*■
/rfačauta it pv&tMŽff.
Qmo 31.ill.1932-
_ krut--------
I*n%tni Wasnifc
Glasilo Udruženja p. L t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani.
Letnik XII.
V Ljubljani, dne L aprila 1932.
7. štev.
Tople besede za našo stroko \ parlamenta.
Iz »Podrinskih Novin«, ki izhajajo v Šab-cu, prinašamo govor poslanca g. Milivoja Dj. Izakovića, ki je zahteval med drugim izpre-membo proračuna prometnega ministrstva. O naši stroki je izpregovoril tele besede:
Telefoni v našem kraju so pravi aparati za sekiranje. Pristojbine se pošteno plačujejo, vsaka minuta se najskribneje zabeleži, ali redek je slučaj, da se stranki na večjo daljavo tudi razumeta. Poudarjam, da tega ni krivo osobje in tudi tehnične sekcije ne, zakaj vsi ti ne samo da opravljajo svojo službo naj-vestneje, morajo še celo požirati žalitve. Ali kaj hočejo, ko pa je material slab in ko še slabega materiala ni dovolj na razpolago, tako da se jim čudim, kako da lahko še sploh dajejo zveze. Dolžnost pristojnih činiteljev je torej, da poskrbe za dober material, dobre aparate itd., nakar bodo lahko zahtevali popoln uspeh.
Poštno osobje je z delom preobloženo. Čekovna služba sama mu zadaja veliko posla. Davčne uprave so se zelo razbremenile in prevrgle velik del svojega bremena na pošte, dočim je ostalo število osobja pri davkarijah isto, na poštah pa tudi isto. Ne bilo bi samo humano, ampak tudi pravično in v interesu službe, da se davčno osobje reducira, število poštnega pa zviša.
Pogodbene pošte so izkazale negativen rezultat. Ako bi upoštevali samo deficit, ki je bil ugotovljen te dni samo pri eni teh pošt, bi videli, da bi se z njim vse leto tri državne poštne lahko vzdrževale.
Poštno in telegrafsko, telefonsko osobje ni zadostno plačano ne po svoji kvalifikaciji ne po svojem delu in po naravi tega dela, zlasti, ako ga primerjamo z drugimi strokami, kakor na primer z davčnimi inšpektorji. Dočim je višji davčni inšpektor s šestimi razredi srednje šole takoj po 20 letih službe še po starem zakonu skočil v 1. skupino II. kategorije, ga upravnik pošte s 6 razredi gimJ nazije, s strokovno šolo in 30 leti službe ni dohitel, pa ga, kakor kaže, tudi ne bo dohitel. To je očitna krivica. Starešine pošt in upravniki bi morali že v interesu službe stanovati na poštah. Interes službe zahteva, da se to izvede, kjerkoli je le mogoče, ali nepravično 'bi bilo, ako bi se od njih, ki so siromašno plačani, zahtevalo za uradno stanovanje toliko, kolikor se danes zahteva.
Končno prosim v interesu službe, da se na vseh poštah takoj dopolni uradniški stalež, kakor je to predpisano. Ne dvomim, da se bodo te moje skromne pripombe in želje upoštevale in zato izjavljam, da bom glasoval za predloženi proračun prometnega ministrstva.
Napredovanja.
(Konec)
Z rangom bi nam ne mogel ustreči niti sam Bog ne. Ljudje smo že taki (poštarji pa še posebno), da si radi domišljujemo in se (postavljamo nad druge in da gledamo na vse okrog sebe takole malo zviška, češ, kaj bo tale! Ali kakor že rečeno, vse to nam je več ali manj lahko razumljivo.
Toda nekaj pa je pri tem, kar nam ni raiziunfljivo. Nekaj, kar se vse poigasiteje pojavlja v zadnljilli časfth rib priliki napredovanj. To so namreč prav naraziumljiiivi in že kar nič več op rositi ji Vi napadi na svojo lastno stanovsko organizacijo. Te čudovite manire (zavzemajo že tak obseg in značaj, da bi bilo najbolje, ako bi. jo funkcionarji organizacije ob vsakem napredovanju kar popihali. Res in brez šale! To je tako, kakor da bi funkcionarji podpisovali ukaze za napredo-vanja- Komaj prinesejo časopisi objave o na' pređo vanju, se že začenja bombardiranje na organizacijo od strani tistih, ki niso napredovali. Za te je vsega kriva organizacija. Organizacija je sploh kriva Vsega hudega. Ce kdo ne napreduje, kdo je kriv? Organizacija! Ce je redukcija, če se zmanjšajo prejemki, kdo je to naredil? Organizacija! Ce kdo ne dobi zaprošenega mesita, če ni premeščen, kamor je prosil, če je slabo ocenjen, če je bil disciplinsko obsojen, če je na protokolu, če ga je predsltojnik ozmerjal, kdo ima-vse to na vesiti? Organizacija!
Organizacija je kriva vsega slabega. Kadar pa kdo napreduje, kadar gre vse prav in v redu, kadar kane v poštarsko življenje kaka kaplja blagodati, kdo pa ima tu svoje zasluge? Dobri dubovi, srečna usoda, krzmet, fatum! Največkrat pa kar dotično sam, tu in tam tudi kak »stric« ali pa »srečna politika«.
