OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Leto XVI - številka 4 - april 1994 Sodobna telefonija za brski razvoj gOS| Caut Celje - skladišče D-Per III 5/1994 5000001699.4 COBISS Dokaz za to, kako pomemben dogodek je bilo odprtje nove vozliščne digitalne telefonske centrale v Šempetru, je udeležba številnih gostov, med katerimi je bil tudi minister Igor Umek. Telefonija v Savinjski dolini je torej prestopila pomemben mejnik, hkrati pa bo pomenila osnovo za hitrejši gospodarski razvoj občine. »Ta zahteven projekt, ki je vreden 3,6 milijona DEM, smo uspeli uresničiti v izredno kratkem obdobju, z velikim prizadevanjem predstavnikov žalske občine. Občina je namreč ta projekt podprla z dolgoročnim kreditom dveh milijonov DEM, razliko pa je zagotovilo PTT podjetje Slovenije. Precej zaslug, da smo tako hitro uresničili zastavljen program, imajo tudi dobavitelji opreme in izvajalci del. Zelo pomembno je tudi, da uspešno tečejo aktivnosti in gradnja potrebnega omrežja. Tako računamo, da bomo do konca leta vključili vsaj tisoč novih telefonskih naročnikov, največje porabnike pa bomo priključili na digitalno centralo v Žalcu;« je na slovesnosti dejal direktor celjskega PTT podjetja Jože Palčnik. »Projekt petih telefonskih central in omrežja je naj- Srečanje na Bukovici Planinsko društvo Žalec in Liberalna demokracija Slovenije (združena stranka liberalnih demokratov, socialistov, demokratov in ekološko-socialne stranke) organizirata tradicionalno srečanje na Bukovici v sredo, 27. aprila, ob 10. uri v počastitev državnega praznika - dneva upora proti okupatorju. Žalski planinci pričenjajo s to prireditvijo proslavljanje 75-letnice organiziranega planinstva v Žalcu, 30-letnico proglasitve Žalca za mesto in 100-letnico turistične dejavnosti v Žalcu. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole, pevci in pihalna godba. Ob dobri oskrbi bomo za razvedrilo poskrbeli s šaljivimi igrami in plesom. Pomladno ovenčana Bukovica tudi letos pričakuje številne obiskovalce! Slavnostni govornik bo državni poslanec dr. Janez Zupanec. pomembnejši v mandatu sedanjega občinskega vodstva. S prihodom sedanjega direktorja PTT podjetja iz Celja Jožeta Palčnika je ta zahteven projekt postal v kratkem času tudi realnost. Razvoj telekomunikacij pa je tudi izredno pomemben dejavnik gospodarskega razvoja doline. Predstavnikom PTT podjetja Celje, dobaviteljem opreme in izvajalcem del izrekam v imenu občine priznanje in zahvalo,« je dejal predsednik občinske skupščine Milan Dobnik. O pomembnosti nove vozliščne centrale, ki je sestavni del slovenskega optičnega križa, je govoril tudi direktor PTT Slovenija Janez Gril. Minister za promet in zveze Igor Umek je na slovesnosti izrekel priznanje delavcem PTT in občini Žalec, odprtje centrale pa opravil s klicem na ministrstvo v Ljubljani. j Praznovanje 1. maja ZSSS Območna organizacija sindikatov Celje organizira praznovanje praznika dela po vseh občinah celjske regije. V Celju bo praznovanje na Gričku, za Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice na Boču, za Šentjur na Resevni, za Laško na Šmohorju in za občane občine Žalec na Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo. Povsod bodo tudi kulturni programi. Na Šmiglovi zidanici bo nastopil pevski zbor, igral pa bo Duo BANANA iz Polzele. Prireditev se bo pričela ob 11. uri. Pridite, da skupaj proslavimo praznik dela. Mirovne pravljice so poslušali tudi učenci l.a razreda OŠ Prebold in se podpisali za mir med narodi in vsemi ljudmi. Otroški podpisi za mir Po vseh slovenskih šolah poteka akcija zbiranja podpisov za mir, katere pobudnica je pravljičarka Lidija Artelj iz Prebolda. Ker so otroci največje žrtve nasilja in vojn, njihov glas pa v politiki do osemnajstega leta ne šteje nič, se je odločila, da s to akcijo pokaže, da tudi naši otroci razmišljajo o miru in si ga želijo. Hkrati sodi akcija v okvir slovenskih mirovnih pravljic, s čimer naj bi bila tudi del nacionalnega programa. Kot pravi sama, moramo biti Slovenci ponosni, da je bil Triglav lani razglašen za eno od devetih gora miru na svetu. To nam nalaga, da se še bolj zavzemamo za mir med narodi. In če bodo naši otroci dovolj zgodaj doumeli pomen besed ljubezen, oprosti in mir, imajo možnost, da zgradijo svet miru, ko bodo zrasli. Akcija bo predvidoma trajala dve leti, pri njej pa bo sodeloval tudi Zavod za šolstvo in šport. Ko bo zbranih tri tisoč podpisov, bodo zaprosili vlado za sprejem in denarno pomoč pri izvajanju akcije podpisov za mir. V Ljubljano bo odšel tudi tisoči podpisnik, to je Matej Uratnik s Polzele, sicer učenec 8.c razreda preboldske osnovne šole. K.R. Podpisana pogodba za plinifikacijo Podjetje Europlin Trbovlje, Socicta Gas iz Riminija in občina Žalec so pretekli teden podpisali pogodbo za izgradnjo plinifikacije. Omenjeni podjetji sta namreč dobili koncesijo kot najugodnejša ponudnika. V naslednjih dveh mesecih naj bi izdelali projekte in prido- bili gradbeno dovoljenje, omrežje in tudi priključke pa bodo pričeli graditi še v tem letu. Tako bodo lahko prvi interesenti za ogrevanje z zemeljskim plinom priključke dobili že do naslednje ogrevalne sezone. Europlin, katerega večinski lastnik je Socicta Gas, bo zgradilo meril- no-regulacijske postaje, plinsko omrežje in priključke porabnikov na omrežje, vključno s plinomeri. Poleg plina bodo torej ponudili porabnikom vse potrebne priključke. Več o izgradnji omrežja z zemeljskim plinom pa v prihodnji številki. jk Na posnetku direktor Europlina Karel Vukovič (prvi z leve), dr. Giueseppe Agostini, predsednik družbe Socicta Gas (tretji z leve), in predsednik izvršnega sveta Boris Krajnc s sodelavci med podpisom pogodbe. Referendumska območja za ustanovitev občin Državni zbor Republike Slovenije je na seji 8. 4. 1994 sprejel odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev novih občin. Za območje sedanje žalske občine je torej sprejel predloge, ki so jih oblikovali občani na zborih krajanov. Spornih primerov pri oblikovanju referendumskih območij oziroma vključitvi posameznih naselij je nekaj tudi v žalski občini. Tako sta naselji Marija Reka in Zabukovica označeni s številko 1, kar pomeni, da predlog ni skladen z ustavnimi in zakonskimi določili, ki določajo, da se naselje ne more deliti v več občin. Referendumski območji Trnava in Gomilsko sta označeni s številko 11, kar pomeni, da bo strokovna služba vlade za reformo lokalne samouprave še proučila, ali ta območja izpolnjujejo najmanj šest od zahtevanih enajstih kriterijev. 317. Referendumsko območje za ustanovitev občine ŽALEC obsega naslednja območja naselij: LOŽNICA PRI ŽALCU, PERNOVO, PODVIN, ŽELEZNO, ZAVRH PRI GALICIJI, ŽALEC, VELIKA PIREŠICA, VRBJE, PODKRAJ1, HRAMŠE, GOTOVLJE, STUDENCE, GALICIJA, PONIKVA PRI ŽALCU 318. Referendumsko območje za ustanovitev občine GRIŽE obsega naslednja območja naselij: MIGOJNICE, GRIŽE, PONGRAC 319. Referendumsko območje za ustanovitev občine PREBOLD obsega naslednja območja naselij: ŠEŠČE PRI PREBOLDU, PREBOLD, MARIJA REKA1, MATKE, LATKOVA VAS, KAPLJA VAS, SV. LOVRENC, DOLENJA VAS 320. Referendumsko območje za ustanovitev občine ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI obsega naslednja območja naselij: ZGORNJE GRUŠOVLJE, DOBRTEŠA VAS, KALE, PODLOG V SAVINJSKI DOLINI, SPODNJE GRUŠOVLJE, SPODNJE ROJE, ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINI, ZALOG PRI ŠEMPETRU, ZGORNJE ROJE 321. Referendumsko območje za ustanovitev občine POLZELA obsega naslednja območja naselij: ZALOŽE, POLZELA, PODVIN PRI POLZELI, OROVA VAS, LOČICA OB SAVINJI, DOBRIČ, BREG PRI POLZELI, ANDRAŽ NAD POLZELO 322. Referendumsko območje za ustanovitev občine BRASLOVČE obsega naslednja območja naselij: ZGORNJE GORČE, TOPOVLJE, SPODNJE GORČE, PRESERJE RAKOVLJE, PODVRH, POLJČE, PODGORJE PRI LETUŠU, PARIŽLJE, MALE BRASLOVČE, LETUŠ, KAMENČE, GLINJE, DOBROVLJE, BRASLOVČE 323. Referendumsko območje za ustanovitev občine VRAN- -SKO obsega naslednja območja naselij: LOČICA PRI VRANSKEM, BRODE, ČEPLJE, JERONIM, LIMOVCE, PRAPREČE, PREKOPA, SELO PRI VRANSKEM, STOPNIK, VOLOGA, ZAPLANINA, ČRETA, TEŠOVA, VRANSKO, ZAHOMCE, ZAJASOVNIK-DEL 324. Referendumsko območje za ustanovitev občine1-PETROVČE obsega naslednja območja naselij: ZALOŠKA GORICA, NOVO CELJE RUŠE, PETROVČE, MALA PIREŠICA, LEVEC, DOBRIŠA VAS, DREŠINJA VAS, ARJA VAS 325. Referendumsko območje za ustanovitev občine LIBOJE -obsega naslednja območja naselij: LIBOJE, KASAZE, BRNICA, ZABUKOVICA1 326. Referendumsko območje za ustanovitev občine GOMIL- -SKO obsega naslednja območja naselij11: ZAKL, ŠMATEVŽ, GOMILSKO, GRAJSKA VAS 327. Referendumsko območje za ustanovitev občine TRNAVA obsega naslednja območja naselij11: ORLA VAS, TRNAVA, ŠENTRUPERT 328. Referendumsko območje za ustanovitev občine VINSKA -GORA obsega naslednja območja naselij: PIREŠICA, PRELSKA, VINSKA GORA, LOPATNIK, LIPJE, JANŠKOVO SELO, ČRNOVA 329. Referendumsko območje za ustanovitev občine TABOR _ obsega naslednja območja naselij: PONDOR, TABOR, ČRNI VRH, KAPLA, LOKE, MIKLAVŽ PRI TABORU, OJSTRIŠKA VAS SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Izvršni svet RAZPIS o podelitvi nagrad INOVATOR Žalec 1993 Za nagrado INOVATOR Žalec 1993 lahko kandidirajo občani občine Žalec, ki uresničujejo dosežke inovacijske in raziskovalne dejavnosti. Nagrade bodo podeljene: 1. inovatoijem množične inovativne dejavnosti za inovacijske dosežke 2. razvojno-raziskovalnim delavcem za pomembnejša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe podjetij ter družbenopolitičnih skupnosti. Nagrade bodo podeljene za enkratne dosežke ali večletno inovativno dejavnost. Prijava mora v pisni obliki vsebovati: - osebne podatke prijavljenega, - opis, elaborat in drugače zadovoljivo predstavitev inovacijskih dosežkov raziskovalne naloge, - podatke za vrednotenje: uporabnost, izvirnost in izračun koristi, - druge podatke, ki so pomembni za inovacijsko dejavnost kandidata. Diplome z nagradami bodo podeljene za najboljše dosežke v preteklem letu na podlagi pravilnika. Prijave pošljite do 30. maja 1994 na naslov: Občina Žalec, Sekretariat za družbenoekonomski razvoj in finance, Savinjske čete 5, 63310 Žalec. Radioklub brez anten Zgodba je pravzaprav res dolga. Začenja se leta 1973, ko je bil ustanovljen Radioklub Žalec in ko so si radioamaterji za svoje delovanje z lastnimi sredstvi uredili tri prostore na podstrešju policijskih garaž v ulici Ivanke Uranjek. Da ne bo pomote, gre za staro policijsko postajo in za tiste čase, ko lastnina pač ni bila pomembna. Tako je takrat veljalo, da so ti prostori sicer last radioamaterjev, zapisano pa to nikjer ni bilo. Leta 1984 je bil zgrajen Dom SLO, v njem pa so tri prostore dobili tudi radioamaterji. Leto pozneje so se res preselili, tako da se je policijska postaja lahko razširila. In tako ni bilo težav vse do desetdnevne vojne za Slovenijo. Teritorialna obramba je potrebovala prostore in na podlagi dopisa izvršnega sveta so se radioamaterji začasno preselili v garsonjero v gasilskem domu pod pogojem, da jim mora občina čimprej zagotoviti ustrezne prostore. Pravzaprav so njihove prostore izpraznili kar pripadniki teritorialne obrambe sami. Ampak takrat je šlo za pomembnejše stvari in glede na dolgoletno dobro sodelovanje z občino si radioamaterji očitno niso mogli predstavljati, kako dolgo bodo začasno v gasilskem domu. Kot sta povedala Miran Krajšek, takratni predsednik radiokluba, in sedanji tajnik Vili Hadolin, v gasilskem domu niso imeli osnovnih pogojev za delovanje. Niso smeli posegati v objekt, kar pomeni, da še vedno nimajo postavljenih niti anten, del opreme pa še vedno sameva v zaklonišču. Medtem se je območni štab TO preselil v Celje, policijska postaja pa v Dom SLO. Radioamaterji so ostali v gasilskem domu in še vedno verjeli obljubam občinskih mož, da bodo v njem dobili v last dve garsonjeri in pravico souporabe dvorane. Danes jim je malo žal, da se niso nasilno vselili v svoje prvotne prostore v ulici Ivanke Uranjek. Te je občina odprodala, kje je denar, pa radioamaterji ne vedo. Vedo samo, da dolgo ne bodo več čakali na rešitev prostorske stiske. Gasilski dom je medtem postal last žalskega gasilskega društva. Občina je sicer postavila zahtevo, da so trije prostori v njem občinska last, v njih pa bi lahko ostali radioamaterji. Gasilci se s tem seveda ne strinjajo in so že vknjižili celoten objekt kot svojo last. Nič nimajo proti temu, da v domu ostanejo radioamaterji, seveda ob primerni najemnini in plačilu vseh stroškov. Na to pa radioamaterji nočejo pristati in zahtevajo lastne prostore, ki so jih že imeli in so jih začasno odstopili. Zato so izvršnemu svetu predlagali, da sredstva, pridobljena s prodajo njihovih prvotnih prostorov, nakaže radioklubu, ki bo z njimi kupil ustrezne prostore na drugi lokaciji. Druga možnost je, da ta sredstva nameni za odkup dveh prostorov v gasilskem domu ali zagotovi druge prostore, s tem da se uredi tudi lastniško razmerje. Radioamaterji zdaj besedam ne verjamejo več. In ker je zgodba že kar predolga, so sklenili, da z njo seznanijo javnost in občinske poslance. Čeprav je njihova dejavnost posebnega pomena za obrambo in čeprav izobražujejo vse, ki pri svojem delu uporabljajo radijske postaje, bo izvršni odbor svojim članom predlagal samoukinitev radiokluba, če prostorski problem ne bo rešen. Eno je namreč neizpodbitno. Klubske sobice za pitje kave radioamaterji pač ne potrebujejo. In kot kaže, se tega vendarle zavedajo tudi občinski možje. Radioamaterjem bodo v Žalcu ponudili podstrešne prostore tam, kjer je bil do sedaj Grames. Konec dober vse dobro? K. Rozman Podeljene koncesije za lekarniško dejavnost Na podlagi sklepa izvršnega sveta o podelitvi koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju občine Žalec je bil v januarju objavljen razpis za dodelitev koncesije v okviru sedaj obstoječe lekarniške mreže. V razpisnem roku je sekretariat za družbenoekonomski razvoj in finance prejel šest vlog, ki jih je obravnavala Komisija za pripravo predloga za dodelitev koncesije. Ta je za vse kandidatke pridobil mnenje Lekarniške zbornice Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, svoje soglasje pa so dale tudi krajevne skupnosti, ki imajo svoje lekarne. Tako je bila koncesija za lekarno v Žalcu podeljena Gabrieli Stemad, za lekarno na Polzeli Mileni Kotnik, za lekarno v Preboldu Cvetki Zelenec in za lekarno na Vranskem Mariji Brišnik, vse kandidatke so po izobrazbi diplomirane inženirke farmacije. Izvršni svet je tudi sklenil, da vsem koncesi-onarkam odda v najem prostore, v katerih so lekarne in so last občine, za nedoločen čas oziroma do izpolnitve vseh pogojev koncesionarja za upokojitev. Prav tako jih Premalo solidarnostnih stanovanj Iz občinskega stanovanjskega sklada je bilo od uveljavitve stanovanjskega zakona 19. oktobra 1991 do 31. decembra 1993 prodanih 543 stanovanj. Znesek kupnin in že plačanih obrokov je na zadnji dan lanskega leta znašal 156,39 milijonov tolarjev. Hkrati se je v tem obdobju izselilo 115 stanovalcev, upravičencem pa so bile izplačane odpravnine v skupni višini 48 milijonov tolarjev. Lastna udeležba v višini 2 milijonov tolarjev je bila izplačana 41 upravičencem, ki so se preselili iz stanovanja. Prav tako je dobilo izplačano lastno udeležbo 166.imetnikov stanovanjske pravice, ki stanovanj niso odkupili, v skupnem znesku 7,9 milijonov tolarjev. V republiški stanovanjski sklad je bilo nakazanih 11,8 milijonov tolarjev, v odškodninski sklad pa 1,19 milijonov tolarjev. Občinski sklad je tudi odkupil stanovanja v znesku 18,8 milijonov tolarjev, po pogodbah o odkupu zasedenih stanovanj pa je plačal 27 milijonov tolarjev. Po plačilu bančnih provizij, geodetskih storitev in pravdnih stroškov je bilo stanje na računu sklada 31. januarja letos 29,8 milijonov tolarjev. Občinski sklad je tako pridobil precej poceni stanovanj, čeprav so potrebe po izpraznjenih stanovanjih še vedno velike. Tudi zato, ker v tem času podjetja niso reševala stanovanjskih problemov svojih delavcev. Tako primankuje predvsem solidarnostnih stanovanj z njižjim standardom. Ker ni več namenskega zbiranja sredstev za gradnjo socialnih stanovanj, niso začeli graditi bloka v Bevkovi ulici. Zaradi tega tudi ni mogoče začeti s postopkom za razpis natečaja za pridobitev teh stanovanj. Za gradnjo predvidenega bloka bi bilo potrebno ostanek sredstev od kupnin in vse mesečne prilive plačanih obrokov ter najemnin uporabiti strogo namensko, manjkajoča sredstva pa med' drugim zagotoviti tudi iz občinskega proračuna. K.R. Opravičilo V prejšnji številki Savinjčana so bila na 2. strani objavljena poročila z zborov občanov za določitev referendumskih območij pod skupnim naslovom Predlagali so 13 novih občin. V poročilu iz Petrovč je napačno zapisano, da je bil na zboru navzoč kot član občinske komisije za lokalno samoupravo Peter Dolinšek. Gospodu Petru Marinšku se opravičujem, ker napaka ni bila pravočasno popravljena. Ksenija Rozman je zadolžil, da morajo pri novih zaposlitvah dajati prednost farmacevtskim delavcem iz žalske občine. K.R. PRODAJ ALT5A Računalniški inženiring Žalec Titov trg 7 (nasproti Žane) telefon: 715-160 Novo! VSE ZA RAČUNALNIK NA ENERI MESTU! * RAČUNALNIK: 386 DX 40,128 kb Cache, 4 MB Ram, 170 MB TRDI DISK QUANTUM, 512 KB, grafična kartica, barvni monitor, tipkovnica, mini tower, ohišje, miška CENA. 131 788 S|T * barvni monitorji že od 37.000 SIT dalje * stekleni filtri za monitorje * tiskalniki: EPSON, FUJITSU, SAMSUNG * diskete TDK