f \ \ Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto « • • $6.00 Za pol leta - - = - - $3 .00 Za New York celo »eto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA F3' I T OEi =3B List; slovenskih ^delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily | the United States. ill a limed every day except Sundays ia jjl and legal Holidays. [| 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress' of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 237. ŠTEV 237. NEW YORK. FRIDAY, OCTOBFER 9, 1925. PETEK. 9. OKT O BRA 1925. VOLUME XXXIIL — LETNIK XXXIII. S KONVENCIJE AMERIŠKE Bližajoča se DELAVSKE FEDERACIJE plemenska vojna. _ __ Ameriška delavska federacija je zavrnila prošnjo Plemenska vojna bo iz- Moskve, naj ji ameriški delavci pomagajo. — Delegati so burno ploskali, ko je Greene napadel sovjete in njih metode. — Rekel je, da nočejo imeti ameriški delavci nobenega opravka s sovjeti. bruhnila, če ne bo uveljavljena enaka pravica za vse. — Svetovna vojna je pokazala temnopoltim narodom nič-vrednost 'bela morale'. LONDON. Aiiirii.ja. S. o-ktolirn. Na "veeraj.šr.ji s-ji cerkveno konference v Ea-tbrmrne • je ono-z.iriJo včeraj n»! li.'variiCK-t možno-1 sii pleniv n^keira boj i lucil belimi narodi iki eni stnajii Ter druirace i-var.imi ]nlMnei)i mi. drn-zi . __ _ • ii v • • ii i ill I U'ovcirner Rombaya m Mad rasa. ki fCo je nekako štiristo delegatov stalo ter ploskalo, | je yMVZi,] tibsolsTtno j:iako- je izjavil Green, da so tukajšnji delavci preveč ; ravnost v> -h pL-rnm sv;}«. — Iii.j s^mofloločbe. — je re-Kel. — je našel vsepovsod odmeva in velika svetovna vojna je P'ki'diil.i v srcih temnopoltih na-ro.lov lirepričan je. da je civilizacija belih ;1 ilo nepopolni in drob-jjiva. X;» lonu-ljn svojih i/ikuš^nj v Winiiijrtotn uvide- Coolidge pričakuje i Angleški kabinet in izida konference, mosulska zadeva. Burton je povedal med- j Sovražniki Baldwina v parlamentarni uniji, da kabinetu iščejo nasled bi smatral predsednik nika. — Birkenhead bo poziv na razoroževalno mogoče vodil opozicijo konferenco v sedanjem na sestanku kabineta času za vmešavanje v evropske zadeve.—Delegati so razpravljali o slabosti parlamentov. WASHINGTON. IX C.. I'n-.lš4 *l.nik CoolitLge ne •v okt. bo j>o- mosulske politike ter komunistične reklame. Rdečo nevarnost je o-značil kot navadno strašilo. trdoglavi, da bi se zadovoljili s komunističnimi teorijami in filozofijami. Tudi nimajo nobenega nagnenja, da bi sedli k isti mizi z onimi, kojih cilj je uničiti strokovne unije v Združenih državah. Arthur A. Purcell, zastopnik kongresa angle-Ških strokovnih unij, je povzročil na konvenciji velikansko presenečenje, ko je formalno predlo- ' Jnt«>vnnih ozirib Rusiji ter pošlje v Moskvo komisije, ki naj bi pro>^a in *<* pa mo- uci le del o in metode sovjetov. I i.val narodov 11a novo raizoroževal- no 'konferenco, d očim * vrši v l'\ro]»i cela sca-ija mednarodnih pojjraj ui.j. — je izjnvil kon^v -nIk Tiieodore Rui-fou \/. »Jhij-n • t* li-2:;iti n^nlparhiinent-irne unijo: ■ 'i maj<>-:pivd zalivi i,:if*nijem konferen-1 ce v po>lap.ired-^le-v. ne j>a * ^ito. ki bi povzrori-1 : kfjtnecin konca c-no najveejib Irajred^j 'kar jih je kednj videl svf. Sladkor se bo pocenil. DEXVKR. Colo.. 6. oktol>ra. —. Creat .-t-rn Suprar Conipajiv j-' ob.;:ivila. r!\ skrajnimi kon^ervativ-; nimi v-rt asi so krožile včeraj po-vmmp. javne aovo.riee, da se poišče prP(1 j narednika za h dan je-a ministr- j bi postala prva ali druga žrtev oborožene invazije. Ba dAMna^jn Oejanski je namignil Briand Luthru, da bo ostal v Locarno ter se pogajal z dr. Benešem, čehoslova-škim zunanjim ministrom, ter poljskim zunanjim ministrom, grofom Skrzynskijem, za še bolj popolne pogodbe kot obstajajo sedaj med temi tremi narodi, če bi se sedanja konferenca izjalovila. Včeraj ob enajstih zjutraj sta se odpeljala iz fbnovi pmKeanik svoje aktivno |sklop -lo:le teh dwh vp^mj b<'|Locarna dva avtomobila, noseča francoske in nem-sii jrledo nizorožcni i ter povabi jv veJj'ki mer-nplival nn tališče nt-; ji A _aefa„A • j , • . • , ,, , , ' h,, p,,i,iu in, toTiivoc- tu,ii viuif-slce ustave, in deset minut pozneje sta se ustavila -:le na nndaijcio koniereaico. Pnr-,u 1"ll(t'-in''' t«iii\cc men \ ia dal ponovno iatii biti odJrWVnn na pr\*e«m kalii- j sta naročila dve časi piva, in pričel se je sestanek, ixr uza -vo.ji ^ l.ji. da AUSo tako |nctnem Stanku v dveh m^cih. | je bil dogovorjen Jan poprej. Diplomata sta srebala švicarsko pivo ter pričela ko akcijo s svoje -:ra.ni z;i ume š i valijo. - b'1 rvk<-l. Priponi In Rtirtona >-o bilo di reki ji i odjrovor na prošnjo števil-1 Mos-nl lii komcnlzom pr?