L sto fll.t štev. 42 NHnbM mvMHrma« V Ljubljani, sobota dno 18. februarja 1922 Potamecnit stev. 50 PSf* 2 K rzhaja ob 4 zjutraj* Stane celoletno . . 240 S mesečno. . •». •. 20 . za Inozemstvo . . 600 m Oglasi za vsak mm višine •tolpca (68 mm) . t K mali oglasi do SO mm atolpca (58 mm) . 3 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cest* št 161 Telefon it 72. Oprav nlštvo: 1'fsernova ulica t. M Telefon št. 36. Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842. Ljubljana, 17. februarja. Od jeseni naprej se nahajamo neprestano v znamenju mezdnih gil>anj industrijskega in obrtniškega delavstva ter v boju za izboljšanje materijelnega položaja državnih uslužbencev in zasebnih nameščencev. Toda pred no je bilo rešeno vprašanje povišanja plač, za katero ni bilo v proračunu in v dvanajstinah nobenega kritja, so že razmere prehitele vse številke, ki so bile določene kot priboljšek. Med tem pa imamo še pet dolgih in kritičnih spomladanskih mesecev do nove žetve in nad pol leta do nove klavne sezone. Moka in moso tvorita izhodišče v mezdnih zahtevah. Posledica podraže-nja teh živil pa je draga industrijska in obrtniška produkcija, ki nas dela nezmožne za konkurenco z inozemstvom. Naša gospodarska politika, se je redno vodila z vidika proste trgovine v dobri nadi, da je treba izvoz pospeševati, ker je to najvažnejše sredstvo za zboljšanje naše valute. Razmere pa so se medtem na žalost zasukale drugače. Čim intenzivneje smo izvažali, tem bolj je padala naša valuta. Izvoz je lansko jesen napredoval od meseca do meseca. Po uradni statistiki je znašal v samem rekordnem mesecu novembru 309 milijonov dinarjev, torej skoro polovico celotnega izvoza v letu 1019. V avgustu je znašala vrednost izvoza 156 milijonov dinarjev, / septembru 201 in v oktobru 533 milijonov dinarjev. In baš v teh mesecih je naša valuta najbolj padala; cene na inozemskih tržiščih so ostale skoro iste, izvozna carina pa se je v septembru še znižala. Toda niti naš kmet, živinorejec, nitj naš trgovec nista imela od te ugodne izvozne situacije praktične torišti. Naš trg so poplavili inozemci, za živila posebno Italijani, ki so pri visokem tečaju lira pokupili vse razpoložljivo blago. Dokler je bil dovoljen izr voz žive živine, so na vseh sejmih b pomočjo domačih mešetarjev kvarili cene. Z visokimi cenami so izločili domače nakupovalce in vse prvovrstno blago je šlo v Italijo. Po prepovedi uvoza žive živine v Italijo, so se vrgli na meso in mesne Izdelke. Lira je poskočila medtem od 7 na 15 kron, cene mesa v Italiji pa eo ostale 8 do 10 lir za prvovrstno meso. Posledica te napetosti je bila. da se je pri nas cena izvoznega blaga razvila od 30 na 60 kron in da se je razprodala vsa prvovrstna živina. Italijani prihajajo po blago sami. tuenjujejo lire v krone, navijajo domačemu konzumentu ceno, pri tem pa največji delež dobička vtaknejo sami v žep. Izvozna carina za meso znaša 60 dinarjev za 100 kg ali 2 K 40 v na 1 kg. Ta znesek je pri današnjih cenah in zaslužku, ki ga napravlja z izvozom inozemec, minimalen, znaša približno 5 % tržne cene in ne nudi citi državi kakih znatnejših dohodkov, niti konzumentu zaščite. Izvoz po domačih tvrdkah je že davno padel na minimum. Ako traja ta situacija še nadslje, obstoji nevarnost še večje drasrinie in napetosti. Slovenija je pri-Ha vsled visokega tečaja lire popolnoma v območje kupne sile lire in jc zato v mnogih žfvilnih predmetih že celo presegla tržne cene Zagreba in Beograda. Neodložljiv državni in gospodarski fnteres zahteva, da se onemogoči na-daljna razprodaja blaga v inozemstvo pod ceno, ker se vrši to tako na škodo konzumenta kot na škodo domačega producenta, dobiček pa imajo le fnozamcL Vlada naj to razprodajo omeji s tem, da dvigne v smislu pooblastila po členu 4. zakona o izvozu lanskoletno izvozno carino, ki že zdavnaj več ne odgovarja sedanjim tržnim in valntamim razmeram. Ako hoče vlada zajeziti nov val draginje, ki preti poplaviti zemljo, je njena dolžnost, da izvede brez odloga i ozirom na razvoj tržne situacije potrebne gospodarsko - politične ukrepe. STOJAN PROTIC. Beograd. 17. februarja. (Izv.) Ker le 5tojan Protid obdržal svoj poslanski mandat, je bil kot državni svetnik vpokoien. «BANCA DI SCONTO*. Rim, 17. februarja. (Izv.) Sodišče Je dognalo prve avtentične podatke o polomu »Bance di Sconto». Bilanca banke je Izkazovala dne 1. januarja 1921. 4622 mIMjonov Ur aktiv, paslv pa 5916 milijonov lir; potemtakem Je Imela banka deficita 1294 mili; nov lir. Delniška glavni-ea in rezervni fond v znesku 394 milijonov lir sta čisto nerabljena. Muslimani ostanejo v vladi SKLEPI SARAJEVSKE KONFERENCE. - NOVA MUSLIMANSKA MINISTRA. Beograd, 17. febr. (Izv.) Danes popoldne je posetil ministrskega predsednika Pašiča tajnik jugoslovanskega muslimanskega kluba Busein Halič in ga obvestil o resoluciji, sprejeti na konferenci jugoslovanske muslimanske organizacije 14. in 16. febr. v Sarajevu, s katero je klub sklenil, da ostane tudi Se nadalje v vladi Kot ministrske kandidate je muslimanski klub postavil od grupe dosedanjega trgovinskega ministra drja. Spaha poslanca Osmana Viloviča, za grupo prej-šjnega ministra dr. Karamehmedoviča pa posl. DerviS Omeragiča. Ministrski predsednik je vzel sporočilo g. Haliča na znanje s pristavkom, da se mora zapri- sega novih ministrov odgoditi do pomika kralja iz Bukarešte. Beograd, 17. febr. (Izv.) PosL Derviš Omeragič. bodoči minister narodnega zdravja je okrajni sodnik v fcepču, poel. Vflovič, ki prevzame trgovinski portfelj je župan v Tuzli. VTloviS je odločen pristaš Korkutove grup-, ki zastopa Mejo jugoslovanskega edinstva, medtem ko se nagiba Derviš Omeragič k »tališču prejšnjega ministra Spahe, M »e približuje bolj avtonomlstom. Danes je jugoslovanska struja v Muslimanskem klubu zelo ojačena. Na konferenci v Sarajevu so vsi muslimanski poslanci kar najodločnejše obsodili Badičev memorandum. Rim, 17. februarja. (Izv.) Varnostno službo na Reki je prevzela italijanska brigada. Razvoj razmer na Reki povzroča zaradi morebitnih posledic vidno vznemirjenje. Kakor ooročajo listi, bodo zasedle italijanske čete Reko še tekom nocojšnje nočL Listi se omejujejo na suho konstatacijo dejstva in poular-jajo le, da je prišlo do zasedbe na izrecno željo predsednika reške vlade Zanelle. nadaljnjih komentarjev pa — očividno na poziv vlade — ne objavljajo. Radičevske hujskarife v Hercegovini ZVEZA RADIČEVCEV S SLOVASKIMI SEPARATISTL Zagreb, 17. februarja. (Izv.) Današnja »Rječ» objavlja dopis iz Mostar-ja." v katerem opisuje veleizdajniško agitacijsko delovanje podpredsednika Radidcve stranke, Predavca, v Mo-starju in okolici. V pevskem društvu »Hrvoj* je imel Predavac te dni sestanek, na katerem je agitiral za amputacijo in za ustanovitev samostojne hrvatske države. Naglašal je, da Ra-dideva republika sicer ne reflektira na Bosno, ki jo prepušča Srbom, pač pa bi bilo dobro, da bi pridobili bosanski Hrvati zase muslimane, da bi se pri plebiscitu izrekla tudi Bosna za hrvatsko državo. V Dalmaciji da je 90 odstotkov prebivalstva na stran! Hrvatskega bloka. Skrajno žaljivo se je izražal Predavac zlasti o kralju, ki ga je imenoval »poveljnika okupatarne srbske vojske na teritoriju Hrvatske*. Radi Prodavčevega agitaciiskega potovanja po Hercegovini je nvedena sedaj ureiskava. V drugi brzojavki poroča «Rj©8» u Prage, da se j« vršil v Bratislavi sestanek zastopnikov Hrvatskega bloka s slovaško ljudsko stranko, a rezultati posvetovanj Se niso znani. Vsekakor pa dokazuje memorandum Hrvatskega bloka, da so blokaši iskali stikov tudi s češkimi separatisti. Program kraljevega potovanla Beograd, 17. februarja. (Izv.) Kakor že javljcno, odpotuje kralj Aleksander v nedeljo zvečer z velikim spremstvom v Bukarešto, kamor prispe v pondeljok dopoldne. Svečana zaroka z romunsko princezo Mariolo bo v torek zvečer po gala - večerji, po kateri bo sledilo »prstovanje*. Kralj bo izročil svoji zaročenki krasen prstan s smaragdom. ki ga je naročil princ Pavle v Parizu. Nato bo sledil veliki diplo-matični sprejem, potem pa dvorni koncert, pri katerem bodo sodelovali prvi romunski umetniki. V sredo bo velika revija čet, zvečer pa slavnostna predstava v gledališču. Iz ministrskega sveta Beograd, 17. febr. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta, se je med drugim razpravljalo tudi o izdelanjn načrta za zakon o podeljevanju našega državljanstva inozemcem. Zakonski načrt se bo čimprej predložil skupščini Ministrski svet je dalje razpravljal o uredbi glede uradniških premeščenj. Z uredbo se bo tudi določilo, da se sme u-radništvo odslej premeščati samo v dveh terminih in sicer v prvi polovici aprila in v prvi polovic oktobra. Končno je prišlo na razgovor še enkrat vprašanje predaje ostankov Koroščevega ameriškega fižola. Bilo je sklenjeno, da se ta fižol podvrže najpreje zopetni kemični preiskavi, potem pa proda po najugodnejši ceni. SVEČANA NASTOPNA AVDIJENCA TUJIH DIPLOMATOV. Beograd, 17. febr. (Izv.) Jutri dopoldne se bo vršil pri kralju sprejem vseh poslanikov tujih držav, ki mu bodo predali kot novemu kralju svoje akreditive. Diplomati bodo sprejeti po sledečem redu: češkoslovaški, angleški, belgijski, italijanski. francoski in španski poslanik. Sprejem se bo vršil brez posebnih ceremonij. Poslanike bo šef političnega oddelka notranjega ministrstva spremil v dvor kjer jih bo sprejel maršal dvora in jih peljal pred kralja. Poslanik Nemčije dosedaj še ni predal svojih akreditivnih pisem, zato bo sprejet od kralja šele po kraljevem povratku iz Bukarešte. GRŠKI PRESTOLONASLEDNIK V BEOGRADU. Beograd, 17- februarja. (Izv.) Danes je prispel v Beograd grški prestolonaslednik s svojo soprogo Jeleno. Na postaji Ju je sprejel kraliev adjutant general liadžič, na dvoru pa kralj Aleksander, kl ju je povabil tudi na obed. Na dvoru sta ostala grški prestolonaslednik In soproga do 1. ure popoldne, nakar sta po srčnem slovesu s kraljem nadaljevala