in Sony (3,5 in 5.25) * vsa dodatna oprema (miške, škatle za diskete, trakovi, čistila...) * računalniške mize iz uvoza že od 14.000 sit dalje . * izdelava programov po naročilu Možnost nakupa na več obrokov ali 5% gotovinski popust! Žalec, Šlandrov trg 23 UGODNE CENE IN VELIKA IZBIRA: * OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE OBUTVE (domače in uvožene) USNJENA GALANTERIJA (moške in ženske usnjene jakne po 15.900 SIT) Odprto: od 8. do 19. ure, sobota do 12. ure NOVO v Preboldu! SERVIS ELEKTRONIKE (TV, videorekorderjev, avto radiev, telefonov ...) SREČKO RIBIČ, DOLENJA VAS 184 (pri vrtnariji EBNER) Savinjčan Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega eta: Milan Dobnik redniški odbor: Franci Ža-ar (glavni urednik), Janez oflič (odgovorni urednik), anez Cukjati, Nataša Jan, ¡¡3rane Lobnikar, Darko Na-faglav, Andreja Žolnir, Hen-pk Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek iLektorica: Mojca Nahtigal ¡Naklada: 13.200 izvodov *Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Dunajska 5. Tehnično urejanje: Marjan Stamejčič Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Protestni glas upokojencev Vsa dela na trasi ustaviti Kljub temu da so zbori skupščine občine Žalec že sprejeli traso avtoceste Arja vas-Vransko, se kmetje in ekologi nikakor ne morejo Sprijazniti s tem. Prepričani so, da bodo tako ali drugače ustavili vsa dela na trasi J4, kar so povedali tudi na protestnem zboru v Žalcu, ki ga je vodil Vinko Drča. Poleg kmetov in ekologov so se protesta udeležili ekologi iz Ljubljane oziroma Domžal, direktor DARS-a, predstavniki RUC-a in republiškega zavoda za planiranje. Čeprav javnost pravzaprav o protestnem zboru prej sploh ni bila obveščena, kar velja tudi za novinarje, je bila skupščinska dvorana polna protestnikov, zbora pa sta se udeležila poleg žalskega župana celo državna poslanca dr. Franc Zagožen in Marjan Podobnik. Vroče izmenjavanje dosedaj že mnogokrat slišanih mnenj se je zavleklo pozno v noč, mnogo kritičnih in tudi žaljivih pri- pomb pa je letelo na račun župana. Med drugim so kmetje pripravljalcem trase očitali nezakonito vodenje postopka, občinskim poslancem, da se očitno niso zavedali posledic svoje odločitve, nato pa so celo menili, da bi o tako pomembnem infrastrukturnem objektu moral odločati samo državni zbor. Toda dr. Franc Zagožen ni bil prepričan, da bo moč prek državnega zbora doseči drugačno traso avtoceste. Nenazadnje so prav ti poslanci sprejeli ukinitev dela nadomestil za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ki sicer pripada republiki. Po njegovem mnenju pa postopki res tečejo nezakonito, zato bi morali kmetje poiskati pravno pomoč in tožiti DARS. Občinski skupščini pa je predlagal, naj še enkrat premisli in ponudi državnemu zboru drugačne osnove za odločanje. Marjan Podobnik je v svojem govoru najprej obraču- nal z novinarji, ki da javnosti sporočamo, da so kmetje proti avtocesti. To ni res, ker nasprotujejo samo trasi J4, drugače pa so stoodstotno za avtocesto. Nato je obračunal še s krščanskimi demokrati oziroma kmečkim gibanjem pri SKD, ki da imajo štiri ministre v vladi, pa tega očitno niso znali ali pa hoteli izkoristiti. Kmečkemu gibanju je očital, da so vedno hodili na kmetijsko ministrstvo, nikoli pa niso prišli k njemu kot predsedniku SLS. Tudi on ni vedel, ali bo mogoče v državnem zboru še kaj narediti, zato pa se je zavzel za to, da se javnost natanko seznani s tem, kako je kdo o čem glasoval in kdo je za kaj odgovoren. K. Rozman Na sestanku predstavnikov strank so bili soglasni, da ni razloga za ponovno razpravo o trasi na seji občinske skupščine. Tovarna krmil odpira novo trgovino Tovarna krmil iz Žalca bo 9. maja odprla pri silosih trgovino Krmiš, v kateri vam bodo ponudili krmila, žitarice, mineral-no-vitaminske dodatke za domače živali, semena in drobno kmetijsko orodje. Trgovina bo odprta vsak dan od 7.30 do 15.30, v soboto pa od 7.30 do 12. ure. Prodajo svojih izdelkov bodo iz tovarne preselili na novo lokacijo pri silosih. EP- VSE VRSTE ZA VAROVANJ Sprejmite nasvet naših zastopnikov zavarovalna družba d.d. Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki: ŽALEC, Šlandrov frg 24 (nad pošlo), telefon: 063/712-181 delovni čas: od 7.30 do 15., sreda do 17. ure VRANSKO, TABOR, GOMILSKO: Romuald Pavlič. Brode 24. Vransko, tel.: 725-246. , Viktor Drolc, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned.: od 8. do 12. ure Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9. do 12. ure BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 713-917 Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure) GALICIJA: Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 - ŠEMPETER, PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086 GRIŽE, ŠEŠČE Dragica Šon, Migojnice 122, tel.: 714-418 Bojan Lubej. Pongrac 88 e, tel.: 714-455 LIBOJE, PETROVČE, Marko Fužir, Dobriša vas 3 b. Petrovče, tel. 707-281 Stanko Plantak, Arja vas 34/b, Petrovče, tel.: 707-163 ŽALEC, VRBJE: Jernej KOŠTOMAJ, Žalec, Prežihova 1, tel.: 713-352 Melita Volavšek, Krusevska 3, Žalec Damjana Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel.: 713-319 . GOTOVLJE. LOŽNICA: Lucija Miklavc, Podvin 170, Žalec, tel.: 713-212 PONIKVA: Tatjana Jezernik, Studence 1, Žalec, tel.: 857-539 f VINSKA GORA: Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432 Zahvaljujemo se za zaupanje v želji, da ostanete še naprej z nami. Konec marca so se na protestnem zboru v skupščinski dvorani v Žalcu zbrali upokojenci, borci in invalidi iz žalske občine, prišli pa so tudi njihovi predstavniki iz mozirske in velenjske občine. V uvodnem govoru je predsednik območnega odbora Demokratične stranke Janko Zupanec najprej orisal položaj, v katerem se trenutno nahaja starejša generacija Slovencev. Opozoril je, da bi danes večina upokojencev imela tudi za polovico višje pokojnine, če ne bi vso svojo delovno dobo del osebnega dohodka vlagala v razvoj podjetij in s tem gospodarstva. Namesto spoštovanja in mirne jeseni življenja nenehno poslušajo, da so breme družbi in da živijo mnogo bolje kot njihovi vrstniki na Zahodu. Pri tem pa vlada pozablja, da imajo tam samostojen pokojninski sklad, ki ga upokojenci sami upravljajo. Upokojenci niso socialna kategorija in ne bodo pristajali na zmanjševanje svojih pravic. Ob osamosvojitvi se je država obvezala, da bo ohranila raven pravic iz starega sistema. Obljube ni držala, prav tako pa po volitvah na upokojence pozabljajo tudi vse politične stranke. Ko vlada ni uspela s podaljšanjem zamrznitve pokojnin, je pripravila spremembe pokojninskega zakona, ki naj bi jih državni zbor sprejel po hitrem postopku. Po tem predlogu bi se pokojnine usklajevale samo enkrat letno, vsake tri mesece pa še na osnovi rasti življenjskih stroškov. Če se ti zvišajo do tri odstotke, uskladitve ne bi bilo, če pa za štiri odstotke, bi upokojenci dobili samo 70 odstotkov od enega odstotka. Na to ne pristajajo in zahtevajo umik predloga iz državnega zbora. Vse to so zapisali v protestnem pismu, ki ga bodo poslali vsem državnim organom. Ravno v teh dneh poteka po vsej državi pisanje teh protestnih pisem. Če bo vlada zahteve upokojencev prezrla, bodo uporabili tudi druge načine pritiska nanjo. Naslednja večja akcija pa bo za osamosvojitev pokojninskega sklada in vračilo dolga države v skladu. Na zboru so upokojenci poudarili, da jih je že 450.000 v Sloveniji, vsi pa imajo volilni glas. Zato bodo ob naslednjih volitvah dobro premislili, katero politično stranko bodo podprli. Nikakor pa ne bodo več mirno gledali, kako se jim zmanjšujejo pravice, ki so si jih pridobili z delom v svoji aktivni življenjski dobi. K. Rozman Z vozički brez pomoči v zdravstveni dom Dolga leta so invalidi na vozičkih ali matere z otroškimi vozički potrebovali pomoč, če so hoteli v žalski zdravstveni dom, saj je projektant povsem zanemaril možnost samostojnega dostopa za tovrstne bolnike. No, sedaj so uredili dovozno NUDIMO SADIKE SPREJEMAMO NAROČILA ZA SADIKE JAGOD MARMOLADA, SELVA, GARDENA TER ZA FOLIJO ZA JAGODE NA NASLOV: Vrtnarstvo MIMOZA D.O.O., Trnava 46/A, 63303 GOMILSKO, tel. 063/726-403. SADIKE BODO NA RAZPOLAGO V JUNIJU IN JIH BOMO POSLALI TUDI PO POŠTI. /M Izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za: • osebna vozila • lažja tovorna vozila • traktorje VLADIMIR MARN, Vransko 18, telefon: 725-106 pot za invalide in malčke v vozičkih, pa tudi za nujno medicinsko pomoč. Hkrati so uredili parkirni prostor, in sicer tako, da so ga prepolovili s koriti za rože in bo polovica namenjena vozilom obiskovalcev, druga pa le službenim in reševalnim vo- zilom in jo bodo zaprli z zapornico, tako da je kljub pomanjkanju parkirnega prostora obiskovalci ne bodo mogli uporabljati. Skrajšali in uredili so tudi pot do lekarne, ki sedaj vodi ob zgradbi zdravstvenega doma. V avli zgradbe so uredili recepcijo oziroma sprejemno pisarno, v kateri je vselej prisotna delavka, ki sprejema zdravstvene knjižice in obiskovalce usmerja do posameznih ambulant in zdravnikov. Preuredili in posodobili so tudi dežurno sobo in jo opremili z vsemi potrebnimi aparati. Torej načrti novega direktorja dr. mag. sc. Franja Velikanje niso bili zgolj prazne obljube. Stvari se premikajo in upamo, da ne bo ostalo zgolj pri začetnih spremembah. C.Vka HERMAN MALGAJ ŽALEC, KVEDROVA 12* telefon: 063/708-124: od 7. do 8 ure 063/713-773: od 7. do 19. ure Strokovno izvajamo NOVE in popravljamo STARE INŠTALACIJE ZA CENTRALNO OSREVANJE. hitro, kakovostno in po konkurenčnih cenah! SIPRO, STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC Najemnine za stanovanja se v mesecu aprilu ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša 3.732,52 tolarjev in je 84,37 tolarjev za m2. Najemnine za poslovne prostore so se v aprilu povečale za 1,7%. Poprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora je znašala 608,35 tolarja. Cena za m2 toplotne oskrbe v mestu Žalec se v mesecu aprilu ne bo povečala in znaša 62,64 SIT za m2. OBVESTILO Lastnike toplovodnega sistema v mestu Žalec obveščamo, da bomo v skladu z Odlokom o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz toplovodnih sistemov na območju občine Žalec (4. člen), pričeli z montažo merilcev porabljene energije. Za stanovanjske objekte, kjer zbori lastnikov niso bili sklepčni in ni dogovorjen način zbiranja sredstev za plačilo toplovodnih merilcev, bomo izvedli obremenitev po deležih v enkratnem znesku. Nismo proti avtocesti, ampak... Zeleni Spodnje Savinjske doline smo le proti trasi j4 »Mnogi so prepričani, da smo proti avtocesti in da smo se zbudili šele sedaj, ko je občinski parlament sprejel predlagano traso. Deležni smo kritik in nerazumevanja, naši argumenti ne padajo na plodna tla. Prizadevamo si, da bi Savinjčane prepričali, da je predlagana trasa avtoceste ekološko nesprejemljiva. Trditve strokovnjakov DARS-a, da je samo 10-metrski pas neprimeren za pridelavo hrane, ne drži, strokovnjaki iz Švice so nam povedali, da je pas v premeru 150 metrov povsem neprimeren in 3000 m pogojno primeren. To pa je bistvena razlika. Zavzemamo se torej za traso ob severnem pobočju Savinjske doline,« sta nam povedali predstavnici stranke Zelenih Spodnje Savinjske doline Nataša Jan in Jolanda Ušen, in dodali, da naj bi poslanci občinskega parlamenta še enkrat pretehtali sedanjo odločitev in sprejeli predlaga- no traso Zelenih. Pogovor s predstavnicama Zelenih smo izkoristili tudi za to, da bi kaj več zvedeli o nji-1 hovem delu in načrtih. »Stranka Zelenih Spodnje Savinjske doline nima političnih ambicij, gre nam le za ekološko dejavnost, v kateri dajemo največji poudarek osveščanju in preprečevanju motečih zadev v dolini. Zato nam lahko občani na tel. 711-306 ah 726-403 sporočajo nepravilnosti, ki jih opažajo v okolju. Mi jim svetujemo in tudi pomagamo probleme reševati. Teh klicev na pomoč je bilo kar precej, naj omenimo problem zaradi hrupa in prahu v kamnolomu v Veliki Pirešici, ropot in smrad v Ferralitu, pa primer Aera, precej pripomb smo dobili na račun zasebnih podjetnikov, ki za svojo dejavnost nimajo potrebnih čistilnih naprav. Inšpekcijske službe jim pred začetkom obratovanja sicer predpišejo potrebne na- prave, ker pa teh zahtev inšpektorji ne preverjajo, te mnogokrat ostanejo le zahteve na papirju. V letošnjem letu se nismo vključili v akcijo čiščenja okolja, ker nanjo v preteklosti ni bilo odziva. Samo člani stranke pa ne moremo čistiti okolja. Se pa pridružujemo akciji občinskega sekretariata za urejanje prostora, krajevnim skupnostim in osnovnim šolam, predvsem pa pozivamo vse občane, naj vsak počisti pred svojim bližnjim in okoliškim pragom. Akcija bo učinkovita, če se ponovno ne bodo pojavila črna odlagališča. Torej gre- predvsem za zavest, da je le čisto tudi zdravo okolje. Ker nimamo finančnih možnosti, predvsem moralno podpiramo akcije zasaditve okrasnih in drugih dreves. Pri tem moramo pohvaliti Mestno skupnost Žalec in druge, ki so tudi letos posadili precej novih dreves,« sta povedali Nataša Jan in Jolanda Ušen. jk V športnem centru, na otroških igriščih in na zelenicah pred bloki so v Žalcu posadili precej dreves in grmičkov. Akcija sodi tudi v praznovanje 30-letnice mesta, 100-letnice turizma in v slovensko akcijo leto turizma. Znanje je pravi prijatelj Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov regije Celje pripravlja za svoje člane vrsto strokovnih seminarjev. V sredo, 6. aprila ob 11. uri, sta omenjeno društvo in ZD Žalec kot gostitelj pripravila seminar na temo SVET ZASVOJENOSTI Z DROGO v dvorani kulturnega doma Polzela. Na njem so izhajali iz projekta Če sovražnika poznaš, ga lažje premagaš, ki so ga pripravili osmošolci osnovne šole Polzela z mentorico Valerijo Pukl. Zdravstveno vzgojno delo in sodelovanje zdravstvenega doma Žalec z osnovnimi šolami v občini Žalec je predstavila Marjana Jager, ki meni, da imajo na oblikovanje, pridobivanje in utrjevanje zdravja in zdravstvene kulture poleg staršev izreden vpliv vzgojno-izobraževalne in zdravstvene organizacije ter celotna družba. Po ogledu projekta, na katerem so učenci umetniško, vsestransko podoživeli drogo in skozi iskanje vzrokov naraščanja zasvojencev izrazili upanje v boljši svet, svet z več ljubez- SAVINJSKA trgovska družba ¿0.0. Žalec & B A EKSPOZITURA ŽALEC TEL. 712-169, 712-249 NUDIMO SUPER POSOJILO SUPER POSOJILO SUPER za vse blagovne skupine BREZ POLOGA 6 MESEČNI KREDITI, MINIMALNA FIKSNA OBRESTNA MERA CL (L (l 12 MESEČNI IN 24 MESEČNI KREDITI S SAMO 8% REALNO OBRESTNO MERO V NAŠI PONUDBI TUDI ZELO UGODNO POSOJILO ZA NAKUP POHIŠTVA IN SICER: 9 ČEKOV ALI OBROKOV, 20% pologa in BREZ OBRESTI PRODAJALNE SM SAVINJSKE TRGOVSKE DRUŽBE VAS PRIČAKUJEJO! ni in medsebojnega razumevanja, je v nadaljevanju o vrednotah mladih, o spoznavanju samih sebe, iskanju samopodobe in samospoštovanja spregovorila prof. Katarina Lavš. Poudarila je, da tičijo najglob-ji vzroki v družini sami, ki je osnova vsega, vse ostalo pa je samo dopolnjevanje. O velikokrat uporabljenem izgovoru nas staršev, da nimamo dovolj časa, pa meni, da je pomembna predvsem kvaliteta časa, ki naj si ga kar vzamemo za svojega otroka, mladostnika, ne pa toliko količina. Zadnjo strokovno temo Živeti z in brez droge, je podal dr. Andrej Kastelic s Centra za mentalno zdravje iz Ljubljane. Seznanil nas je s problemi zdravljenja, kajti pravi, da je odvisniku nujno potrebno ponuditi kvalitetno pomoč, za to pa je potrebna velika angažiranost zdravstvenih delavcev in celotne družbe pred nami je še ogromno dela. Na seminarju smo spoznali, da je droga nevarnost, ki ne izbira. Najljubši so ji odraščajoči otroci in mladostniki, morda tudi vaši, naši? Koordinator zdravstvene vzgoje ZD Žalec: Marjana Jager, v. m. s. Socialdemokracija v Braslovčah Člane in simpatizerje socialdemokratskega gibanja v Spodnji Savinski dolini so zadnji politični dogodki še bolj prepričali, da bodo samo združeni dovolj močni, da se zoperstavijo silam, ki zavirajo pot Sloveniji in njenim državljanom v demokracijo. S tem namenom je bil konec marca ustanovljen tudi krajevni odbor SDSS Braslovče. Ustanovitvenega zbora braslavških socialdemokratov se je udeležilo kar štirideset članov in simpatizerjev. Uvod v srečanje je slovesno pričel moški pevski zbor iz Braslovč, ki je doživeto zapel nekaj slovenskih pesmi. Po formalnih sklepih o ustanovitvi KO je beseda pripadala častnima gostoma g. Vitodragu Puklu, poslancu državnega zbora, in ga. Barbari Medved, članici predsedstva SDSS. Oba sta v svojih pozdravnih govorih poudarila, da gre za prelomni politični čas na Slovenskem in da smo po zadnjih dogodkih v parlamentu ponovno na začetku demokracije. Dvigovanje glave neokomu-nizma postavlja ponovno na težko preizkušnjo osnovna načela socialdemokracije, ki so Demokracija, Svoboda, Pravičnost in Solidarnost. Po opravljenih volitvah v organe novoustanovljenega KO SDSS Braslovče je spregovoril prvi predsednik predsedstva, g. Ivan Fale. V svojem govoru je poudaril tri osnovne cilje nove organizacije. Prvi je pridobivanje novih članov iz vrst številnih simpatizer-1 jev in širjenje mreže. Drugi cilj je aktivno sodelovanje pri prenovi lokalne samouprave in tretji je zavzemanje za predčasne parlamentarne volitve, če ne drugače tudi z razpisom referenduma. Na koncu so vsi navzoči izrazili željo po organizaciji večjega političnega shoda v Spodnji Savinjski dolini, katerega gost bo prvak socialdemokratoav g. Janez Janša. m ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Občinska