Ce opomnite koga, da je dobil to ali orno po zaslugi organizacije, vas bo takoj nahrulil: »Kaj, kakšna organizacija? Kaj nisem sam to zaslužili, kaj ne poznate mojih talentov in sp o' sobmasti, o katerih sega slava že vse tja do Beograda?« Bili so časi, ko smo slišali tudi to: »Beži, belžii, kaj bo sirota organizacija! To mi je izposlovala moja stranka. Kaj misliš, da sem se zasltonj eksponira!?«
'Organizacija nosi samo zlo. Dobro in koristno pa pada kar z neba kakor je padala Izraelcem mana v puščavi
Ob te:h pas ledini ih napredovanjih so se zopet našli ljudje, ki mislijo, da predlaga v Beograd spisek za napredovanja organizacija sama in da so v spisku kakopak samoi oni, ki so s predsednikom, podpredsednikom, tajnikom ali kakim drugim odbornikom v najbolj" Ših zvezah- To so ti kaveljmi!
iNe verjamete, da se najdejo ljudje, ki imajo tako primitivne pojme o organizaciji? Na žalost dokazujejo dogodki, da so taki ljudje med nami. Ce nli to, potem pa se ljudje samo delajo talko primitivne in naivne, da lahko zabavljajo na organizacijo- Pa-to bi ne bilo naVsezadhje še tako hudo, če bi šlo samo za tako priimitivMri in naivno pojmovanje. Zlo je namreč to, da se najdejo zlobni ljudje, in sicer med našim članstvom kakor tudi med nečlani, ki naivninl ljudem namigujejo, da zato niso napredovali, ker jih orlgahizacija ni predlagala v napredovanje. Doznali simo, da se brezvestni ljudje poslužujejo proti sedanjemu vodstvu tudi takih umazanih sredstev, samo da bi pri lahkovernih članih, ki nimajo nobenega pojma' o sedanji težki, situaciji, diskreditirali vodstvo in organizacijo. Da bi izpodkopali zaupanje v sedanje vodstvo in zanetili čim večje nezadovoljstvo med članstvom. Cilj takega rovarjenja je prozoren in
se dela pri nas opozicija. Nenačelna opoizici* ja, ki izpodkopuje tla ne sedanjemu vodstvu, ampak sami organizaciji in s tem tudi bodočemu in vsakemu njenemu vodstvu. Le tako naprej! Ce je tako zvani opoziciji prav, da ruši temelje organizacije, naj ve, da ji ne bo tako lahko pozneje zidati, kakor ji je lahko sedaj podirati. Kdor hoče vladati na razvalinah organizacije, naj ruši naprej, naj ruši, kar že razmere im težki časi niso izpodjedlii.
Vsem članom, ki še niso izgubili resnosti in razsodnosti, pa tole: organizacija je storila svojo dolžnost v polni meri- Intervenirala je v Beogradu tako glede napredovanj kakor glede načina njihove izvedbe. Napredovanja so se izvedla, kolikor je bik) to možno v sedanjih težkih finanlčnih razmerah. Ce je bil izbran neugoden ključ za napredovanja, ni tega kriva organizacija. Njena naloga je, da na to opozori merodajne faktorje, kar bo tudi Storilki. Več ni v njeni moči. Ne sme se pa pozabljati, da živimo danes v čisto drugačnih razmerah, nego smo živeli pred tremi ali dvema letoma. Te razmere so se od tedaj temeljito izprcmemile. Zate je smešno in bedasto, ako se širijo- med ljudi govorice, češ, če bi bil kdo drug predsediniik naše .sekcije, potem bi bilo drugače in vse bolje, potem bi se cedila med in mleko. Kdor je pošten, mora uvideti in vedeti, da bi se zaradi osebe predsednika v naši sekciji ne izpremenile splošne razmere niti za las- Politične, gošlpo' darske in finančne razmere gredo in bi šle svojo pot, pa naj bi bil pili nais predsednik Peter ali Pavel, Marko ali -lanko. Minili so tudi tisti časi, ko so se sestavljale liste in predlogi za napredovanja v drugih razmerah in ko smo se borili, kdo bo prišel v predlog. Zdaj se napredovanja že davno ne vrše več tako.
Vsem nezadovoljnežem, ki jim neuspehi organizacije niso všeč, pa povemo, da so ti neuspehi najmanj všeč njenemu lastnemu vodstvu. Sicer pa utegne imeti prav tisti tovariš, ki zdaj ni napredova! in je iztresel svojo jezo nad organizacijo, češ, zakaj pa imamo organizacijo, če ne zato, da nad njo iztresemo svojo nevoljo. Nekaj užitka pa mora in eti za tistega kovača, ki ga daje vsak mesec organizaciji.
Stalno \ krizi.
iSvojevrstUa kriza tlači, rekel bi, dosledno kandidate za uradlniška* zvanja, ki se razporejajo od X. do Vil. skupine (bivša 111. kategorija). Nepobitna, a žalostna resnica je, da živi vsa ita poštna uradniška stroka že več let v istarijlu stalne krize.
Ko je bila z zakonom o uradnikih iz 1. 1923 ustanovljena za manipulativno uradhi-'štvo lil. kategorija, se je zdelo, da se bo precej razmahnila. Prevedba po omenjenem zakonu je uvrstila le malo uslužbencev, ki so imel nižjo srednješolsko izobrazbo, med uradnike ali (pripravnike III. kategorije. Večina uslužbencev, ki niso imel j 4 razredov gimnazije ali realke, pa so vršili že več let uradniško službo, je bila prevedena bodisi v zvaničnike oziroma služi te'j e ali pa dnevni' čarje. iNaknad'no se je na podlagi priznanj nekaterih višjih razredov, ijndških, tem sorodnih ali strokovnih šol, predvsem pa meščanskih šol kot enakovrednih dovršeni nižji srednji šoli postavilo še nekaj starejših
biti mora res otročji, kdor tega ne vidi. Tako uslužbence v v to kategorijo. In pozneje je
bilo tpo budiželtni možnosti še nekaj oseb popolnoma na novo sprejet ib v IM. kalte®Oirijo im tudi nekaj starejših uslužbencev s pridcb-'Jjeniimd šolami je še doseglo lili. kategorijo. »Kar se je sprejemalo še s to izobrazbo, je pa I bilo postavljeno skoro vse na zvanlčniške, služit el jsk e ter dnevničarske položaje in pričela se je pravcata borba za prazna uradni" ška mesita- Nekako od 1. 1926 naprej je pa olsitala MU. kategorija več ali manij nedlcisitcp-na in riizjemoma je še kakšen novinec prišel do imenovanja ter zasedel starejšemu zasluženo prednost. Od tedaj se velč niso sp reje- i mali novi, ker je število takih uradniških zivamičnikov, služiteljev in dnevničarjev doseglo predvideno število prostih mest za 'III. kategorijo in je »Pravilnik o sprejemu in strokovnem izobraževanju pripravnikov za p. t. uradnike« iz 1. 1906 povrh vsega predpisal za vse postavitve razpis natečaja. Od takrat naprej, (torej celih 5 let, čakajb uradniški kandidati na prevedbo.
