10. 12 ob 18. in 20uri V'ABA f amcri.ški: triler. me-lodrama. V gl. vlogi: Al Pacino. Sohota in ncdclja. II.. 12. 12. nb 18. iii 20 uri OK TAtiON — ameriški. ka-ralc. trilcr. V gl. vlogi: ('huck Norrts Ncdclja. 12. 12. ob 16. urt M l()( I PF.TER — domaći. mladinski. (OTROŠKA MATI M IAi Poncdcljek. in lorek. 13.. 14 12 ob 18. tn 20 uri Sl KS Z ZVEZDAMI — an-glcškt. crotska komcdija. V g|. \ lngi: Martin Bcrouz Srcda in ćetrtek. 15 . 16 12. \>b 18 m 20. uri VEI.IKA IGRA - ameriški. trilcr. V gl. vlirgi: Ma\ B. \\ illiam KINO IX)M KULTURE VELE-NJE ('ctrtck. 9. 12. ob 20. un VABA — ameriški. trtlcr. mclodrama. \ gl vlogi: AI. Pacino Ncdclja. 12. 12. ob 10 uri OIKOŠKA MATINFJA -NE JOČI PETER - domačL mladinski. Ponedeljek. 13 I2.ob20uri GLORIA — ameriška drama. V gl. vlogi: Gena Rowlands KINO ŠOŠTANJ Sobota. II . 12. ob 19.30 VABA — ameriški. trtler. melodrama. V gl. vlogi: Ai Paci-no Sobota. II. 12. ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA -NE JOČI PETER - domaći. niladinski Nedelja. 12. 12. ob 17.30 in 19.30 OBLEČENA ZA UBIJANJE — ameriški. trilcr. V gl. vlogi: Michael ("hine Ponedeljek. 13. 12. ob 19 30 OKTAGON - ameriški. ka-rate. triler. V gl. vlogi: Chuck Norris Sreda. 15. 12. ob 19.30 uri SF.KS Z ZVEZDAMI — an-gleški. erotska komcdija. V gl. vlogi: Martin Berouz KINO ŠMARTNO OB PAKI Pelek. 10. 12. ob 19. urt GLORIA — ameriška. drama. V gl. vlogi: Gena Rim lands Nedelja. 12. 12. ob 13.30 OTROŠKA MATINFJA — NE JOČI PETER — domači. mladinski. Torek. 14. 12. ob 19. uri OBLEČENA ZA LBIJANJE — ameri.ški. triler. V gl. vlogi: Michael Čliine FILMSKO GLE-DALIŠČE \ ponedeljck. 20. 12. bi morali v okviru filmskega gledališća predvajati film Tri-je bratje. Ker bo v teh dneh ta film predvajala Ijubljanska tclevizija smo ga umaknili s >poreda in ga bomo nadome-stili s filmom OGLEDALO. OGLEDALO — ruski. po-etićna pripoved. Režija: Andrei Tarkovski. Vloge: Marganta Terchova. I. Danilcev Eilm je ćudovito potovanje po spominu. Poema. v kateri se preteklost in sedanjost prclivata druga v drugo. biser o človeški intimi in zgodovin-skih dogodkih hkrati. Mož v filmu se spominja matere in žene. otroških let. doma in i/gubljcnega časa. Poizvedba uhćipskeKa strelskega odbora ■iMROZ* Titovo Vclenje. I'n rcorgani/aciji strelskih drti/in jc bili> ugotovljcno. da manjka sledećc sfrclno malo-k.ilihrsko orožjc: 1. MK PUSKA CRVENA ZAST.AVA Stevilka 49406 2. MK PUSKA ..BRNO II" Sie\ilka ' • 32956 Tc puške so bile v lasli in upi>rabi ra/padlih strelskih diu/in \ Sošlanju in Titovcm Veknju. Ker ic poscdo\anje ncprijavljcncga sirelnega oro-žia ..KAZNIVO DEJANJE", opo/aijamo sedanje „lastnike" na ne/aželene poslcdicc pose-dovanja orož.ia brez orožncga lisia. Provimo vsc, ki kaj vcdo o tem oro/ju, da takoj obvcsti-jo strcKko orgartizacijo ..Mrož" Tilovo Velenje Tom-šič-c\a 15. Iclcfon 850-465, ali oddclck /a notranje zadcve pri 5kiipščini obćinc Velenjc. SKUPŠCINI OBČINE VE-LENJE, krajevni skupnosti Desni breg in uredništvu Našega časa za čestitke ob 60-letnici zakonskega življenja iskrena hvala RIJAVCEVI, Bračičeva 2/llt, TITOVO VELENJE ELEKTRONSKO NATAN < NO uglašujem klavirje. Ponudbc sporočite v popol-| dan^kcm času na telefon 851-4Pink pong Penk.« I'o nedcljo pa bo namizno teniški klub Tempo v telovadnici v Pcsju organi/.irai občinsko prvenstvo za posameznike. in sicer za mladince. člane in veterane (nad 30 let). Turnir se bo pričel ob 9. uri. B. Centrih Bridge Najboljšiv Titovem Velenju Klubsko življcnjc BKV postaja vse bolj živahno in uspešno. Po-tcm ko je lani dvojica Mijoč — Sagmeistcr /a las zprešila naslov slovenskih prvakov in ko so Velenjčani tudi na ostalih tek-movanjih na Bledu, v Celovcu, Poreču, Portorožu, Pulju, Trslu doscgali visoke uvrstitve, so letos prcsenctili prcd domačim občin-stvom. 