svojo pot v Bukarešto Razprava proti vidov* danskim atentatorjem Zaključni zagovori obfožcncev. Beograd, 17. februarja. (Izv.) Danes se ie nadaljevala razprava proti vidov-danskim atentatorjem. Ko Je zagovornik Triša Kaclerovič končal »vol govor, so dobili obtoženci zaključno besedo. Prvi je govoril atentator Spasoje Stejič, kl je izjavil, da vztraja pri svojih prejšnjih iz-povedbah in se pridružuje Izvajanjem zagovornikov. Enako tudi Csaky in Molses, ki se Je čudil, zakaj Je on pravzaprav pred sodiščem, ker ni v nobeni zvezi z atentatom. Bivši komunistični poslanec Nikola Ko-vačevič je zopet opisoval svoje delovanje v Rusiji in ulogo, ki jo je Igral kot predsednik sindikalnega veča v Novem Sadu. Naglašal je, da Je deloval samo v komunističnem duhu, in da ni bil InlcIJa-tor vidovdanskega atentata. Bivši poslanec Vlado Čopič je demontiral, da bi bil kot pravoslaven Hrvat fran-kovec. Pripadal je skupini »mlade Hrvatske«, ki je delovala za ujedinjenje. Nato je govori! o svojem delu v Rusiji in ko je bil legijonar na dobruškl fronti, kjer Je bil odstranjen, ker ni hotel priseči srbskemu kralju Petru, ampak je hotel priseči jugoslovanskemu kralju. Zanikal je vsako zvezo z atentatom. Razprava se bo nadaljevala Jutri dopoldne. Zele^ničarske zadeve Beograd, 17. febr. (Izv.) Deputacija tukajšnje 6ekci.ie Udruženja narodnih železničarjev je danes posredovala pri ministru saobračaja glede zahtev udruženja ki se tičejo izpremembe železniškega pravilnika in izprememb pri dodatkih in kilometrskih pristojbinah. Minister saobračaja je deputaciji obljubil svojo pomoč in obvestil tudipred-s«dnika udruženja, da je vlada odobrila izvanrsden kredit od 39 milijonov Din za letošnjo nabavo oblek za eksekutivne železniške uradnike in uslužbence. ALBANSKO PRIBLIŽEVANJE. Beograd, 17. februarja. (Izv.) Albanski zunanji minister NoIH Je poslal naši vladi noto, v kateri Jo prosi, naj prizna sedanjo tiransko vlado za legitimno In imenuje svojega polnomočnega ministra pri njej, s čimer bi bila priznana suverenost Albanije. Po brzojavki, v kateri Je tiranska vlada čestitala naši vladi povodom kraljeve zaroke, le to sedaj drugI korak, s katerim se Albanija obrača na našo državo. RAZOROŽITVENA KOMISIJA ZVEZE NARODOV. Ženeva, 17. februarja. (Izv.) Mešana razorožitvena komisija Zveze narodov se sestane dne 20. februarja v Parizu. Ba-vila se bo z Izvršitvijo sklepov zborovanja Zveze narodov od septembra in oktobra 1921., zlasti pa s primerjajočo preiskavo v letih 1913 In 1921. Italijani zasedejo Reko SUMLJIV MOLK ITALIJANSKEGA ČASOPISJA. Trst, 17. februarja. (Izv.) Na Reki vlada mir pred nevihto. Danes se ni zgodilo nič posebnega. Glasilo vlad* »Voce del Popolo» piše. da se je dognalo, da so nameravali fašisti snu-riti vladno palačo v zrak jn so v U-svrho skrili velike množine eksplozivnih snovi v poslopja okrog palao, kar so pa policijski organi še pravočasno zapazili Italijansko prebivalstvo komaj pričakuje, da prispejo v mesto napovedane italijanske čete, ker se nadeja, da bodo te preprečile nadaljne izgrede. Bonomi se ne more držati VSE STRANKE PROTI NJEMU. Rim, 17. febr. (Izv.) Končno-veljavni odstop Bonomijevega ministrstva se pričakuje ta teden. Vkljub brezupnemu položaju podpirajo katoliki in reformni socialisti sedanj kabinet Listi pišejo, da manjka Bonomiju odločne volje za novo orientacijo in »a to, da bi odstranil napadene flane svojega kabineta. Kakor se zdi, ne pride tudi preosnova kabineta več v poštev. Vierajšnji In današnja debata. U ee Je razvila v parlamenta o Bonomijevem ekepozeju, je pokazala da odklanjajo o-življeni kabinet razen omenjenih dveh strank prav vse ostale grupe. Predlog republikanca Chiese, naj se o Bonomije- vi izjavi »ploh ne otvori debata, ampak se vladni program a limlne odkloni, Je bi' sicer odklonjen, zato pa so »e vsi go vomiki prekašali v ostri kritiki nezmožne Bonomijeve politike. Posebno pozornost so vzbudila izvaja/ nja posl. Colonne di Cesaro, ki je govoril v imenn demokratskega bloka in očital vladi ne parlamentarno in protiustavno postopanje. Izjavil je, da demokratska stranka ne bo glasovala za zaupnico. Tudi klerikalni govornik Gronchi je skritiziral vlado in izjavil, da bo gla-Isovafa njegova stranka za zaupnico le. !ker smatra vladno krizo v današnjih razmerah za škodljivo. Ze danes je gotovo, da bo živelo novo Bonomijevo ministrstvo le še par dni. Irska debata v angleškem parlamentu ZNAČILNE CHURCHILLOVE IZJAVE. London, 17. fobr. (Izv.) Redkokdaj »e je v spodnji zbornici držal tako važen govor, kakor oni, » katerim je Churchill danes popoldne otvoril debato o drugem Stanju irske pogodbe. Kakor znano, je Churchill oni član kabineta, ki ima največjo odgovornost za to pogodbo in čigar ministrstvo je odgovorno za njeno izvršitev. Z vso vnemo je Churchill pričel debato, da doseže odobritev pogodbe. Vrgel je ves svoj glas kot politik na tehtnico. da zagovarja dobro voljo Colllnsa. Obrazložil je v svojem govoru težkoče začasne irske vlade. Položaj za krono in za angleško vlado ni bil v zgodovini Se nikoli enak sedanjemu. Pogodba z Irci se je sklenila, ne da bi bila znana angleškemu ali irskemu parlamentu in Jo je vendarle večina irskega naroda odo-i brila, čeprav jo Anglija še ni bila ratificirala. Čeprav je Griffith odklonil svoj vstop v irsko vlado, vendarle podpira | pogodbo in želi. da bi čimprej stopila v i veljavo. Churchill je v svojih nadaljnjih izvajanjih energično nastopil proti De Valeri in njegovim somišljenikom ter njihovim poizkusom, ogrožati irsko republiko. Ti ljudje so bili začetkoma najbolj energični bojevniki za irsko neodvisnost, vlada pa meni, da so sedaj tako malo nevarni, da t jih ni potrebno sodno zasledovati ali ce-!io aretirati Ako pa bo kateri od somiš-> ljenikov De Valere aretiran, bo brez dru-igega gotovo takoj zopet izpuščen na I svobodo. BeneS o genovski konferenci Beneševa posvetovanja v Londonu. London, 17. februarja. (Izv.) Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Be-neš in Lloyd George sta razpravljala o udeležbi Češkoslovaške pri konferenci strokovnjakov, ki se bo vršila pred genovsko konferenco. Dr. Bcneš je imel daljši razgovor tudi z lord Curzonom. Dr. Beneš je izjavil uredniku «Daily Telgrapba»: Gospodarska ureditev ter mednarodna konferenca v Genovi sta načrt, ki se ne more več preklicati, ko je njegov pomen že razširjen po vsem svetu. Dosežen je preokret v zgodovini. V mednarodnih odno&rih pričenja nov čas. Pomen konference za mirni razvoj Evrope se ne more utajiti. Nič se ne smo podvzeti, kar bi ogrožalo udejstitev izida, ki se pričakuje od konference. Zaradi tega jej za vse člane potrebno, da pridejo na' konferenco popolnoma pripravljeni. Na konferenci bosta Nemčiia in Rušita glavni temi razprave. Nemčija je za sedaj važnejši in nujnejši predmet. Za vzdrževanje miru in za vzpostavitev blaginje morajo biti države Evrope zvezane po dogovorih, ki slonijo na mednarodni enakopravnosti. Z genovsko konferenco se sprejme Nemčija v skupnost mednarodnih odnošajev. ANGLEŠKO-FRANCOSKE DIFERENCE GLEDE ORUENTA. Pariz, 17. februarja. (Izv.) »Temps* piše glede vprašanj ki med Francijo In Anglijo še niso rešena, nastopno: Angleška vlada Je opustila pogajanja glede obrambe pogodbe. Ravnotako nI Anglija nadaljevala Izmenjavo misli o orientu. Sedaj krožijo različne vesti. Oovori se o londonskem posojila Grčiji za nadaljevanje vojne in o velikih dobavah vojnega j gradiva za novo erško ofenzivo, Afera prhkega ne^šKessa gle 'a!i?«3 Praga, 17. febr. (Izv.) Radikalno krili čeških narodnih demokratov napada vr-nltev praškega deželnega gledališča Nemcem tako ljuto, da je mogoče, da pridt zaradi tega vprašanja do razkola v stran ki. Senator prof. Mareš je izjavil na strankinem zborovanju, ki je bilo sklicano zaradi tega vprašanja, da delujeta osvoboditelja češkega naroda Masaryk in Beneš na to, da zopet uničita češko svobodo. _ «Cas», ki »tojl blizu zunanjemu ministrstvu in predsedniku Masarvku, Marešu dan«-s očita, da je osebno prizadet pri tej stvari »Prof. Mareš. piše list, »je tipični govornik onih čeških skupin, ki menijo, da revolucija še ni končana, in ki obžaluje, da pri prevratu ni tekla kri*. Danes so bili v Pragi razdeljeni letak':,, ki nastopajo proti vrnitvi gledališča in proti vladi PO RAZPUSTU MADŽARSKEGA PARLAMENTA. Budimpešta, 17. februarja. (Izv.) Danes se je vrši! ministrski svet, ki se je bavll s pripravami za volitve. Jutri bodo imenovani novi veliki župani. Ako ostane krščanska stranka v opoziciji, izstopijo trije ministri te stranke iz kabineta. Vladna stranka bo v vseh okrajih države postavila svoje kandidate. Vlada je trdna odločena, preprečiti vsak teroristični akt, pa naj pride od katerekoli strani. Zanimivo Je, da Je bilo pri današnji maši po razpustitvi zbornice prisotnih le 10 poslancev. Ko je grof Appony zapuščal baziliko, so se čull med občinstvom klici: c2ivio kralj Kameli* Appony se je takoj odstranil, da prepreči vsako demonstracijo. Odšel je z grofom Pallavl-ci"ijem in princem Windischgr3tzem k španskemu poslaniku, da se mu zahvali v Imenu legltimlstov za častni sprejem, ki ga ie Španija priredila kraljici Žiti pri njenem potovanju. Z morilci in slofinsi proti Jugoslaviji c. Split, 15. februarja. Lansko leto se je posrečilo splitski fžandarmeriji izslediti dobro organizirano lopovsko bando, ki je od prevrata sem vznemirjala splitsko okolico. Voditelja te lopovsko družbe, nekega Marjana Zujiča, pa niso dobili, ker se mu je posrečilo pobegniti v Italijo. Naše oblasti so neprestano zahtevale od italijanske vlade, da naj jim izroči zločinca, ki se mora zagovarjati radi *-ečih umorov, ropov in drugih delik-tov. Toda vse zastonj; italijanska vlada Zujida ni hotela izročiti. Se danes rivi Marjan Zujid v Trstu, kjer je vod-ia dalmatinskih fašistov; on je tudi organiziral lansko leto oni barbarski napad na Ivo Grisogona. Tako se je morala vršiti v Splitu proti razbojnikom