/ktnv- nili delt jra.tov na koni'er n,-i. nnj i b:aia '^bn vprašanja ir. koniorenco. a >1»! v. 1, O'llt e -laj ■ ne. ho vrši v Ev-! včerajšnji žalitev i lorda De.r-ki imajo isti l»>"-ja. niora vlada ipnstiti Irak. j kotifert :n e do n>;> šncjia zakljnč-! ^tc-vilo m i ni~t.ro v na stran lorda ka tor uve 1 le novo dobo v Kvro- j ISinkenhcada. ki b onačeloval opo-]>o. kjer je nevarnost vojne naj-1 zu*iii v kn*bi»c4u. v< o.b» in kjer bi >*e mora4o vpri- i Tuinistrslki predsednik je p'ora-zoriti nojhol j odločne nn poro. da i bil večji (le! ve era j šn j e«ra ri$! te |>c pričakuje, da bo stopilo večje j razpravljati v francoskem jeziku, katerega govori nemški kancelar povsem gladko. Najprej je vprašal Brianda, če je bila izjava, katero je podal tekom formalne konference v resnici zadnja beseda Francije. S tem je mislil ugotovilo, da smatra Francija svoje pogodbene odnošaje s Poljsko in nltdnarrHlne^ti,pojCehosl°VaŠko Za ČaStn° Stvar- ^ili ti dv~ =;e znirotovi mednarodno solidar- 'i r.o.-:t. raze.rož« nje. ti t mir in , se oaenkrat ni dalo docrnati. Potop tovornega pamika. CAPE TOWN. Južna Afrika. 8. oktobra. — V bližini tukajšnje obali so je potopil »prrški tovorni parnik "Margcrita". Vse moštvo jc utonilo. General Sherwood zbolel. Čičerin v gosteh pri Hiftdenburgu. Velika zgovornost sov jetskega ministra za zunanje zadeve je čudno nasprotje z njegovo plahostjo in reserivra-nostjo. — Mnenje komunističnega glasila. lii t • ! loženja, 1ikajoeeke-:Pe^eli napadeni bi bila Francija takoj na njih ji?a vprašanja. Kar sta zunanji mi- j strani, še predno bi se uveljavilo kake arbitracij-! nister Chamberlain in finančui | ske odredbe minister Churchill izven dežele. iiin ministrski predalnik tehten BERLIN. Nemčija. 8. oktobra. Skrajna zgovornost- rnskcjra zu-'nanjejra ministra C i čeri na tekom nje^ovoga tukaiNiijesra obiska je pri^eneitila one. ki poznajo običajno jdahosu in reserviraiiosl vjrit-'ki lira uradnika. Družabni ob-i-k pri predsedniku von Iliuden-burpju. je bil vzrok precejšnjega vznemirjenja pri komunisti enem TOLEDO, Ohio, S. oktobra. — V svojem tukajšnjem domu jc ne-varnp obolel bivši .ile in samozavesti sovjetske u:ii-ie. «la je mogel C i m :rin s,plob obiska* i Ilindcnbnrjra. Kdor misli, da bo potegnil paralelo med obiskom Čieerina pri Hindenburgu ter gotovimi soeijalno-demokratič-nimi lakaji, ki stiskajo Hindenburgu rrhko. nima nobert-:ra pojma o tem. kaj se je završilo na svetu. — pravi list. BERLIN. Nemčija. 8. okt. — Izvrševalni svert centrlvtiene stran ke, ki se je sestal v Paderbornu na VestfaMcean. j/.» sprejel resolucijo, da mora pogajanjem crlede varno-vtinega dogovora, ki se vrše sedaj v Locarno, slediti izprazne-pje Kolina, olajšanje okupacije v drugih ozemljih ter "krajšanje oikupacijMkr1; dobe. Sličnc re<*)4ujcije je sprejela Briand je bil prisiljen izjaviti Luthru, da vztra-vzrok. da skuša preložiti konec-! ja pri tem svojem ugobovilu. Dostavil pa je, da je no odločite*' -lede teh vprašanj. Francija pripravljena razmišljati o novih formulah, ki bi omogočile to v okviru predlaganega po-renskega dogovora. Nato sta pričela razpravljati o predlogih juristov, posebno, da se v glavnih členih ne omeni iztočnih dogovorov, temveč doda dogovoru dostavek v obliki enostavne izjave, da vpo-števajo sile obstoječe pogodbe med Francijo ter njenimi zavezniki. Čeprav je bil Luther odločen v svoji izjavi, da je Nemčiji nemogoče sprejeti kaj takega, je nadaljeval s pogajanji. Državnika sla tudi razpravljala o drugem bistveno važnem problemu, ki ovira uspeh konference v Locarno, — namreč o problemu nemških reservacij. Dobila sta vtis, da ni popolnoma nemogoč sporazum glede te točke. Dežela pa prieakiujr:- javnega ugotovila politike 'kabineta in franka Birkenheada bo zahtevala to ugotovilo, da se pomiri vihar kritik, ki je divjal nul narodom izza od pot o vam j a kolonijalnega ministra Amery-ja v Zenievo. Mosul j vi ni nikakor edini vir vznemirjenja za m in 1st r. predsednika. kajti nekateri minisitri. ki skušajo razveljaviti politiko glede fraka, 'katero je uveljavil kolonialni tajnik, bodo pozvali ministrskega predsednika, naj se v svojem govoru v Brighton izreče za odločnejše odredbe prodi komunistom. TV1 kabineta, ki stoji na strani lorda Birkenheada. pa je mnenja, da ni nobene rdeče me varnosti, z organu Die rote Pahne, ki skuša po in prišlo do \<»jii«-. t. tr.