IPo silnem pri zadevanju strokovnih dru" štev je bilo to vprašanje oživljeno zlasti v 1-1930, ko se je s pomočjo naše direkcije končno našla možnost, prevesti vsaj 9 takih kandidatov. Vsem ostalim (nad 100 po številu) je pa ostala sama nada na boljše čase.
Uradniški zakon od 31. marca 1931, od katerega smo pričakovali' rešitve in ki je sedaj zadnja norma, pia ima v § 7 <1) nov vozel za prevedbo teh uslužbencev. Ta para" graf namreč določa, da mora prosvetno mi-nlstns/tVo iizdati uredbo, ki naj' predpiše, katere šole Ustrezajo pojmu nepopolne srednješolske izobrazbe, ki se zahteva za vstop
v uradniško zvanje po § 45 (1). Ta uredba na žalo št do danes še ni izdana.
iPo šestem letu čakanj i je tem kamdida-! tom trenotno celo zabrisana orijentacija, ali sploh izpolnjujejo pogoje za uradnike po § 46 (1) u. z. Da bo bodoča uredba sprejela vse za bivšo ITI- kategorijo priznane šole, skoro ne moremo dvomiti. Dravska sekcija UPU je meseca decembra 1931 preko najuglednejših osebnosti skušala pospešiti obe" loldanjenje uredbe. Potrjeno je, da se je in-1 tervenoitja izvršila, težko je pa zagotoviti, kdaj bo uredba izšla, zlasti zato ne, ker u. z. izanjo ne predpisuje nobenega termina. Vemo pa to, da je januarja t. 1- izšel zakon o meščanskih šolah, ki je v najtesnejši zvezi s predvideno uredbo, v februarju t. 1- pa zatem o srednjih tehničnih in moških obrtnih šolah. Da je zakonodajštvo na prosvetnem šolskem polju v permanenci in verjetlno skoro dovršeno, nam pdtrjuje zadnja časopisna vest o imenovanju članov glavnega prosvetnega sveta, ki 'ima pripraviti uredbo po § 7 u. z., to je dati oceno o veljavnosti šol za poedine stroke civilne drž. službe. Dokler tedaj nimamo popolne zakolnodaje o našem šolstvu, se najbrž ne moremo nadejalti ured" be ter je zato tako zadrževanje iste umevno, čeprav jo težite pričakujemo. Pogrešamo jo zlasti sedaj, ko smo tik pred novim proračunskim letom (skrajna etapa upanja), in ko smo mislili1, da se bodo prazna sistemizirana uradniška mesta zasedla po teh kandidaltilh. Izšla so tudi nova pravila o državnih strokovnih izpitih za uradniška zvanja v p- t. stroki, a za omenjene uslužbence
so brez pomena', dokler ne izide omenjena uredba.
(Rešitev vršilcev uradniških dolžnosti iz te mučne situacije je menda ta čas najaktual" mejša zadeva za UPU. Zavednost njihova, da je personalno vprašanje kardinalna točka vsake organizacije, jih vodi strnjene med članstvo' UPU, ki naj predvsem dosledno, energično in ob vsaki priliki skuša razvozlati najtežje vprašanje teh težko preizkušenih tovarišic in tovarišev.
Priznati se mora, da uprava sekcije ne pušča z vidika težke situacije teh članov, ki so mu sicer naklonjene tudi kompetentne oblasti, in da pazljivo zasleduje razvoj tega problema. Razume se tudi, da ne bo zamujena nobena intervencija, kadar ho uredba izšla. In spričo tega stanja bi bilo prenagljeno napovedovati kakršnekoli represalije napram organizaciji, ker s tem bi se ji samo odvzela nadaljnja inicijativa, prizadeti bi se pa sa" mi izolirali. Le po lojalni poti in s številčno močno organizacijo moremo uspešno napredovati.
iKaj pa naši starejši tovariši? Ali ni med njimi veteranov, ki bi po svojem službovanju in kvalifikaciji pač zaslužili, da dobe v S 45 (1) u. z- predvideni najvišji položaj, to je Vil. položajno skupino?!