obravnava, brez slavnega obtoženca, a potek obravnave je jasno povedal, zakaj Italijani niso izročili Marjana Zujiča, še več, obravnava je razkrila, kako nelepo rilogo so igrale od prevrata sem italijanske bojne ladje v naših pristaniščih. kako ulogo igrajo še danes. Razkritja na ti obravnavi so tako velepo-membna. da se bodo gotovo obravnavala še na merodajnih mestih, ker ima sedaj naša vlada v rokah nc pobi t ne dokaze, s kakimi sredstvi deluje Italija proti naši državi. Splitski proces se je razvil iz navadnega zločinskega procesa v velik političen proces, a ko j« bila izrečena nad zločinci obsodba, so občutili vsi, •la je obsojena tudi Italija! Prva politična senzacija je bila izpoved kmeta Tadije Bojiča, ki je kot priča povedal, da ga je obtoženi in V^begli Zujič v poletju leta 1919. nagovarjal, naj stopi v njegovo bando, j;ier je že 172 mož. ki delajo za hrvatskega kralja in pripravljajo vse potrebno, da poženo Srbe iz Dalmacije. Že takrat je izjavil Zujič, da dobiva navodila in velike vsote denarja z italijanske bojne ladje «PugIia», ki je lila takrat štacijonirana v splitski luki. Soobtoženec Nikola Radič je povedal, da ga je Zujič pošiljal večkrat v Split k neki Anki de Marchi, ki je pa pozneje pobegnila iz Splita — gotovo tudi v Italijo. Ta žena je dajala Zuji-cu velike vsote denarja in to samo v italijanski valuti. Ta denar je Zujič skrbno spravljal in vedno pravil, da <;a bodo rabili v pravem trenotku. Kmetje iz splitske okolice so na obravnavi pripovedovali, da ie Zujič še z nekaterimi svojimi prijatelji večkrat dajal italijanski denar kmetom, katerim je pravil, da ga dobe kolikor le nočejo z italijanske bojne ladje, ako bi sodelovali v buni, da preženejo te ^srbske opančarje* iz Dalmacije, ki bo prišla zopet pod hrvatskega kralja, ako bi pa to ne bilo mogoče, pa pod ftaliio. saj so Italijani »iste vere kot mi Dalmatinci!* Potek obravnave, izpoved prič. priznanja obtožencev, vse to je podalo jasno sliko, da je Italija od prevrata sem trošila ogromne vsote, da bi izzvala nemire v Dalmaciji in da je huj-skala proti Srbom, katere treba pregnati iz Dalmacije. Povsem jasno je razkrila obravnava ulogo italijanskih itacijskih ladij. Od tu so priha"ala navodila, denar, tu so se skrivali zločinci, ko jim je postalo prevroče. Naša vlada ima sedaj dovolj mate-rijala, da pred zavezniki dokaže ^upravičenost* bivanja italijanskih ladij v naših lukah. angažirala, opravičen. Zidati danes za n-radne prostore elektrarne ta mestnega fizikata novo palačo, pravi se mestni denar metati skozi okno. Če so kateri uradni prostori mestnega magistrata do6tojni in lepi, so to baš omenjeni. Z novo par lačo bi se tudi stanovanjska mizerija Cisto nič ne zmanjšala, ker bi se z novo par lačo ne pridobilo niti eno stanovanje. K večjem bi se izpraznil »Mestni dom*, da bi tamkaj socialistična večina okupirala dosedanje uradne prostore fizikata in elektrarne za svoje strankarske namene. In zato, da se bo klerikalec Šopiril še po Mestnem domu, naj ljubljanski davkoplačevalec in konsument žrtvuje 12 milijonov? Ne rečemo, da se taka mestna zgradba kdaj ne bi gradila. Priti pa morajo normalne, ali vsaj bolj normalne razmere. ko niti zgradba neobhodno potrebnih uradniških palač ne bo več luksus. Začetek velikopoteznoeti koalioije je bil torej zelo slab. Če bo koalicija svoje delo po tako začrtani poti nadaljevala, bo Ljubljana kmalu izpregledala, da se je pod vrhovnim vodstvom klerikalcev polastila ljubljanskega občinskega gospodarstva brezvestna družba lahkomiselnih za-pravljivcev. is občinskega sveta postojnskega Na zadnji seji občinskega sveta v Postojni je bila na dnevnem redu zahteva civilnega komisarijata, da se morajo napraviti novi krajevni napisi v vseh krajih, in sicer na prvem mestu v italijanskem Jeziku! Civilni komisa-rijat trdi, da so se začeli krajevni napisi obnavljati ter napravljati tudi v nemškem jeziku. Kaj takega ni nikomur znano in je tudi popolnoma neverjetno, da bi pri obnovi napisov kdo rabil nemščino. Ker je ukaz civilnega komisarijata smatrati kot izdan od nekompetentne oblasti, so je reševanje tega dopisa odložilo in naročilo pravnemu odseku, da zadevo prouči in svojedobno poroča o njej občinskemu svetu. Splošno pozornost je vzbudilo, da se je civilni komisar udeležil doslej vseh sej ter debatiral v italijanskem jeziku o raznih zadevah, česar doslej nismo bili vajeni. To je bilo naravnost vplivanje na glasovanje, česar^ občinski svet ne bo Bmel dalje trpeti. Slab saeetek veliko-poteznosti Ijublfanske mestne kosiicile Socialdemokratje, 5e bolj pa narodni soeialci eb vsaki priliki taje, da bi bili a klerikalci v bratski zvezi. Klerikalni občinski svetniki pa porabijo vsak trenutek. da javno potrdijo Ljubljančanom, da so oni faktični gospodarji na magistratu in nihče drugI Tako je tudi v zadnji seji občinskega sveta dr. Stanovnik (SLS) priznal obstoj zveze med klerikalci, socialdemokrati in narodnimi soeialci ter v njenem imenu napovedal, da so novi davki in novi mestni dolgovi »tele začetek našega socialnega dela*. Ni pa koalicija začetka svojega veliko-noteznega programa še dobro napovedala, že je doživela največjo parlamentarno blamažo, ki jo more v občinskem sveta splob doseči. Samozavesten predlog »lavne koalicije je zaradi tega. ker zanj niso hoteli glasovati demokrat je in ker so šli pred glasovanjem iz dvorane, pro-padeL Ako bi se kaj takega zgodilo v parlamentu, bi bila že kriza vlade, ker bi vsak predsednik vlade smatral tako blamažo za vzrok in povod demisije. Mestna koalicija in njen župan parlamentarnih običajev seveda ne razumeta in žaro ni čudno, da sta blamažo tako lepo kvitirala, kakor bi jo kvitiral sam patron koalicije, stolni kanonik Janez Zgaga. To je pa v velikomestnih parlamentarnih razmerah ljubljanskega občinskega sveta končno čisto stranska stvar. Veliko bolj važno je dejstvo, da je koalirana večina dosegla v obč. svetu zato tak neuspeh, kjer je bil njen predlog, s katerim je hotela najeti 12 milijonov posojila za zidanje mestne hiše na Vodnikovem trgu stvarno popolnoma nevzdržen, ter očitek, da bi se z njim mestne finance naravnost na zapravljiv način Politične beležke + Intrige bivšega ministra poljopri-vrede proti sedanjemu ministru poljo-privrede. Iz Beograda poročajo: Povodom neke interpelacije je pred kratkim minister za poljedelstvo in vode Pucelj izvršil revizijo v gospodarskem društvu v Beogradu. S tem postopanjem ministra Puclja pa niso bili zadovoljni član! upravnega odbora, ki ?o podali ostavko in zahtevali od glavne skupščine, ki se je vršila dne 15. februarja, da se tudi ta izreče o tej zadevi. Mod člani upravnega odbora se nahaja tudi pet načelnikov poljedelskega ministrstva, na katerih predlog se je v odboru sklenilo, naj se glavni skupščini predloži resolucija, s katero se obsoja postopanje ministra za poljedelstvo in vode. Glavna skupščina je ia predlog sicer odbila, ker Gospodarsko društvo prejema od države veliko podporo, 5 milijonov dinarjev, in je torej minister Pucelj povsem opravičen vršiti nadzorstvo nad društveno upravo, sklenila pa je, da se v bodoče zavaruje pred kontrolo ministrstva za poljedelstvo in vode. Minister Pucelj stoji na stališču, da je vršil kontrolo po zakonu, in bo zahteval od omenjenih pet načelnikov, ki so na nezakonit način hoteli obsoditi postopanje svojega ministra, da izvajajo konsckvence. Kakor se zatrjuje, je celo afero pripravil bivši minister poljoprivrede Velizar Jankovič, ki je silno hud na ministra Puclja, ker je le - ta preveč strogo preiskoval njogovo nekdanje ministrsko gospodarstvo. Predsednik Gospodarskega društva je Jankovičev tast Nikola-jevie. -j- Glasilo strank ali glasilo neodgovornih ljudi. Gospod Pesek teoretizira v »Jugoslaviji* o pomenu neodvisnih glasil, ki so v rokah ene same osebe. V istem listu odklanja odgovornost za principijelno stališče svojega lista glede blokaškega memoran-jda, češ da on dotičnega članka ni niti i pisal, niti bral prodno je šel v tisk. 'Zdi S9 torej, da odgovarjajo za vsebino »Jugoslavije* linotvpi in rotacija »Zvezne tiskarne*. S to konstatacijo bi bila pravzaprav naša polemika z uvodnikom »Jugoslavije* končana. Vendar naj spregovorimo še besedo o osebnih in izvenstrankarskih glasilih. Ako stojijo za takimi listi moralično visok os to ječe ali politično ali kulturno preminentne osebe, je stvar v redu in brez vsega priznavamo, da bi tudi pri nas mogel tak list vršiti zaslužno delo. »Čas* je imel svojedobno Masary-ka, »Narodni Politika* profesorja Brafa in, če hočete, dunajska »Neue freie Presse* svojega Benedikta- Ali zahteva gosp. Pesek, da ga primerjamo s temi možmi? No, torej. S tako zahtevo noče gosp. Pesek nikogar izzivati. On le pripoveduje svojim bralcem, da je njegov list nestrankarski in neodvisen. Tudi o potrebi takih listov se da govoriti. »Berliner Tage-blatt*. »Vossische Zeitung' so nestrankarski listi. Toda vsakdo vč. da so reorezentanti gotovih velikih so- spodarsklh" skupin b zato pri Stanju nikdo ne pride v opasno zmote. Za drugimj novinami stojijo zopet politične, včasih ne organizirane skupine. Tako n. pr. za današnjim praškim »Časom*. Odkar se je NSS otresla g. Peska, se o »Jugoslaviji* tudi to ne moro več trditi. Kaj torej preostaja? »Jugoslavija* kot organ privatnika, ki niti moralično. niti kulturno, niti politično ni kvalificiran dajat javnosti kakršnekoli nasvete. List, ki ima le eno tendenco: napadati vse vprek — izvzemši klerikalce, novine, za katere nikdo noče biti odgovoren, se torej ne morejo dosledno zavedati svojih moraličnih dolžnosti. In tak list zabrede z največjo lahkoto v smer, ki smo jo zadnjič z ostro besedo označili. + Kdo laže? Zagrebška glasila Hrvatskega bloka hočejo utajiti memorandum, samo predsedstvo bloka je izdalo komunike, v katerem ne pove nič jasnega. Do danes je spregovorilo edino odkritosrčno besado o vprašanju memoranda glasilo bosanskih blo-kašev »Sarajevska Sloga*, ki piše