organizacija Žalec Ob dnevu upora proti okupatorju - 27. aprilu in prazniku dela - 1. maju Želimo vsem občanom občine Žalec, posebej pa še svojim članom in simpatizerjem, prijetno praznovanje. SAVINJSKA v Trgovska družba d.o.o. Žalec SPORT M InJ k V NAŠI PONUDBI: OPREMA ZA PLANINARJENJE, PLEZANJE IN TURNO SMUKO FERRINO, CAMP, PETZL, BEAL, BOREAL, BAILA, NORTHLAND, PORENTA, KAVČIČ, KOFLACH AKCIJSKA PONUDBA: IZREDNO UGODNE CENE ANORAKOV IN NAHRBTNIKOV ZNAMKE NORTHLAND KOLESA IN VSA DODATNA OPREMA SCOOT KAJAKI PRIJON IN DODATNA OPREMA TENIS OPREMA ZNAMKE HEAD IN WILSON ŠPORTNI COPATI ADIDAS, REEBOK, NIKE, FILA, LOTTO, HEAD, WILSON, DIADORA TEKSTIL ZNAMK REEBOK, NIKE, ADIDAS, FILA VSO ŠPORTNO OPREMO VAM NUDIMO NA ODLOŽENO PLAČILO IN SICER NA 9 OBROKOV Z MINIMALNIM FIKSNIM PRIBITKOM ZA OBRESTI, ALI PA DO t/ JZ. -X -«V -tk fk 3^ 5 OBROKOV BREZ OBRESTI, KOLESA PA DO 6 OBROKOV BREZ OBRESTI SE PRIPOROČAMO! Šport shop za najbolj zahtevne Na Mestnem trgu v Žalcu je Savinjska trgovska družba odprla športno trgovino Šport shop. Z bogato izbiro športne opreme vrhunskih svetovnih in domačih blagovnih znamk lahko zadovoljijo tudi najzahtevnejše športnike in rekreativce. Kolesarji, tenisači, planinci in plezalci, igralci namiznega tenisa, košarkarji in rokometaši pa še mnogi drugi bodo v tej športni trgovini našli bogato izbiro, kakršne v Žalcu doslej ni bilo. Strokovno usposobljeni trgovci pa so vam na voljo z nasveti za pravo in najprimernejšo izbiro. Šport shop trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. in v soboto od 8. do 12. ure. Ep. Gospodarstvo preobremenjeno Inovator Slovenije 1993 Priznanje in nagrado Inovator leta 93 tekstilne industrije Slovenije je prejel dipl. ing. Danilo VUč s Polzele, zaposlen v Tovarni nogavic Polzela. Ta naslov in nagrada je bila inovatorju podeljena minuli konec tedna na seji odbora Združenja tekstilne industrije Slovenije v Ljubljani. Danilo Vilč je v polzelski tovarni nogavic zaposlen že 26 let in je vodja vzdrževanja. Že doslej je imel več inovativnih dosežkov, ta zadnji pa je, glede na prihranek, vreden še posebne pozornosti. Inovacija predstavlja koristno uporabo tople vode, ki nastaja pri hlajenju kompresorjev za proizvodnjo stisnjenega zraka za pogon strojev. Pred uporabo inovacije je voda ohlajala kompresorje, potem pa odtekala in s svojo toploto povzročala ekološke motnje. S predlagano preureditvijo se lahko segreto vodo uporablja za barvanje nogavic. S to inovacijo so nastale naslednje gospodarske in ekološke koristi: na j večji dosežek je prihranek 95.500 kubičnih metrov plina letno, bistveno se zmanjša količina odpadne vode, poveča se izkoristek strojev, ker se začne postopek barvanja pri 40 stopinjah C itd. T. TAVČAR Izobraževanje delavcev pri zasebnikih Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec namenja posebno pozornost izobraževanju delavcev, zaposlenih pri zasebnikih. Varstvo pri delu in higienski minimum sta področji, za kateri zakonodaja zahteva opravljen izpit, brez katerega delavec ne more opravljati svojega dela. Preizkus znanja iz varstva pri delu morajo delavci opravljati vsaki dve leti, znanje o higieni živil oziroma higienski minimum pa vsakih pet let. Zbornica zasebnega gospodarstva poziva, naj se delavci prijavijo na tečaj, stroške pa bo poravnal sklad za dopolnilno izobraževanje. Po »tečaju bo inšpekcijska služba preverjala stanje, kar pomeni, da delavci brez opravljenega tečaja in izpita ne bodo smeh opravljati dela. jk Dr. Davorin Kračun med žalskimi menedžerji »Klub menedžerjev v Žalec, ki je bil ustanovljen preteklo leto, je na zadnjem sestanku sprejel program dela za leto 1994. Poleg strokovnega izobraževanja, pogovorov z znanimi osebnostmi, bo klub skrbel tudi za organizacijo družabnih srečanj. Tako smo že imeli srečanje z novi- ski regiji,« nam je povedala predsednica Danica Korent. Minister Davorin Kračun je članom kluba govoril o aktualnih gospodarskih in drugih problemih razvoja države. Njegova ugotovitev je bila, da je Slovenija stopila na pot razvoja, kar dokazujejo podatki o gospodarski ja, ki so v postopku revizije ah denacionalizacije, lahko predložila programe lastninskega preoblikovanja, se bodo zadeve začele hitreje spreminjati. Ko bodo začeli delovati skladi, bodo rezultati še boljši, rin Kračun, kluba se zlasti z Na posnetku člani žalskega kluba med obiskom v narjem Hudečkom, pred dnevi z ministrom dr. Davorinom Kračunom. Obisk v občini Šmarje pri Jelšah smo namenili pogovoru s predstavniki tamkajšnjega gospodarstva in spoznavanju turističnih zanimivosti. Sodelujemo tudi s sosednjimi klubi menedžerjev v celj- rasti. Pozitivna je tudi umiritev družbene porabe, kar bo prispevalo k nadaljnji gospodarski rasti, je še dodal. Tudi na področju lastninskega preoblikovanja se že kažejo pozitivni rezultati. Za to je sprejeta vsa potrebna zakonodaja in ko bodo podjet- zadrugi Šmarje pri Jelšah. jo, da je poraba umirjena, niso strinjali; na konkretnih primerih so dokazovali, da so obremenitve celo večje. To pa pomeni, da gospodarstvo ni enakomerno obremenjeno in da sta zlasti tekstilna in livarska industrija v težjem položaju. jk ŽANA AKCIJSKA PRODAJA * KOTNIH SEDEŽNIH GARNITUR TOM MIRNA OD n. 4. DO 30. 4. 1994 Kotna sedežna garnitura MIRNA že od (prej 88.320 SIT) Podjetje Saghar, ki ima drogerijo v središču Žalca, je prek ceste odprlo še parfumerijo, ki so jo zaradi vrhunske ponudbe poimenovali Saghar Prestige. Posebej pa je treba tudi omeniti urejenost parfumerije, ki je gotovo pomembna pridobitev za mesto Žalec in zgled ostalim. Pestra in bogata ponudba že privablja številne obiskovalce in kupce, ki so še posebej veseli strokovnih nasvetov in demonstracij znanih blagovnih znamk. Parfumerija Saghar si je torej upravičeno nadela ime Prestige, saj v njej lahko ponudijo nekaj posebnega za vas, za vaše najdražje in prijatelje. Med bogato izbiro najprej omenimo vrhunske parfume najbolj znanih blagovnih znamk, nekatere ste doslej lahko dobili le v tujini. To velja tudi za kozmetiko, med katero lahko izbirate negovalno in dekorativno znanih in vrhunskih znamk Lanco-me, Orlane, Juvena, La Pre-rie in Marbert. Ko boste obiskali Parfumerijo Saghar si boste gotovo 'z zanimanjem ogledali tudi zlat nakit, kakovostno usnjeno galanterijo, med drugim tudi atraktivno poslovno-potovalni program Delsy. Če boste za darilo potrebovali moško ali žensko uro, vam bodo ponudili vrhunske blagovne znamke Seiko, Lasalle, Pul-sar in Larus. Sicer pa se o vsem sami prepričajte, obiščete jih lahko vsak dem od 8.30 do 19. ure, v soboto pa od 8.30 do 12. ure, pokličete pa lahko tudi na tel. 711-271 EP-jk Avto RoMi ŠLANDROV TRG 11, ŽALEC nova štev. telefona: 715-250 HUDI IZREDNO UGODNE CENE ZA: * nadomestne dele za: ZASTAVO GOLF RENAULT LADO OPEL * izpušne sisteme iz ALU-pločevine za vsa osebna vozila (1 -letna garancija) * motorna olja: CASTROL GTX 3 INA-DELTA ELF * avtoakustiko: PIONEER (3-letna garancija) BLAUPUNKT VELIKA IZBIRA: SEDEŽNIH PREVLEK in vse ostale dodatne opreme! Obiščite nas, ne bo vam žal! * SVETILA, LESTENCI, ŠTUDIJSKO-TEHNIČNA SVETILA (medenina, filipinska školjka) ^ 30o/o POPUSTA. * KUHINJSKA NAPA GLOSA 10.598,40 * TENIS LOPARJI SVETOVNO ZNANE ZNAMKE SERGIO TACCHINI že od 6.840 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI: PRODAJA NA VEČ ČEKOV TER POTROŠNIŠKI KREDITI DO 12 MESECEV. Drogerija? Parfumerija? Ja, ampak ne vsaka! $QGH6.R^ V»1 Prestige v Žalcu. Med nastopom mlajše folklorne skupine. Mladi so lahko tudi za vzgled prek bregov odnaša tudi ri- Seveda, za dober vzgled pri marsičem, tudi pri ohranjanju našega vodnega življa. Dokaz!? Je pred nami. Ne samo pred ribiči, tudi pred vsemi ostalimi, nedeljskimi sprehajalci ob naših vodah, kopalci v poletnih mesecih in nenazadnje tudi pred vodjami komisij RD, zadolženih za delo s podmladkom - bodočimi ribiči. Pa tudi pred pedagogi na osnovnih šolah, ki lahko v takšnih in podobnih primerih, posebno v primerih poplav ah sploh večjih voda, ko te prestopijo bregove, storijo veliko. Narasla voda be, kjer po hudi uri tudi največkrat ostanejo. Seveda bodo morale ribiške družine glede angažiranja otrok storiti precej več, kot so do sedaj, vsaj nekatere med njimi. Ribiče nas je prijetno presenetilo pismo devetletnega Andreja Leskovška iz Letuša, ki ga je poslal na RD Šempeter in v katerem nam je povedal, da sta z očetom 30. januarja odšla na breg Savinje. Na velikem produ v Podvinu je zagledal majhno mlako, v kateri so čofotale majhne ribice. V grmovju je našel posodo in jih z njo znosil v oddaljeno Savinjo. Malo nižje tudi je še iz druge takšne mlake znosil ribice v Savinjo. Bil je vesel, da je rešil prek tisoč ribic, velikih od štiri do osem centimetrov, zato nam je napisal tudi pismo, saj je upal, da bomo tudi mi veseli njegovega podviga. Tako je, hvala ti Andrej. Izredno humano si ravnal. Vabimo te, da se nam čim prej pridružiš, saj je takšnih »ribičev« ob naših vodah vse manj. F. Pondelak Turistično oživljanje Žalca OŠ Braslovče Braslovče nekoč, danes, jutri Na OŠ Braslovče so po več mesecih zaključili šolski projekt Braslovče nekoč, danes, jutri in ob tem pripravili predstavitev projekta z zanimivim programom in bogato razstavo. Pri projektu je sodelovalo okoli štiristo učencev in več kot dvajset učiteljev in mentrojev. V programu so učenci s posameznimi utrinki predstavili potek projekta. Ob tem so zaigrali igrice, ki so jih napisali sami in predstavili kraj, kakršen je bil nekoč in je danes, zbor je pel pesmi iz ljudskega izročila, gostje in starši so lahko spremljali nastajanje rož za okrasitev butar in izdelavo spominkov, ki so bili tudi naprodaj. Na razstavi so predstavili zanimive izdelke domače obrti, gospodinjske pripomočke, ki so jih uporabljali v črnih kuhinjah, kuhinjske knjige, ljudska glasbila in pesmarice, posebno zanimiv in aktualen je bil velikonočni poganjek s pirhi, pa še veliko drugega je bilo razstavljenega. Ta čas so se učilnice spremenile v bogate razredne knjižnice. V šolskem glasilu Mladi rod, ki so ga za to priložnost posebej izdali, so zbrali in prikazali delo in zaključke projekta. Projektne naloge so bile razdeljene v tri sklope: Naše okolje, Turizem, to smo ljudje in V letu družine. Vsi, ki so bili na zaključni prireditvi, so potrdili, da je bilo opravljeno veliko in koristno delo, ki bo prišlo prav učencem in učiteljem pri nadaljnjem izobraževanju, koristno pa ga bodo lahko uporabljali tudi domači turistični delavci pri turistični ponud- bi kraja. Naj povemo še, da je pedagoge k temu projektu spodbudilo priznanje Braslovče - evropska vas, ki so ga lani prejeli v Michealbe-umu. Tudi učenci knjižničarskega krožka, ki ga vodi mentorica Irena Kumer, so želeli prispevati svoj delež pri šolskem projektu. Želeli so najti literata, ki v Braslovčah ni poznan, pa izhaja iz tega kraja. Našli so pesnika dr. Dušana Ludvika, ki bo letos dopolnil 80 let. Scena ob svečah na literarnem večeru je popestrila interpretacijo njegovih pesmi, ki so bile spremljane s kitaro in popestrene z glasbenimi točkami. Krajani in gostje so bili navdušeni nad drugačnostjo in nad tem, da so podrobneje spoznali svojega krajana. T. TAVČAR Prvo navdušenje nad obnovljeno Savinovo hišo in galerijo Oskarja Kogoja v Žalcu je minilo. V turistični agenciji Potepuh se že ukvarjajo s poletno turistično sezono, ob tem pa imajo nekatere nove obveznosti, ki so si jih naložili ob najemu poslovnih prostorov v Savinovi hiši. O stroških obnove pritličja Savinove hiše Marija in Borut Dolinar ne govorita rada, tudi ne o tem, da jima posamezniki še zdaj očitajo marsikaj slabega. Splošen odziv Žalčanov na galerijo je zelo dober, obisk otvoritve pa je bil za Žalec nenavadno množičen, čeprav je spet vprašanje, zaradi česa so ljudje prišli nanjo. A Marija Dolinar dodaja: »Če otvoritev ne bi bila atraktivna, ljudje ne bi prišli. Zdaj smo še bolj prepričani, da je naša srategija razvoja pravilna.« Galerija Oskarja Kogoja sicer v Potepuhu ni novost, je pa lahko šele v novih prostorih res zaživela. Zdaj jo želijo predstaviti tudi širše in eden od načinov je tudi večer šansonov vite Mavrič, ki ga je Emteks organiziral v prostorih Savinovega likovnega salona za svoje poslovne partnerje. Ti so si seveda lahko ogledali celotno Savinovo hišo, s Kmetijsko pospeševalno službo pa jim je Potepuh pripravil še pogostitev z dobrotami iz kmečke kuhinje. Kot dobra poteza se je to izkazalo že na otvoritvi galerije, sploh pa Marija Dolinar pravi, da bi tako ponudbo lahko vedno brez težav prodali. Tudi kmetije odprtih vrat so za turistične agencije brez dvoma zelo zanimive. Savinovo hišo v Žalcu so začeli obiskovati tudi šolarji v okviru svojih naravoslovnih dnevov. Podobne programe že pošiljajo tudi drugim za oglede Žalca, od Savinove hiše, hmeljarskega in gasilskega muzeja, vrta zdravilnih zelišč do Jame pekel in nekropole. Asado - novo gostišče v centru Žalca Sredi dopoldneva je bilo v novem, z veliko mero okusa urejenem gostišču Asado v novem poslovnem centru Mik-Raa na Šlandrovem trgu 40 v Žalcu prijetno vzdušje. Bil je čas malic in v prostoru z 38 sedeži, kjer strežejo hrano, so se gostje prijetno pomenkovali, tisti z manj časa pa so postali ob urejenem šanku in izmenjali besedo, dve. Lastnik gostišča, Srečko Kukovič pravi, da je še posebno živo v dopoldanskem času, in sicer od 9. do 12. ure, v času malic, ko imajo na izbiro vsak dan dve vrsti malic po 290 tolarjev, in od 12. do 16. ure, ko je na vrsti kosilo z juho, glavno jedjo in sladico za 550 tolarjev. Nedeljska kosila stanejo 600 tolarjev. Nudijo tudi jedi po naročilu, solatni krožnik z devetimi vrstmi solat, zanimivo je meso z nabodala v lepinji, pa plošča s testeninami, razni biftki, rižota z morskimi sadeži, razne pice in velika izbira sladic. Asado, ime ki pomeni sveže pečeno, je odprt vsak dan od 7. do 23. ure, ob sobotah in nedeljah odpirajo uro kasneje, vsako prvo nedeljo v mesecu pa je zaprt. Še pred poletjem bodo uredili vrt s 60 sedeži, na katerem bodo nudili tudi jedi z žara, ob vikendih pa bo tod tudi živa glasba. Dodatne informacije lahko dobite v Asadu po telefonu, če zavrtite številko 711-271. EP-Vka Ker se je obseg dela povečal, bodo za te konkretne programe zaposlili še eno delavko. Sicer pa agencija Potepuh še vedno deluje tudi v starih prostorih na Šlandrovem trgu, saj so šele pred kratkim v Savinovi hiši sploh dobili telefon. In kako sodelujejo s Turistično zvezo Spodnje Savinjske doline, za katero so prevzeli opravljanje določenih nalog: »Naš vložek bo toliko večji, kolikor bolj aktivna bo sama Turistična zveza SSD. Mi smo namreč samo izvajalci. Prva naloga pred nami je vključitev v informacijski sistem, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije. Nare-. diti moramo inventar vsega, kar dolina premore oziroma kar je zanimivega za turiste. Del tega je že zbranega v naših programih, ki jih pošiljamo tudi drugim agencijam. Vse to za nas torej ni nič novega, le v večjem obsegu bomo zdaj delali. Pri nas se bodo zbirale vse te informacije, pri čemer pa ne bomo predvsem zbirali, jih uredili in ponudili turistom.« Prva znamenja kažejo, da se zanimanje tudi tujih turistov za Slovenijo veča. Agencija Potepuh je jeseni ponudila programe avtobusnih izletov v tujini, kot pravi Marija Dolinar, pa se bo vsak čas pokazalo, kakšno bo v resnici zanimanje za te programe: »Dejstvo je, da je Spodnja Savinjska dolina tranzitna, zanimiva za izletniški in poslovni, ne pa stacionarni turizem. Hotel je samo eden, privatnih postelj pa pravzaprav sploh ni. Enako velja za kmečki turizem, čeprav zelo podpiramo idejo kmetij odprtih vrat. Glede na zanimanje domačih gostov za različne naše programe, pa je jasno, da gre za neverjeten porast in bo letošnja sezona verjetno še boljša kot lanska.« K. Rozman TRI PREBOLD PREBOLD (pri Lončari) tel. & fax: 723-243 Po ugodnih cenah nudimo: • cement • stropna polnila • hidrirano apno • nosilce • BRAMAC • JUPOL • armaturne mreže • lepila za keramiko • kalijevo sol • NPK-10-10-15 • litoželezne peči po licenci BUDERUS Odprto: od 7.30 do 17. ure, v soboto do 12. ure. V stiski vam postrežemo tudi po 17. uri. Gostišče PLEVCAK LATKOVA VAS, telefon: 701-030 Vas ob začetku poletja vabi na: DOBRO JEDAČO IN PIJAČO TER OKUSNE SLADICE! Obiščete jih lahko vsak dan po 13. uri. Za večje skupine so zaželene rezervacije po telefonu: 701 -030. Gasilstvo v naši dolini Kako po novem? Intervju s poveljnikom OGZ Francijem Naraksom Zakon o lokalni samoupravi, o lastninjenju in še čem posega v vse sfere družbenega življenja. Tudi gasilske organizacije, ki s 100-letno tradicijo sodijo med najštevilnejša društva, se bodo morale prilagoditi novim razmeram. To pa jim je doslej vedno uspevalo in jim bo zagotovo tudi v prihodnje. Kako na vse to gledajo v gasilskih organizacijah in OGZ Žalec, smo poskušali izvedeti v pogovoru s Francijem Naraksom, poveljnikom OGZ in hkrati tudi predsednikom PGD Žalec. Na vprašanje, koliko je društev v občinski gasilski zvezi in kako so financirana, nam je povedal: »OGZ Žalec sestavlja štirideset teritorialnih in šest industrijskih gasilskih društev. Teritorialna društva so financirana iz požarnega varstva, vendar so ta sredstva omejena na podlagi kategorizacije, ki pa še ni dokončno sprejeta. Imamo štiri prednostna društva, to so Prebold, Vransko, Polzela in Šempeter, ter občinski center Žalec.