Poglavje XiMl. u. z. obsega zvanja po položajih, zatečenih na dan uiveljaljemja tega zakona. Poleg drugih pet resorov najdemo iz našega resora samo pri poštni hranilnici za to Stroko zvalnja Vlil. skupine. Ni dvoma, da je treba polšto po njenem obsegu, važnosti ter odgovornosti uvrstiti med' na jaktiv,n ejšp
* Naš list bo v seriji član.kov objavi! delo tovariša Vaclava Kunsta, ki je znan strokovnjak v brzojavni službi. Ta njegovo strokovno delo dokazuje, da so med nami še ljudje, ki jim je strcka zares pri srcu, ki ne opravljajo svoje službe samo za plačo, ampak ki se v stroki tudi izživljajo, ki se van|jo poglabljajo, in ki neprestano snujejo, vedno in povsod opazujejo in iščejo, kako bi odpravili, kar je slabega, izravnali, kar je krivo in po čim krajši in zložnejši poti prišli do popolnosti. To njegovo delo je plod njegove ljubezni do stroke, njegove marljivosti in, kakor pravi sam v svojem dopisu na sekcijo, dolgoletnega praktičnega opravljanja službe in vodnega opazovanja. Da bi prišel do čim si-gurnejših zaključkov, si je ogledal poslovanje v brzojavni službi pri večjih centralah v Sloveniji, pa tudi v Zagrebu, Novem Sadu, Subotici in Beogradu. S tem svojim delom hoče predvsem podpreti vse tiste, ki so pri delu na morzu oziroma v brzojavni službi šibkejši. G. Kunst zasluži za svoj dober namen, trud in požrtvovalnost priznanje in zahvalo.
Vaclav Kunst:
Aiofi nasveti sta sluibe na morata.
Statistika.
Mariborski telegraf sprejme in odpravi mesečno nekako 33.000 (zaokroženo) brzojavk, od tega jih odpade na hughes 21.000 in na morz 12.000.
To število je podlaga naslednjim statističnim računom.
Moči so računane na hughesu 4, na morzu pa 6, in sicer vsaka z osemurno službo na dan.
Dnevna frekvenca morza je potemtakem 400 brzojavk (hughes 700) ali vsako uro 50 (88), odnosno odpade na vsakega morzista mesečno 2000 brzojavk (na hughista 5250) dnevno 66 (175) in na uro 8 (22) komadov.
Kakšna je kapaciteta enega morzista? Prvovrstni morzist odpravi (odnosno sprejme) na uro kakih 800 besed, ta mera pa se lahko jemlje samo tam, kjer gre za strnjene tekste (brez glav in brez reQujev). V naših razmerah bi se mogla oceniti prvovrstna moč na kakih 500 besed na uro. Ce se za dokli-canje za regu in za drugo manipulacijo vzame 20 odstotkov od tega, potem bi ostala či-
sta kapaciteta za enega morzista na uro 300 besed brzojavnega teksta. Ker imajo brzojavke povprečno po 12 besed, bi to dalo 25 brzojavk na uro. Ta številka je pri dobrem in pravilnem delu dosegljiva in ni prav nič pretirana. Dober morzist bi torej moral ob dobrem delu (sebe in višavi ja) opraviti v osemurni službi 160 brzojavk ali na mesec 4800 komadov.
Če primerjamo doseženo število brzojavk z dosegljivim, dobimo razmerje 8 : 25, ali z drugimi besedami; na morzu se napravi samo slaba tretjina tega, kar bi se lahko, odnosno moralo opraviti. Seveda je treba pri tem pripomniti, da bi ta efekt (25 na uro) pomenil že zelo popolno službo na morzu, in da bi bil najlažje dosegljiv na vodih, kjer leži za vsako postajo po več brzojavk, ravno tako pa je gotovo, da je današnji delovni efekt morzista preko 100 % prenizek in da bi pri današnjih razmerah in pri pravilnem opravljanju službe vsak morzist prav z lahkoto dosegel urni efekt od 15 brzojavk, kar bi dalo mesečno 3600 komadov, prvovrstne moči pa bi se seveda na moč približale urni kapaciteti 25 komadov, oziroma bi to celo prekoračile.
Odgovoriti je treba sedaj na vprašanje, zakaj števila 15 na uro skoro noben morzist ne doseže (tisti, ,ki to dosežejo, so zelo, zelo redke izjeme), marveč večina samo dobro polovico, mnogi pa niti polovice ne.
Vzrokov je več. V prvem redu netočno odzivanje klicane postaje, potem preobilica nepotrebnih znamenj in besed, ki se na morzu brez potrebe dajejo, eden glavnih vzrokov je površno, nerazločno dajanje in površno sprejemanje, nadaljnji vzrok je nerodnost pri opravljanju službe in neverziranost v mor-zovi manipulaciji, nepoznanje predpisov in premala gibčnost v izvajanju istih, nagnjenje za medsebojna dokazovanja in prerekanja in ne zadnji: premalo smisla in volje za dobro in uspešno delo.
Na morzu ni glavno, da se mnogo dela, marveč da se mnogo in hitro opravi. Vsak dober morzist mora gledati na to, da pri čim i manjšem in čim manj napornem delu doseže čim večji efekt in da si delo kolikor le mogo-1 če poenostavi, Dela naj tako malo, da ravno
še doseže skladnost s pravilnikom in predpisi, delo pa, ki ga ima opraviti, naj si tako zracijonalizira, da bo dosegel popolni efekt. V splošnem se na morzu za delo, ki ga je treba opraviti, mnogo preveč dela. Isto delo bi se dalo opraviti s prihrankom moči, časa in brzojavnega voda, in sicer tako. da bi bilo bolj v skladu s pravilnikom, kakor je bilo doslej.
Zelo huda rana morza je tradicija, ki se podeduje iz generacije v generacijo, in ki podpira razne, še iz Avstrije datirajoče navade in razvade, ki delo silno zavlačujejo in katerih niti ni vedno mogoče spraviti v sklad s predpisi in s pravilnikom. Na drugi strani dovoljuje pravilnik za telegrafsko službo lažji način opravljanja poslov, kakor se to do sedaj prakticira, so pa celo slučaji, kjer pravilnik naravnost predpisuje, da se delo opravi na lažji in enostavnejši način. Morzi-sti očitujejo neko prav bolezensko konzervativnost in nagnjenje k slabemu ter se dosledno branijo vsake novotarije, pa četudi prinaša poenostavljenje in olajšanje dela. Drugače si namreč ni mogoče razlagati, da tekom desetih let, odkar velja naš pravilnik o telegrafski službi, niso izkoristili vsaj tistih njegovih določb, ki jim delo olajšujejo in poenostavljajo.