v številki od 11. februarja: »Da, to je apel hrvatskega naroda, namenjen vsemu civiliziranemu svetu. Pribito je tudi, da je ta apel podpisalo 63 pravih zastopnikov^ hrvatskega naroda, katerega predstavlja Hrvatski blok. Zato se smatraj ta memorandum kot otujejo s kraljem v Bukarešto, za nekaj dni odložiti. a nikakor ne dalje nego do 2o. t. m. Kot poroča isti list, so do«=lej obljubili vsi predsedniki vlad držav Maie antante svojo osebno _ udeležbo na beograjski predkonferenci. -f Razmejitev med Jugoslavijo in Madžarsko. Po poročilih osjeških listov prispe t* dni v Osjek mednarodna razmejitvena komisija, da določi definitivno mejo med Jugoslavijo in Madžarsko. Našo državo bosta zastopala v komisiji polkovnik Čolak - Antič in dr. Ladislav Polič iz Zagreba. + Naše poslaništvo v Tirani. Iz Beograda se poroča, da je ministrstvo za zunanje zadeve že pripravilo vse potrebno za ustanovitev jugoslovanskega poslaništva pri albanski vladi v Tirani. + Diplomatičen incident v Budimpešti. Naš poslanik v Budimpešti Mi-lojevič bi imel biti dne 6. februarja sprejet od guvernerja Horthyja v nastopni avdijenci, da mu izroči svoja akreditivna pisma. Madžarska vlada J> posl. Milojevida o tem obvestila baš pol ure pred avdijenco, ko ga je že čakal dvorski častnik. Poslanik Mil.w jevič je zato odklonil avdijenco ter o tem obvestil vlado. Incident je tem ostrejši, ker madžarska vlada ni hotela priznati našega vojnega atašeja Eadija, češ da ji ni akreditiran, ako-ravno imamo po trianonski mirovni pogodbi pravico, da imenujemo v Budimpešti vojaškega zastopnika brez vprašanja na madžarsko vlado. + Italijanske pobožne ielje. »Era Nuova* poroča, da so potniki, ki so došli iz Splita v Pulj, povedali, da je dne 14. t. m. došlo med Hrvati in Srbi v Splitu do težkih incidentov, tekom katerih je hrvatski policijski na-čeh-ik mesta Splita padel kot žrtev srbske oodivianojti. — Italija in Grška. Grški zunanll minister Baltazzi, ki se mudi te dni v Rimu, je dovolil dopisniku lista »Paese* razgovor o turško-italijanskih odnošajih. Baltazzi je Izjavil svoje obžalovanje nad dejstvom. da Je časopisje pisalo o nesporaz-umljenjih in rivallteti med obema državama, čeprav vlada med njima popoln sporazum. Glede vprašanja Male Azije je izjavil Baltazzi, da po njegovem prepričanju ne Išče Italija tamkaj ničesar drugega kakor samo mirne gospodarske ekspanzije, česar pa Grška ne bo ovirala, ker ne more konkurirati t Italijo. Zatrdil je k sklepu, da bo redno delal za to. da se med obema državama vzdrže prisrčni odnošajl. — Sovjeska vlada se trudi, da bl dobila od vseh federativnih sovietskih republik pooblastilo, da jih sme zastopati na genovski konfercnci. Na ta način si namerava povečati svoi ugled in pokazati, da sega njen vpliv tudi daleč preko mej sovjetske Rusije. — Na vseruskem novinarskem kongresu, ki se Je vršil te dni v Moskvi, le govoril tudi sovjetski komisar Luna-čarski.ki je naglašal, da je glavna naloga sovjetskega tiska, ščititi interese delavstva pred napadi buržuaznih tendenc v izvajanju nove ekonomske politike. — Iznenadenja ljudskega štetja na Poljskem. Poljsko časopisje poroča, da je popis prebivalstva v bivših pruskih pokrajinah današnje Poljske dokazal nepravičnost nemškega štetja iz leta 1920. Letos so našteli v poznanjski pokrajini en milijon 619.000 a!i 83 odstotkov Poljakov in 351.000 ali 17.17 odstotkov Nemcev. V Pomeranskem so letos našteli 743.000 Poljakov (79 odstotkov) ln 196.000 Nemcev (21 odstotkov). Poljsko časopisje beleži te številke z velikim zadovoljstvom. — Žena carja Aleksandra II. umrla. Dne 15. t m. je umrla v Nizzi v 76. letu svoje starosti kneginja Dolgoruskij-Jur-Jevskaja, morganatična žena ruskega carja Aleksandra II. — Nemška propaganda ▼ Rusiji. »Izvjestija* poročajo, da se Je pred kratkim vršila v Moskvi pripravljalna skupščina nemško-ruske fige, katere namen je, uvesti med Nemčijo in Rusijo čim ožje zveze na znanstvenem, gospodarskem in industrijskem področju. — Angora in Genova. Mustafa Kemal paša je poslal evropskm velevlastim noto, v kateri Izjavlja, da turška angor-ska vlada ne bo priznala nobenega sklepa genovske konference, ako na njej ne bo zastopana tudi turška delegacija. — Komunisti v Tunisu. Pariško časopisje poroča, da se v Tunisu opaža močan komunistični pokret, ki je v zvezi z domačo stranko nacijonalistov. Pokret komunistov je socijalcn in političen, a pokret nacijonalistov izrazito protifran-coski. Oboji pa se zajedno bore proti francoski upravL Ker |e francoska vlada vse njihovo časopisje zatrla, se poslužujejo za agitacijo brošur ln proglasov. Več voditeljev je bilo že aretiranih. Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA. Sobota, 18. febr., »Svet*. — B. Nedelja, 19. febr., popoldne »Vražja ženska. — Izven. — Zvečer »Hamlet*. — Izven. Pondeljek, 20. febr., »Svet*. — D. Torek, 21. febr., zaprto. OPERA. Soboto, 18. febr., »Butterf!y». — E. Nedelja, 20. febr., »II Trovatore*. — Izv. Pondeljek, 20. febr., zaprto. Torek, 21. febr., »Butterfly». — A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota. 18. febr.: »Ptlčar*. B. Nedelja, 19. febr.: Ob pol 15. »Dediči velikega časai, ljudska predstava; ob pol 20. Mam'zelle Nitouche**. Torek, 21. febr.: »Raskolnikov*. A. Proslava Dostojevskega. Sreda, 22. febr.: »Dediči velikega časa* C. Četrtek, 23. febr.: »Parižanka*. B. Sobota. 25. febr.: »Sovražnik ljudstva*. A. Nedelja. 26. febr.: Ob pol 15. »Kjer ljubezen tam bog», »Volkašin*, ljudska predstava; ob pol 20. »Ptlčar*. Izven. • • • Vprašanje obstoja oblastnih gledališč. Povodom vesti o ukinjenju podpor oblastnim gledališčem je izdal upravni odbor aUdruženJa Glumaca* spomenico, v kateri se zavzema za nadaljni obstoj oblastnih gledališč, ki Imajo v bistvu veliko večji nacionalni in državnovzgojnl nego kulturni pomen. Z ukinjenjem podpor bi bila ogrožena ravno obmejna gledališča, v prvi vrsti mariborsko, osiješko in no-vosadsko. Nacionalni pomen narodnih gledališč v teh mestih Je neprecenljive važnosti; vzgojna naloga teh gledališč za najšlrje mase ie tako velika, da bl bilo naravnost nedopustno, ako bi morala prenehati, ker Je gotovo, da bl se namesto naše narodne umetnosti vselila v ta obmejna mesta lahko tuja šantanska zabava. — Enako le s skopljansklm gledališčem, katerega obstoj zagovarjajo vsi prebivalci brez razlike ver in narodnosti! _ V nevarnosti sta tudi komaj ustanovljeni gledišči sarajevsko In splitsko, ki sta začeli tako lepo prospevat! že v svojem začetku, da obetata postati kulturna zavoda prvega reda. — Udruženje Glumaca se obrača na vso jugoslovansko Javnost fn Jo prosi, da podpira težnje Udruženja, da se prepreči uklnjenie teh tako pomembnih nacionalnih in kulturnih 'zasfidoa Ljuasoo vseočtašče v Cella. Dne 20. t. m. nadaljuje profesor Josip Kožuh svoie predavanje o letoštetju ln koledarju. Ruska opera v Novem Sada. Iz Novega Sada poročajo: V torek Je dospela semkaj celokupna vojaška muzika generala Wrangla pod vodstvom znanega ruskega skladatelja in dirigenta Bodoja. Ta voja-ška muzika ima svojo opero in bo vprlzo-rila že prihodnji teden v Novem Sadu v; gledališču najnovejše delo svojega dirigenta, opero »Vojna*, kl jo le Bodoj začel pisati za časa operacij na Krimu, ln katero je uprizoril prvič z velikim uspehom v Carigradu. Skladatelj Bodoj namerava s svojim orkestrom, ki šteje ISO članov, in s svojo opero prirediti turnejo po vsi Jugoslaviji. Iz statistike novoSadskega gledališča. Novosadsko gledališče Ima 33 članov drame, 13 opernih in operetnih solistov, 24 članov opernega in operetnega zbora in dve članici baleta. Od začetka letošnje sezone (3. septembra) do konca januarja ie priredilo gledališče 180 predstav. Cd teh je bilo 16 premijer (11 dramskih in 5 opernih). VI. Komorni koncert priredi v soboto Beogradu kvartet Zorko-Slatin; konceit je posvečen češki komorni glasbi; na vzporedu so: Fibich, Dvofak in Novak. Kot sotistinja nastopi na koncertu absoi-ventinja pariškega kouservatorija, Sta-matovičeva. je pričela upo-znavati Dunajčane s češko glasbo. Po Janačkovi »Pastorki* so dali te dni v »Staatsoperi* tudi »Prodano nevesto* v novi inscenacijl. Predstava ie bila skoro polslužbena. Prisostvoval ji je tudi če-škoslov. poslanik na Dunaju, dr. Krofta. Ruska revija v Pragi. Te dni je začeki izhajati v Pragi odlična ruska revija »Ruskaja Misl*. Ob tej priliki je dr Kramar v »Narodnih Listih* opozoril na veliko važnost takih pojavov, ker si Nemci prizadevajo, da za vsako ceno osrodoto-čijo okrog Berlina vse kulturno delo ruskih emigrantov. Na ta način si hočeii pridobiti odločilen vpliv na bodočo novo Rusijo. Rusko gledališče v Gerl je pred psi dnevi prvič uprizorilo dramo »Zrtev> izpod peresa indijskega pesnika Rabindra-nata Tagore. Pravijo, da Je »Žrtev*, to najnovejše Tragorevo delo, še najbolj podobno drami, izmed vsega, kar se je do-slei izvajalo v evropskih gledališčih njegovega. Straussova «Šaloma» v Ncwyorhn. Vkljub raznim zaprekam, češ, da je »Šaloma* nemoralna opera, se je v Newyor-ku pred nekaj dnevi vendarle uprizonh ta Straussova opera in je prinesla čiste- • dobička 22 tisoč dolarjev v korist — --novi porušenih francoskih krajev. tReigen* v Parizu. Novo pariško gledališče, katero Je ustanovilo »Drust^ francoskih dramatikov*, Je te dni uprizorilo Schnitzleriev glasovi« »Rcigen-pod naslovom »La Ronde*. Igra je pri občinstvu in kritiki viharje priznani«. Soloklej ali Solon? V Lateranskem muzeju v Rimu hranijo marmornat kip, o katerem so doslej mislili, da . predstavil grškega dramatika Sofokla. Te dni ra je dokazal vseučiiiščni profesor Teod:r Reinach v neki pariški reviji, da ie kip natančno tisti, ki je bil postavljen leta 390. pred Kristom — Solonu, na glavnem trgu mesta Salamina na enakoimenskeir-otoku. Kip le izklesal Praksitelov oče Kefizodot. Slika tega kipa je splošno znana iz gimnazijskih učnih knjig. Sporf NEDELJSKE ZIMSKOSPORTNE TEKME. Legitimacije za polovično vožnjo na Bled in v Bohinj morejo dvigniti udeleženci tekem tudi v pisarni Športne Zveze v Ljubljani. Narodni dom, do sobote ob 16. Ostali Jih dobe pri športnih komi-sijah na Bledu, oziroma v Bohinju. Vsakdo kupi polno karto, ter se z isto karto vrne nazaj. Tekme v skokih nudijo prav poseli it užitek tudi za gledalce. Bohinjska skakalnica leži nasproti prekrasni Triglavski panorami ter Je zgrajena na naravni terasi, kjer je mogoče občinstvu prisostvovati tekmam. Tekme napravijo na gledalca veličasten vtis; kdor jih vidi, jih ne pozabi kmalu, zletniki morejo oditi z jutranjim vlakom (ob pol sedmih) ter pridejo pravočasno h sankaški in skakalni tekmi, popoldne ob petih pa se že lahko vrnejo. H sankalni tekmi Je prijavljeno številno tekmovalcev. Sankališče se je vsled ugodenga vremena v zadnjih dneh primerno uredilo ter bo omogočilo tekmovalcem doseganje rekordov. Ker se vrši Istočasno tudi smuška tekma v skokih In ker se vrše obe tekme za prvenstvo Jugoslavije, bo nud'1 Bohinj tekmovalcem in oočfnstvu obilo užitka. * Potovanje kralja Aleksandra v Črno goro. Kralj Aleksander je precl par dnevi na dvornem dineju obljubil črn.