* Sredstva, ki jih dobijo ta in ostalih 35 društev, pa seveda ne zadoščajo za pokrivanje stroškov, nabavo tehnike, za gradnjo in vzdrževanje opreme in domov in vsega ostalega, tako da morajo še vedno ostati zvesti drugim, že utečenim oblikam pridobivanja dodatnih sredstev. Ob ten velja izreči vso pohvalo številnim občanom, ki imajo še vedno veliko razumevanja za to dejavnost in se dobrohotno odzovejo posameznim akcijam zbiranja denarja, s katerim društva posodabljajo svojo opremo in tehniko...« Kako in koliko lahko pri vsem tem pomaga društvu Občinska gasilska zveza, saj večkrat slišimo posamezne člane negodovati, da se do njih obnašate bolj mačehovsko? »Povsem življenjsko je, da si vsako društvo želi dobiti čim več denarja za svoje potrebe iz sredstev OGZ, ki nam jih dodeljuje občinski proračun. Žal teh sredstev ni toliko, da bi-lahko zadovoljili vse potrebe Franci Naraks ah društev. V največji možni meri sofinanciramo nabavo gasilske tehnike in opreme, vendar je ob dejstvu, da znašajo proračunska sredstva 5,3 milijona tolarjev, eno gasilsko vozilo pa stane od 8 do 12 milijonov, jasno, da se račun ne izide. Vsekakor pa je tam, kjer so društva in posamezniki dovolj aktivni, tudi manj težav pri zbiranju dodatnih sredstev. Če si društvo želi posodobiti svojo opremo, OGZ lahko le pomaga z ustreznim deležem oz. sofinanciranjem. V ta namen imamo tudi posebno komisijo za tehnična vprašanja, ki poskuša po prioriteti in na podlagi prispelih vlog reševati tovrstna vprašanja in probleme. Moram pa povedati, da so naša gasilska vozila relativno stara, saj imamo veliko število vozil, starih 10, 15 in več let. Zato jih je potrebno zamenjati. Pri zdajšnem sistemu financiranja to zagotovo ne bo mogoče, upamo pa, da bodo tudi za to prišli boljši časi. Vsekakor pa bo ob financiranju vedno slišati negodovanje, saj verjetno nikoli ne bo toliko denarja, da bi lahko povsem zadovoljili želje in potrebe posameznih društev. Kako bo gasilstvo organizirano v bodoče, kaj za vašo organizacijo pomenijo nove občine in kako je z lastnino društev? »Ne glede na novo lokalno samoupravo je interes gasilstva, da ostane v takšni organiziranosti in povezanosti kot doslej. V okviru Gasilske zveze Slovenije je predvideno, da bi iz sedanjih občinskih gasilskih zvez nastala poveljstva gasilskih zvez, kar v bistvu pomeni, da bi medobčinske gasilske zveze bile koordinatorji v operativnem smislu in povezava z ostalimi gasilci. Sicer pa bomo gasilci vedno gasilci in prizadevali si bomo, da bomo požarno varstvo ustrezno organizirali in da bomo uspešni. Glede lastnine društev, tako premičnin kot nepremičnin, lahko rečem, da nam zakon o gasilstvu v 48. členu omogoča, da so prostori, v katerih so gasilci in oprema, last gasilskega društva. Tako smo gasilci v gasilskem domu Žalec prevzeli lastnino nad premičninami, kar velja tudi za druga društva v njihovih okoljih. Nekatera društva so ta problem že začela reševati, nekatera pa bodo morala to storiti v najkrajšem času, tako da bo razvidno, da so lastniki svojega premoženja. Zakonodajalec je vedel, da mora tisto, kar imajo gasilci, dati v last gasilcem...« Žalsko gasilsko društvo, katerega ste tudi predsednik, je doslej imelo vlogo občinskega centra. Kako bo v prihodnosti? »Res je, naše društvo je ves čas občinski center. V domu imamo center, prek katerega vzpostavimo radijsko zvezo z vsemi gasilci. Nekateri mislijo, da imamo v našem gasilskem društvu zaposlene ljudi, vendar so prav tako kot drugod tudi naši gasilci prostovoljci in delajo brezplačno z namenom pomagati ljudem v nesreči. Kakšna bo vloga društva v bodoče? Mislim, da nič drugačna kot doslej. Naše osnovno poslanstvo je pomagati ljudem v nesreči in tako bo tudi v prihodnje, v kar nas tudi zavezuje naše geslo: V službi ljudstva - na pomoč! Morda je prav, da povem, da z lastništvom nad gasilskim Stoletne izkušnje in sodobna tehnična dognanja v zatiranju voluharja, združeni v VOLUHOLOVKI VL-10 ¡OS.UViOVO'l'kh Specialna, dezodorirana sprožilna nit; protišumna pregrada, za voluharja vabljivega vonja; nepopustljiva švedska napenjalna vzmet; elastična, dvostransko uporabna lovilna zanka, JAMČIJO 100% ZANESLJIVI ULOV! Pat. zaščitena (9450052) in triletna garancija. Dobite jo povsod: v poslovalnicah KZ in nekaterih drugih trgovinah. Na veliko in drobno jih dobavljata tudi Agrina Žalec in Žana, PC Levec. (Bodite pozorni na zeleni embalažni karton.) Proizvaja in dobavlja: Lerra d.o.o. Skozi gaj 2 63312 PREBOLD tei./fax 723-049 domom prevzemamo nase precejšnje breme, s tem pa tudi reševanje dolgoletnega problema plačevanja stroškov. Te je plačevala OGZ. Sedaj bomo morali gospodariti, kot bomo vedeli in znali...« Za konec našega pogovora pa morda še informacija o stanju požarnovarnostne situacije v minulem letu in angažiranosti zaradi suše? »V preteklem letu smo imeli 45 požarnih intervencij. Resnično veliko delo pa so gasilska društva opravila pri zagotavljanju pitne vode v času dolgotrajne suše. V predele, kjer ni bilo vode, zlasti v hri-bovitejši svet, so naši gasilci zvozili kar 7,5 milijonov litrov vode, opravili ogromno število ur ter prevozili prek 18.000 km. Ob tem so poškodovali tudi vozila, gasilsko opremo. Res je, da smo od države dobili nekaj denarja, vendar v celoti še nismo pokrili vse škode, ki je nastala s prevozom pitne vode. Tudi sedaj se zahvaljujem vsem gasilcem, ki so bili pripravljeni prostovoljno, brezplačno voziti pitno vodo ljudem, ki ne živijo v dolini.« D. Naraglav I San les ŽALEC, telefon: 711-312 POLZELA, telefon: 721-087 VELENJE, telefon: 855-965 Krvodajalske akcije ŽALEC - 22. april, od 7. do 13. ure na KS Žalec. ŠEMPETER - 5. maj, od 6.30 do 13. ure v OŠ Šempeter. GRIŽE -12. maj, od 7. do 11. ure v Domu Svobode. Lepo urejeno pokopališče Mestna skupnost Žalec je te dni zaključila triletni program ureditve pokopališča. Začelo se jez obnovo cerkve sv. Kancijana, nosilec akcije je bilo župnišče. Peskovne poti so pokrili z betonskimi ploščami, vseh je nekaj nad tri tisoč m2. Uredili so tudi parkirišče, saj parkirišč ob praznikih in pogrebih vedno primanjkuje. S sredstvi najemnine grobov, nekaj so primaknili tudi komunalnega denarja, so zaključili načrtovana dela za letošnje leto. V naslednjem letu pa bi radi uredili še razsvetljavo in nasade. Siflfc ZBl8t£ I Celje, Vrunčeva 2a, (pod Zavarovalnico Triglav) telefon: 21-400 aK 38-800 Kmetovalci, vrtičkarji! ZDAJ je čas, da obiščete servis drobne kmetijske mehanizacije za popravila: MOTOKULTIVATORJEV, KOSILNIC. MOTORNIH ŽAG, ŠKROPILNIC, AGREGATOV... Karitas, pomoč v stiski O Karitasu na splošno je bilo povedanega že precej. Bolj malo pa se ve o dekaniji Karitas v Petrovčah. Ustanovljena je bila novembra 1990, ko je katastrofalna poplava uničila precej premoženja naših občanov. Delo smo nadaljevali, ko so pribežali k nam prvi begunci s hrvaških zasedenih območij. Zdaj že drugo leto skušamo omiliti stisko beguncev iz nesrečne BiH in seveda tudi naših socialno ogroženih družin iz občine Žalec. Karitas je odprta vsak četrtek od 9. do 11. ure. Posamezna družina lahko dobi pomoč enkrat mesečno. V glavnem delimo osnovne prehrambene izdelke, imamo pa tudi precej rabljenih pblačil. Največje povpraševanje je za posteljnino, ki je, žal, nimamo. Hvala za dosedanjo pomoč z željo, da boste pomagali še vnaprej, dokler ne prebrodimo težav, ko vaša pomoč ne bo več potrebna. Karitas Petrovče Cenik najvišjih cen pogrebnih in pokopaliških dejavnosti V prejšnji številki se nam je pri objavi cenika pogrebnih in pokopaliških dejavnosti vrinila neljuba tiskarska napaka. V postavki najemnina družinskega groba smo zapisali 1.200 SIT, pravilno pa je 2.000 SIT. Za neljubo napako se opravičujemo. V Taboru praznujejo KS Tabor praznuje svoj krajevni praznik 23. aprila, ko se je pod gradom Ojstrica pri Taboru leta 1635 začel kmečki upor. Za letošnje praznovanje pripravljajo vrsto prireditev. Precej bo športnih. Najpomembnejša prireditev bo 23. aprila ob 9. uri v Domu krajanov v Taboru, ko bodo podelili priznanja krajevne skupnosti. Prejeli jih bodo Vinko Debelak, Branko Pepel in Mihael Kokole. Ob tej priložnosti si bodo ogledali tudi nove komunalne pridobitve, in sicer kanal Vindija, most v Ojstriški vasi in dva vodovoda na demografsko ogroženem območju v Miklavžu, ob 13. uri pa bodo za vozila uradno odprli 1800 metrov asfaltne ceste v zaselku Dol v vasi Črni Vrh. Naslendji dan, v nedeljo, 24. aprila, bo ob 9. uri tretji ŠENTJURSKI SEJEM, na katerem bodo nastopili znani folkloristi France Marolt iz Ljubljane, Savinjski rogi-sti, prikazali bodo vasovanje, potekala bo prodajna razstava kmečke kuhinje, ves dan pa bo mineval ob zvokih tria Braneta Klavžarja. Vabljeni! Vka Svoboda Griže prireja v soboto, 7. 5. 1994, ob 20. uri VESELI VEČER ALI TV GRIŽE V ŽIVO. Sodelujejo dramska skupina in Ubrane strune z gosti. Zaradi televizijskega prenosa se bo prireditev začela točno ob napovedanem času, zato obiskovalce prosimo, da se v dvorani zberejo 15 minut pred predstavo. Prebold Novi metri asfalta Pred kratkim je bil asfaltiran odsek republiške ceste od Prebolda proti Mariji Reki. Trenutno se urejajo še pločniki in cestni priključki za stanovanjske in poslovne obcestne objekte. S tem se končujejo dela po republiškem programu del za leto 1993. Vrednost opravljenega je bila ocenjena na 8 milijonov SIT. Te dni bo v Uradnem listu ponovni razpis za nadaljevanje rekonstrukcijskih del na omenjeni cesti. Kljub temu, da republiški proračun še ni sprejet, imajo zagotovilo, da bodo sredstva za nadaljevanje rekonstrukcije odobrena v višini 30 milijonov SIT, kar bo zadoščalo le do vrha klanca v gornjem delu Prebolda. Za preostali del ceste pa bo potrebno počakati še eno leto. Še vedno pa bo v Mariji Reki približno 7 km ceste neasfaltirane. Upati je, da bo tudi ta del v bližnji prihodnosti dobil asfaltno prevleko, saj je izdelava projekta že naročena. Oboje, tako projekt kot rekonstrukcijo bo v celoti financiralo ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije. D. N. Trgovina in servis Žalec, Titov trg 6 telefon: 715-505 • izredno ugodne cene telefonskih aparatov (od 8.000 do 8.500 SIT) • ekspres izdelava ključev • popravilo vseh vrst električnih aparatov Odprto: od 8. do 18.30, sobota do 12. ure. Marjana Kopitar Varovanje okolja kot poklic Socialni pakt v primežu interesov Eno leto je Marjana Kopitar že zaposlena na občinskem sekretariatu za okolje in prostor kot svetovalka za varstvo okolja. Po izobrazbi je diplomirana inženirka krajinarske arhitekture in je v mesecu, posvečenemu okolju, res primerna sogovornica. Savinjčan: Kakšne so vaše zadolžitve kot svetovalke za varstvo okolja? Marjana Kopitar: »Varstvo okolja je po novem zakonu zelo širok pojem. Obsega tako varovanje naravnih dobrin oziroma vode, zraka in tal, kot kakovost okolja, to je onesnaženost teh prvin. H kakovosti pa sodi tudi samo življenjsko okolje. Področje dela je torej zelo široko in za letošnje leto sem si zastavila več nalog.« Savinjčan: Katere so te naloge? Marjana Kopitar: »V okviru pripravljanja odlokov o zaščiti vodovarstvenih območij delamo razne pedološke raziskave. Odlok o zaščiti vodovarstvenih pasov v Vrbju je že sprejet, prav tako osnutka odlokov za Letuš in Podvin. Z enakima odlokoma pa želimo zaščititi tudi podtalnico na Bregu in v Rojah. Začeli smo s programom sanacije površinskih voda v občini, strokovne podlage zanje je izdelal Nivo Celje. Ugotoviti želimo kakovostno stanje Savinje s pritoki in podtalnice, ugotoviti vire onesnaženja in izdelati potrebne ukrepe za izboljšanje tega stanja. Pripravili bomo tudi idejne rešitve sanacije industrijskih odpadnih voda, tako da se bo izvedlo predčiščenje teh odplak. Na podlagi tega bodo laže ukrepali tudi inšpektorji. Letos bi radi naredili tudi študijo o krajinskem in ekološkem pomenu Savinje za ta prostor in v njej opredeliti določene kvalitete, ki jih je potrebno varovati. Na področju varovanja zraka nameravamo obnoviti že obstoječ sanacijski program, narediti dodatne meritve in preveriti, kako se že izdelan program sploh izvaja. Večinoma pa te zadeve rešujemo tekoče.« Savinjčan: Kako je s poskusnim projektom ločenega zbiranja odpadkov? Marjana Kopitar: »Ta projekt želimo nadaljevati tudi letos. Zaenkrat ločeno zbiramo samo steklo in papir, žal pa je trenutna situacija na trgu dokaj neugodna, tako da odjemalci nočejo več sprejemati stekla. Kljub temu bomo z ločenim zbiranjem nadaljevali, vendar se bojimo, da se bo to počasi moralo poznati pri ceni odvoza odpadkov. Verjetno bomo morali za odvoz surovi--ne celo plačevati. Res je pa tudi, da uporabniki sami še niso dovolj disciplinirani in da v posebne zabojnike mečejo včasih kar komunalne odpadke. Tako je učinek ločenega zbiranja ničen.« Savinjčan: Ali so vsa gospodinjstva v občini vključena v organiziran odvoz odpadkov? Marjana Kopitar: »Letos smo začeli intenzivno z akcijo vključevanja vseh uporabnikov v organiziran odvoz komunalnih odpadkov, kakor določa tudi občinski odlok. S tem bi rešili precej črnih odlagališč, ki so nastala tudi zato, ker ljudje niso imeli možnosti ali pa se niso hoteli vključiti v organiziran odvoz.« Savinjčan: Mnoga smetišča ob Savinji verjetno niso nastala zato, ker ljudje ne bi imeli možnosti odvoza? Marjana Kopitar: »Ravno pred kratkim smo si ogledali eno takšno čmo odlagališče in našli tri naslove ljudi. Po preverjanju smo ugotovili, da nihče od teh ni vključen v organiziran odvoz, kmetje so se izgovarjali, da tako nimajo smeti. Zdaj se bodo morali obvezno vključiti v odvoz, je pa to dolgotrajen postopek, saj mora najprej ukrepati inšpekcija, nato pa je treba zbrati še do- datne podatke. Na žalost je kar približno 60 odstotkov gospodinjstev v občini, ki ne odvažajo smeti.« Savinjčan: Vaš sekretariat v teh dneh izvaja akcijo čiščenja okolja. Kakšen je odziv nanjo? Marjana Kopitar: »V tej akciji smo angažirali predvsem krajevne skupnosti, pozvali pa smo tudi druge organizacije in razna društva. Od teh so se v akcijo aktivno vključili samo šempeterski ribiči, ki bodo organizirali čiščenje bregov Savinje in so nas o tem obvestili. Pričakovali smo večji odziv predvsem ljubiteljev narave.« Savinjčan: Se vam ne zdi, da je teh vedno manj in da so se tudi politične stranke prenehale ukvarjati z raznimi akcijami čiščenja okolja? Marjana Kopitar: »Žal je res tako. Sicer pa si mi prizadevamo, da bi se po krajevnih skupnostih celo leto zbirali kosovni odpadki in v ta namen je naš sekretariat že kupil več zabojnikov za kosovne odpadke. Ko govorimo o odpadkih moramo seveda omeniti problem občinske komunalne deponije in posebnih industrijskih odpadkov. Letošnje leto bomo dopolnili kataster vseh odpadkov, tako da bo vidno, kateri odpadki' se sploh zbirajo.« Savinjčan: Kdaj bo določena lokacija za novo komunalno deponijo? Marjana Kopitar: »Konec letošnjega leta ali v začetku drugega bo zmanjkalo prostora na stari deponiji. Časa torej ni več veliko, zato pospešeno iščemo novo lokacijo. V prejšnjih letih so bile narejene študije za iskanje najprimernejše lokacije, lani jeseni pa smo opravili še njihovo revizijo na Inštitutu Jožefa Stefana. Ta je opozorila, da so potrebne nekatere dodatne raziskave, zlasti hidrogeološka, ki je tudi že bila opravljena. V kratkem moram torej pripraviti predlog, kako naprej. Nekatere prvotno obdelane lokacije, kot je Prepovedan hrib, ne pridejo več v poštev. Primernih pa je več, tako da bomo skupščini verjetno ponudili več možnosti oziroma lokacij. Seveda bodo Devetdeset let Marije Ramšak iz Hramš Še vedno krepka in zdrava Na cvetno nedeljo je dopolnila 90 let življenja Marija Ramšak iz Hramš pri Galiciji. Marijo sovaščani poznajo predvsem kot Cviklovo teto. Marija Ramšak je živi leksikon domačega kraja, živo pa se spominja vseh podrobnosti iz svojega življenja. Veliko težkega je doživela, predvsem medvojno, ko so odpeljali očeta, mater, njo in sestro, domačijo pa požgali. Med vojno je izgubila tudi brata, ki so ga Nemci ubili v eni od hajk. Okusila je Stari pisker, mariborske zapore in Begunje. Bila je dvakrat poročena in dvakrat vdova. Še veliko drugih težav jo je doletelo, vendar je bilo njeno vodilo, da se je treba kljub vsemu poveseliti. Njeno veliko veselje je petje in kar 75 let je pela v cerkvenem pevskem zboru. Zelo dobro poz- na tudi vse stare običaje, ki so spremljali v vaškem življenju vesele in žalostne dogodke. Najbolj pestro je bilo ob porokah, saj je bilo od takrat, ko sta bila ženin in nevesta oklicana, pa do takrat, ko sta postala mož in žena, kup običajev, ki so mladima ostali še dolgo v spominu. Tako je povedala, da so šrangali samo takrat, če je nevesta šla v drugo faro, danes pa so to popačili tako, da šrangajo tudi, če nevesta ostane doma. Ohceti so trajale po štiri dni, začelo se je na nedeljo zjutraj, končalo pa na četrtek. Še marsikaj drugega je povedala, saj je njen govor zelo živahen, spomin zelo bister, pa tudi sicer je Marija Ramšak krepka devetdesetletnica. Domači so ji za ta visoki jubilej pripravili veliko slavje, na katerem je bilo kar osemdeset povabljenih. Mi smo Marijo obiskali na materinski dan, ko tudi go-duje. Da bi bilo njeno praznovanje še lepše, je prav ta dan dobila prvo pravnukinjo, Patricijo. T. TAVČAR svoje mnenje prej dale prizadete krajevne skupnosti.« Savinjčan: Ali je glede na odpor ljudi realno kmalu pričakovati novo občinsko deponijo? Marjana Kopitar: »Ta deponija bo nedvomno nekje morala biti. Res pa se pogovarjamo tudi s Celjem, ki že ima strokovno obdelan predlog za regionalno odlagališče, čeprav ga njihova skupščina še ni potrdila. Toda edino smiselno bi bilo le regijsko odlagališče, ki bi ga bilo možno ustrezno urediti in tam organizirati še dodatno sortiranje odpadkov. Kjerkoli v žalski občini bo deponija, bo to zelo draga investicija.