-lia je koaišiatlrati aJi ugotoviti, da sie smatra položaj skrajno '* kritičnim". Kaj pa je dejanski, resnični vzrok 1e "resne napertosti" med «.':»« :na divavama? Parlamentarni govor, katerega je im^l v avsrtrij--Kt m dr,.avnrm ztboru socijfrlno-iJ jmdkraititim ixKlasiec, dr. Ellen-I»oir< ij. T<» jr l>i i govor, v katerem se je ]?ečal Elleonbogeai-z z«clnjim ✓.borova u jem Lige narodov, v katerem je grajal postox>a»nje Lige na-lirdov nap;am Avstriji in ki je proti svoji mu zaključku kritično ocenil iar\ barski >i>tem MuH-tolinij-a. Dr. Elllenbogem, kojega govor v :."/*i vi'«m :/in:rti se je časovno skladal z o-bh tnieo umora italijanskt-«?a MK-ijuli-ftičaeftia poslanca Matrteotti-ja. je navedel .owwiLna dejanja fiisi-iov^krira režima, d:ikaiuJ, da nima taka, na nmtxrih in nasilju t nulječa vlada sploh nikaikc pravice biti zakopana v krogih 'civiliananih"' narodov ter zahteval &4ro in odločno besedo proti temu bandiU^kemu gohjkhia>rst.vu. Miis.-olini pa jt pOrvtal v zadnjem času nekoliko tenkoauttčn. Moz. ki je 1 >i 1 nekoč ponosen na to, da tk) ga imenovali "krvnika ko-muui>-:ov ' in ki se je v italijanskem parlamentu zavalil za tO •»i m no" označbo, je p avl al izza zadnje njegove boleani zelo obejrt-ljiv ter /.aliteva za loščenje. K i litoga se je oghi.-il njegov dunajski podanik pri tamošnjem ministru za znnanjl* (zadeve, da zalvtffta od slednjega zadoščenje. K i M-.ui^ko-soeijalji i in nacijonauna dunajska viada je tpatdla seveda j «>.i n« kolena Me.»to d kaj takejra -ne i bo nikdar vre pripetilo. S;unopoisebi umevno pa je, da so slični dogodki izven moči ia del okrožja avstrijske vlade ali kalereikoli drcuje vlad sveta. Italijanski band it ski gliavar pa ni bil s trm še davno^za do voljen. 'Ojnavičilo",-prmižno ]>ro«njo e mora opravLcili — in .-ic« r curiin publico, v avstrijskem držarvinean zboru in-•siocr na po-vmiii iloloion način, ki bi no pripuščal nikalk/^ dvoumnost j. Jlaz^vcn-t<-^ra mora slovesno obljubiti, da-se ne bo n.ikdar vefc .po«\užll tako izziva!ln t -. • • To pa še nikakor ni glavtna «itvar. ' ' , , , (/lavna stvar je, da >i drzne Mussolini napraviti "tujo. vlado od-govorno za kritiko, katero se je izreklo v notranjosti parlamenta. Kidior znano, so parlamontarni govori eelo v najbolj nazadnjaških d«/♦•.lah prosti e. oizure in ka^emskega zasledovanja. Celo v earistveni fin iji ni oilo mogoče kazenski zasledovati ^ocijaiisrtov "Wdi njih d. i^vai;v parlamentu. Sedaj pa zahteva morilce v' iri&aK. krvnik ncdi'd/iiiii ljudi, ki sedi na italijanskem pi»estolu, obračun--zagovore, katera se obdržuje v parWi.men.tih dtmgih dežel .•_-! .:: " To je jasen znak, do kakih višin se je povzpela raniaauja .Mussoiinija. ' • ' • T- Kljub temu in kljub neštetim nadaljmim doikaaom ^>pplzraVa jo tuje v"!aJoma točne stiki, m cM o tov^ko vlade iz dežele. (_'e bi Anglija, Framcija, Amoi'ijca in druge večje dfžAve storile to. i)i kaj kmalu prišel konec a da njemu f a«ist o vsk<||n1i nasilju in /aši-tov.-ki grozovia/li. Tr^a pa niso storile vlade drugih dežeft in itudi ne bodtf storile, ker je Mu.-solini s svojimi razbojniškimi četami predBta-v'itelj kapitalizma, kojr ga inter) t>e je dosedaj dof-de.ino \-a;rovaJ. Zagovornika sedanjega svetovnega kapitalističnega nria se ne bo -krivdo lasu in odpor (proti njegovi strahovladi mora vsled tega priti iz italijanskega naroda Maanega, tki mora izreči -svojo sodbo nad on» pavnim trinogom, ki ga drži v i-^ponah. Zunanje vlade ne bodo namreč ganile mirti z mezincem, da odpravijo fašistovski .sisitem, kojeiga cilj ni bJagobit naroda, temveč utrditev kapitalizma ter narajvoost blaznega itaiijtanskega nacijona-lizma. Dopis. s 9 riška Slovenska Napredna Zveza, koje ime naj bi se glasilo v angleščini : American Slovenian Progressive Federation, kar je bilo sprejeto. Nadalje je bilo tudi predlagano in podpirano, da izvoli vsaka naselbina j>o pet mož v glavni« iz-vrševalni odbor in dolžnost tega odbora naj bi bila, sodelovati z glavnim tajnikom v vseh ozirih. Ker nekatere naselbine še nimajo odborov, so bili izvoljeni sledeči v odbore: Virginia, Minn.: Zbašnik. — predsednik; Niek Furjaneieh, tajnik: John Cherne, blagajnik. Biwabik, Minn.: John Zalar, predsednik; Mat Tomec, tajnik: Tower-Soudan: Anton Stefanich predsednik; John Dragovan, ta j nik ^ John Gornik, blagajnik. B tihi, Mmn.: John Spolar. llibbing, Minn.: John Golob, predsednik; John i>ovshe, tajnik. Eventuelne pomanjkljivosti v pravilih bo izpopolnil John Mo-vern. — Združevalna konvencija se bo vršila na Evelethu. Minn., dne 25. oktobra ob desetih dopoldne. Za delegata je lahko izvoljen vsak Slovenec, neglede na to/ je-li državljan ali ne. Imena delegatov je treba javiti ghrvnemu tajniku najkasneje do 15. oktobra. Priložiti pa je treba tudi en dolar za vsakega delegata, to pa zato. da bo mogel gl. tajnik ob času naznaniti predsedniku pripravljalnega odbora za konvencijo, da se bo vedelo, koliko delegatov se namerava udeležiti konvencije in ko-likov krožnikov treba pripraviti na mizo. Povabilo se bo vsa jugoslovanska društva v Evelethu. da se u-deleže parade ob času konvencije, dne 25. oktobra. Leo Kukar, konfer. predsednik. Jacob Muh vie, zapisnikar. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (foreign Languai« Information Sorvlc«. — Jugoslav Bureau.) FISMENOSTNI IZPIT ZA NOVE VOLILCE V NEW YORKU. Vsi oni volilei države New York ki bodo imeli dne 3. novembra prvikrat pravico oddati svoj glas pri splošnih volitvah, morajo vedeti, da obstoja v tej deželi zakon, ki zahteva od novih volileev, da znajo citati in pisati angleški, aiko hočejo voliti. Za časa registracije, ali kjer ni registraeije, na dan volitve, morajo dokazati svojo pismenost 3) potom diplome vsaj osemrazredne ljudske šole z angleškim učnim jezikom ali 2) j>otom spričevala o pismenosti ki ga ljudske šole izdajajo volil-cem na podlagi enostavnega izpita. Zakon zahteva ta dokaz o pismenosti le od onih novih volileev, ki so po januarju 1922 postali spo sobni glasovati v državi New York. Kdor je imel volilno pravico v državi New York pred 1. januarjem 1922, ni novi volilec v zmislu tega zakona, tudi če se ni še nikdar udeležil volitev, in Gilbert, Minn, {ne organizacije, s pomočjo katere V Gilbertu, Minn., se je vršila bi mogli amerikanizirati naše no-v nedeljo dne 20. septembra t. 1., J ve naseljence ter delovati za iz posvetovalna konferenca delega-! obrazbo in blagostanje našega tov iz raznih slovenskih naselbin,' ljudstva, ga poučevati o zgodovi- \ ^ se ne zallteva nikake2a in sicer z namenom, da se ustanovi ni Združenih držav in o ameriških izobraževalno organizacijo jned tradicijah*, da postanejo še boljši Slovenci odnotaio Jugoslovani v in vrednejši državljani te velike Minnesoti. j republike, smo mi odborniki iz Zbrovanje je otvoril delegat raznim mest in vasi v tej državi. Ludvik Drobnich iz Aurore, Minn, j zbrani na skupni posvetovalni kon ter je predstavil začasnega glavne- ferenci v Gilbert, Minn., uvideli ga tajnika John Movern-a iz Du- potrebo ustanoviti med našim luth-a. — Movern je priporočal . ljudstvom organizacijo, katere na-zbornici, naj bi sprejela dnevni men naj bi bil: red predno se nadaljuje zborova-j Združiti vse .Slovence oziroma nje. 'Jugoslovane in njih potomce, ži- državi Minnesota, v eno ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORAtOE - FTrrniri vsak« v Is sirska spaialsia Maw. ROJAKI. PUKDftO ODDAMTK DRUGEMU NABOClIiO. TPB^BAJTB MBNB ZA C3QNO. 1811 Stephan Street Ridpewood. Brooklyn. 9. T. Telephone: Evergreen 2854J Glavni tajnik Movern je nato veče v izklical imena vseh priglašenih J organizacijo ter širiti med njimi odborov za organizacijo kakor tu- prijateljstvo, edinost in pravega di imena onih rojakov, katerim je duha bratske ljubezni, bilo poslano vabilo, da se udele- ' Buditi nj^ patrijotizem in >ijo posvetovalne konference. Na- ljubezen do Združenih držav a-vzočih je bilo 82 delegatov, med meriških ter gojiti med njimi pra-katerimi je bilo tudi nekaj takih vega duha ameriške demokracije, rejakov, katerim niso bila posla- j Navduševati in pridobivati Slona vabila. Reprezentirane so bile vence in ostale Jugoslovane, da sledeče naselbine, oziroma mesta obiskujejo večerne šole. v državi Minnesoti: j Vzpodbujati in pripomoči vsem Duluth, New Dulutli. Ely. To- onim Slovencem in Jugoslovanom wer, Soudan, Aurora, Biwabick, ki še nimajo volilne pravice, da Virginia, Gilbert, Buhl in Eveleth. postanejo ameriški državljani. Sklenilo se je, da se sprejme i Prirejati poučna, predavanja o vsakega rojaka na konferenco kot predmetih kot na primer: zgodo-delegata ter da se mu da polno vina Združenih držav ameriških i noč v njegovi zadevi. njena ustava; o delavskih pro- Zbornica je vprašala Movema, i blemih, o ekonomiji ter o raznih kako da ni nobenega delegata iz poučnih predmetih, ki bi bili v ko-mesta Chlsholm, Minnesota, ker je rist in splošno izobrazbo jugoslo-ondotna naselbina vendar-ena iz-j vanskega ljudstva v državi Min-med največjih naselbin v St. Louis nesoti. okraju države Minnesote. Movern I Delovati za napredek in ižobraz-je odgovoril, da je sicer skušal do- bo jugoslov. življa na gospodar-biti odbor v Chisholmu s pomočjo skem, kakor tudi na znanstvenem nekega vplivnega in spoštovanega polju. rojaka, čigar imena pa ni omenil, j Varovati člane pred gospodar-da mu je pa dotieni rojak vrnil po-'skim ter političnim izkoriščevan-slano listino s pripombo, da se on jem. začasno noče vmešavati v ustanav-1 Ob času okrajnih in državnih ljanje imenovane organizacije, češ volitev podpjrati kandidate tiste da ima v tem oziru žalostne izkušnje. V