>-gorskemu poslancu Kadovšdn, da pride o priliki prevoza zemskin ostankov velikega črnogorskega pesnika Njegu-sa na Lončen v Cetinje. * Zadušnica za kralja Petra na Da-aaja Z Dunaja nam poročajo: V tukajšnji pravoslavni cerkvi v Seitzgas-see e je vršil dane«, v petek, svečani reqnicm za blagopokojnega kralja Pe-ira I. Osvoboditelja. * Dalmatinski omladine! pri kralja. h Beograda poročajo: V sredo jc sprejel kralj Aleksander v posebni avdijenej delegate Jugoslovanske na-cijonalne omladine iz Dalmacije: dr. Ivo Magoroviča. Marka Nama in Pa-&a Fabrisa Kralj se je razgovarjal z omladinskimi odposlanci skoro celo uro in se detailno informiral o razmerah v Dalmaciji. Delegati so pozdravili kralja v imenu celokupne organizirane nacionalistične omladine in ga naprosili, da v najkrajšem času obišče Dalmacijo. K: al j je obljubil, da gotovo to spomlad obišče Dalmacijo. V svojem razgovoru je kralj z velikim zadovoljstvom poudarjal državno in narodno zavest Dalmacije. — Delegacijo so sprejeli tudi predsednik vlade pasič, minister za zunanje zadevo Ninčič in minister za notranje zadeve Marinkovio. Dalje je obiskala delegacija vse voditelje naprednih političnih strank. •Ruska pomožna akcija. V četrtek se je vršila v Beogradu seja komiteja za gladujoče v Rusiji. Seji so prisostvovali predstavniki Rdečega križa, Kola jugoslovanskih sester, društva knjegirije Ljubiee in vseh dragih žen- * Prevoz Supllovega pepela. Iz Splita se poroča, da je brat velikega jugoslovanskega |K)litika Frana Supila, veliki župan dr. Supilo, ustanovil t« dni v Cavtatu odbor za prevoz pepela Frana Supila v Cavtat. Supilo je, kakor znaoo, umrl mod vojno leta 1917. in je bilo njegovo truplo vpepeljeno v londonskem krema toriju. * Vpokojen železniški policijski komisar. »Pravda* poroča, da je ministrstvo za notranje zadeve vpokojilo komisarja zagrebške železniške policije zaradi nemarnosti in nepazljivosti v službi, ker se je samo vsled njegove malomarnosti posrečilo pobegniti iz Zagreba komunistu Kosti Novakoviču. Istočasno je uvedena proti njem sodna preiskava. * Krasno vreme v Dalmaciji. Dalmatinski listi javljajo, da je po velikih bur-jah in snežnih viharjih nastopilo na vsej obali krasno spomladansko vreme. Temperatura znaša čez dan nad 10 stop. C. * Dvignenje potopljenih ladij Iz Save, Donave in Drave Ministrski svet je izdal neki nemški družbi koncesijo, da dvigne iz Save, Drave in Donavo vso vlačilce in ladje, ki ro bila potopljene med vojno. Polovica ladij bo pripadla družbi, polovica pa naši državi. ki vrh tega ne prevzame nobenih novčanib obveznosti. * Newyorški »Narodni List» propadel Na radost vseh pravih domoljubov je z novim letom prenehal izhajati »Narodni list* v New Yorku. katerega je izdajal hrvatski odpadnik Frank Zotti. Zavedno jugoslovansko delavstvo v Ameriki je Zottijev list nazvalo »narodni strup*. Zotti je imel tudi svojo banko, v kateri je zmanjkalo 700.000 dolarjev delavskega denarja. * Gradnja dveh hotelov v Zagrebu potem ftgtofl. — Brata G juro b Mljo Gjumbrek sta bila aretirana, ker »U o-sumi jena, da sta ukradla natakarja Andreju Korenu v Zidanem mosta 500 kron ln obleko, v čakalnici III. razreda pa neko žensko torbico, t kateri je bilo 1800 K denarja. ZAPLENJENO ZLATO. Od Sv. Ane pri Sušaku so poročali te dni, da so neki tihotapci iztihotapiti 12.3 kilograma zlata, pri čemer pa jih Je zasačila obmejna straža. »Primorske Novlne* objavljajo o zadevi naslednic podrobnosti: Dne 3. t m. sta odvetnik dr. Vanja Potočnjak Iz Novega in SiK-iJ Rubinid z Reke, odpotovala z avtomobilom iz Novega, kjer Imata svole posestvo. Za spremlialca sta najela nekega obmejnega vojaka, ki navadno spremlja avtomobile, ki gredo preko de-markacijske črte. Ta spremljevalec pa Je opazil, da sta potnika vzela v avto precej zlata. Ko je avtomobil dospel na demar-kacijsko črto pri Sv. Ani, le spremljevalec pozval še dva obmejna vojaka ter pozval potnika, naj gresta z njim v pisarno službujočega uradnika. SIcer sta se nekoliko obotavljala, a končno sU se pokorila pozivu. Na dvorišču sta spustila zlato na tla, koteč rešiti sebe in zlato. Vojaki pa so opazili manever, aretirali potnika ter zaplenili zlato. Otrave knjeginje Ljubice in vsen flnigin zen- * Gradnja dveh hotelov v Zagrebu. skih društev, udruženja za zaščito j Mo&m itonzorcij zagrebških bank prične /vlhrvro Ta frlndllioeA deCe V _ i-.„:-- dece in odbora za gladujoče dcce v Rusiji. Sklenjeno je bilo. da bo imel vladika Dositej koncem tedna javno predavanje o gladujočih v Rusiii. Dositej bo priredil tudi po drugih mestih Jugoslavije taka predavanja. * Skupščina sodnikov iz cele Jugoslavije v Beogradu. Kakor smo že poročal, se je vršila dne 15. t. m. v Beogradu velika skupščina sodnikov iz cele naše države, ki je razpravljala o težavnem položaju sodniškega stanu. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se dokla-oa v znesku 600 D izplača kakor do-sedaj, neodvisno od ostalih doklad, in sicer od 1. januarja za vse pokrajine. Plače sodnikov naj se izenačijo in prenesejo čim prej na dinarsko vrsdnost. Zakon o sodniškem redu naj se z iz-prememhami, predlaganimi od sodniških udruženj, v kratkem predloži skupščini. Resoluc:ja je bila izročena ministrskemu predsedniku, predsedniku skupščine in ministru pravde. • Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla g. Ivan Berglez in Cilica Zore. V Ameriki je umrl v starosti 89 let znani slovenski misijonar Josip Buh, doma iz Luč aa Štajerskem. Deloval je dolga leta kot misijonar med Idrijanci. V Celju je umrl dne 17. febr. zasebnik g. Emil Peunik. Blag jim spomin! • Porotne obravnave v Ljubljani Kakor emo že poročali, se prične dne 27. febr. pri deželnem sodišču v Ljubljani prvo letošnje porotno zasedanje. Prva obravnava se vrši proti gostilničarju Antonu Jalenu zaradi hudodelstva umora. Dne 28. februarja se bodo zagovarjali Jože Omerza zaradi tatvine, Franc Gregorc in Ivan Pucelj zaradi ropa; dne 1. marca Alojzij Avbelj, Robert Bencina in Franc Urbas — vsi zaradi tatvine; dne 2. marca Vid in Pavel Cepin zaradi goljufije; dne 3. marca se bo obravnavalo o raznih tiskovnih pravdah; dne 4. marca se bodo zagovarjali Tomaž Rthar in tovariši zaradi tatvine, ter Frančiška škodi ar zaradi detomora; dne 6. marca Ciril Kemperle zaradi poneverbe; dne 7. marca Ivan Mlakar zaradi poizkušenega ropa. Nekatere razprave se določijo pozneje. * Nova trgovina v Ljubljani. Mestni občinski svet. je trgovske lokale v mestni hiši v Liningerjevi ulici, kjer se je rlosedaj nahajala filijalka tvrdke Lenassi & Gerkman, dal v najem g. F. Strojanšku, ki bo otvoril tam manufakturno trgovino. Njegov tihi družabnik je bivši ljubljanski trgovec Drofenig, lastnik firme R. Miklauc. tekum letošnjega leta z gradnjo dveh novih hotelov in sicer hotela »Esplanade* in »Hotel Commerclale* v neposredni bližini državnega kolodvora. Hotela sta v prvi vrsti namenjena potujočim trgovcem. Za gradnjo je na razpolago glavnica 120,000.000 kron. * Za župana v Spodnji-Idriji je bil izvoljen slovenski narodnjak, posestnik Valentin Grošelj. Komunistična manjšina se je vzdržala glasovanja. * Čudne razmere na Italijanskih železnicah. Iz Sv. Lucije na Goriškem poročajo o naslednjem predpustnem dogodku: Dne 9. februarja je čakalo na tukajšnjem kolodvoru mnogo potnikov na prihod vlaka iz Podbrda. Vlak je pravočasno pri' ČAJANKA ŽENSKEGA TELOVADNEGA DRUŠTVA. V soboto dne 18. t m. ob pol 21. uri zvečer se vrši »Čajanka* Ženskega telovadnega društva v LJubljani v Kazinski dvorani, na katero vabimo tem potom prijatelje društva, ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Na večeru nastopita člana kraljevega narodnega gledališča, gospa profesorica Poliakova in gospod Daneš ter svira godba Dravske divizijske oblasti. Čajanke so bile po svojem družabnem značalu v pretekli se-ziji piav priljubljene in se nadelamo tudi letos lepega obiska. SOKOLSKO DRUSTVO V SODRAZl-C! priredi v nedeljo dne 19. t. m. plesni venček v gostilni pri br. Fajdigi. Začetek ob osmih zvečer. Igra društveni tambura-ški zbor. VELIKO PREDPUSTNO VESELICO : plesom, petjem in šaljivimi prizori priredi v nedeljo dne 19. t. m. prostovoljno gasilno društvo v Št. Vidu nad LJubljano j v Cebavovl dvorani. Začetek ob štirih popoldne. • Poročil se ie v četrtek v Celin ta- PRO.METNE OMEJITVE. Inšpektorat državnih železnic v LJnb-IJanl objavlja: 1.) Sprejemanje in odpošilianje vsakovrstnega tovornega blaga na vseh postajah In za vse postaje, kakor tudi v tranzitu, Je ponovno ustavljeno do vštevšl 20. t. m. preko vseh prog zagrebške direkcije. Sprejemati in odpošiljati se sme le režijski premog in vojaško blago. Potniški in prtljažni promet pa je na vseh progah zagrebške direkcije povsem vzpostavljen. V krajevnem prometa na progah inšpektorata Llubljana, torej v Sloveniji, ni nikvke prometne omejitve. 