« Savinjčan: Sodelujete tudi pri investicijah v čistilno napravo. Kdaj, bo v Kasazah vendarle nehalo smrdeti? Marjana Kopitar: »Letos se bomo prijavili na natečaj za dodelitev republiških sredstev za izgradnjo linije predelave blata. Trenutno potekajo na čistilni napravi analize in raziskave, projekti pa bodo izdelani do konca leta. Ta linija bo zato lahko dograjena šele drugo leto. Letos bo potrebno s tekočim vzdrževanjem preprečevati smrad, kar je sicer ob višjih stroških tudi mogoče. Je pa veliko odvisno od vremena in od odplak, ki jih v čistilno napravo spušča mlekarna. Bojim pa se, da letos ne bo mogoče povsem preprečiti občasnega smrdenja.« K. Rozman Svinjska Moja dolina V Forto Turk Svobodni sindikati Slovenije in tudi drugi sindikati v tem času intenzivno pripravljajo tarifno prilogo splošne kolektivne pogodbe za leto 1994. Z vlado in Gospodarsko zbornico se še vedno pogajajo, saj želi vlada bistveno znižati posamezne postavke v tarifni prilogi, sindikati pa se s tem ne strinjajo. Prav tako intenzivno pa se SSS in drugi trudijo z vlado doseči podpis socialnega pakta, ki bo sprjemljiv za vse. Pomembno vlogo imajo sindikati tudi pri lastninskem preoblikovanju podjetij. O vsem tem smo se pogovarjali s sekretarjem območnega sindikata SSS za tekstilno in kmetijsko predelovalno industrijo, Fortom Turkom. »Tarifno prilogo k splošni kolektivni pogodbi oblikujemo že od decembra. Vlada hoče bistveno znižati postavke, vendar sindikati na to ne pristajamo,« je na uvodoma zastavljeno vprašanje povedal Forto Turk, s katerim smo v nadaljevanju spregovorili tudi o tem, kakšna je situacija v žalskem gospodarstvu oz. na območju, ki ga kot sekretar dejavnosti pokriva. »Tako kot lani se trend težkega gospodarskega položaja nadaljuje. Predvsem je v težkem položaju tekstilna industrija in to velja za celotno območje, saj kupci pritiskajo z zniževanjem cen na račun držav vzhodnega bloka, kjer je delovna sila cenejša, kar omogoča večjo konkurenčnost proizvajalcev. V kmetijstvu so precejšne težave v mlekarski industriji in v kmetijskih zadrugah, kar je zasluga nespametne zakonodaje, ki ne ščiti svoje industrije in kmetijstva. Zakon o zadrugah je nekaj tisoč delavcev čez noč okradel za vse, kar so prigarali v desetletjih trdega dela in samoodrekanja. Premoženje, ki so ga ustvarjali skupaj s kmeti, je po politični kupčiji v nekaj minutah - na osnovi principa: jaz tebi ti meni - postal last samo ene strani. Nič krivi delavci pa ostajajo na cesti. V žalski občini je v najtežjem položaju Keramična industrija Liboje, ki ima za sabo že dva stečaja. Sedaj se je našel nov najemnik, privatno podjetje, ki je podpisalo pogodbo za eno leto in zaposlilo okrog 120 bivših delavcev KIL-a. Prav tako poteka stečaj v Strojni, Gramesu, Uni-promu, Poslovnih storitvah... Zaradi tega, ker je med njimi neomejena solidarnostna odgovornost, bo v velikih težavah tudi Montana, ki pa drugače dobro posluje.« Za konec smo ga še povprašali o lastninjenju podjetij in njihovi vlogi pri tem. »Program lastninjenja v podjetjih je različno pripravljen. Večina podjetij je raznim pooblaščenim agencijam že dala oceniti svoje premoženje. Nekaj pa je tudi takšnih, ki so že opravili vse potrebno in se bodo kmalu tudi lastninili. Vsako lastninsko preoblikovanje mora potrditi pooblaščena Agencija v roku enega meseca. Naše delo, delo sindikata pri tem je, da skupaj z sindikalnimi zaupniki v podjetjih pregledamo pripravo elaborata lastninjenja. Rečem lahko, da do sedaj nismo ugotovili večjih nepravilnosti. Res je, da je zakonodaja včasih še dvoumna, predvsem tam, kjer so razni zahtevki s področja denacionalizacije. Konkretno trenutno ne morem povedati, kako daleč so s procesom lastninjenja v posameznih podjetjih, vsekakor pa je jasno, da se morajo letos vsa podjetja lastninsko preoblikovati. Naše stališče je, da v največji možni meri postanejo lastniki tisti, ki so to premoženje minula desetletja tudi ustvarjali.« D. Naraglav Grafo design — podjetje z znanjem in izkušnjami Od sitotiska do računalniške grafike Partnerstvo, ki se dopolnjuje V Levcu, ki tudi sicer postaja pravi nakupovalni center, ne manjka podjetnikov, ki so stopili na pot samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest. V tej paleti različnih dejavnosti ima vidno mesto tudi podjetje GRAFO DESIGN, ki s svojo blagovno znamko predstavlja pestro paleto delovanja in kakovostnih storitev na področju tovrstnega dela. Glavna akterja sta partnerja in solastnika podjetja Radovan Reja in Drago Bizjak, ki z dolgoletnimi izkušnjami in znanjem dajeta podjetju pečat kakovosti in solidnosti. Aranžer in grafik Radovan Reja, ki je tudi tehnični direktor firme, je končal aranžersko šolo v Ljubljani pred dobrimi dvajsetimi leti. Polnih 18 let je delal kot aranžer - propagandist v trgovskem podjetju Center Celje. Vzporedno s tem pa je imel tudi popoldansko obrt. »Mislim, da je prav popoldanska obrt odigrala pomembno vlogo pri moji odločitvi za popolno samostojnost, saj sem že imel znanje, izkušnje in poslovne partnerje ter seveda določene stroje in opremo. Brez vsega tega bi bila odločitev gotovo veliko težja ali pa do ustanovi- Celje, kjer je svoje delovno razmerje končal kot grafični tehnolog. »Tudi jaz sem imel vse od leta 1980 popoldansko obrt. V želji po osamosvojitvi pa sem se pred dvema letoma odločil, da skupaj s prijateljem ustanoviva firmo Grafo de-sign,« pravi Drago Bizjak, ki je med našim pogovorom pridno dejavnostmi. Se vedno ostajajo zvesti sitotisku, ob njem pa veliko delajo na stroju za off-set tisk in na stroju za tampo tisk. Velikega pomena je še računalniška grafika in izrez napisov in logotipov iz folij. So tudi aranžerji in črkoslikarji, pomemben poudarek pa namenjajo tudi marketingu. S sitotiskom v glavnem tiskajo nalepke, plakate, dotiskujejo Radovan Reja tve podjetja sploh ne bi prišlo,« je dejal naš sogovornik in podjetnik Radovan Reja. Tudi direktor podjetja Drago Bizjak ima za sabo zanimivo delovno pot. Po končani šoli za grafičarje leta 1962 StoHtGV v Ljubljani še je najprej zaposlil kot ročni stavec v tedanjem Celjskem tisku. Deset let pozneje ga najdemo v Fotoliku delal za računalnikom in snoval nove grafične rešitve logotipa enega izmed podjetij. Široka dejavnost V podjetju Grafo design se ukvrjajo z najrazličnejšimi tiski in tehnikami ter drugimi rokovnike, koledarje in podobno. Offset tisk uporabljajo za izdelavo blokov, letakov, vizitk, diplom... S tampo tiskom, ki pomeni tisk na razne predmete, kot so kuliji, vžigalniki ... pa so zanimivi zlasti pred novim letom, čeravno je stroj tudi med letom precej zaseden. Tudi med našim obiskom so na njem tiskali pokrovčke za televizorje japonske izdelave, ki jih sestavljajo v Velenju. Kar precej je tudi tiska na tekstil. Marsikatera majica, kapa, dres, delovna obleka, zastava je že šla skozi njihove roke. Vsekakor pa bi si danes težko zamišljali uspešno delo, če ne bi imeli računalnikov, na katerih grafično oblikujejo filme za tisk, oblikujejo razne tiskovine in izdelajo celostno podobo posamezne firme. Z aranžiranjem pa so zaposleni zlasti pred raznimi prazniki, ob odprtju novih lokalov in podobnih priložnostih. Mnogi izkoriščajo tudi njihovo črkoslikarsko delo, kamor spadajo razni transparenti, napisi na fasadah, na avtomobilih in podobno. Stalen posel pa jim zagotavljajo njihovi kooperantski odnosi s posameznimi firmami. Kakovost in zadovoljstvo Lastnika firme, ki imata svojo delavnico ob magistralni cesti na koncu Levca v smeri Ljubljane, kjer je dobro viden tudi njihov logotip, pravita, da sta z dosedanjim delom zadovoljna, upata pa, da tudi njune stranke, saj jim poskušata čim bolj ugoditi; predvsem želita biti kakovostna, cenovno zanimiva in solidna pri nudenju svojih storitev. »Zavedala sva se, da pot, na Drago Bizjak katero sva krenila pred dvema letoma, ne bo lahka, vendar nama za to odločitev do sedaj še ni bilo žal. Pogoji poslovanja so zaradi nespoštovanja plačilnih rokov res težavnejši, vendar ker je dela dovolj, se nekako le stika konec s koncem. Tudi v prihodnje upava, d# bomo imeli dovolj dela, saj se skorajda vsakodnevno ustanavljajo firme, ki potrebujejo razne reklamne materiale ter tiskovine,« pravi Drago Bizjak. Radovan Reja pa še doda, da podjetje z optimizmom zre v prihodnost, saj sledijo tehnologiji ter se prilagajajo tržišču, tako da sta perspektiva in eksistenca zagotovljeni. Naša sogovornika in podjetnika in njune delovne prostore zapuščamo bogatejši za nova spoznanja in vedenja o dejavnosti, ki jo sicer srečujemo na vsakem koraku, a jo le malo poznamo. Če bi želeli spoznati njihovo delo, jih lahko pokličete tudi po telefonu ali telefa-xu, in sicer na številko 28-586. ep - D. Naraglav Sindikalni zaupnik Borut Žabkar /7® Splošna banka Celje NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO » Podjetja morajo biti lastnina delavcev« Sindikat in njegova vloga v prehodnem obdobju c k Letošnje leto je leto usodnih odločitev, te pa so povezane z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. Marsikje so delavci zaradi stečajev ostali praznih rok. Lastnino, ki so jo desetletja ustvarjali, jim je vzela bodisi država ali premeteni podjetniki, ki so v pravem trenutku stopili na sceno. Ker se izgubljenega ne da več vrniti, vsaj ne lahko, je vloga sindikata, da pri teh odločitvah vsestransko sodeluje in pomaga delavcem storiti prave korake. Sindikalni zaupnik v TT Prebold, Borut Žabkar, je to svoje poslanstvo vzel zares in je brez dvoma lahko za vzgled mnogim drugim sindikalnim delavcem. O njegovem delu, pogledih in aktivnostih pa govori tudi pričujoči intervju. Na uvodoma zastavljeno vprašanje, kakšen naj bi bil sindikat v tem prehodnem obdobju, ko iz družbene lastnine prehajamo v privatno in državno, odgovrja: »Z odhodom enopartijskega sistema in uvajanjem sedanje družbene ureditve, kakorkoli se že imenuje, se je vloga sindikata bistveno spremenila. Mislim, da se mu vrača tisto osnovno poslanstvo, ki mu pritiče. Torej zaščita pravic iz dela, boj za boljši kos kruha delavcev, boj za boljše pogoje dela in vse, kar pač sodi zraven. Seveda je potrebno dojeti nujnost odmiranja nekaterih, zame obrobnih funkcij, ki jih je imel sindikat v preteklosti. Danes, v tem prehodnem obdobju, se soočamo z vse preveč slabostmi delovanja novega sistema, tako na političnem, ekonomskem in še posebno na področju pretvorbe lastnine. Menim, da je nujno, da sindikat, kolikor je to pač mogoče, bedi nad poskusom zmanjševanja pravic iz dela, predvsem pa nad odtekanjem družbene lastnine v vsemogoče »neugotovljive« sfere. Pri pojmu sindikat imam v mislih osnovne celice sindikalnega delovanja, ker sem mnenja, da krovna sindikalna organizacija danes še ne obvladuje nastale situacije ali ne sledi stanju na terenu. S to izjavo nočem zanikati uspehov, ki jih dosega na raznih pogajanjih naše vodstvo, vendar imam občutek, da gre vse preveč počasi in da delavstvo še ne občuti kakšne bolj konkretne sistemske rešitve položaja sindikata. Naj omenim kolektivno pogodbo, ki jo spoštuje malokdo, pa takoj vidimo don« kihotovstvo njihovega početja. Menim, da se sindikat še vedno ne zaveda moči, ki jo ima v svojem članstvu. Ali pa mor- • da te moči resnično ni?« Upajva, da to ne drži, čeprav imamo včasih občutek, da je tako. Doslej sva govorila o splošnih pogledih na sindikat, kako pa je z njim v TT Prebold, kjer ste sindikalni zaupnik? »Tudi sindikat v »naši« tovarni izhaja iz prejšnjega sistema, ko je živel in deloval v simbiozi z oblastniki, a ker je “pretvorba v naši »fabriki« malo počasnejša, je bilo dovolj časa, da se delovanje sindikata prilagodi nastali situaciji. Ker pri nas ni bilo zaznati teženj po zmanjševanju pravic iz dela, tudi ni vzroka za kritiko odnosov. Nasprotno, ker je prisotna identifikacija delavstva in poslovodstva s tovarno ter skupni interes izvleči se iz prehodnih ekonomskih težav, je sodelovanje sindikata in poslovodstva vsaj zgledno. Sicer pa je sedaj čas za pogajanja, pogovor, obojestransko informiranje. Na kratko pa bi lahko rekel, da poskuša biti sindikat v Tekstilni tovarni Prebold konstruktivna opozicija. Ves najin pogovor se nekako nagiba k že uvodoma omenjenemu lastninskemu preoblik-vanju podjetij. Kako je torej s tem v TT Prebold oz. kako se v to vključuje sindikat? »Mislim, da se delavstvo premalo zaveda zasuka v dosedanji miselnosti in ravnanju v smeri pretvorbe lastnine oz. privatizacije. Vse preveč je nezaupanja na eni strani ali pa slepega odobravanja brez ra-zumevnaja stvari na drugi strani. Pogrešam enostavne in razumljive informacije, ki bodo odvrnile delavce od sumničenj, nezaupanja do poslovodstev, ki jih vsevprek obdolžu-jejo nečednih dejanj... V naši »fabriki« smo se odločili za način lastninskega preoblikovanja, ki ga imenujemo kombinacija interne razdelitve (20% zamenjamo certifikate za delnice) in notranjega odkupa, kjer gre za odplačno privatizacijo in je njen zgornji limit 40% družbenega kapitala, ki se lastninsko preoblikuje in nam poleg obročnega odplačevanja nudi še 50% popust. * Predvsem pa je omenjena kombinacija lastninskega preoblikovanja za nas zanimiva zato, ker nam zakon omogoča preostanek zbranih certifikatov v interni razdelitvi uporabiti za nakup delnic v notranjem odkupu, kar seveda zmanjšuje odplačni del. Tu je več kot očiten interes, da sodelujemo VSI upravičenci, se pravi zaposleni, upokojenci in tudi bivši zaposleni. Izkoriščam to priložnost, da povabim vse bivše delavce in upokojence, ki se še niso odločili, kam s certifikatom, da sodelujejo pri lastninjenju TT Prebold, ker bodo za svoj certifikat dobili več, kot je njegova nominalna vrednost. Bodite pozorni na objavo pričetka prinosa in vplačil v dnevnem časopisju in Uradnem listu. Sicer pa je naš program lastninskega preoblikovanja pred dnevi pooblaščena agencija že potrdila, za kar gre zasluga direktorju in ekipi sodelavcev, ki je korektno in dobro opravila vse potrebno, da bo postopek lastninjenja potekal normalno. Zadnje dejanje se torej pričenja. Sodelujte! Za konec našega pogovora še vprašanje, kakšno je vaše videnje dela sindikata po opravljenem lastninskem pre- hodu iz družbene v privatno lastnino? Postali bomo delniška družba. Z njo pa se pričenja novo obdobje tako za sindikat in delavsko soupravljanje na eni strani kot za delodajalce gli lastnike na drugi strani. Toda lastniki bomo vendar mi. Zapleteno, mar ne? Kljub očitnemu nasprotovanju poslovodnih organov zoper uvajanje soupravljanja bo moral sindikat poskrbeti za realizacijo le-te-ga. Tu vidim dodatno težavo v fakultativnosti samega zakona. Ker soupravljanje ne posega v poslovanje družbe, sem mnenja, da lahko soupravljanje dopolnjuje delo organov na področjih, ki jih zakon predvideva. Vsekakor zanimiva tema, toda počakajmo, da pridemo do tja. Kar se tiče bodočega delovanja sindikata, menim, da se bo njegova vloga še okrepila, postala bolj transparentna in pomembna. Predvsem pa si želim trdnejšega stika s krovno organizacijo sindikata, da nas poveže še kaj več kot sorazmerno velik kos članarine.