Namen teh člankov bo, opozoriti na take nedostatke, poenostaviti in izboljšati, kar je slabega. Vsa vprašanja manipulacije na morzu bodo v njih Obravnavana z edino tendenco, kolikor sploh dovoljuje pravilnik, delo izenačiti in poenostaviti, opustiti vsako, navidezno še tako neznatno obremenitev morzista, izboljšanje načina sprejemanja in oddajanja in s tem povečati zmožnost vsakega posameznega morzista, da bo vsak posameznik v slučaju večjega prometa lahko opravil z dosedanjo energijo in potrošnjo svojih moči več kakor doslej.
Vsa navodila izvirajo iz dolgoletne prakse in dolgoletnih opazovanj, so vsestransko preizkušena in namenjena za praktično uporabo. V njih ni prav nikakih teoretičnih problemov, nikakih poizkusov, za katere se ne ve, kako bi se praktično obnesli, poleg tega pa so v strogem skladu s pravilnikom o telegrafski službi in z veljavnimi predpisi.
lim najrentabilinefšo panogo službe in da ta služba zahteva usllužibenca na mestu dan in noč in natpora vseh nje'goviih stil. Zakaj pa naj bi njeni uislužbenci, o katerih govorimo, ne bili nagrajeni z najvišjim pradlviidebhu ztva-njem, to- je s Vlil. skupino?
(Zalto apeliramo na Dravsko sekdjo UPiU, da smatra tudi ta del problema za odprto vprašanje naše stroke in da ima oba predmeta do povoljne realizacije na dnevnem programu.	—kia.
Z rednega občnega zbora „Pošt. doma“
ki se je vršil dne 19. marca t. 1. v hotelu »Union« v Ljubljani.
Ta občni zbor je bil v resnici zelo važen, saj je sklepal, kaj naj se napravi z imovino »Zadruge Poštni dom«, ki ima lepo parcelo ob Dunajski cesti in gotovine okoli 600.000 dinarjev. Zato bi pa lahko bil in bi moral biti bolje obiskan kakor je bil, čeprav se ne more reči, da je bilo veliko sedežev praznih. In tisti, ki so prišli, so zares pokazali, da redno, za kaj gre.
Običajne točke občnih zborov so bile kaj hitro opravljene, saj sta po revizijskem poročilu načelstvo in nadzorstvo storila za realizacijo pred leti spočete ideje vse, kar sta mogla. Živahne debate smo pa slišali po zares strokovnjaško izdelanem poročilu o gradnji doma, ki ga je podal podpredsednik zadruge g. Šalehar. Njegov referat je bil tako zanimiv, vsestransko tako obdelan, da ga bo morda »Poštni glasnik« v prihodnjih številkah objavil.
V tem svojem referatu je .na podlagi od inž. g. Suhadolca napravljene skice pokazal, da bi lahko takoj začeli z zidanjem impozantnega trinadstropnega poslopja, in sicer za sedaj samo ob Dunajski cesti. Dokazal pa je hkrati rentabilnost doma, dočim je utemeljeval svojo skepso glede zidanja, oziroma vzdrževanja kakega zdravilišča oziroma okrevališča.
S tem je sprožil dolgotrajno debato, ali naj bi sploh začeli z zidanjem svojega doma ali ne in ali bi ne bilo koristneje otvoriti okrevališče za poštne uslužbence.
Oglašali so se govorniki, ki so se nagibali sem in tja, ali niti eden ni mogel podati prave in jasne perspektive za okrevališče, dočim so si bili vsi edini v tem, da je pametno, ako se denar čim prej investira v realiteto. In ko so zborovalci slišali, da je poštni dom predvsem namenjen za konvikt, v katerem bi našli varno streho, ognjišče in nadzorstvo v Ljubljani študirajoči sinovi podeželskih poštarjev, je vse nadaljnje razmišljanje prenehalo. Vsi navzoči so nato soglasno sprejeli predlog tovariša Slavca iz Kranja, naj se začne z zidanjem doma še to pomlad.
Po tem sklepu bodo torej lopate kaj kmalu zastavljene in tako se bližamo slovenski poštarji uresničenju svojega ideala. Mogoče res niso več daleč dnevi, ko bomo vsaj v eno nadstropje svojega doma že lahko sprejeli deco svojih ljudi. Po letih pa, če Bog da, bo to res naš dom, v katerem bodo razen pritličja, ki bi se oddajalo v najem, in tako pomagalo kriti davke in druge stroške, vsi prostori na razpolago samo nam in našim namenom.
IKOILIESA
in vse potrebščine za nje kupite najbolje in najceneje samo pri tvrdki
A® CiOlRIEC d. z o. z.
v palači Ljubljanske creditne banke na Dunajski cesti 1 in delavnica na Gosposvetski cesti 14.
DRAVSKA SEKCIJA UDRUŽENJA P. T. T. USLUŽBENCEV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI
sklicuje po sklepu seje uprave od 18. marca t. 1. svojo
ki se ho vršila v nedeljo, dne 8. maja t. 1. v Ljiutolijanii. Cas im lokal objavimo v prihodnji številki lista.
Dnevni red:
1.	Otvoritev im vollitov predisedlsltva skuipfiftimc.
2.	iPoročiilo uprave:
а)	o splošnem detu im poslovanju v posilbv-n a:n letu 1931/32;
Ih) o goispodanslkem poslovanju im finanlcah sefeoije;
c)' olbra&uh im bilanca za proračunsko leto 1931/32;
б)	1 piarolfiila Oidlsekov.