Chisholm pa je poslal Mo- politične stranke, katere program najboljše reprezentira interese in vera rojakom 41 vabil, toda od j blagostanje preprostega naroda. vseh teh sta se oglasila samo dva, da prideta na konferenco, potem pri še teh ni bišlo. Nato je'bilo predlagano m podpirano, da se prečita resolucija, katero je imel glavni tajnik že »pisano in ki se glasi: Ker mi Slovenci odnosno Jugoslovani, živeči v državi Minnesoti, nimamo nobene izobraževal- Sklenjeno je bilo tudi nadalje, da se kopije te resolucije priobči v treh največjih slovenskih časopisih ki iahajajo v Združenih državah, kakor tudi v lokalnem amejrišketn časopis j". Nato se je pričela diskusija glede imena organizacije, predlagano in podpirano je bilo, naj bi se organizacija imenovala:-Ame- dokaza pismenosti. Kdoi se ne more izkazati z diplomo dovršene osmorazredne šole z angleškim učnim jezikom ali s spričevalom, da je dovršil kak tečaj v angleščini, vsaj šestemu ljudskošolskemu razredu, se mora podvreči posebnemu izpitu. Oproščeni so oni, ki ne morejo citati ali pisati radi kake fizične napake in onesposobijenosti. novi vdlilci, nima zgornjih spričeval in se mora zato podvreči izpitu, ako naj hočejo izvršiti svojo volilno pravico. Ta izpit je dokaj enostavna stvar. Obstoja v tem, da novi volilec prečita natihem kakih sto besed in potem pismenQ odgovori na osem ali deset ^nor stavnih vprašanj, ki s^ naslanja-, jo na ravnonar prečitano čtivo.! Ves izpit je v jako enostavni angleščini in odgovore vsakdo že ij-gane iz tega, kar je, poprej :preči-tal. ljudskih šolah, V mesrtu New Yor-ku se vršijo dne 1, 2, 5, 6, 7. S, 9 in 10. oktobra meti 7:30 in 10:30 zvečer in razen tega 10. oktobra med 9. in 10. uro zjutraj, v drugih mestih pa' v četrtek pred dnevom, označenim za registracijo. — V občinah, kjer ni predpisana o sebna registracija, se bodo vršili izpiti nekdaj tekom dveh tednov pred volilnim dnem. Kdor je prestal izpit, dobi v roke spričevalo o pismenosti, oziroma mu ga pošljejo po pošti par dni kasneje. Kdor ni prvič prestal izpita^ga sme ponoviti drugi dan Tudi če je drugič propadel, sme zopet ponoviti izpit vsako nadalj nje leto. Cim si je kandidat pre skrbel pismenostno spričevalo velja ta izpit za vselej v bodočno sti. Šolska uprava za mesto New York je označila mnogo šil. kamor naj se podajo novi volilci v svrlio pismenostnega izpita. Najbolje je poizvedovati pri najbližji Public School, kje se vršijo izpiti. Registracija volileev se bo vršila v mestu New Yorku od 5. do 10. oktobra, v drugih mestih dne 9. 10. in 17. oktobra in v krajih, ki imajo manj od 5000 prebivalcev, dne 10. in 17. oktobra ob odrejenih urah. Novi zakon o pismenosti volileev se naslanja na spremembo li kon-stituciji države New York, sprejeto leta 1921. Tudi v nekaterih drugih državah se od volileev zahteva, da znajo čitati in pisati v angleščini. Prva država, ki je u-vedla to zahtevo, je bila Massachusetts. ki je sprejela tak zakon že pred kakimi petdesetimi leti. Od tedaj je dvajset zveznih držaA-uvedlo zahtevo pismenosti za vo-lilce. V teh drugih državah obstoja izpit navadno v tem, da mora kamdidat prečitati na glas nekoliko besed iz federalne ali državne Iz Washin-gtona poročajo, da bo vlada, zniižahi število subaških j.gecrtov in da bo preo j uradnikov po raznih sitliaških depart-nentih izgubilo svoje službe. To jm vsekakor »prav in po-t rebno. Saj je že taiko.iilitako v Ameriki pijancev več kot preveč. * Konferenca v Locarnu. zborovanje metlparlamentarne unije v Washingtonu. pretLlaigana konfe-lenca sza S}xkošn» razoroževauje, icerinovi obiski po evropskih glavnih nuvvtib — vbe to je temna senca -\ojne. o kaiteri mislimo, Ja je bila končana l-eta 1918. Vse 4o so posledica vojne in indirukine priprave za novo o j 110. * Ko bo Maj k O rgare ponovno ocenjaval razne pevske proizvode. naj se prey prepriča, kdo je pevce in kdo je tajnik društva njegove Jedm-te. V New Yorku mo se prisrčno smejali, ko smo čil ali njtigrovo oceno. Pismenostni izpiti se vršijo v konstitucije. Naznanilo. ▼sem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%. • POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljate v preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account*" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POŠLOVNICA FRANK SAKSER STATE P^NIC r 82 Cortlandt Street, New York, It. it: 4 * Ameriška vlada je pametna -aada, Kpomladi je znižala davke lavkoplarevalc« an. S tem jim j« »moigočiLi. cia labko kupujejo jeleni premog, ki je "tpri vsaki t.