« Tako Borut Žabkar, mi pa še dodajmo, da čas sindikalnega boja šele prihaja. Zgodovina in sedanje razmere v svetu to potrjujejo. Vsekakor bo čas prinesel svoje. D. Naraglav Plačilo položnic * BANKOMAT * o L O Gotovine na TR Na bankomatih Splošne banke Celje lahko imetniki tekočih računov Splošne banke Celje plačujete položnice in polagate gotovino. Po odtipkani osebni številki izberete DRUGE STORITVE, nato izbirate med POLOGOM GOTOVINE NA TEKOČI RAČUN in SPREJEMOM PLAČILNIH NALOGOV. Bankomat vam izstavi ovojnico v katero vstavite gotovino oz. plačilne naloge. Zalepljeno ovojnico vržete v režo, ki se odpre tik pod čitalcem kartic. Bankomat vam vme kartico in izda potrdilo o opravljeni storitvi. ENOSTAVNO! Pred prvo uporabo se zglasite v eni od enot Splošne banke Celje, da vas seznanijo s splošnimi pogoji poslovanja in da to tudi pisno potrdite. NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO mmaaeaam Nastopilo 17 zborov V Domu H. slovenskega tabora v Žalcu sta Zveza kulturnih organizacij Žalec in KUD Svoboda Žalec pripravila revijo odraslih pevskih zborov občine Žalec. Revija je potekala v dveh delih, skupaj pa je nastopilo 17 zborov, in sicer moški pevski zbori iz Liboj, Petrovč, Braslovč, Gotovelj, Šempetra, Vinske Gore, Prebolda in Polzele, mešani iz Vranskega, Andraža, Gomil- skega, Žalca, Polzele in Tabora ter ženski iz Griž in Gotovelj ter dekliški iz Gomil-skega. Vsi zbori so zapeli po tri pesmi. Revija je pokazala, da je ljubiteljsko zborovsko petje zelo priljubljeno, vedno več je mladih pevcev, pa tudi kakovost se dviga. Na začetku revije je vse nastopajoče in obiskovalce pozdravil predsednik odbora za vokalno glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Žalec Marko Slokar in dejal, da je razveseljiv tak razmah zborovskega petja, ki ga marsikje ovira pomanjkanje sredstev za tovrstno dejavnost. V soboto pa je bila v Taboru revija malih vokalnih skupin. Na sliki: Med nastopom moškega pevskega zbora Liboje, ki ga vodi pevovodja Mitja Bervar. T. TAVČAR Srečanje z Vito Mavrič V galeriji Oskarja Kogoja sta Emteks in agencija Potepuh pripravila zanimiv umetpiški in družabni dogodek, ki ga je obogatila znana pevka Vita Mavrič. Nastop Vite Mavrič je bil namenjen tudi poslovnim sodelavcem Emteksa,; ki tke poslovne vezi tudi na kulturni ravni. Poleg tega pa je bil dogodek srečanje ob savinjskih kmečkih dobrotah. Poslovna poteza Emteksa je gotovo zgledna, upajmo pa, da ni-zadnja. _ . ___ Planinska roža zopet na odru Turistično društvo in mestna skupnost se že pripravljata na praznovanje 100-letnice turistične dejavnosti in 30-letnice proglasitve mesta. Med drugimm so se odločili, da s pomočjo kulturnega društva, Zavoda za kulturo in Zvezo kulturnih organizacij po dvanajstih letih zopet postavijo na oder znamenito in med Savinjčani vedno priljubljeno Gobče-vo opereto Planinska roža. Režija bo tokrat v rokah Iztoka Valiča, dirigentsko palico pa bo držal Franci Rizmal. Ansambel, ki šteje več kot sto članov, je prve vaje pričel pred dnevi, premiera pa bo septembra v sklopu Taborskih kulturnih dni. Na tihem si organizatorji želijo, da bi mesto postalo zibelka operete in muziklov, zato bodo s pomočjo turističnih agencij pripravili ogled operete in znamenitosti Savinjske doline. jk PRALNE STROJE IN ŠTEDILNIKE Gorenje popravljamo hitro in kakovostno. Toni Kitek, Kasaze 107/g, telefon: 063/708-256 100 let petja v Gotovljah _ vuuau.i auiu tu. Žalec skozi čas Preteklost in sedanjost svojega kraja so raziskali tudi učenci osnovne šole iz Žalca. Glede na to, da obiskuje to šolo skoraj tisoč učencev, ki so sodelovali pri projektu v štiridesetih skupinah, so Žalec obdelali do podrobnosti. Od prebivalstva, industrije in obrti, pro- meta, šolstva, zdravstva, do znanih Žalčanov, kulturnozgodovinskih spomenikov in starih stavb, portalov, gledališke in glasbene dejavnosti, taborskega gibanja in še mnogo drugega. Zbirali so razglednice in narisali prospekte, razmišljali o vami poti v šolo pa tudi o temnejši Avto trgovina FORŠ Hausenbichlerjeva 8, Žalec (za Kmetijsko preskrbo) telefon: 711-484 Nudi po ugodnih cenah.. * rezervne dele za vozila: FORD, OPEL, RENAULT, ŠKODA, CITROEN * znana olja ARAL (za tovorna vozila in delovne stroje) * program VALEO * SKF ležaje Se priporoča! POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK d.O.O. - pogrebna oprema - pogrebne storitve - ureditev pokopališč - dobava spomenikov - dobava cvetja Vrečarjeva 2, Žalec, tel.: 712-261, 714-686, mobitel: 0609-615-427 podobi mesta, ki jo predstavljajo smeti, polomljene klopce in drevesa. Velik del projekta so namenih hmeljarstvu, od prvih začetkov gojenja v Savinjski dolini do brezvirusnih sadik hmelja, ki jih gojijo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo. Izdelali so lite grbe, izdali dve šolski glasih in vodnik po projektu, kjer so naštete vse teme in mentorji. Vse, kar so učenci in mentorji ob izdatni pomoči mnogih Žalčanov odkrili o svojem kraju, je razstavljeno na šolskem hodniku. Staršem pa so del svoje ustvarjalnosti pokazali v kulturnem programu v Domu n. slovenskega tabora sredi marca, ko so projekt Žalec skozi čas tudi zaključili. V programu so predstavili najstarejšega Žalčana ivana Zotla, nonet je zapel redkokdaj na žalskem odru slišane pesmi Friderika Širce, prikazali pa so tudi prizor na besedilo Mete Rainer Obiralci smo tu. In če je čas ročnega obiranja hmelja verjetno za vedno mimo, je prišel čas modnih revij in sodelovanja šol s podjetji. Učenci so bili vsekakor navdušeni manekeni in gledalci. Kot je povedal ravnatelj Adi Vidmajer, so se za tako obširen projekt na šoh odločili z namenom, da bi vsem učencem čim bolj približali domači kraj, preden se napotijo v veliki svet. Toda delo še ni zaključeno. Posamezne teme bodo učenci še podrobneje obdelali v raziskovalnih nalogah. Z eno od teh so že nastopili na regijskem tekmovanju turističnih podmladkov v Rogaški Slatini. Z nalogo Naše stare hmelj-ske sušilnice so osvojili tretje mesto, nastopili pa so tudi z igrico Juhubu, obiralci smo tu. K. R. Pesem, ti lek duši in srcu, postoj z nami še stoletje - to je geslo, praznovanja 100-letnice petja v Gotavljah. Na tiskovni konferenci so organizatorji prireditve predstavili program praznovanja, monografijo in odprli priložnostno razstavo. Leta 1894 je Anton Goršek, takratni organist v Pe- Ekslibrisi z verskimi motivi Prvo razstavo v prenovljenih prostorih Savinovega likovnega salona v Žalcu sta pripravila Zavod za kulturo in Društvo Exhbris Slovenija iz Ljubljane. Na ogled so bili ekshbrisi z versko vsebino iz zasebne zbirke profesorja dr. Rajka Pavlovca, ki je prišel tudi na odprtje in spregovoril nekaj besed. trovčah, Žalcu in v Gotovljah iz razočaranja nad propadom žalskega zbora Slavček najprej ustanovil kvartet, kasneje sekstet in nato še zbor Lira. Pevski zbori so delovali v okrilju društva Kmetovalec, kasneje Požarne brambe in sortnega društva Borut. Po drugi svetovni vojni pa so bili pod okriljem Prosvetnega društva Gotov-Ije. Med številnimi pevovodji naj omenimo začetnika Antona Gorška, njegovo delo je nadaljeval Jurij Goršek (sin Antona Gorška), Milan Apih, zadnja leta pa je vode- nje zborov v rokah Zdenke Markovič. Sedaj delujejo v Gotovljah kar trije zbori, in sicer moški, ženski in otroški, kar je za tako majhen kraj zavidanja vredno, potrjujejo pevsko tradicijo. Osrednja slovesnost, posvečena visokemu jubileju, bo v soboto, 23. aprila, ob 19.uri, ko se bodo v zadružnem domu predstavili goto-voljski zbori. Na posnetku je moški pevski zbor, ki ga vodi Zdenka Markovič, med nastopom na občinski pevski reviji v Žalcu. jk prof. dr. Rajko Pavlovec Ekshbrisi niso samo lastniška oznaka knjige, so tudi umetniški okras. Najpogosteje so narejeni v eni od grafičnih tehnik in so zaradi svoje majhnosti imenovani drobna grafika. Razstava v Žalcu pa ni imela namena samo opozoriti obiskovalce, kaj ekshbris je. Marsikateri izmed njih si je po ogledu verjetno tudi sam zaželel dobiti svoj ekshbris in z njim označiti knjige. S tem pa skleniti čarobni krog, ki povezuje ljubezen do knjig z umetnostjo. g VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA Šempeter, pri železniški posta)! . Tel.: 063/ 701-685 Naš program: ogrevanje, vodovod, elektrika, gradbeni material, stavbno pohištvo Naša spomladanska ponudba: kabel PGP 3 x 1,5 39 sit/m bojler 801 LIKO 17.400 sit • termostatski ventil 1/2" HERZ KPL 2.250 SIT cement/vreča 525 SIT armaturna mreža 9/6 4.288 SIT apno/ 33 kg 390 SIT okno 100/120 16.820 SIT črpalka FONTANA 8.700 SIT Naš moto: BREZ POPUSTOV IZJEMNO UGODNI! OBIŠČITE NAS, VESELIMO SE SNIDENJA Nina, nova cvetličarna v Žalcu Boštjan Žagar, sicer po poklicu vrtnar in cvetličar, doma iz Levca, je pred dobrim mesecem odprl v Žalcu na Šlandrovem trgu 4 cvetličarno Nina. Ta je v nekdanjih prostorih trgovine Mars nasproti starega FerraUta, tik ob glavni cesti. V cvetličarni Nina poleg rezanega cvetja in lončnic, nudijo tudi suhe aranžmaje in drobne predmete za majhne pozornosti. Seveda imajo tudi zemljo za presajanje, sadike, skratka vse, kar sodi v cvetličarno. Izdelujejo tudi ven- ce, in nagrobne šopke, pri katerih ne pretiravajo s ceno, saj je začetna cena venca štiri tisočake, je pa seveda odvisna od kakovosti cvetja v njem. Vence in šopke dostavljajo brezplačno na že-ljeno mesto. Imajo tudi nagrobni pesek in zemljo. Po želji naročnika pa prevzamejo tudi ureditev grobov, zasaditev okolice, letno oskrbo vrtov in zelenic ter aranžiranje lokalov. Kot posebnost cvetličarne je brezplačna dostava darilnih šopkov do 20 kilometrov, na na- slov, ki ga sporoči naročnik. Šopkom lahko priložijo tudi vizitko s sporočilom, kot to že dolgo počenjajo v tujini. To storijo ob vsakem času, pač po naročnikovi želji. Sicer je cvetličarna odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah do 15., ob nedeljah pa od 8. do 12. ure, lahko pa jih pokličete ob vsakem času na telefonsko številko 26-773 in po svojih močeh vam bodo skušali ustreči. EP-Vka POPRAVEK V prejšnji številki Savinjčana smo pri Avtotrgovini NOKA v Šend^etru nepravilno zapisali delovni čas. Pravilno je trgovina odprta od 8. do 12. ter od 14. do 19. ure. Za pomoto se opravičujemo. Trgovina Šolnček Šah Na 15. mednarodnem šahovskem turnirju na Bledu je Fide mojster Marjan Čre-pan iz Petrovč osvojil odlično četrto mesto, pri veteranih je bil Stane Skok iz Prebolda tretji. Strokovna komisija je nagrado za najboljšo partijo prisodila Marjanu Črepanu za zmago proti Diz-darju v osmem kolu turnirja. Na tretjem mesečnem hitropoteznem turnirju je med 12. udeleženci zmagal Kopač pred J. Peternelom in Knezom. Na regijskem ekipnem prvenstvu OŠ pri starejših pionirjih je zmagala ekipa OŠ Šempeter pri mlajših pa OŠ Griže. Nastopilo je 50 ekip. „ J. G. Šempeter je od sredine februarja bogatejši še za en trgovski lokal, ki sta ga ob magistralni cesti zgradila zakonca Radič. Odločila sta se za specializirano trgovino s čevlji, usnjeno galanterijo in kozmetiko usnja. Trgovina Šolenček je pomembna za kraj, saj takšne trgovine še ni. Sicer pa zakonca Radič nista veliko premišljevala, kakšno trgovino bosta odpr- la, saj je Vlasta, ki trgovino tudi vodi, izkušena trgovka na področju obutve in usnjene galanterije. Več let je bila-zaposlena v prodajalni Lilet v Žalcu, nato pa dve leti v prodajalni Rok. Znanje in izkušnje sedaj s pridom uporablja v lastni prodajalni, kjer je ponudba pestra in bogata. Vsekakor pa kupcem čevljev ne prodaja kar tako, ampak jim poskuša pri na- kupu tudi svetovati, če seveda to želijo. Lepo urejena pregledna in dobro založena prodajalna lahko zadovolji vsakega kupca. Pestra ponudba domačih in zlasti italijanskih proizvalalcev si velja vsaj ogledati, se posvetovati in se šele nato odločiti: prav gotovo vam ne bo žal. Povejmo še, da je trgovina odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. S čevlji iz trgovine Šolenček bo vaš korak samozavestnejši in lahkotnejši. ep-da Datum: del rastline Setveni koledar maj AC-trgovina z avtodeli Anton Cizej je na Šlandrovem trgu 23 v Žalcu v začetku odprl trgovino AC z avtodeli za vozila volkswagen. Trgovina je v neposredni bližini tehnične trgovine Savinjskega magazina oziroma poleg papirnice Maca in bistroja Čar. Včasih je bila v tem prostoru optika Sa-lobir. V trgovini AC so dobro založeni z vsemi deli za vse tipe vozil Volkswagen, in sicer od pločevine do delov za motorje, amortizerje, te imajo po zelo ugodni ceni, zobate, klinaste jermene, sklopke, olje Castrol, avtokozmetiko, skratka vse za omenjene tipe vozil. Moderni športni karate Dr. Rudolf Jakhel, mednarodni karate mojster in nosilec najvišje mojstrske stopnje v Sloveniji, je pri fakulteti za šport v Ljubljani v zbirki Športna knjižica izdal knjigo Modemi športni karate, ki je uporabna zlasti kot učni pripomoček pri šolanju začetnikov v karate klubih. Takšen začetni tečaj poteka tudi v naši občini, in sicer na vranski osnovni šoli vsak četrtek od 18. do 20. ure, vključuje pa mlade, starejše od dvanajst let in odraslo mladino. Ker so se tečaji že začeli, se lahko zainteresirani še prijavijo, vendar morajo pohiteti, da zamuda ne bo prevelika. Na Vranskem sprejemajo prijave tudi v piceriji Golobček. 1. nedelja 2. ponedeljek 3. torek 4. sreda 5. četrtek 6. petek 7. sobota 8. nedelja 9. ponedeljek 10. torek 11. sreda 12. četrtek 13. petek 14. sobota 15. nedelja 16. ponedeljek 17. torek 18. sreda 19. četrtek 20. petek 21. sobota 22. nedelja 23. ponedeljek 24. torek 25. sreda 26. četrtek 27. petek 28. sobota 29. nedelja 30. ponedeljek 31. torek Odprto imajo vsak dan od 8. do 12. ter od U4. do 18. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Pokličete jih lahko tudi po telefonu, da se morda prej prepričate, če imajo na zalogi del, ki ga iščete. Zagotavljajo, da so cene konkurenčne. EP-Vka Albina Cizej iz Žalca je nedavno preuredila del pokritega prostora na žalski tržnici in v njem odprla otroški butik Nika, ki daje zunaj vtis sicer majhne trgovinice, v resnici pa je kar proštoma in prijetno urejena ter prav nič ne zaostaja za tistimi v eminentnejšem delu mesta. V Niki imajo pestro izbiro oblačil za otroke od enega leta starosti do najstniških let. Že bežen pogled po prodajnih policah pove, da je ponudba pestra. Posebej za- nimiv je kakovostni ameriški otroški program OSHKOSH za malčke do sedmega leta starosti. Ta je že na prvi pogled prijeten, dopadljiv in kakovosten, zanj pa se bodo prav gotovo odločile mamice, ki želijo, da bi bili njihovi malčki še posebej všečni. Omenjeno blagovno znamko nudijo trenutno le v Niki. Na voljo imajo tudi športne copate NIKE za najmlajše v velikosti od 19 do 25, pa tudi precejšnjo izbiro otroških igrač. Omogočajo plačilo z kartico Activa, plačali pa boste lahko tudi s tremi čeki in vam pri tem ne bodo zaračunali obresti. Odprto imajo vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 19. ure, ob sobotah pa do 13. ure. Torej, če je vaš malček prerasel kakšno oblačilo, ki ga morate nadomestiti z večjim, poglejte še v Niko, če nimajo morda ravno pri njih tistega, kar želite. Priporočajo se za obisk. korenina korenina do 17., od 18. cvet cvet cvet do 18., od 19. list list Ust plod do 12., od 13. cvet plod plod do 12. in od 22. ure dalje korenina korenina korenina cvet cvet Ust Ust do 20., od 21. plod plod plod plod do 10., od 11. korenina korenina korenina korenina do 13. ure ---, od 18. Ust Ust do 8. ure * konec časa za sajenje Ust do 19., od 20. plod plod plod do 22. ure korenina korenina do 12. ure, od 13. cvet cvet KOMUNALNO PODJETJE p.0. 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5, telefon 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 7. do 11. ure. KSii'• m WW® Pomladanski sprehod ob Savinji Namesto dreves - smeti Pred enim letom smo v uredništvu Savinjčana organizirali okroglo mizo o Savinji. Takrat je bilo precej kritik izrečenih na račun tistih, ki so zadolženi za urejanje bregov Savinje, in tistih, ki jim obvodni svet pomeni primerno odlagališče za. njihove odpadke. Letos so nam upravljalci bregov očitali, da nič ne napišemo o tem, kaj pa vendarle so uredili. Zato smo se odpravili na kratek sprehod ob reki. Za začetek smo se prepričali, da se črno odlagališče pri Surovini še vedno pridno polni. Naslednje neprijetno presenečenje je bil prazen ribnik v Vrbju, ob sami Savinji in v njej pa je bilo videti na kupe odpadkov. Izruvana in požagana drevesa so ležala povsod naokoli. Naprej proti Šempetru pa je breg res bolj urejen in zasajen z novi- mi drevesi, ker so topoli lani pač morali pasti. Sama struga je vedno širša, toda postavlja se vprašanje, ali je bilo res potrebno ven zvoziti tako velike količine gramoza. Nič kaj spodbudna slika torej. Namesto dreves, za vsakim grmom smeti. Poleti se bo na njih zbiral mrčes, zelenje bo sicer prekrilo marsikaj, ne pa tudi preprostega dejstva, da je nesramnost ljudi do narave brezmejna. K. Rozman Pfbæ41 ■¿Säs mmmrnm Vsaka reklama ni dobra reklama Z razvojem trgovin in drugih obratovalnic v Žalcu se na zelenicah in pločnikih vsak dan pojavljajo različne reklamne table. Nekatere med njimi so primerne in je njihovo sporočilo nemoteče, mnoge pa gotovo ne sodijo na javno mesto. Zlasti moteča so sporočila, nakracana z neprimerno pisavo, da o pravilnem izrazoslovju sploh ne govorimo. Zato so se v mestni skupnosti in turističnem društvu dogovorili za organizirano postavljanje reklamnih sporočil. Skupaj s predstavniki občinskega sekretariata za urejanje prostora in Cestnega podjetja Celje so določili mesta, ki bodo namenjena usmerjevalnim in drugim reklamnim tablam. Interesentom bodo ponudili enotne table in izdelavo reklamnega sporočila, naročili bodo lahko tudi transparent in sporočilo za displej, ki je nameščen na blagovnici Žana. Odslej torej v Žalcu ne bo mogoče samovoljno postavljati reklamnih sporočil, saj sodijo tudi ta «illllll Mtifplllll v lepšo urejenost mesta, ki letos slavi 100-letnico turizma. Takšnih reklamnih sporočil, kot smo jih ujeli v objektiv, je v Žalcu precej, gotovo pa vsa niso v ponos mestu. jk Žalosten in osamljen - ribnik Pomlad je seveda tudi čas živalskih podmladkov, vračanja ptic z juga in bujnega zelenja. Ves živalski zarod, ki rad gnezdi ob ribnikih, bo letos moral svoj dom poiskati kje drugje, kajti daleč okoli edini ribnik v Vrbju je žalostno prazen. Kakor je res, da ga je treba vsake toliko časa očistiti, je prav gotovo še bolj res, da tega časa skoraj ne bi moglii zbrati bolj nesrečno. Da se to ne bi več dogajalo, je občinski sekretariat za okolje in prostor sofinanciral raziskavo oziroma kartiranje habitatov v okolici ribnika Vrbje. Pobudo, da se ta ribnik naravnovarstveno zaščiti, so podali člani LDS in stranke Zelenih. Raziskavo opravlja Milan Vogrin iz Orehove vasi in bo končana sredi naslednjega leta, eden od predlogov za uporabo tega prostora pa je ta, da se ob njem uredi organizirano in urejeno opazovanje ptic. K. R. m mn m iiuuiuntmim it tm • V 1 TEHNIČNA TRGOVINA ŠEMPETRU 13/a, telefon: 063/701-888 v LENI LEVEC, telefon: 063/26-313 VAM V SODELOVANJU Z gOr6nj6Kii)§}|J©p[F©(3]< KOMPLETNI PROGRAM GORENJA po zelo ugodnih cenah za gotovinsko plačilo! Možnost nakupa na: 'S 1+5 obrokov brez obresti 1+8 obrokov (6. 7. 