20. novembra je bil v Tito-vem Velcnju kvalit'ikacijski turnir koroško-štajerske regije. Velenj-eani so Mariborčane in Slovenj-gradčane ter osvojili prva tri mcsia, ki \odijo na slovenski fina-lc. Priznanjc je BKV dobil tudi kot organizator saj bo republiško par-sko prvenstvo prav v Titovem Vclenju. Tako bomo lahko od 10. do 12. novcmbra v banketni sobi hotela Paka videli tekmovati najboljše bridgiste Slovenije. Za tiste, ki jih bridgc zanima, bo na voljo zadosti informricij in literature, za značkarjc pa prva značka kluba. Janko MI.IOČ OBIŠČITE PRODAJALNI ZLATARN CEUE w Titovem Vetenju, Šalo-ika 19/a in v Slovenj Grad-cu, Meškova 12. Prepričajte se o bogati izbiri vseh vrst zlatega nakita z dragim .in poldragim sintetičnim kameniem1 ter drugin izdelkov iz ziata, srebrnega nakita in ur! Ze obisk In nakuo «e prlporo-«aio Zt-ATARNE CEUEl Prvenstvo v rokometu Mladinci Šoštanja v finalu V Rdeči dvorani v Titovem Velenju jc bilo v soboto eno od prcdtckmoNanj odprtega pr\cnst\a Slovcnije za mla-'diiicc in mladinkc. Mcd mla-dinci jc nastopilo 5 ekip. polcu organi/.atorja predteko-\anja Šoštanja šc mladi roko-mctaši Fu/inarja. Minerve. Slovenj Ciradca in Kroga. l'r\o mcsto so osvojili mla-di rokomctašj Šoštania. ki so premagali vse svoje nasprot-nikc in tako zbrali 8 točk. 2, je bil Sloveni Gradec 4 tretji Krog 4 (slabša razlika v golih, 4 Fu/.tnar 3 in peta Minerva / I toćko. Rezultati: Šoštanj—Slo-v,>ni f-radcc_ 9:8. Šoštanj— Fiižinar 7:6. Šoštanj— Miner-\ a 11:6. Šoštanj—Krog 14:12. Mladinke Velenja samo druac. Mladinke Velenja samo druge Mcd mludjnkami so se v vclcnjski skupini srečale igrulkc Bruniku. Fužinurja. I)ru\c in Velcnja. Velenjske niladinke so nekoliko ruzoča-j';dc. suj so i/gubile srečanje s so\ isinicumi i/ Muriboru in so se luko morale zadovoljiti / drugim mcstom. Rezultati: \ ćlcnjc—Fužinar 11:8, Vele-nj.c— t)ruva 17:6. Velenje— Branik* 10:1 I. Končni vrstni red. 1. Branik 6 točk. 2 Vele-nje 4. 3. Fužinar 2, 4. Drava 0 točk. Mali nogomet Zlata selekcija Dnevnika: ,reprezentanca Velenja V Rdeči dvoruni v Titovem Velenju bo v torek. 14. de-cembra. nadvse zanimivo srečanje v malem nogometu. V goste bo prišla zlata selefc-cija Nedeljskega dnevnika. za katero nastopajo nekdanji znani slovenski nogometa.ši in drugi športniki. med njimi Miro Cerar. Ivo Daneu. Bra-ne Oblak. Danilo Popivoda. Janez Aubreht in seveda znani humorist Tone Fornezi Tof. Njim nasproti se bo posta-vila reprezentanca Velcnja. ki bo prav tako pisano obarva-na. Tako bodo zanjo zaigrali Božo Lednik. predsednik ve-lenjskega izvršnega sveta. nekdanji košarkarski sodnik Rudi Pur. pa nekdanji odlićni nogometaši Drago Bizjak. Uro.š Devič. Miljković in Carli. Veliko si selektor velcnjskc reprezantance Murjan (ia-beršek obeta tudi od tcžkoat-leta Franca Melanšku. Za velenjsko reprezentanco pa bo nastopilo šc nekaj- znanili in manj znanih (ne) rokome-tašev. Selektor reprezentance LD bo Tof. srečanje pa bo sodil znani kolesarksi delavecZvo-nc Zanoškar. V odmoru mcd obcma polčasoma bo nasjopilu plcs-na skupina KAOS. ves izku-piček s pnreditvc pa bodo dali organi/.atorji Ijubljanske-mu društ\ u paraplegikov. To nogometno srečanje pod pokroviteljstvom Modne-ga salona se bo začelo ob 19. uri. I)el rcprczcntance Velenja po prvem nadvse napornem treningu (sv)