3.	Poročilo im predlogi nadzorne komisije.
4.	Poročila glavnih poverjemištev.
5.	IProiralSun za proračunsko leto 1932/33.
6.	Volitve:
a) upirava sdkeijje,
h) članov glavnih poverjeništev.
7.	Govori odposlancev im gasitov.
8.	Predlogi in vprašam ju.
Valbljjeni so vsi člani sekcije, zlasti pa poverjeniki, ki so po prav Min iku o pioverjenliikih dolžni prisostvovati skupščliini. Poverjenikom in članom se na zahtevo povrnejo faktični vozni stroški za III. razred osebnega vlaka.
V Ljubljani, dne 23. marca 1932.
Uprava.
Občni zborj
Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani.
PtelovniO' poročilo načelstva, ki ga je podal na rednem letnem dbčnem zboru dne 6. marca t. 1. predsednik načelstva, ugotavlja, da je tudi v preteklem letu zadruga med poštninVi uslužbenci uspešno vršila svjotio emimentno vaižno gospodarsko, socialno in kulturno nalogo. Števil0' članstva se je zopet zvišalb in tudi konizum blaga je nap ram letu 1930 znaitjno narastek Zadruga je med letom cene svojim izdelkom stalno zniževala in prodajala je prvovrstno blago po najnižjih cenah. To posebno kaže zlasti čisti dobiček v računskem zaključku, ki je minimalen na-pram miiliijbniskemu prometu zadruge. Dasi so bili nekateri člani na občnem zboru mnenja. naj1 zadruga dela ,z večtirni dobički, je g. predsednik pravilno poudarjal, naj bodo deležni ddbička predvsem kupujoči člani s tem, da dObe blago ceneje. Tudi hranilne Vloge) so porasitle, kar je zmak velikega zaupanja, ki ga Uživa zadruga med svojimi vlagatelji. Denarno kri iz o v zadnjem četrtletju 1931 je zadruga naglo in brez škode premagala im ves čas je izplačevala vsako: odpovedano hranilno vlogo. Na ta način si ni samo obranila stare vlagatelje, ampak sli pridobila še novih. Največji vlagatelji so naše strelk ovne in ostale organizacije, ki so zadrugo podprle z večjimi vlogami in koristile s tem neposredno tudi svojemu članstvu. Poročilo tudi priznava, da hranilna akcija med poštnimi uslužbenci ni tako uspela, kakor bi si želeli, kar pa je razumljivo, ako upoštevamo težke življenjske razmere, v katerih živimo poštarji. Vislad znane redukcije prejemkov se bo položaj Članov še poslabšal. Dokaz težkih razmer so tudi številne prošnje za posojila, ki so prihajale na načelstvo. Po večini je načelstvo upoštevalo prošnje im odklonilo samo take za večja hipotečna posojila, s katerimi se zadruga za sedaj ne bavi. Šlo pa je tudi takim prosilcem z nasveti in imformaaitiami na roke. Poročilo navaja, da so se morala posojila maksimi ruti, ker bi se sicer vslad pomanjkanja razpoilo/Jjivrih denarnih sre Iste v ne moglo ustreči vsem prosilcem.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da so nabave blaga na nakazila v zunanjih trgovinah silno nazadovale. Poročilo navalja, da se je promet napram lanskemu za % znižal in da je pričakovati še večji padec v tekočem letu. Izmed številnih vzrokov padca nabav je gotovo najvažnejši ta, ki tiči v poostrenih živ-Ijenfistoilh razmerah. Postariji smo prisiljeni prav povsod omejiti si nabave na minimum.
IPodrobno se pa peča poročilo s krojačnico. Uprava zadruge se je stalno trudila pridobiti za krojačnloo dobrega mojstra, ki bi bil po volji vsem članom. Vse kaže, da se ji je sedaj posrečila izbira mojstra, ker je prevzel krotjačniioo s I. marcem t. 1. izkušen, starejši krojaški mojster, ki uživa prav dober sloves in ki je bil zadrugi od več Strani toplo priporočen. Članstvo naj sedaj podpre krojačnico z naročili. Cene so nizke in se bodo še znižale, če se bo krojačnice posluževal prav vsak član. Poročilo graja nekatere važnejše napake članov, ki n. pr. ne posvečajo izbiri kroja potrebne pozornosti, ki ne pridejo k meri in si celo ne izbereHo blaga itd. Zato je treba odobravati pripombo predsednika, da je od članov odvisno, kakšna bo knOjačbica.
'Revizijsko poročilo revizorja Zveze Slov. zadrug, ki ga je prečita! revizor g. Razit Anton sam, navaja, da je bilo poslovanje zadruge prav dobro, da so njeni računski zaključki v redu sestavljeni im da odgovarjajo faktičnemu stanju.
Po razrešnici se je soglasno sprejela predlagana sprememba pravil in puli volitvah so ostali v upravi dosedanji člani razen enega. Pri slučaj,nos tih smo čuli več predlogov in nasvetov za bodoče poslovno lelto.
Občnemu zboru so piiisdsltvovali tudi razni delegati naših organizacij in delegat naše službene oblasti.
Konstituiranje načelstva in nadzorstva.
iNačelsItvo zadruge se je za tekoče poslovno leto takole konstituiralo: Predsednik je g. Ferjančič Franc, taljnik g. Ferluga Jože, blagajhik g. lian Martin, gospodar posojilnice in hranilllnice g. Slamič Vinko,, gospddar kuriva g. Čeh Karel in gospodar delavnic gospod Marltrimlšek Franjo.
Predsednik nadzorstva je g. Jereb Franjo, zapisnikar pa g. Kavčič Ivan.