8. obrok min. obresti) leasing na 25 obrokov Možen nakup OCENJENE BELE 1EHNIKE (z lepotno napako) z do 20-odstotnim popustom! SAT sistemi z montažo že od 33:000 SIT dalje, ugodni pogoji tudi za monterje! * novo * * rezervni deli za pralne stroje , * garancija 24 mesecev * za pralno kuhalne * za hladilno-zamrzovalne aparate * barvne TV sprejemnike Gorenje ORAVA Živi in pusti drugim živeti! Bilo je nekoč v Sloveniji... Živeli smo na podeželju. Spoštovali drug drugega in naravo. Potem smo se preselili. Kam? V blokovsko naselje, kjer je bivanje povsem drugačno. Veliko stanovanj na kupu, veliko ljudi, takšnih in drugačnih. Pa vendar, s strpnostjo in medsebojnim spoštovanjem razlik in drugačnosti bi bilo lahko življenje vsaj znosno, če že ne kaj več. A glej! Bivanje v soseskah (Stanetova, Čopova, Bevkova ulica) se je izkazalo za popolnoma drugačno, kot smo pričakovali in bili vajeni. Zelenice med bloki so se spremenile v prizorišče ne povsem nedolžnih otroških iger in merjenja moči med mlajšimi in starejšimi. Ne samo, da otroci - osnovnošolski in celo mlajši - uničujejo male oaze zelenja, objestno lomijo drevje in pač vse, kar jim pride pod roke. Znašajo se celo nad stanovalci, ki njihovega ravnanja ne odobravajo in jih opozarjajo, da ne delajo prav. Mnogi med njimi - predvsem gre za pritlična stanovanja, kjer so upokojenci, ki bi radi imeli zasluženi mir - so de- ZALEC, Šlandrov trn 9 telefon: 063/ 712-252 ATELJE ZA BARVNO IN ČRNO BELO FOTOFRAFIJO Ugodne in konkurenčne cene! Prodaja fotoaparatov in fotografskega materiala Botri, botrice! Tudi fotoaparat je primerno darilo! ležni raznih otroških maščevanj. Od metanja peska in kamenja po oknih in balkonih, neprestanih zvonenj — tudi ponoči - do grobih besed in psovk, tako da vsak dan strahoma čakajo, česa vsega se bodo »domislili« mladi nadobudneži. A ne le to. Njihovo nagajanje, ki pogosto meji že na vandalizem, po svoje podžigajo tudi nekateri starši bodisi s tem, da svojih otrok ne poučijo, kaj je prav in kaj ne in vse skupaj molče tolerirajo, ali pa celo zavrnejo prizadete sta- Veterinarska postaja Žalec Mobitel: 24 ur na dan: 0609/616-786 novalce, češ naj se ne mešajo v vzgojo njihovih otrok. Glede na to, da postaja življenje v omenjenih soseskah čedalje bolj nevzdržno, pozivamo starše, da ne zatiskajo oči pred vandalizmom mladih, ki lahko preraste v še kaj hujšega, in da svoje otroke vzgajajo v duhu spoštovanja in strpnosti do drugih ljudi. Zavedati se morajo, da je predvsem od njihove vzgoje in osebnega vzgleda odvisno, kakšni ljudje bodo nekoč postali njihovi otroci. Tudi osnovne šole in vrtci bi morali več pozornosti nameniti vzgoji srca in duha. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da je svoboda vsakega človeka omejena s svobodo drugega. Zato živi in pusti drugim živeti, naslov v uredništvu SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACME Dani PIKL, Šempeter 79, tel.: 063/701-250 Popravilo pralnih strojev, el. štedilnikov, termoakumulacijskih peči, bojlerjev..._____________ Satelitske antene, trenutno najugodneje. Telefon: 726-077 jJLAJUUUUU tauumiuJUJULUiuumumu INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIAU PREBOLD - Latkova vas 45 b j. telefon: 063/702-214, telefax: 063/702-029 jüumuuummjuuummjuuuumju EproS d.o.o. Braslovče Elektro trgovina in montaža tel.: 0609/612-649 Za vas pri nas! Po najugodnejših cenah nudimo ves elektroinstalacijski material! Del naše bogate ponudbe: * kabel PPR 3 x 1,5 samo 41,80 SIT/m 59.00 SIT/kg 977.00 SIT 628.00 SIT 4.620.00 SIT Zdaj je najugodnejši čas za nakup pri nas! * mavec * vtičnica 4 x 32 A * vtikač 4 x 32 A * fît stikalo 25.03 Trgovina z elektromaterialom E K ELEKTRO KRAŠOVEC ŽALEC, Kardeljeva 29 (nasproti avtobusne postaje) telefon: 063/713-565 Po ugodnih cenah ves elektroinstalacijski material Posebno ugodna ponudba: ’k telefoni k hišne telefonske centrale k električni radiatorji k svetila Odprto: od 7. do 19. ure, sobota do 13. ure. Mag, sc. Franjo Velikanje, dr. med. Preprečujmo zastrupitve s pesticidi V kmetijstvu se vsako leto uporablja za zatiranje različnih vrst škodljivcev 50 do 60 pesticidov, ki so bolj ali manj škodljivi tudi za človeka, predvsem, če še z njimi ne rokuje tako, kot piše v navodilih, ki so priložena vsakemu preparatu. Marsikdo, ki že vrsto let pri kmečkih opravilih redno uporablja pesticide, bo zdajle ugotovil, da to pisanje ni zanj, da to že vse ve. Vseeno tudi poznavalcem priporočam branje teh vrstic; morda so le kaj pozabili, pa bo enkrat prav prišla kakšna malenkost, če bo treba pomagati ali celo reševati življenje sebi ali najbližjim. Hmezad Kmetijstvo in Agrina redno obveščata zdravstveno službo o pesticidih, ki jih uporabljajo na kmetijskih površinah oz. tistih, ki jih prodajajo. Zato se tudi na zdravstvenih postajah vsako leto pripravljajo za ukrepanje v primeru zastrupitve s temi strupi. Vendar se zavedajmo zlatega pravila, da je Bolje preprečevati kot zdraviti!!! Poglejmo, kaj lahko storimo od nakupa pesticida do uporabe, da preprečimo morebitno zastrupitev. Naša pot se naj začne v taki trgovini, kjer strokovno dobro usposobljeno osebje prodaja pesticide. Zavedajmo se, da to niso le prodajalci, ampak tudi in predvsem svetovalci. Posebej za to so hodili v šolo in izkoristimo to njihovo znanje. Tudi če že poznamo preparate, se vsako leto na tržišču pojavljajo novi. Pozanimajmo se zanje, povprašajmo predvsem, če so ob zadostni učinkovitosti tudi manj strupeni za človeka in domače živali. Povej- mo, za kakšen namen bomo pesticid uporabljali in svetovalec naj nam svetuje najprimernejšega. Pametno je tudi vprašati strokovnjaka, kako pripraviti primemo koncentracijo. Res so v navodilih skoraj vedno opisani tudi postopki priprave preparata, vendar je navodilo pogosto preveč »učeno« napisano, pa si lažje zapomnimo, če nam strokovnjak svetuje v domači govorici. Lahko pa si tudi ustno sporočeno navodilo v trgovini zapišemo. Bolje je dvakrat vprašati kot npr. uničiti njivo koruze ali koga zastmpiti z desetkrat premočno koncentracijo preparata. Pred pripravo preparata in pred uporabo vedno pazljivo preberimo priloženo navodilo. Če več let uporabljamo enako sredstvo, vseeno priporočam vsaj v začetku sezone prebrati navodila, predvsem tisti del, kjer piše o prvi pomoči. Če namreč pride do zastrupitve, nas lahko zgrabi panika in nimamo časa brati navodil. Strup pogosto vstopa v telo skozi kožo in dihala. Zato upoštevajmo navodila o vsakokratni uporabi zaščitnih oblačil, tudi če škropimo le krajši čas. Pred vsako uporabo preglejmo zaščitna oblačila. Če so katerikoli deli poškodovani ali preluknjani, so neuporabni in jih moramo zamenjati z novimi. Po vsakem škropljenju zaščitna oblačila temeljito očistimo, sicer lahko pri naslednji uporabi prijemamo za umazani del oblačila in strup prestopa skozi kožo v telo. Ko škropimo, skušajmo to delati v brezvetrju. Predsem pri škropljenju sadnega drevja, ki je pogosto blizu zelenjavnega vrta, pazimo, da ne škropimo proti vrtu. Tudi če je vrt sosedov, bodimo pazljivi in vljudni do soseda. Tudi s škropljeno solato se lahko zastrupimo. Če pa zastrupimo soseda, se zadeva lahko konča tudi na sodišču, saj morajo zastrupitev zaradi malomarnosti obravnavati organi pregona. Po končanem delu naj ostanki pesticidov ostanejo v originalni embalaži, tudi če zato zavzamejo malo več prostora. Če že moramo prelivati v manjše posode, jih skrbno označimo, predvsem pa shranimo na mesto, ki ni dostopno otrokom. Nikar prelivati strupov v steklenice za pivo ali kokakolo vse prevečkrat je prišlo do usodnih zamenjav! ! Dokler ne porabimo celotne količine pesticida, ne zavržimo priloženih navodil za uporabo in prvo pomoč. Kako ukrepati ob zastrupitvi Pesticidov je več vrst in na človeka lahko različno učinkujejo. V telo vstopajo z vdihavanjem hlapov in skozi kožo, pa tudi prek prebavne cevi, če strup pomotoma ali namenoma popijemo. Znaki zastrupitve so lahko različni, odvisno od vrste pesticida, od količine in koncentracije, pa tudi od načina vstopa v organizem in od značilnosti samega organizma - znaki so hujši pri otrocih kot pri odraslih. Naj naštejem nekaj najbolj značilnih znakov zastrupitev. Najpogosteje se pojavi utrujenost, slabost, zaspanost, vrtoglavica, včasih bljuvanje, driska, solzenje, slinjenje, draženje oči in kože. Če se pojavijo nekateri od zgoraj navedenih znakov, pa vemo,- da je bila oseba v stiku s pesticidom, najprej preberimo, če so taki znaki navedeni v navodilih, ki so priložena pesticidu. Tam je navedeno tudi navodilo o prvi pomoči. Pogosto tega nimamo pri roki, zato ravnamo prav, če se držimo naslednjega: • Če je zastrupljenec oblečen v isto obleko, v kateri je škropil, ga obvezno slečemo 'Mn kožo umijemo s toplo vodo in milom. Nič nam ne pomaga kakršnokoli zdravljenje, če strup iz obleke še vedno prehaja skozi kožo v telo. Z vodo izpiramo tudi oči, če so prizadete. • Pri zaužitju strupa skušamo izzvati bljuvanje, če je zastrupljenec pri zavesti in če ni strup kislina ali jedkovina. Bljuvanje se izzove tako, da se potisne prst globoko v usta ali se da piti močno soljeno vodo. Po bljuvanju naj bolnik zaužije v vodi raztopljeni 2 žlici medicinskega olja. Olje je mogoče kupiti tudi v tabletah, vendar je treba v navedenem primeru zaužiti več kot 10 tablet, kar je bolniku včasih težko storiti. Če je bolnik zmožen za prevoz, ga prepeljemo v zdravstveni dom, sicer pokličemo zdravnika. • Če je zastrupljenec v nezavesti, ga položimo v položaj za nezavestnega, da se ne zaduši, in takoj pokličemo zdravnika. • Če prenehata dihanje in bitje srca, poiščemo v bližini osebe, ki so se učile metode umetnega dihanja, da TAKOJ pričnejo z oživljanjem, zatem pa je takoj treba poklicati zdravnika. Posebej je potrebno poudariti, da NE DAMO piti mleka, ker je ponekod še vedno zmotno prepiri-’ Čanje, da je to prvi ukrep pri zastrupitvi. Strup se v mleku bolje topi in pospešuje zastrupitev!!! Vedno, ko prepeljemo zastrupljenca k zdravniku ali kličemo zdravnika, moramo zdravniku pokazati embalažo pesticida ali še bolje podatke o pesticidu - navodila za uporabo. Zato vedno skrbno hranimo navodila!!! , uxmuujuuuLumjuuumi IDARKCTMG d.o.o. Polzela 38, telefon: 063/721-052 POOBLAŠČENI PRODAJALEC Subaru VIVIOGLI4WD 17.980 DEM JUSTY-J12 4 WD 22.560 DEM 1MPREZA COM 2 WD 1,6 31.850 DEM LEGACY RANGER 1,8 4 WD 36.000 DEM UGODNI KREDITNI POGOJI NA 48 MESECEV Fiat UNO 1,0 i.e., CAT 14.590DEM TIPO 1,6 i.e. SX CAT 19.490DEM TEMPRA 2,0 i.e. SX CAT 23.600 DEM TEMPRA 2,0 i.e. SLX CAT AVTOMATICA 24.830 DEM CROMA 2,0 i.e. CAT 29.790 DEM Daihatsu CHARADE TS 1,0 CUORECAT HUETVAN Samara 1300/3Vžeod 1500/3 Vže od 15.280 DEM 16.800 DEM 18.400 DEM 858.000 SIT 894.000 SIT Alfa Romeo T. SPARK CAT Peugeot 106žeod 306 že od 36.110 DEM 18.460 DEM 21.000 DEM Maraton v češkem Minsku Nedavno je potekal v češkem Minšku pri Pragi 25. tradicionalni maraton na sto, petinsedemdeset in petdeset kilometrov, na katerem so sodelovali tudi dolgoprogaši iz Slovenije. Našo, .občino so med štiristo sode-.1 lujočimi uspešno zastopali Dragica Tratnik in Klavdija Turnšek na 50-kilometrski progi, Franc Tratnik iz Galicije in Janez Aubreht iz Griž pa sta 100-kilometrsko progo premagala v štirinajstih urah. Vsi so prejeli lepe diplome. Čestitkam se pridružujemo tudi mi. M. A. Mobitel OMOGOČAMO NAKUP IN MONTAŽO že od 2.290 + TPD -4.390 DEM + TPD POSREDNIŠKA PRODAJA RABUENIH AVTOMOBILOV BREZPLAČEN VPIS V POSREDNIŠKO PRODAJO STARO ZA NOVO MZ 125 - SAXON SPORTSTAR EM 125 3.890 DEM AVTO AKUSTIKA BLAUPUNKT AVTO ALARMI GT. AL. PLATIŠČA že od 12:000 SIT SONČNE STREHE FARMONT že od 24.000 SIT : SERVIS zamrzovalnikov in hladilnikov (vseh vrst) in menjava izolacij na podu. Servisiramo hitro in strokovno. JUUUJUUUUULIUUU iiitt PAKMum zeod o JUUUULftJULflJUUufc MILAN TERGLAV Polzela 137/a tel.: 721-406 ^ San les s poslovalnicami: ŽALEC, telefon: 711-312 POLZELA, telefon: 721-087 VELENJE, telefon: 855-965 AC LEVEC Levec 18, v prodajnem centru MODERNI INTERIERJI LEVEC telefon.: 063/27-409, fax:28-708 Zdaj je pravi čas, da se odločite za avto leta 1994 v Sloveniji! MERCEDES-BENZ RAZRED C Promocijska cena v mesecu aprilu za HONDA - NOVI ACCORD Ponudba: * osebna vozila - MERCEDES-BENZ - HONDA - VW AUDI, PASSAT, GOLF * dostavna vozila - MERCEDES-BENZ in VW * program rabljenih in novih tovornjakov iz prodajne mreže MERCEDES-BENZ UGODNI KREDITI ZA VSA VOZILA IZ PROGRAMA AUTOCOMMERCE Strankam čestitamo za prvomajske praznike in se priporočamo za obisk!___________ Jezikovna šola Šempeter 34, tel.: 701-795, 713-578 Vsem tečajnikom se zahvaljujejo za izkazano zaupanje in jim želijo veliko uspehov na poti v svet znanja tujih jezikov. Vabijo k vpisu v POLETNO SOLO NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA ki bo potekala v Sloveniji in tudi v deželi jezika, ki se ga želite naučiti (AVSTRIJI - Dunaj - nemški, VELIKA BRITANIJA - Bornemouth-angleški jezik) POHITITE - ROK PRIJAVE JE 15. MAJ oz. do zasedbe mest! Dodatne informacije in brošure dobite na telefonskih številkah: 701-795 In 713-578. ‘Dwy&uftt, Žalec, Šlandrov trg 33 V maju vam nudimo po konkurenčnih cenah * parfume (G. Sabatini, Joob, P. Presley, Kricia... Popestrili smo ponudbo * ročnih ur CASIO in švicarskih ur nego obraza priporočamo * negovalne linije (Jade, San Soucis, Loreal, Quenty... Posebni kotiček s perilom nudi * nove modele nedrčkov in bodyev t: f 111 r,i : » i HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje tel./fax: 721-455 Gradbeniki pozor! BRAMAC........105,00 BOBROVEC . ..39,00 CEMENT .......529,00 APNO.............425,00 MODUL 1/6......43,90 BET. MREŽA 8/5 . . . 3.100,00 BET. MREŽA 9'5/6 . 4.199,00 PARKET 1. 1.399,00 NOVO! Okenske police »MARMOR« PO UGODNIH CENAH - VSEH DIMENZIJ - VELIKA IZBIRA iz »Kamnoseštva ŽUNKO« sedaj tudi v naši prodajalni Ponudba meseca: VRTNA KOSILNICA, 4 taktna 3,5-S, UVOZ »BRIGS« (eBai 26300 SIT - „a 3 fek. Po ugodnih cenah vam nudimo tudi: TERMO OKNA, KOLESA ROG, MOTORJE YAMAHA in TOMOS, PEČI BONGIOANNI... MOŽNOST KREDITOV Se priporočamo! Članska ekipa Kovinotehne Savinjska Polzela. Ali nastopati v Koračevem pokalu ali v pokalu pokalnih zmagovalcev. Košarkarji Kovinotehne Savinjska Polzela v evropskem pokalu________________________________________ V finalu tesno izgubili Takšnega blestečega obdobja košarke na Polzeli nihče ni pričakoval. Z novim pokroviteljem, Kovinotehno iz Celja, so nastopili v finalu pokala Slovenije 94, ki je bilo na Polzeli. Na finalnem turnirju so nastopili štiri ekipe, in sicer Smelt Olimpija, Helios Domžale, Postojna in kot gostitelji Kovinotehna Savinjska Polzela. V dveh polfinalnih srečanjih je najprej Smelt Olimpija s težavo ugnala Helios Domžale se 79:75, v drugem srečanju pa Kovinotehna Savinjska Polzela Postojno z 82:77. V tem, drugem polfinalnem obračunu je bila pol-zelska dvorana polna do zadnjega kotička. Domači košarkarji so srečanje pričeli odlično in tako so v 8. minuti vodili z 26:8, polčas pa se je končal 49:34. V drugem delu so košarkarji Postojne igrali precej bolje kot v prvem delu in visoko vodstvo so gostje v 34. minuti zmanjšali na 66:62. Po minuti odmora so Polzelani zopet prevzeli pobudo in Govc je zadel trojko, nato so bili uspešni še Cizej, Petranovič in Stegič in zmaga, ki je bila tako željena, se je uresničila. V tem srečanju so za domačo ekipo koše dosegli: Petranovič 31. Govc 20, Stavrov 11, Stegič 10, Cizej 7 in Rovšnik 2. Naslednji dan pa smo gledali finalno srečanje, kjer sta se pomerila Smelt Olimpija, evropski prvak, in Polzelani. Srečanje je bilo v prvih minutah precej nervozno, nervoze pa so se prvi otresli Polzelani in z odlično igro v obrambi ter v napadu vodih ves prvi polčas. Največje vodstvo je bilo v 13. minuti, 19:11, polčas pa se je končal s 40:35. V nadaljevanju so Polzelani nadaljevali odlično in v 23. minuti vodih s 45:35 s številnimi zamenjavami pri Smelt Olimpiji je uspelo igralcem rezultat v zadnji sekundi srečanja izenačiti 65:65. V petminutnem podaljšku so zmagah košarkarji Smelt Olimpije 84:74 in prejeh pokal od predsednika Košarkarske zveze Slovenije, Marjana Bevca. Kljub porazu ni bilo razočaranja, kajti spektakel je bil popoln. Odlična tekma, zabava, ples, akrobatska skupina Žabe, kaj takega že dolgo ni bilo v Sloveniji. Čestitke za organizacijo fin Cii- nega turnirja so deževale od vsepovsod. Čeprav je finalno srečanje prenašala tudi televizija, je bila dvorana polna. Za finalno srečanje so bile karte malce dražje, vendar je vsak udeleženec dobil šal, na tekmi polfinalnih srečanjih pa kapo ah majico. V državnem prvenstvu tretji V državnem prvenstvu se je prvenstveno tekmovanje končalo. Za polzelske košarkarje je bilo odlično, saj so osvojili tretje mesto. V prvem srečanju so v Mariboru proti ekipi Tam Bus Miklavž izgubili, v drugem srečanju so jih doma premagali s 83:66, v tretjem, odločilnem, pa so v Mariboru izgubili s 84:76. V tem odločilnem tretjem srečanju so Polzelani bili enakovredni vse do dveh minut pred koncem srečanja. V 31. minuti so celo vodih z 62:55. Takrat je na sceno stopil najboljši igralec domače ekipe Ivan Sunara, ki je tekmo tudi odločil. Največ košev za, Kovinotehno Sav. Polzelo je na tem odločilnem srečanju dosegel Petranovič - 20. Žiga Medvešek: »Vesel sem, da igram v državni reprezentanci. Upam, da ne bom razočaral!