2.) V območju subotiške direkcije je do nadaljnjega ukinjen celokupni brzovoznl in tovorni blagovni promet. Sprejemati in odpošiljati se smejo ekspresne pošiljke ao 250 kg tsže, brzovozno kosovno blago do 250 kg teže na tovorni list, toda isti pošiljatelj sme istemu prejemniku poslati dnevno le po eno pošiljko. V vrrovnih nakladah je dovoljeno sprejemati in odpošiljati te brzopokvarljiva živila, režijske, državne in vojaške pošiljke. Ze sprejete In medpotne pošiljke smejo izteči. V območju direkcije Subotica je potniški promet vzpostavljen na vseh progah razun proge Apatin-Sonta in Fckctič Se-kič-Kula, kjer je celokupen promet še nadalje ukinjen. 3.) Zaradi snežnih žametov na progah sarajevske direkcije Je do nadaljnjega ustavljeno sprejemanje in odpošilianje vsakoršnega blaga za te proge preko Bosanskega Broda. V območju direkcije Sarajevo je otvorjen potniški promet točasno le na progi Brod Sarajevo-Gruž, dečim |e na drugih progah še vedno ukinjen. = Poročilo z živinskega trga. Iz Zagreba poročajo: Na živinskem tržišču je tendenca naraščanja cen. Razlogi tega leže v pospešenem izvozu naše živine v in- tega davka v dinarskih in skih bankovcih. Neglede na to, da ino zemske oblasti nimajo pravice predpise vati in zahtevati od naših državljanom davek na zemljišča in posestva, v naši valuti, se na U način izigravajo določb« o prepovedi Izvoza naših bankovcem. Zato jo Generalni inšpektorat brez izjema prepovedal prenoe našega denarja, v inozemstvo v obmejnem ozemlju. Od tega so izvzete samo vsote, katerih prenoe j« dovoPcn v potniškem prometu (do 8000 francoskih frankov in vsaki mesec do 3000 dinarjev za vsakega potnika). Seveda je prepovedan tudi izvoz drugih valut. - Zagrebški veliki sejem. V Zagrebu se bo, kakor znano, vršil od dne 8. do dre 15. junija veliki sejem. Na velikem sr imu moreio razstaviti vse stroke »ndu-striie, obrti in agrarnega proizvodstva, kakor tudi veletrgovina. Trgovski ui o-brtniški zbornici v Ljubljani je bilo po-slano večje število tiskovin, nanašajočih se na ta sejem. Tiskovine so interesentom v zbornični pisarni na razpolago. = Novo industrijsko podjetje v Sloveniji V Smolniku pri Rušah je začela poslovati nova jeklama »Kolumbus*, Ust Otmarja Bablerja. = Podatki o polomu Italijanske eskoaj. ptne banke. Iz Runa poročajo: Rimska wdna komora je objavila prve avtentične podatke o polomu Italijanske eskontne banke (Banca d! Sconto). St*nj« barke dne 1. decembra 1921 je bilo sledeč*: aktive 4-622.000.000 lir. pasive v znesku 5 916 000.000 lir; torej znaša primanjkljaj 1 291.000.000 lir. Delniška glavnica ra rezervni fond sta popolnoma propadla. = Madžari kupujejo 1« » kurjavo n4 Sedmograškem. Iz Budimpešte poročajo: BurUmpeštanski lesni trgov« so, ttg* v kupeijska pogajanja s sodmogra.kim, Tesnimi producenti v svrho nakupaječ £ množine lesu za kurjavo - Kakor ožine lesu --------... ze v pospešenem izvoza nase živine v in- i tega razvidno, je ceSKos -ozemstvo ln v padanja kupovne moči ' madžarskim lesnim trgovcem, k> našega denarja. Cene živi živini in me s- ! ?Iej kupovali največ v Češkoslovaški, po-nim izdelkom so poskočile tekom enega ] stal predrag. mcseca za okoli SO odst. Za živo živino : _ polovično IzplaHlo za avstroogrskt se je plačalo tekom preteklega tedna u^ovce s ponarejenimi češkoslovaškima 1 kg): pitani prvovrstni voli 40 do - -j-j Češkoslovaška vla-la je sklenila, 42 kron, drugovrstni voli SI do 82 K. . ° ^ lastnikom a.-o. novčanic s po-I------ 19 A*. M nn^Klnu erjr,!« V> ! . . . sf.n.^^l^^SVimi Žirf 50 Ol- krave 12 do 15 K, prvovrstne svinje 52 do 54 K. srednje svinje 50 do 51 K. Za mesne izdelke se je plačalo (1 kg): mast 80 do 82 K. suha slanina 82 K, nasole-na slanina 74 K, svinjsko meso 62 do 65 K. To so proizvodne cene. Na mariborski živinski sejem dne 14. ka iz Podbrda. Vlak je pravočasno pri- * Poročil se je v četrteK v ceijn ta- febr ^ b;)o pr;?nan0: 7 bikov. 180 vo vozil, potniki so izstopili, vlak pa se je : mošnji brivec g. Koštomaj Franc z gdc.! 250 krav> 5 te)et> 4 konjL ce^ (zl odpeljal par sto metrov dalje, tla ee pre- Marin Rezi. skrbi s potrebno vodo za stroj. A kako smo ostrmeli, ko je vlak mahoma zapustil postajo in se odpeljal proti Gorici, pustivši na postaji vse potnike, vlako-vodjo in sprevodnike. Postajenačelnik je takoj telefoniral na postajo Avče, naj se vlak vrne v Sv. Lucijo po potnike in sprevodnike. Cez dobro uro se je vrnil vlak in s poVlrugourno zamudo smo se potem odpeljali proti Gorici. Predpust vpliva tudi na naš železniški promet. * 84.000 kron preveč je izplačal te dni blagajnik Prve hrvatske štedionice v Zagrebu neki stranki Opazil je svojo zmoto šele pri obračunu. Naznanil je zadevo-sicer takoj policiji, vendar pa so poizvedovanja zelo otežkoSena, ker ime osebe ni znano. Domneva se, da je bil neki Italijan. * Vaška tragedija v Sv. Jerneju aad Muto. Dodatno k našemu poročilu o veliki tragediji, ki se ja odigrala v nedeljo na prr Ipustni veselici v Vrbnjakovi gostilni t Sv. Jerneju nad Muto, se nam še poi-oča, da je po nesreči težko ranjeni posestnik Ivan Vrbnjak v mariborski bolnici že padlegel za poškodbo, mladenič, ki ga je ranil in potem iz obupa ustrelil še samega sebe, pa jo posestnikov sin Fran Orlič iz Sv. Treh kraljev pri Marenbergu. * Tihotapci na delu. V bližini vasi Martinj-ik na Notranjskem sta orožnika Andrej Polajnar in Jakob Svet ustavila večjo tolpo tihotapcev, od katerih je eden ustrelil proti orožnikom, pa k sreči ni zadel. Tihotapci so nato pobegnili ter pustili na mestu devetnajst volov, katere sta orožnika izročila carinarnici na Rakeku. * Podgana obgrizla otroka. V Splitu se je dogodil tragičen slučaj v hiši poli- . cijskega uslužbenca Mate Eteroviča. Ko j lov, 250 krav, 5 telet, 4 konju Cene (za kg žive teže): debeli voli 26 do 82 K, • Kolo jugoslovensklh sester v Ljub- po^eheli pomenski voli in biki za kla- Ijani ima svojo izredno in važno sejo v - .o j- a- v i------ 1-1—on , torek dne 21. t m. ob štirih popoldne. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja Javna odborova seja v sredo dne 22. februarja t. I ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20 da se aa lasimt^u. . -. narejenimi češkoslovaškimi žigi 50 od stotkov nominalne vrednosti. Borza 7aereb devize: Berlin ček 154.50_ — 155^ Bukarešta 240 Milan 1485 -^500, London 1346 - 1346J , Pariz 2665 _ aB.VrrvJ 48.50; valute: dolarji o03 —- pvnvivn.il .v/1. ..1 —--- - 4S.OU; vumifc. V1V/>U.J. - - n« 18 do 25 K. krave za klanje 20 do j ,. k krone 5.20 — 5.30, rubin Z3-5« — 25 K, plemenske krav® 18 do 20 K, kra, napoleondor)i 1160 - 1180. nmKe ve za klobasarje 13 do 16 K. mlada živina ,eii 238 — 241, turške zlate lire IZW- 18 do 20 K, teleta 15 do 23 K. g^ za prjmorje 700. Z novosadskega žitnega trga dne Trg 0brtna banka 285 — 290. \k* • DZAntnn «\/\*iro TT !/>)!mnn _ . . ____170 _ 375. 16. febr.: Pšenica notira 1700 K, ječmen Qrodska banka 370 — 375. _ . . . . 1230 K. koruza 1290 do 1310 K franko Eskomptna banka 785 — 790. pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. 1300 do mQ mnka g, 0 ts™ka banka H50 - 1170 ure informacije. &v. Ketra ccsta si. ,lo 23 50 K ff_ 2 22 do 22J50 K, kru šna iupneiovenska banka 492 — 49a pritlično, desno, aam-brezstanovakl se j ^ ?0 do M K otrcbi 930 (io 950 K. ^'°nska kreditna banka 920 - 92.->. ^ ' * ' Tovorni promet se otvori diie 20. febr. i cu..®«ci/9 hnnka 515 — 520. št veni pisarni. * III. Umetniški večer bo nocoj ob 8. zvečer v Mestnem domu. Večer bo otvoril pesnik Anton Podbevšek s svojim govorom »Raketa iz svetovne norišnice«, nakar bo recitirala gdč. Štefanija Ravnikar svoje črtice. Tone Seliškar pa bo recitiral svoje Izbrane pesmi Dvorana bo toplo zakurjena. * Srbohrvatski učni tečaj priredi Izobraževalno društvo »Bratstvo* v Ljubljani. Z vpisovanjem se Je že v sredo pričelo, s podukom pa se prične danes, v soboto, točno ob pol sedmih zvečer v šoli na Grabnu. Podučcvanje bo brezplačno in • .■• i Obračun starih dolgov s Češkoslova- Praštediona 5500 5520. ško. Pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je vršila včeraj pod predsedstvom dr. I. Hacina, ravnatelja Prve hrvatske štedionice in delegata generalnega inšpektorata ministrstva financ v Pieogradu, anketa interesentov glede obračuna dolgov in terjatev, ki se glasijo na stare avstrijske krone, s češkoslovaškimi državljani v zmislu sporazuma, ki je bil dosežen lani novembra meseca z našimi delegati v Pragi. Rečka pučka banka 492 - 500 Slovenska eskomptna banka 625. Srpska bar.ka 725 — 730. Slavonija 685 — 690. Union 2750 — 2800. Dubrovačka paropL drUžba 5200- 560H. Ljublj. strojne tovarne in Kvarne 8S5. Beoerad, valate: dolarji 75, marke .9, leji 6?, mipoleondorji 280; ^.- London 336, Pariz 1505, Praga 147, Dunaj S, Berlin 38.80, Milan 375, Budimpešta = Deputacija obrtnikov In trgovcev pri 12.15. e,X finančnem delegatu. Delegat ministra fi- ; p,a«a, devize: Berlin 25.85 —■_ £<>.6*, na UraDnu. roouicvanje do orezpiacno injimancnum ueic^aiu. ucic^ai mmisu.i u- oev»*e. —--— ___ „ vsakomur dostopno ter se bo vršilo vsa-'nanc dr. Šavnik je sprejel včeraj depu- Curih K>30.50 — 1034^0, Milan-oo^u T-« n^l c,-t. i 'l An no! nemili T«n_ f o ir. A^rtnil/nt' m *r(Tftvr0v ki TT1T1 i = *7 - .1 D,»i7 457. 50 - 459.50, LO.l* ko sredo od pol sedmih do pol osmih zvečer. Podučujc srbsko učiteljstvo. Danes se sprejemajo še novi učenci. * Olepševalno društvo v Celju Je na svojem občnem zboru dne 14. t. m. izvolilo za predsednika zopet okrajnega komisarja. g. dr. Ivo šubica. • Slovenska dijaška zadruga v Brnu sc zahvaljuje vsem onim, ki so z denarnimi prispevki olajšali gmotna stanje slovenskega dijaštva v Inozemstvu in ga podkrepili v zavesti, da omladina, za katero stoji taka rodoljubna Javnost, ne sme omagati v borbi za boljšo bodočnost. Veledušen dar. Prejeli smo: Podpisa- --------------------— —--------— — - j nI se gospodu Jakobu PoSIngerju, • Boj proti draginji! Prejeli smo: Vse sta zakonca mirno spala, popela se je j trg0vcu v Mariboru, na poslanem daru v ihHansks stanovske in strokovne orsa- podgana na otroško posteljico ter ob- ! ,nesku jo.ooo kron najlepše zahvalju- grula šestmesečnemu otroku nos, ustnice ; ;em0- _ Koroški akademiki v Zagrebu, ir lica. Otrokov obraz je poginoma po- | . ^ ^ y ^^ , kfžen. Nesrečno dete so prepeljali v bol- dalj5ču Ijt]biianskcm s0 naš!i nanosnik in mco- . i prstan. Oboje je na razpolago pri gleda- ■1? i i?