S14. redne od borove seje Dravske seke. UPU.
Seja se je vršila. 18. marca t. 1. Predsednik je poročal, da so pritožbe sekcij proti samovoljnemu postopanju Centralne uprave Udruženja uspele. Ministrstvo je namreč odredilo nevtralno komisijo treh višjih železniških uradnikov, ki imajo nalogo zaslišati posamezne predsednike sekcij in dognati, ali in, koliko so sekcije krive neurejenosti v Udruženju. Komisija je našega predsednika tov. Čampo že zaslišala. On ji je opisal ves potek in razvoj organizačnih zadev od glavne skupščine v Celju pa do danes. Komisija se je lahko prepričala, da Dravska sekcija UPU ni prav nič zakrivila in da je njena izključitev po centralni upravi neutemeljena. Nato so se obravnavali razni dopisi od drugih sekcij, določil se je zastopnik sekcije za občni zbor zadruge »Poštni dom« (predsednik Čampa), hkrati pa sklenilo, da 'bo občni zbor naše sekcije dne 8. maja t. 1. (glej vabilo na občni zbor).
Po izjavi predsednika se je sekcija obrnila z obširno vlogo na novega šefa personalnega odseka v ministrstvu, g. Aritonovića. V vlogi mu je pojasnila stanje in položaj osobja ter razpoloženje glede na zadnja imenovanja.
Po že izvršenih imenovanjih v višje skupine pričakuje sekcija še napredovanje za nižje skupine in tudi za pripravnike.
Glede polaganja izpitov zvaničnikov, ki opravljajo uradniško službo, je pojasnil predsednik, da je po novem zakonu za zvanja, ki se razporejajo od X. skupine naprej, potrebna nepopolna srednješolska izobrazba. Koliko šol in kakšne šole so tu mišljene, ni jasno. O tem bo sklepal prosvetni svet v Beogradu, ki zaseda že nekaj časa. Po izjavi g. Dimnika, člana tega sveta, bo to vprašanje v najkrajšem času rešeno.
Naši sestanki.
Sestanek v, Ljubljani.
V seriji sestankov je bil predviden tudi informativni sestanek v Ljubljani. Ljubljansko članstvd že dolgo ni imelo sestanka, pa je zato mislilo in pričakovalo vodstvo naše sekcije, da bo po toliki pavzi sestanek rekordno obiskan, jvsaj z ozirom na važna In Aktualna vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu. Da bi ne bilo nobenih izgovorov, smo priredili sestanek v začetku meseca, na soboto 5. marca t. 1.
Kakor v zadnjih letih že večkrat, smo se tudi to pot glede ljubljanskega članstva močno zmotili. Kajti na sestanek je prišlo vsega skupaj, reci in beri, dvajset članov s poročevalcem vred. Teden dni pred razglasitvijo sestanka pa smo čuli od vseh strani, kako ljubljansko članstvo zabavlja, češ, zakaj da ni sestanka, da sklicujemo sestanke samo po deželi, da se bojimo sklicati sestanek v Ljubljani itd. Ko pa je bil sestanek sklican, zabavljačev ni bilo. To je dokaz, da nezadovoljnežem v resnici ni bilo nič do sestanka, ampak da so zabavljali čez organizacijo in njeno vodstvo samo iz potrebe po zabavljanju in ker je zabavljanje že staro-slavna ljubljanska navada. To je v Ljubljani moda, ki se ne menja nikoli. In ta manija bo menda ostala, dokler bo stala Ljubljana. To je že tako urejeno od pamitiveka, da Ljubljana ni zmožna dati ničesar od sebe. Da bi v prestolnici Slovenije kdo kaj pametnega, stvarnega in koristnega počel, to Bog ne daj! Zakaj pa živimo potem v metropoli, če ne zato, da zabavljamo? To je stara pravica Ljubljančanov. Pamet in delo, to je za deželo, za kmete. Mi Ljubljančani pa smo fajn, nobel in kunštni. In kako kunštni! Da, mi smo mi! Mi vse vemo in znamo.
Na sestanke naj hodijo deželani, kmetje, ki ničesar ne vedo in ne znajo. Navadni informativni sestanki nam v Ljubljani niso potrebni.
Zato sedanje vodstvo organizacija v Ljub-
ljani ne bo priredilo nobenega sestanka več, pa tudi nobene druge prireditve ne.
Ljubljančani |pa naj zabavljajo kar naprej!
Sestanek na Jesenicah.
Sestanek na Jesenicah na Gorenjskem se je vršil v nedeljo 13. marca t. 1. ob pol 15. v prostorih restavracije Tancer. članstvo iz področja jeseniškega glavnega poverjeništva je tudi to pot s svojo izredno veliko udeležbo dokazalo, da se živo zaveda pomena, ki ga ima udruženje p. t. t. uslužbencev za poštno osebje. Saj se je sestanka, kljub temu, da je bila takrat pri gorenjskih poštah začasno uvedena podaljšana služba, udeležilo 37 članov, to je več ko polovica vsega članstva. V lepi tovariški vzajemnosti in harmoniji so prisotni, med njimi večje število zvaničnikov in služiteljev, z zanimanjem sledili izčrpnemu poročilu o situaciji v udruženju in stroki, ki ga je podal podpredsednik sekcije tov. Štukelj. Po njegovem poročilu se je razvila debata, katere predmet je tvorilo zlasti vprašanje poštnega doma. Na koncu sestanka je bila na. predlog tov. Slavca izrečena upravi sekcije zaupnica in topla zahvala za njen trud in Izražena želja, da naj vztraja na svoji začrtani poti. Sestanku je prisostvovala tudi tovarišica blagajničarka Mikuževa, ki se je privatno mudila na Gorenjskem. S svojo prisotnostjo je najlepše demantirala znane govorice o njeni ostavki in izstopu iz udruženja. Članstvo se je na lastne oči in ušela prepričalo, koliko je verjeti pisavi listov, ki udruženju niso naklonjeni.