« Kvalifikacije za evropsko prvenstvo Od srede, 20. aprila pa do nedelje je Polzela zopet košarkarsko mesto. Tu namreč gostujejo ekipe (kadeti, stari do 16 let) Belorusije, Belgije, Švice, Italije in Slovenije. Tekmovanje se je pričelo že v sredo, ko je bilo tudi slovesno odprtje. Spored tek- movanja je sledeč: danes ob 17. uri bo srečanje Italija : Belorusija, ob 19. uri Slovenija : Belgija. Jutri, v petek, 22. aprila, ob 17. mri Itahja : Švica, ob 19. uri Slovenija : Belorusija, v soboto ob 17. uri Itahja : Belgija, ob 19. uri Švica : Belorusija in v nedeljo, zadnji dan, bo 17. uri Belgija : Švica in bo 19. uri Slovenija : Itahja. Predsednik pripravljalnega odbora, Robert Čemažar, je povedal, da so imeli pred pričetkom kvalifikacij veliko dela. Generalni pokrovitelj sta Skupščina občine Žalec in Trgovska Savinjska družba Žalec z vrsto sopo-kroviteljev, kot so Tovarna nogavic Polzela, Garant Polzela in drugi. Slovenska reprezentanca se na Polzeh pripravlja že od torka. V reprezentanci Slovenije je tudi Žalčan Žiga Medvešek. Na Polzeh in v Žalcu so se na to veliko mednarodno preizkušnjo o besedah Braneta Turnška dobro pripravili. Reprezentance bivajo v žalskem hotelu. Med prostim časom si ogledujejo kulturne in turistične znamenitosti doline. Za to priložnost so izdelali poseben barvni vodnik po Polzeh, ki ga je vsebinsko uredila Valerija Pukl, oblikovala pa Regina Mratinkovič, o polzelski košarki pa je pubhkacijo pripravila Marija Kronovšek. Svoj delež za promocijo Savinjske dohne je dodala tudi Turistična zveza Spodnje Savinjske dohne. TONE TAVČAR Na zaključnem košarkarskem turnirju osnovnih šol s prilagojenim programom, ki je bilo 17. 3. 1994 v Kranju, je sodelovalo šest najboljših ekip iz Slovenije. Učenci Osnovne šole Ljube Mikuš Žalec so zasedli odlično tretje mesto. Za šolsko ekipo so igrali: brata Zabukovnik, Pukmaj-ster, Kolenc, Vasle, Košmrlj, Vučina in Jelen pod vodstvom športnega pedagoga Pražnikarja. _____________________Nikolaj Pražnikar Damir Vrbanič drugi Na članskem državnem prvenstvu v karate borbah v Ljubljani je osemnajstletni Damir Vrbanič v superlahki kategoriji osvojil drugo mesto. Lanski prvak Brane Cimperman tokrat ni nastopal, v lahki kategoriji je Nedeljko Bikič osvojil peto mesto, v težki kategoriji pa se je Domen Marovt prebil v drugo kolo, medtem ko je Peter Miklavc izpadel že v prvem-kolu. Damir Vrbanič je z državno reprezentanco Slovenije, ki je med velikonočnimi prazniki gostovala v italijanskih Benetkah, sodeloval na turnirju, imenovanem Project 2000, na katerem se je v konkurenci posameznikov po zmagi nad italijanskim reprezentantom uvrstil v četrtfinale. Naslednjo borbo je zaradi poškodbe predal. Ekipno se je reprezentanca Slovenije uvrstila po zmagi nad Hrvaško na tretje mesto. S. Marič MORANA d.o.o. POGREBNE STORITVE IVAN STEBLOVNIK, Parižlje Il/c. BRASLOVČE telefon & fax: 063/721-667 063/721-043 * cvetličarna * izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom * ureditev dokumentacije * odštejemo pogrebnino v višini 56.600 SIT * 1. prevoz do 50 km brezplačen * plačilo računa po dogovoru v 4 obrokih POSLUJEMO 24 UR NA DAN Kadetinje Žalca Tretjič državne prvakinje V odlični organizaciji Rokometnega kluba Žalec je bil v Žalcu finalni rokometni turnir štirih najboljših kadetskih ekip Slovenije. Žal-čanke nadaljujejo tradicijo zadnjih let, ko praviloma vsaj v eni konkurenci osvojijo naslov državnih prvakinj. Tokrat jim je tretjič zapored uspelo, da so pri kadetinjah zopet zmagale in postale državne prvakinje. Rezultati finalnega turnirja: Velenje : Žalec 11:13; Mlinotekst : Olimpija 16:14; Žalec : Olimpija 20:13; Velenje : Mlinotest 17:14; Mlinotekst : Žalec 11:15 in Olimpija : Velenje 10:22. Končni vrstni red: 1. Žalec 6 točk; 2. Velenje, 4; Mlinotest 2; Olimpija o točk. Pod vodstvom trenerjev Milana Ramšaka in Aleša Filipčiča in tehničnega vodje Vlada Klinca so nove kadetske prvakinje tretjič zapored postale: Tanja Pilih, Laura Čmak, Mateja Šimek, Tanja Dolar, Simona Križanec, Sabina Žver, Mojca Jager, Saša Tini» RnnHl Rafia Predsednik Rokometnega kluba Žalec Dolar izroča pokal Žalčankam. Majerle, Jasmina Majdjarič, Saša Forštner, Alja Kupec in Sanja Peharda. Z najboljšo igralko so trenerji in vodstvo turnirja izbrali Lauro Čmak (Žalec), vratarko Tanjo Kočevar (Mlinotest), največ zadetkov na turnirju pa je dosegla Tanja Dolar - 18. Kadetinje Žalca - tretjič državne prvakinje. ZAHVALA Ob slovesu našega dragega f:MIHAELA 1PLASKANA mlinarja iz Malih Braslovč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in DO Klasje Mlin Celje, ki ste nam pomagali in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izraženo sožalje ter darovano cvetje, vence, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Polzela, upokojencem, Zvezi borcev, KZ Braslovče, GD Braslovče, 'pevcem in govornikom. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in izrečene besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta dedija in brata CIRILA IVANCA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebno pa gospodu duhovniku za opravljen obred ter govorniku, pevcem in godbi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Bojan, hčerka Vanja z družinami ter ostalo sorodstvo Z nasmehom in dobro voljo vsakega osrečiti si znal. Ni več besed, ne humorja, ostal je le boleč spomin. Zaman je bil tvoj boj, bolezen bila je močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina in brata BOJANA ŠTORMANA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče, sorodnikom, sosedom, Zavarovalni skupnosti Triglav Celje, prijateljem in znancem. Hvala tudi govorniku g.Aubrehtu, g. Majerju ter g. župniku za lepo izrečene poslovilne besede in sosedu za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage mame in stare mame ANICE RADIŠEK iz Spodnjih Gorč se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala kolektivu osnovne šole Ljuba Mikuš Žalec, kolektivu Garant Polzela, bivšim sodelavcem Tovarne nogavic Polzela in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k njenemu dostojanstvenemu slovesu. Žalujoči: hčerka Elica in sin Marjan z družinama Sporočamo, da je umrla naša nekdanja dolgoletna sodelavka FANI POTOČNIK izKasaz. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Delavci Zdravstvenega doma Dr. Jožeta Potrate Žalec MALI OGLASI T. M. izjavljam, da govorice v zvezi z J. H. in dogodki na veselici v Trnavi niso resnični. Pri Tekstilni tovarni Prebold oddam v najem vrtnarijo. Nudim stanovanje in enoletno strokovno vrtnarsko pomoč. Telefon: 063/723-451. Nam vsem žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te, TOMAŽ, z nami ni. ZAHVALA Ob mnogo, mnogo prezgodnji in nenadomestljivi izgubi dragega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca TOMAŽA ŠKOLNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja ter darovano cvetje, vence, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku iz Podčetrtka za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se g. Jeršiču iz TN Polzela za izrečene besede slovesa ter cerkvenim pevcem in pevskemu zboru iz Podčetrtka za odpete žalostinke. Hvala pogrebnemu podjetju Morana Steblovnik in sošolcem za opravljene pogrebne storitve. Hvala zdravstvenemu osebju iz Podčetrtka za nudeno pomoč v najtežjem trenutku. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti: mamica, oči, sestri Natalija in Metka z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete ZOFIJE CILENŠEK iz Liboj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala osebju Ždravstvenega doma Žalec, sindikatu Keramike Liboje, g. Mlinariču za besede ob slovesu, zastavonošem, g. župniku za opravljen obred ter godbi Liboje za odigrane žalostinke. Žalujoči: sestra Fanika z možem Karlijem in ostali sorodniki ZAHVALA Ob prerani izgubi drage žene, mame, orne in sestre FANIKE POTOČNIK iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste sočustvovali z nami. darovali cvetje, sveče, za svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju ZD Žalec, dr. Lesjaku in dr. Džuriču. Posebno se zahvaljujemo dr. Knezu, dr. Krivcu, dr. Hauptfeldu in celotni ekipi EIT, dr. Vovšku, dr. Logarjevi, bioenergetiku, g. Pircu, g. Vidmajerju in g. Gogiču ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali v času njene bolezni. Hvala g. Mastnaku, g. župniku Planincu za opravljen obred, govorniku g. Mlinariču, godbi na pihala Zabukovica, pogrebni službi Strahovnik in cvetličarni Bernarda iz Levca. Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: vsi njeni Bil si velik praktik in dober vzornik! Vsa svoja ustvarjalna leta za družino in druge si garal, ko pa si ostarel, moči niti zase nisi več imel. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega očeta in starega očeta ALOJZA KORENA iz Andraža nad Polzelo (1908-1994) se iskreno zahvaljujemo dr. Cukjatiju, zdravnikom in sestram ortopedskega oddelka bolnišnice v Celju za lajšanje bolečin, sosedom za prvo pomoč v težkih in žalostnih trenutkih ter sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za denarne prispevke za cerkvene namene. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, gasilcem za prevoz, g. župniku za opravljen obred, govornikoma g. O. Zvonetu in Verdevu za tople in ganljive besede, pevcem za lepo in ubrano petje ter nepogrešljivim pogrebcem in grobarjem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Jože in Franc ter hčerki Karolina in Ivica z družinama Žalostno dvajseto leto naokrog je prišlo, v srcih misleč, da vrnil se bo, al' našga sina, brata, nazaj več ni, le srce boleče trpi. V SPOMIN ZVONKU MERZELJU iz Grajske vasi (1954-1974) ZVONKO - 3. maj je boleč spomin na leto 1974. Malomarnost in neprevidnost človeka v JLA sta prekinila tvojih lepih, zdravih in nasmejanih dvajset pomladi in nam ranila življenje. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate in postoji-te ob njegovem grobu ter mu prižigate svečke. Vedno žalujoči: mami, ati, sestra Silva in brat Franci z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče, sestre in tete JUSTINE BUKOVEC s Polzele 205 se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče ter izraženo sožalje. Iskrena hvala duhovniku Francu Sercu za opravljen obred, Jaki Jeršiču za poslovilne, besede in pevcem za odpete pesmi. Posebna zahvala sosedama za nesebično pomoč in vsem, ki ste jo tako številno'pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Božo z družino in ostalo sorodstvo Utihnil je tvoj glas, zamrl je tvoj korak, obstalo je tvoje srce. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostane zdaj praznina in velika bolečina. V SPOMIN 8. aprila 1994 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mami in stara mami MARIJA OGRADI Tratnikova Mici iz Latkove vasi. Hvala vsem, ki imate lep spomin nanjo. Hčerka Vera in sin Ferdo z družinama Bolečina je velika, izraziti se je ne da, vsem, ki ste jo poznali, naj veje žalost iz srca. ^ j ZAHVALA Tiho, ne kot si živela, zdaj odšla si od nas, skoraj brez slovesa, draga mama SLAVKA POVŠE iz Latkove vasi (1909-1994) Ostane nam le še beseda HVALA: vsem, ki ste ji pomagali v zadnjem času, se ji na kraju poklonili, darovali cvetje, sveče ali za sv. mašo, izrazili sožalje ter jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku. V tihi in neizmerni žalosti: otroci France, Slavica in Tone z družinami Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas! (M Ka(ič) V SPOMIN 9. maja bo minilo leto nepopisne bolečine, odkar smo tako tragično izgubili našo ljubljeno KARMEN LUKNER iz Žalca Čas neusmiljeno beži, a žalost in turobna bolečina ostajata. Prisrčna hvala vsem za vsako dobro misel nanjo, za vsako prižgano svečko in vsak cvet na njenem poslednjem domu. Naše življenje je ena sama misel nanjo. Neutolažljivi: sin Kevin, Marjan, mami in ostali sorodniki Pomlad je čas setve Že precej časa se v mili mi deželici pripravljamo na setev. Umen sejalec običajno zemljo pognoji in spraha - zorje jeseni. Pozimi pripravi orodje in seme, vesel je, če zemlja globoko zmrzne, da zamori mrčes, pa tudi manj dela je spomladi pri pripravi zemlje. Dobro je tudi, da sneg pokrije njive, saj se pod njim zemlja bolj spočije. Te dni se zemlja prebuja, ljudje smo že kar neučakani, radi bi orali, sejali. To počnemo zelo različno. Veliko, večina jih res pripravlja orodje in resnično se ozira po pravem semenu za to podnebje. Drugi spet globoko »rigolajo« po narodovem telesu. Pripravljajo različna semena: veter, meglo, bučnice... V teh spomladanskih dneh se to seme v narodovem telesu rado prime, bati se je Spoštovani sosedje! »Vrednot okolja se vedno bolj zavedamo. Večina nas je, ki skrbimo, da je okolje naših hiš in naselij urejeno in pospravljeno. To vpliva na dobro počutje in vliva samozavest. Pa vendar so v naši okolici črne točke, ki nam niso najbolj v ponos. Med najbolj opaznimi so smeti in drugi odpadki. Največ jih je v Ruškem gozdu. Nekaj jih je bilo pripeljanih iz naših naselij, nekaj pa tudi od dru- žetve. So pa še drugi načini razmnoževanja rastlin: gro-banje, cepljenje, podtak-njenci; vse te oblike so bile to pomlad močno uporabljene tudi na narodovem telesu. * Občinski parlament je zasedal v znamenju setve. Tiste prave in one na ljudeh. Uporabil je različna semena: denar - sprejeli smo namreč občinski proračun s precejšnjo zadolžitvijo, a vendar v okviru povprečja. Sprejeli smo tudi dodatno zbiranje denarja - semena, in sicer za dokončno ureditev čistilne naprave ter za oskrbo s pitno vodo. V Ljubljano, na usklajevanje v državni zbor, smo poslali kar nekaj cepičev za nove občine. Koliko se jih bo prijelo in kakšne kvalitete god, čeprav ima večina posode za smeti in organiziran odvoz odpadkov. Zato predlagamo, da v petek, 15. aprila, ob 16. uri pričnemo s čistilno akcijo v Ruškem gozdu pod Matevžem. Javne naprave bodo poskrbele za kontejnerje, mi pa bomo v njih naložili odpadke. Vsak naj s seboj prinese orodje za delo. Moški naj bi se spopadli z velikim kupom smeti, otroci bodo pobirali smeti v gozdu in okolici, ženske pa bodo, živ krst ne ve. Sejali pa smo tudi meglo in veter, predvsem pri delegatskih pobudah in vprašanjih ter odgovorih na le-te. Na seji smo tudi želi rezultate prejšnjih setev. Reči moram, da pridelek ni bil kdo ve kaj, govorili smo namreč o poročilu o varnosti cestnega prometa in o varstvu delavcev in delodajalcev - poročilo družbenega pravobranilca samoupravlj an ja. * Seme je v zemlji in telesu, za nas, občinske poslance, je usoda v rokah državnega zbora, kajti praviloma bi se nam mandat moral izteči, državni zbor pa nas bo najbrž še obdržal do konca leta, če bomo lepo rodili, seveda. Poslanec 61 akciji se bomo v prijetnem vzdušju še o čem pogovorili in se medsebojno bolje spoznali,« je zapisala v prijaznem in zanimivem vabilu skupina za ekologijo krajanom vaškega sveta Arja vas-Gmaj-na in Ruše. Da je akcija uspela, je dokaz naslednji posnetek, primer pa je gotovo lahko vzgled in spodbuda drugim vaškim svetom v občini. jk Trgovina in šiviljstvo \________________________/ V novih prostorih Ulica talcev 3, Žalec pri tržnici (prej Obuti maček). * vrhunska ponudba uvoženega blaga po ugodnih cenah * šivanje po meri za vsak okus PD Tabor Mladi planinci PD Tabor so na svojem občnem zboru samokritično ocenili delo društva v preteklem obdobju. Iz poročila predsednika društva Uroša Zorenča je bilo razvidno, da se je v društvu marsikaj dogajalo, saj so veliko ur posvetili obnovi planinske koče (Zajčeva koča). Markirali so planinske poti na svojem območju, urejali dovozne ceste. Največ pozornosti so posvetili planinski šoli mladih planincev, smučanju ter pohodom na vrhove nad Taborom. Adi Vidmajer Žalec, Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285 Ni vsaka kava Tropic kava S Tropic kartico ugodnejši nakup Očistili so svoje okolje bmno po^rbel^^Sa^Me Ido prehude žeje in lakote. Po Deseto srečanje kmečkih ženaznaimlaišimi Preboldski vrtec je bil 25. marca prizorišče že desetega srečanja kmečkih žena in otrok, ki so s svojimi vzgojiteljicami pripravili nepozabno in zanimivo dopoldne. Babicam in tudi prababicam, saj je bilo med njimi nekaj tudi takšnih, ki so si že nadele osmi križ in več, so se najprej predstavili najmlajši s plesom in pesmijo. Nadvse pester in bogat program, ki so ga pripravili posebej za to priložnost, pa so zaključile skupine malih šolarjev. Izkazali so se kot dobri plesalci, pevci in pripovedovalci šal. Piko na »i« pa so dali Vpis v vrtec Vzgojno-varstveni zavod Janka Hermana v Žalcu obvešča starše, da je vpis otrok v vrtec do 30. 4. 1994. Starši lahko otroke vpišejo vsak delovnik na sedežih enot, vpisovali pa bodo tudi med letom. »gledališčniki« z igrico o Rdeči kapici, saj so svoje vloge odigrali skoraj kot profesionalci. Ob harmoniki, kavici, čaju, slaščicah in vsem ostalem je bilo druženje še prijetnejše. Za spomin na to srečanje so vsem pri- sotnim mamam izročili lična darilca, lutko-svinčnik, ki so jih pod skrbnim mentorstvom izdelali mali šolarji. V mesecu aprilu je v občini potekalo cepljenje psov proti steklini. Veterinarji so čepih okoli 3500 psov, za zamudnike pa bo cepljenje na Veterinarski postaji v Žalcu. Del ceste v naselju Šempeter bodo v kratkem asfaltirali. Že pred časom so na tem odseku ceste, ki pelje mimo Rimske nekropole proti Rojam, namestili cevi za kanalizacijo. Ta del ceste je bil zares potreben obnove. Vlado in Dušanka Majer s Polzele imata koze že več let. Ponavadi koza povrže enega ali dva kozlička, pri Majerjevih pa je štiri, kar je redek dogodek, nam je povedal veterinar Milan Lesjak iz Žalca. T. Tavčar Krajani naselja Zabukovica naj bi se vključili v občino Liboje. Prometna tabla pred sedežem krajevne skupnosti sicer mimoidoče usmerja v sosednjo krajevno skupnost Griže ali pa so jo predlagatelji referendumskega območja namestili zato, da bi bodoči občani občine Liboje vedeli, da je Zabukovica njihova. Upajmo, da bo nova občina uredila tudi pročelje sedanjega sedeža krajevne skupnosti, ki sedaj gotovo ni zgledno. | Saj ni res * Žalski turisti so se po vesti, zapisani v tej rubriki, že veselili, da bodo z zakladom, vrednim milijon nemških mark, lahko obnovili svoj dom v mestnem parku. Očitno pa z zakladom ne bo nič, saj ga zasebnik občini še ni pokazal. Torej le ni res, da takšen zaklad obstaja, res pa je, da je bil namig le spretna potegavščina.