*«.. . • i i _f____ . i ljubljanske stanovske in strokovne orga iJzacije sklicujejo javen protestni shod preti nevzdržni draginji dne 19. febr. 192? ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union*. — Dnevni red: Neznosna draginja in stališče vlade v boju proti draginji ter bedno stanje javnih nameščencev in delavcev. Dolžnost vssh duševnih in ročnih delavcev je, da se tega shoda polnoštevilno udeleže ter • tem pokažejo solidarnost v boju proti draginja. — Koalicijski odbor. • Prvo letošnje porotno zasedanje v Celju prične dne 6. marca. Med drugim je na vrsti tudi razprava proti morilcem orožnika Maurerja pri Brežicah. • 701etnico svojega rojstva je praznoval včeraj g- Peter Wudler, zaslužni nad-cčitelj v Ljubnem v Savinjski dolini. Se na mnoga letal • Zlate novčanice v spomin na kralja Petra. Kakor se poroča iz Beograda, je ministrski svet na eni svojih zadnjih sej sklenil, izdati v spomin na kralja Petra Osvoboditelja zlate novčanic* s kraljevo sliko* * Ženska noč v Mariboru. V pretekli j jjjkem mojstru* g. Lebnu istotam. noči je bilo aretiranih v Mariboru 5 žensk ; . 0po2arjamo vse p. „. trgovce ,n t0. in noben moški, m sicer ena blazna, ena bakarne - " * — - - — gluhonema in 3 zaradi potikanja m raz- ' grajanja. Najhujša med vsemi je bila Ana Flucher, kateri je v gostilni pod Dravskim mostom zlezel alkohol v glavo in noge in se je temu primemo tudi obnašala. Gostilničar jo je vrgel na cesto, nakar je pričela klicati na pomoč in jo je stražnik odvedel na policijo, k>er je bila obsojena na tri dni zapora. Vrhutega se bo morala zaradi pozivanja k uporu zagovarjati tudi pred sodiščem. * Celjska policijska kronika. Due 16. febr. je bila aretirana služkinja Kristina Pahole. ki je ukradla trgovki Mariji Rell 4 svilnate robce, vredne 2400 K. — Me-šetar Alojzij Ko« je napravil v hotelu pri »Belem vciu> 215 K ceho, si vrhutega izposodil še od sobarice 200 K in —-—' —----— — i oaKarne na današnji oglas Ciril in Meto- gluhonema in 3 zaradi potikanja m raz- dovih T.2!?a,ic w sa in;j g;rani. ]ti jih pri-NTaibn?ša med vsemi te bja , ^rofcuno. Ncbcn trgovec in nobena to- bakarna ne sme biti brez njihl Konsu-men t jo, zahtevajte edino le to vrsto! cestnih Sokolska iupa v Celju ima v nedeljo dne 19. t. m. svoj občni zbor. S&cmin!aiie se naSih obrambnih društev! Darujte ra Ju2or'cvsBska Matico, za Družbo 8v. Cirila In Meted« in za Gosnr.svetski Zvon! tacro obrtnikov in trgovcev, ki so mu Uročili resolucijo, ki so bile sprejete na 'avnrm obrtniškem shodu v Mes*nem domu. Dcputaci.ja je prosila, da bi se pospešilo delo davčne odmere, ker zelo mučno vpliva na trgovske in obrtniške kroge, la se seda i. po preteku treh let predpisujejo davki, ko so svoječasni dohodki '.e davno konzumirani in investirani G. lelegat je deputaciji zagotovil, da bo vp->števal izražene konkretne želje in podpiral delo davčnih komisij. Člani komisij pa morajo vplivati na davkoplačevalce: da predložijo pravilne davčne napovedi =» Brezobrestna državna posojila za obrtnike In Industrijalce. Ministrstvo trgovine in inlustrije 'neznana, da mu je miristrstvo za kmetijstvo in vode dalo od čistega dobička državne razredne loterije vsoto 852.093.01 dinarjev na razpolago. Ministrstvo trgovine in industri-:e želi z večjim delom te vsote pomoči obrtništvu in industriji s tem, da na pet let ii posojila brez obresti, v roku petih let pa se ima posojilo vrniti Prvenstveno pravico do tega posojila ima-Vj: j.) oni ki jim je potrebno, nabaviti kakšne moderne stroje in strojno orodje za svoje obrate, in 2.) oni, ki uvedejo nov način dela, ki so ugledni mojstri ali ki uvedejo novo obrt ali industrijo, ki doslej Be nI obstojala Rok za prijave za poso,'ilo se postavlja do dne 15. marca. — Prepovedan Izvoz našega denarja v obmejnem prometu za plačanje davkov itd. V obmejnem ozemlju, posebno na meji proti Madžarski, so v zadnjem času začele inozemske finančne oblasti našim dvopcjestniknm (dvovlasnikom), ki imajo del svojih zemljišč v inozemski obmejni coni. predpisovati davek v naši valuti, obenem » tudi sahtevaJe plačilo 257.50, Pa-iz 457. 50 - 459^0. London >-r,50 _ 231-50, Newyork 52.50 — oi^J. Beograd 67.87 - 68.87, Sofija 35.22 in pol — 36.02 in pol. Dunaj 0.75 tri četrtine — 0 95 tii četrtine, Varšava 1-22 In pol — l'.82 in pol, Budimpešta 7.82 In p0. ^« 228^1-230.50, dolarji 52-2a - 53.25, dmain 64.87 _ 65.87, levi 33.97 in pol - 34-7. in pol, avstrijske krone 0.75 tri četrtine — 0.95 tri četrtine, poljske marke 1.32 in pol - 1^2 'n P°l> madžarske krone 7£2 in pol — 8.42 In pol Curih: Berlin 2.55, Newyork 5.13, London 22.32, Pariz 44.47, Praga 9.6/. Budimpešta 0.79, Zagreb 1.65, Varšava 0.15, Dunaj 0.14, avstrijske žigosane krone 0.08. Dunaj, devize: Zagreb 19.98 — 20/»-', Beograd 79.90 — 80.10. Berlin 30.97 — 31.03. Budimpešta 9.73 in pol — 9.76 in pol, London 269.90 — 270.10. Milan 296.90 — 297.10, Newyork 62.48 — 62.52, Pariz 539.80 — 540.20. Praga 117.72 — 117.78, Sofiia 39.35 — 40.05, Varšava 1.78 in pol — 1.80 ln pol, Curih 1217.75 — 1218.25: valute: dolarji 61.73 — 61.77. levi 37.9o — 38.05, funti 263.90 — 264.10, francoski franki 536J80 - 537.20, Ure 295.90 -296.10. dinarji 79.30 — 79.50, poljske marke 1.75 — 1-77, lell 4925 - 49.35, švicarski franki 1199.75 — 1200.25, češke krone 117.22 — 117.28, madžarske kron* 9.93 in pol — 9-96 In poL Berlin: London 886.60 — 888.40, New* york 204.29 — 204.79, Pariz 1793.20 -1796.80, Švica 4005.95 — 4014.05, Dunaj 5.58 — 5.62, Praga 382.60 — 383.40, Budimpešta 31.16 — 31.24. Sofija 135.60 — 13550, BRANISLAV NUSIC: 6 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. •Dragi dan je odhajal z vlakom mnogo imenitnejši popotnik. Bfl je to mlad diplomat iz ministrstva zunanjih zadev. Čeprav temperatura še ni zahtevala, je bil zavit v kožuh ter je skrival svoio glavo v zelo visokem vratniku, smehljajoč se le toliko, da je kazal dvoje slabih zob. Dasi je bil navadni uradnik admi-aistrativnega oddelka in jo je gotovo mahnil v Solun, da čim-preie zapusti meje domovine, nad katero se zbirajo težki oblaki, je vseeno s presekanimi besedami, kratkimi odgovori, v tem kolikor mogoče oponašajoč Pašiča, poskušal oviti svoje potovanje v Solun s kopreno tajinstvenosti. Zamišljeno, v odmerjenih korakih je stopal pred vozom gori in doli, kakor človek, ki je komaj rešil glavo od težkih diplomatskih skrbi in poslov. Toda on je prihajal od studenca, kier ie lahko, bodisi na hodniku, če že ne v pisarni slišal kaj več, česar mi ne vemo in si s tem pridobil naše zaupanje. «Kar se {iče Bolgarov... hm... resnično... lahko se reče, Dni mobilizirajo. To pa za enkrat — po gotovih vesteh — še ne pomeni vojne!® Tako odgovarja diplomat administrativnega oddelka če ga kdo vpraša o bolgarski mobilizaciji, ko koraka tako odmerjeno po peronu ter ga spremlja gruča novic žejnih. «Toda oni mobilizirajo proti nam, na naši meji?» »To je resnica... v ostalem, hm... fakta ne moreš pobiti, a mobilizacija ne pomeni še vselej vojne. Bolgari imajo gotove zahteve. -. trdovratno zahtevajo zastavo za svojo nevtralnost in to je, kako bi rekel, poslednji smisel njihovih zahtev, ali kakor bi dejali Francozi argument armee. Z- drugimi besedami politična mobilizacija. — Da, nekaj takega... manever, ki spravi zopet na dan bolgarske zahteve in... dejstvo, da prepriča o pravičnosti teh zahtev tudi zaveznike... da, da, nekaj takega...» «A kaj, če se jim ne izpolnijo zahteve?« »Med odklonitvijo njihovih zahtev in vojno je pa še nekaj... da pred orožjem govori še diplomacija. Zavezniški diplomati iz Sofije zatrjujejo, da Bolgarija nikakor ne napade Srbije- ^ ostalem so knez Trubeckij in sam Sir Charles de Grass ter gospod Bopp» — mladi diplomat navaja še nekoliko niških diplomatskih imen s čimer preračunano vzbuja še večjo pozornost — »ne samo uverjcni, temveč govore celo o dobrih namerah Bolgarov.« »A kaj, če se diplomacija prevari?* — pristavi oni kavarniški pesimist, ki se tudi na peronu ne more vzdržati, da nc pokvari lepega vtisa take čisto diplomatske izjave. Ustnicc mladega diplomata se tiho nasmehnejo in blažen pomilovalni nasmeh odseva iz njih, na to trško slakuto, ki se drzne dvomiti o moči diplomacije. »Tako popoln diplomat, kakor je knez Trubeckij,» prične z glasom učitelja, ki z avtoritativno dobrohotnostjo ^ nateguje ušesa nepazljivega učenca, »se lahko prevari v kaki politični prognozi... da, to bi se še moglo dopustiti, a ne more se prevarati v dejstvih, katere pozna. V ostalem ne izostanejo tudi zavezniki ter izvrše v odgovor bolgarski demonstraciji svojo protidemonstracijo. Ne poteče dan ali dva, pa dospe zavezniška vojska iz Soluna v Niš...» «V Niš?» smo vzkliknili. «Da», pristavi diplomat administrativnega oddelka, dobro se zavedajoč veličastnega vtisa svojih besedi. »Da! Gospod Bopp je o tem že službeno obvestil vlado. Za prvo silo pride en frontni francoski polk, katerem slede drugi angleško-fran-coski... Polk odide na vzhodno mejo, kar bo pomenilo, da srečajo Bolgari takoj pri prvem prekoračenju meje ne samo Srbije, temveč vse zaveznike.* »Torej vendar pridejo!* vzklika pesimist in njegove oči zažare zdaj prvič v ognju vere in zaupanja, i Ni še odšel vlak, pa se je po vsem mestu raznesla vest, dobrodejna, kakor lahni dežek po težki soparici, da prihajajo j zavezniki v Srbijo. Objela je naiprvo najbližjo bližino kolo-| dvora, pa je nato kakor poplava ali požar planila v mesto v najskrltejSe fcotKSe predmestja. Spočetka se Je le Šepetalo in prišeptavalo, nato govorilo glasno, a naposled mogočno vzklikalo. Ljudje so se v čudnem razpoloženju pričeli poljubovati, stiskati drug drugemu roke kar sredi ulice, pozdravljati jasnih 3či in pokonci glave. »Zavezniki prihajajo!