>111 najmanj za sest dolarjev dražji. * Sama boaja sreča, da imajo ameriška doktdta precej debela kolena. Ponavaolj izplača. * Ce nimajo ženske z nikomur go-\v>riti, inoirjo in se jVoprovarjajo z. Bogom. * Na kr»n venci ji Am^iške Delavske Federacije v A t ladjic City so tudi zasitopniki 27.000 organiziranih bartenderjev. Kdo bi si mwl*l, da je v časn s-uše še toliko organiziranih t o čajev v Združenih državah. Število neorganiziranih pa seže v milijone. Kajti skoro sleherni Amerikanec toči, preceja in nn-taka brez "\tsaikoiga unijskega ali državnega dovoljenja. * _ 1-Z DtKVma poročajo, da se bivšemu kajzerju dobro godi. Cigarete kadi in drv a žaga. Le pomislite, kako dofcro bi se da mlaji is godilo Nemčiji, če . bi kajzer v wojesn življenju nikdar ničeisar drugega ne počel kot cigarete kadil in drva žagal. * Henrv Ford prerokuje nadalj-nih sto let velike ameriške pro-spetfitete. Pondu je labko prerokovati in govoriti o prosperiteti. Njegovi nazori o lepi sedanjosti in l«pši bod!očsnor^ti bi.se pa mahoma izpre- menili, če bi vprašal za mnenje tiste, ki wse morajo mučiti z nje- arovkrui praizvodli.' » i i i* ».,«. Q. CttEŠTEBTON : ČETRTEK: Poslovenil Oton Žnpančič. (Nadaljevanje.) — N-a delajte preveč hrupa, — ga je' miril nadzornik Rateliff, — da vas nr sliši Nedelja! — Nedelja* — v 4kliik-nil Bull in vpustii klobuk na -tla. — Nedelja. NedeJja ! — je poudaril Rateliff, — najbrže je z njimi. i —S kom? — je vprašal Svine. — Z ljudmi, ki so izstopili iz vlaka, — je rekjel. — Vatša trditev se mi zdi zelo neverjetna,. — je povzel Syme. Sicer pa. re*. . . Ampak, moj Bog, — je vakliiknil nenadoma, kakor človek, ki vidi oddaleč eksplozijo, — pot eni nas jti bila večina na rndnhiNtičnem shodu protianarhi-stov! »Sami de*etaivi, raizen predsednika in njegovega osebnega tajnika. Kaj naj to potneni? — Kaj naj to pomeni? — je rekel novi poliefcšt z neverjetno raz-vni it ost. jo. — To pomeni nam vsem mint ! Ali ne poznajte Neded je ? A-li ne veste, kitko so njegove šale ?merom taiko surove in preproste, da jih čioveflc sploh niti ne premišlja? Ali se vam nr ztli eis*o Nedelji primerna zamisel, spraviti vse svoje sovražnike, ki kaj ve-Ijajo, v Najvišji svet in potem i>rediti stvar tako, da ta svet ni najvišji T Verjemite mi, da je podkupil vse triwte, da je pridobil vs-* kable, da nati mali železniški postaji. — On vodi vsjs me iz nako odločnost jo. — Kaj, — je odgovoril oni z nenavadno ve*lro<4jo, — danes nas je zalotil sredi prelepega po-Jja, sreda ikmetišike samote, kako se igramo slkovetn: da je pravkar »zatopil iz njega predsednik ali pa njegov tajnik. Syme je nehote vzkliknil in vsi so obrnili oči proti tlailjmi postaji. Res s j je precejšnja gnu" a ljudi pomikala v smeri preti njim. A bili so .predaleč, da bi jih bilo razJ očrti. — Ranjki marki de Sain.t-Eu-vtac-be, — je rc/kel novi policist im je ]K>tegnil iz žepa usnjecio torbico, — je imel navado, da je nosil vedno kukalo s seboj. — Predsednik ali tajnik gre za nami s tisto druhaljo. .Zalotili so nas v prijaiaueon, mirnem kraju, kjer nimamo skiu.šnjavei, da bi prelomili svoje prisege- s tem, da bi poklicali policijo. I>oktor Buli. dozdeva se mi, da boste videli bolje na te naočnike nego na lastne, čeprav so vaši res jako dekorativni. Podal je kukalo doktorju, ki si je mahoma snel (naočnike in nastavil kukalo na oči. — Tako hudo vendar ne bo, kakor pravite, — je rekel profesor nekoliko vznemirjen. — Precej jih je^ seMcida, pa saj so lahko čisto navadni izletniki. — Ali nosijo navadni izletniki. — je vprašal Buli s kukalom na očeh, — črne kriiiike čoz polovico obraba ? *me mu je (kukalo skoraj iztrgal iz ro/k in je pogleda* skozenj. Večina ljudi v (bližajoči se trumi je bila videti res kaj (navadna ; a bilo j« popolnoma res. da so dva, trije, v prvi vrati imeli krrnrke, ki so jim segale skoraj do ust Na taiko raadal.jo so krinke izpolnjevale svoj namen, in Svincu je bilo nemogoče razbrati kaik obra-z. saj je videl samo obrite obradke in del li«a; edino to je razločil, da no govori'li; nenadoma pa so -»e zasmejali in eden seje smejal samo z eno stranjo. j ENAJSTO POGLAVJE. Zločinci preganjajo policijo. Syme je odime&cnil kukalo od o-či s skoro strašnim olajšanjem. — Naj bo, kar hoče, predsednika ni zraven^ — je rekel ter si otrl čelo. — Pa saj so še prav daleč na obzorju, — je pripomnil začudeni «»1o:nik. ki si je komiaj naipol opomogel od Ruilovih naglih, a uljud nili opaidk. — Ali bi lakko spoznali predsednika med toliko množico * — Ali ne bi .spoznal »belega slona med toliko minožieo? — je odgovoril Syme malce pikro. — Res, na ol vzor ju -so še, ikaJcor* srte prav dobro povedali; toda če bi bil predsednik med njimi. . . bog-me, mislim, da bi se tresla zetnlya pod nogami. Po kratkem pnemolku je Spregovoril Rateliff z mrko redkostjo: ,. — Predsednika samega ni vmes. Tonček Je iel vsako jutro v io-lo čist in tmcjoi se, nekega dne Je pa njegova mati presenečena spoznala, da Ima uil. Kako je dobil Tonček uši in kako jih je mati odpravila. IIJJ OONANO J« bilo. da J* Tonček od svojega soigralca (kj pa •A-* ni bil tako .