Osebne vesti.
Napredovali so v VI. skupino:	teh-
nik Brežnik Štefan na direkciji, pb. ur. Rech-berger Franc na Mariboru 2, Černe Avgust, Ne-gode Miljutin in Košir Maks na Ljubljani 1, Gams Ivan in iSavelli Josip v Celju, Kump Ernest v Kranju, Mlinarič Franjo v Središču ob Dravi in Ulčakar Franc v Novem mestu. V VII.
skupino : pb. ur. Turk Josip v Brežicah, Kolbe Cvetko v Litiji, Urbič Franjo v Ljutomeru, Ažman Marija v Tržiču, Kupec Ana v Celju, Vidmar Josipina v Brežicah, Friedl Leopoldina v Celju, Kopač Josipina na Ljubljani 3, Šarabon Karla, Trošt Marija na Ljubljani 1. in Urbančič Bernardina na Vrhniki. V IX. skupi-n o : arh. ur. Slabina Josip na direkciji, pt. ma-nip. Bižal Josipina na Vrhniki, Perše Milena na Mariboru 1, Radovan Terezija na Mariboru 2, Toplič Berta v Slovenjgradcu, prakt. tehn. Ba-nyai Jurij na radiopostaji Domžale, Cerkvenik Miroslav in Kavčič Silvester pri mestni sekciji.
Postavljeni so: za pt. manip. X. skup. Zupan Anton na Ljubljani 1, za urad. priprav. Stubelj Josipana na Ljubljani 1, za dnevničar-je: Treven Rafael na Mariboru 1 in Kastelic Viktor pri Sv. Juriju ob južni železnici.
Premeščeni so: pb. ur. VII. sk. Horvat Mihaela z Maribora 2 na Ljubljano 1, pb. ur. VIII. sk. Kunst Marija iz Šmartnega ob Paki na Ljubljano 1 in Tratnik Stanko iz Cerknice na Ljubljano 1, telef. X. sk. Deldmirovič Mače-cionka iz Beograda na Ljubljano 1, zvan. 2. sk. Zaviršek Anton z Ljubljane 7 na Ljubljano 2, zvan. 3 sk. Butala Katarina iz Sevnice v Čabar, Tratnik Marija z Ljubljane 1 v Stari trg pri Rakeku,, Blasin Ana z Maribora 2 v Ruše in Mehora Miroslav z Ljubljane 7 na Ljubljano 1, služ. 2 sk. Koprinsky Milica iz škofje Loke v Kamnik, Mihelič Ivan z Ljubljane 2 na Ljubljano 6, Jazbinšek Josip z Ljubljane 6 na Ljubljano 2, Janovsky Marija z Maribora 1 na Maribor 2, Marinko Avgust z Ljubljane 2 na direkcijo, Brajer Josip z direkcije na Ljubljano 7 in Trampuš Ivan z Ljubljane 1 na Ljubljano 7.
Upokojeni so: adm. urad. VI. sk. Šemrov Franc na direkciji, pb. ur. VI. sk. Čik Terezija, Kovačič Lucijan in Pfeifer Karolina, vsi na Ljubljani 1 ter zvan. I. sk. šavrič Martin v Brežicah.
Modno in manufakturno blago v veliki izberi ter solidni postrežbi in po
nizkih cenah!
KUHAR & HROVAT
Maribor, Aleksandrova cesta št. 9
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
Dežnike
in
nogaviee
izdelane v lastni tovarni iz najboljšega materijala
oddajamo tudi na drobno po skrajnih cenah v naših prodajalnah:
v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 19 v Beogradu, Kralja Milana ul. 13 v Splitu, Mandičeva ulica 4 v Zagrebu, Jurišićeva ulica 8
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic
Josip Vidmar
MERCINA in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 8
Glavno zastopstvo in samoprodnja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE P1ATNIK, RADEČE
angleškega in češkega sukna!
BOGATA IZBIRA!
A. d E. SKABERNE
LJUBLJANA
POZOR
Naznanjam vsem poštnim nameščencem^ da sem PREVZEL KROJAČNICO »GOr-SPOOARSKE ZADRUGE«, Grudnovo nabrežje štev. 1 (Pred Prulami štev. 1).
Izdeloval bom vsakovrstna oblačila po najnovejšem kroju za dame in gospode.
V zalogi imam blago vseh vrst kakor tudi češke in angleške vzorce.
Postrežba točna, cene solidne!
Priporoča se
KVEDER LEOPOLD,
krojaški mojster.
dbent. *£eop. StneiftoCj
tehničar
prej voditelj ateljeja Zins
Ljubljana VII
Celovška cesta 32/11.
Sprejema
od 8. —ISi. In od 14,—18.
Telefon štev. 34 — 48
FABIANI A J tK.IOVK«'
Ljubljana, Stritarjeva ul. 15
Priporoča svojo veliko in krasno zalogo angleškega in češkega blaga za gospode in dame
Vedno zadnje novosti v zalogi
Državnim nameščencem nudimo nakup na obroke
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Naročnina 24 Din letno. — Oglasi po dogovoru. — Čekovni račun št. 11.834. — Rokopisi naj se P0ŠiljN®
nega Glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1, reklamacije, oglasi in drugo pa na upravo lista, ravnotarm —	“ e ^z^Nar^bio tiskalno
Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani (predstavnik Jožko Čampa v Ljubljani). — Odgovorni urednik Jožko Čampa v Ljubljan .
Fran Jezeršek v Ljubljani.