* »Z Marne prihajajo!* »Veste, kaj to pomeni? To se pravi, da nam je Evropa ,?rvič v življenju zaupala in postala naš resnični zavezniki* »Samo, da jih pride mnogo, čimveč!* »Ne, dovolj je en sam bataljon. En bataljon Francozov ia Angležev.* »Kaj nam pomaga to?* »Mnogo, mnogo bi pomagalo to!» »Njim že, da si uteše svojo zavezniško vest, a nam...» »Dovolj je, če vam pravim, en sam bataljoni* trdi navdušeni gost kavarne, ki naroči gotovo danes pivo »za vse*. »Ena sama bolgarska puška naj na naši fronti ubije samo enega Francoza in Angleža, pa boste videli! V Evropi ne pripisujejo balkanskemu mesu nikake cene. Mi lahko poginjamo tu doli kakor hočemo, vse to jih ne gane, da, še opravičili bodo morda Bolgarijo za njeno početje. Naj zvedo torej tudi oni, a ne v teoriji, temveč s pokanjem pušk. Boste videli, kako bodo tedaj vse drugače mislili. Vidite, take pomoči nam je treba!••> Posamezniki, ki se niso zadovoljevali samo s tem, kar se je iz kolodvora sprostrlo v trg, so odhiteli k načelniku, da jim njegov telefon potrdi in izpopolni vesti Ta je resnično potrdi!, da je dobila vlada že službeno obvestilo. Vse drugo nam ie razodel načelnikov telefon: zvedeli smo, da zapoveduje četam, ki prihajajo v Solun, general Baillou; baza francoskega podjetja bo v Skoplju, od tod odidejo čete v Nis, kjer bodo na razpolago za vse fronte. Obenem se nam je sporočalo, da že kitijo Niš srbske in zavezniške zastave, kjer pripravljajo v nepopisnem razpoloženju sijajen sprejem zaveznikom. (Dabe prihodnjič.) OBČNI ZBOR ZVEZE ORGANIZACIJ MAGISTRATNIH USLUŽBENCEV V LJUBLJANI Se .je vršil v četrtek ob 6. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata. Ob skoraj polnoštevilni udeležbi magistratnih uslužbencev je otvoril predsednik dr. Fux cbčni zbor povdarjajoč, da je razpravljati magistratnim uslužbencem predvsem o dveh važnih vprašanjih, ki so v najožji zvez' z eksistenco uslužbencev, t. > o današnjem gmotnem položaju uslužbencev jn o vprašanju nove službene pragmatike, ki ie s tem v najožji zvezi. Spomnil se je pri tem državnih uradnikov, ki stoje sredi hudega boja za svojo eksistenco, ter izjavil, da bodo mestni uslužbenci stali vedno solidarno z njimi v boju za njihove pravice, ki so tudi naše. Povdaril je pri tem, da je dolžnost občine, da svojim uslužbencem izboljša njihovo stanje in da ne čaka pri tem na državo. Nato je referiral o današnjem gmotnem vprašanju mag, svetnik Govekar, jioudajjajoč zlasti, da gmotno vprašanje uradništva ni prav nič politično, temveč edinole krušno. S številkami je jasno dokazal, da ima danes uradnik VL razreda pri tej plači v gospodinjstvu mesečni primanjkljaj 1079 kron — a še to brez obleke in drugih potrebnih stvari. Dalje je referiral o gmotnem vprašanju še g. Iglic, ki je tudi s številkami dokazal, da i:e more noben uslužbenec pri današnjih plačah živeti brez dolgov. Predsednik dr. Fus je omenjal še stanovanjsko bedo mnogih mestnih uslužbencev, od katerih so zaradi nezdravih stanovanj mnogi nevarno oboleli Sprejete so bile nato resolucije, ki pozivajo merodajne faktorje, da odpomo-rejo čimprej bedi mestnih uslužbencev tako v gmotnem kakor v stanovanjskem oziru. Dalje je referiral dr. Letnar o načrtu nove pragmatike in o delu pragmatične komisjie. Po referatu, ki so ga uslužbenci vzeli z velikim odobravanjem na znanje, je bila sprejeta resolucija, v kateri se občinski svet pozivlje, da čimprej reši vprašanje pragmatike. Navzoči načelnik personalno-pravnega odseka, g. občinski svetovalec Tavčar je nato pojasnil današnji položaj ter poudarjal voljo občinskega sveta, pomagati uslužbencem iz današnje bede. S pozivom na solidarnostno delo je nato predsednik zaključil občni zbor. Za nadaljno leto so bili izvoljeni kot funkcijonarji Zveze sledeči gg.: predsednik dr. Riko Fus. podpredsednik svetnik Govekar, tajnik Viktor Ciuha, blagajnik Iglič ter zastopniki vsake organizacije. Vremensko Ljublana, 17. februarja 1922 poročilo Ljubljana 306 m n- d morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljana . 7. 734 7 -3 7 brezvetra megla 1-2 Ljubljana . 14. 734-8 -0-3 jug. vxh. del. obl. — Ljubljana . 21. 7318 -28 gev. vzh. pol obl. — Zagreb . . 7. 7«2-2 —60 brezvetra mesu — Beograd . 7. 762 7 -10-0 jug. vzh. sneg — hunai . . 7. 762-6 -20 ser. zap. del. obl. 50 Praga . . 7. — — — — — Inomost. . 7, 761-3 1-0 brezvetra oblačno 180 Razpošiljalna „K0NKURENCIJA Ljubljana - Zg. Šiška priporoča V Ljubljani barom, stan., temperatura nižja. — Solnce vzhaja ob 7-03, aahsja ob 1728 „Slovenski bombaž" za pletenje soo znamke „Jagnje" v vseh idočih barvah la vsake debelost*. w od 10 do 20 cm debelosti in od 3 do 7 m dolžine franko vagon kranjske postaje se kupi vsaka množina. Ponudbe z navedbo cene in dobavnega roka na Sentjanški premogokop, Krmelj, Dolenjsko ws Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra-. Priporočamo knjige za mladino: lika VVaselitetova, Pravljloe. Z večbarvnimi slikami Vez. 40 K, po pošti 2 K več. Hablterton-aorli. Bob in Tedi. Povest s slikami. Broš. 24 K, vez. 32 K, po pošti K 3 — reč. Cika Jova Zmaj-Gradnik, Kalamandarlja. Otroške pesmi Vez. 16 K, po pošti K 1 50 več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Prešernova ulioa, nasproti glavne pošte. etaneie de 20 besedi O)«. S*—, takih a.dal|n!ll> S trn« > Ola. — Trg*«s» ogl««l. «opiso*sni* afr •remlAafee da 20 Besedi S Ola.. <«skl> aadel|e|lk S aeaedi 9 Ola — Plede se aeprel- I Lenke iu« • cnsfnkah.1 Ne «prsian)a ee odgo»ar|a 'e, ske le rprsftaal* prllotene saamks sa edgo«or. — Išče se delaveo, 419 izurjen v barvarski stroki, ali delavec, ki bi imel veselje izučiti se v barvarstvu. Neoženjeui imajo pre no?t. Ponudbe na M. Pire, Kranj. Prodajalka speeerijske stroke, se išče za neko podružnico v mestu. Vsi oskrba v hiši. Ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 31/a. Trgovski sotradulk detailist), starejša moč, se išče za neke specerijsko trgovino v mestu. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 30/'a. Knjigovodja (bilancist), starejša moč, se išče za neko veletrgovino z deželnimi pridelki v mestu. Ponudbe na upravo »Jutra« pod št. ;9/a. ¥3 Proda 2 ženski zlati uri; 2 ženska obeska, en zlat, ea platin; 1 moški zlat obesek za uro; 1 moška cigar, doza, srebrna; 2 daljnogleda „Zeis - Jeua", 6 X; 1 f"tografaparat -Net-tel", 9x12; 1 tri cevka, brez-petflioka z daljnogledom »Kables«, 2'/,X in lOOpatrpn. Ogleda se pri g. F. K. Kaiser. puškar, Ljubljana, Selenbur- gova ulica. 376 Bas aa lok, dobro ohran en, se pfoda. Cena po dogovoru. Ponudbe na upravuišlro »Jutra* pod št. 82/a. 417 Enodružinska vila v Ljubljani, o iroma v najbližji okolici, se kupi. Ponudbe je poslati pod »Stanovanje 882» na npravni;tvo »Jutra*. 382 Sobo s ali brez brane pod najboljšimi pogoji vzame gospodična takoj. Ponudbe pod »Oddam dobro* na upravo « Jutra*. Trgovski sotrudalk v starosti 36 let, ima 6".' 00 kron gotovine, po^neic 1 '20 000 kron, žeti zuanja z gospico ali vdovo bril otrolt, ki bi imela trgovino ali gostilno. Ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 22/5. 416 Klad gospod žo'i znanja z gospodično vesele narave, neom&deže ■ ane preteklosti, staro no u d 23 let, ki bi ila pri ravljena stopiti I ž njim v korespondenca ali □a ž. 1 io t koj osebuo znau-stvo. Ženitev ni izkl učena Odgovarja se le na resne ponudbe in če le mogoče s sliko. T' nost zajamčena. „ Bodočnost", uprava .Jutra". Odkod pa prihajal bratec tako vesel in dobro razpoložen? la vinotoča pri Fridrihu v Ljubljani, Mestni trg 13. Tam dobiš izboroo kaol ieo. Na pustno nedeljo smo vsi ua špehovko povabljeni. 409 Trgovski potnik. Veletrgovina vina sprejme dva trgovska potnika, odnosno zastopnika. 412 Nastop takoj po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, zahtevo plače itd. je vposlati do 28. t m. na upravo „Jutra" pod „Veletrgovina vina 24" Krasna vila 4! v lepi legi in z velikim vrtom v Ljubljani in dve vedjl hiši so na prodaj. Pojasuila se i obč v pisarni l*rvega društva hišnih p .sestnikov, Selenburgova nlica štev. 5/1., od 4. do 6. ure zvečer. Javljam v svojem in v imena svojih sester Angele K&rba in Milke Zimii žalostno vest, da je umrla naša dobra nepozabna mati, ozir. babica in tašča, gospa Alojzija Karba posestnica v Ljutomeru dne 16. t. m. Pogreb se vrši v soboto dne 18. t. m. ob 3. nri popoldne istotam. V Kamniku, dne 17. februarja 1922. 422 Dr. Rihard Karba. B Potnike i zost Nudim brfeiobrezno Ciril-Metodove vžigalice išče velika tovarna liker.', rama, konjaka in ostalih spirituoza. — Ponudbe z obvestilom, v k terem Irr.-.ju pozna reflektact ' največ mušterij, poslati na naslov: Poštcl pretinao 41, Zagreb, glavna pošta. Obvestilo. Kupujem stara obleke, čevlje, poh štvo i. t. d. 4ži Drame Martin, Sv. Jakoba nabrežje 29. r^DR A V A" - VŽIGALICE družbe sv. Cirila In Metoda. Zaloge pri 1». Perdeae s L|ubt|a«t m™MBM Te vtiaaiica ee » prid družb! •« Cirila to Metod« v LJUBLJANI. Cena povsem konkurenčna. Pn nakupa vžigalic zahtevajte moj cenik. 1996 J, Perdan, Lšubliana. 10.000 m3 prvovrstnih bukovih drv. Ponudbe z navedbo cene franko vagon imenoma navedene oddajne postaje in dobavnega roka je vposlati do 4. marca na naslov: Vodstvo za preskrbo drv v Ljubljani, Turjaški trg št, 1. Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Mari- 1 Jadranska banka *| sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge v 0iz pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle najtocneje in najliulantneje. ir bor, Metkovič, Sarajevo, Split, Sibenik, Zagreb, Wien, Opatija, Zadar, New-York, Frank Sakser, State Bank. 1 Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu. yvw 4 » frfrf *