čist kot on) ne sanio nalezel u«, ampak so se Jih naJesil od nJega skoro vsi otroci v razredu. Mati se Je Jezila. Toda Šolska voditeljica in učiteljice bo Ji povedale, da je JaJco varno zdravilo Sergeant's Skip Flea Soap Tako »o t stega večera Tončku glavo temeljito umiii a Sergeant's Skip Flea Soap' — ter naglo odpravili zajeda.vce. Sedaj omije mati Tončku glavo vrak dan ali vsaka dva dni kot mu umije obraz ali roke—In ona ve, da. Je sedaj fant varen pred nalesenjem. Sergeant's Skfp Flea Soap premaga uil s s t rokovnjaški m čiščenjem. To mUo Ima v sebi zdravilne sestavine ter se ga lahko uporablja ▼ zelo napredovalnih slučajih, ko J« začela te kota pokatL Ne Škoduje niti najbolj naftni koši. Ima prijeten duh. Pametne matere ne čakajo, da njihovi otroci nalezejo uAI. ampak Jih preprečajo z redno uporabo Sergeant's Skip Flea Soap.. Kupite danes en kos Sergeant's od svojega lekarnarja, v department trgovini aH prodajalni toaletnih sredstev. Zdravniki In zdravniški uradniki ga priporočajo. •Številni učitelji, ad ravni- j^O m. Ake streftnlce in a tarifi pri- Or — ^ ^ - a z čajo o nJega gotovih uape-hjh. Č« ga ne moreta dobiti pri lekarnarju, nam po-•1JIM 2S centov. Is ml vam bomo poslali milo po poAtL POLK lOUJEft DMJG 00, Im.. SKIP-FLEA SOAP —— Jaz t>i rad, da bi' bil. Po vsej priliki jaha v zmagoslavnem prevodu po Parizu, ali pa sedi na razvalinah katedrale svetoga Pavla. — Nezmisei! — je oporefcel Sy-mtt. — V naši odsotnosti se je bržčas nekaj pripetilo; .toda 'kar tako naskokoma se vendar .ni mogel po$a«rtiti sveta. Že res. — je pristavil, iko je sruiono jwgtledal na daljna polja ob mali podaji, — da je veiika gruča na potu proti nam. to pa vendar' ni vojska, ki jo hočete vi ipo v«ej sili. * — O ti-Le. — jc Ti.ikel )*reziriio novi det-ebtiv, — teh se nam ni bati. A naravnost vam povem, d:? je njih moč natanlko premer j iMia 4>o nasi — kaj n-lar pji se končno k temu koraku niso odločili ter so po>lali v l>eograd deputacijo v svrho, da se ta ministrska naredba razveljavi ; kaitetro bi biPo težko prizadetih Vkoli 35 mladih zdravniških asistentov. Pričakuje se. da jim l>o etila težka nesreča, ki je za lotevala, človeško žrtef. Fradnil« zavoix)varnega 1a poilrla mu odrezala obe nogi •n desno roko. Ponesrečenca sr> prepeljali v 'bolnico kjer je dve uri pozneje umrl. Aretiran stražnik v Zagrebu. Te dni je bil odpuščen iz sluZ be, aretiram ter predan državnemr pravdmištvu stražnik Tieič. -ki j< > svojim niprinu irnim uradova njem zakrivil, da se je ^larija Naas Mrgia skozi okno na ulicr ter si zlomila obe nogi. Proti are t i ranemu stražnifau bo uvedene po«4opanje radi zlorabe uradne oblasti. Samomor- vojnega £ri V Djaikovu je izvršil \yjjjgptiva-lid Nikole Vug na groiz^p^način samomor. S svojim štlfBetnini bratcem je šel na železniško proge ter se vleigel na tir. tako da mn je vlak odrozal glavo. Vzrok samomora — beda. Skoda povzročena po toči in po-vodnji. Po poročilih, ki jih je prejelo poljedelsko ministrstvo do 9. septembra, znaša akoda. >ki .jo je v Tu gosi a vi j i povzročila toča 3S3 milijonov 877.700. škoda povzročena po povodnji na 12.900.000 lina.rjev. ALI VESTE — J a .sta df\ a slovenska vH.?nčil^ška :>rofesorjia prestavila sv. Piblctko za pokojno ter se udeležila ipogreba. - Nadalje se zahvaljujemo mojemu l>ratu Alojs Kolencu trr soprogi. ki sta se udeležila pogreba. I i vala moji sestri Alojziji Bradač ter njenemu soprogu. \ker sta ču-'a \-so noč pri pokojni ter se udeležila ipogrdba. Nadalje hvala Mrs. Aaigeli Bartolič, iki j.? prišla ter prirediLi vence te se mleleži-'a pogreba. Hvala Mrs. Avtsvold. !ogrebom rse .tciko lepo uredili in vsem. ki ?te jo obisJctili ali kaj pomagali. Draga hčerka, -^puvaj sJadko in ahka naj ti bo rodna gruda! Žalujoči ostali: Frank in Agnes Roman, stariša. ?rank, William, Joseph. Rudolf, bratje. Kristina, sestra. Moon Run. Pa., Box 41. (2x 9.10) Slovensko Samostojno; Bolniško Podporno Društvo za Greater New Tork in okolico, ink. —GLAVNI ODBOR ZA 1924.— Predsednik: VINCENT ZEVN1K 128 St. Murks ria.ee Xew York City Podpredsedniki JOHN KAL1SH 322 E. S5 Street New^York City Tajnik: JOSEPH POGACH.NIK, . 56 Ten feyck Street. Brooklyn, N*. Y. Blagajnik: PETER RODE, "■44 Park Avenue. __________ Hoboken, N. J.' Zapisnikar: JOHN" N'ACUTIGAIj 223 Madison Street Hoboken. M. j. Nadzorni Odbor: A NTHOXT KOS1RN1K. 10121 - S5th Rd.. r.u-hmond Hill. L. Isl. ANTON CVETKOV1CH. 1912 Linden Street. JAN EZ DERC'AR, 239S Silver Street. rr.agfwvxHi, x. T. . Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj to pomeni. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali Članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačali že skoro devet tiisoč bolniške in skoro pet tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $10,000. r>ruStvo -zbonije vsako četrto soboto v svojih društvenih prostorih v Beethoven HalL 5. St. me^l drugo in tretjo Ave., New York. Kdo je kriv? za vmešavanje ljudskih šol našega ponosnega mesta v politično blato? TAMMANY je kriva — Tammany mestna vlada, ki se je oprijela kot pijavka vzgoje naših otrok. CAS JE ZA IZPREMEMBO! Delujte za WATERMAN Registrirajte se ta teden. M02JE! TUKAJ J E NEKAJ POSEBNEGA! 6 dragocenih predmetov, vrednih približno §18.00, po naši posebni ceni samo $6.00. 1) Krasna pozlačena žepna ura. ima fino. solidno, »likelnosto kolesje po železniškem vzorcu, ozka. lepo završena, izbor« n čusonu r ter garantirana za več lft : _ 2) Pristna, imoortiraua ura-kukavica. Obod je iz orehovega lesa. krasno izrezan, kolesje je iz solidne medt. l'ra kaže pravilen f-as in je lep okrasek vsakega doma 3) Krasen pozlačen prstan z va^o začetnico. S ponosom boste nosil ta prstan. 4) Najnovejši patentiran strl2llec las. s to pripravo laliko sami sebe ostrižete kot bi se česaM ter ni i>otreba plačevati bi« vca_ 5) Kin importiran zapisnik v krasni vezavi z-osrledalceni. 6> 1'risten importiran barometer v obliki hišice, ki naznanja vreme od •8 do 24 ur vnaprej. <"'e bo jutri deževalo, se bo pojavil moški z dežnikom, ženska pa.pMde naznanjat lepo vreme. Toplomer je na vrutcili ter kxiže toploto. IZRABITE TO VELIKO PONUDBO. Te čudovite predmete morate videti, da boste znali ceniti njihovo potrebo in veliko vrednost po naši p<»sebni ceni, vsledtega ga naročite danes. Napišite ime in naslov, prldenlte kui»on ter pošljite za 3"» centov znamk za pošiljalne stroške. Plačajte $6.t>o. k.» boste sprejeli vseh teh šest predmetov/ Če ne boste zadovoljni, vam vrneirt denar. BARGAIN NOVELTY CO.. 747 N. HOYNE AYE.. CHICAGO; ILL. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE REQALME, PREKORAMNICE. TRO-■OJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje hot drugod. VICTOR HAVDrdK, 331 GREEVE ST, CONČMAUOH, PA. SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITAUJO ZA BOŽIČ ' s parnikom "PRESIDENTE WILSON" kateri odpluje dne 24. novembra/1925 Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo Zajedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil z< njih prtljago. Cena voznemu listu III. razr la do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane pa $101.06; vozni listek do Trsta in nazaj stane pa samo $162.00 in $5.00 vojni davek, nedržavljani plačajo tudi "bead tax". Kdor hoče preživeti božične praznike v krosn svojih staršev itr sorodnikov ter vzbuditi spomine na svojo nožno mladost, slišati pritrkova-nje zvonov domačih crkva in mile ]>esmi ob polnof-nici, naj se čimprej priglasi; na razpolajro imamo na pamiku kabine 111-razreda v posebnem oddelku, tako da IkhIo naši potniki čisto za sebe. Zunaj ostanete ° lahko eno leto ter se vrnete v Združene države ne oziraje se na kvoto s tem. da dobite ameriško vladno dovoljenje za pov-ratek. Profcaje a taka dovoljenja preskrbi ju jemo mi. FRANK SAKSER STATE BANK '82 COBTLANDT ST., MEW TOBK NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! 1> »X. BRIOITA 1 ROHAN. — Spisal C. M. Za "Glas Naroda" priredil a. P. vrvenje. Žvenketali so kozarci, noži in vilice. In vsi gostje so bili iz poštora-nja do krčmarja zidane volje. Le M oh na ti je sedel s povečano gla- vprašal Krutonov skrbno in nalil v kozarec ostanek četrte steklenice. je v resnici! Nikoli človek tako ne čuti, da je ničvrednež in zločinec, kakor ta dan. x 33 (Nadaljevanje.) — Vidiš, dete, tedaj je vizratatei v meni strah, da bi se ogorčena odvrnila od moiie, katkorlu-tao bi izvedela, (kdo da sem. iPopoiflioina sem te holeila navezati na.*e s svojo ljubeznijo, — a sedaj si prcihitro razkrila mojo *ki ivm*>t. iJrita je zmajala z glavo. — Ne prehitro. Že dolgo 4e ljubim, (kajti bila si mi kot mati. Če •bi ne ixnela -prevelikega reGpeifata ck> svoje gospodinje, bi te že da\no prisrčno objela. — Izpolnila boš, kar sj zamudila. Nikdar več ne smeš zape-t od mene, moje drago dete! — Moja draga, mati — ah, mati. — kako blaženo je imenovati te mater! Se dosti sta se morallo razgovor it i obe žon^ki. Nato pa je pohitela Brita v svojo >*>bo ter prinesla zapiske svojima očeita. To je bila priproxto, enno vezana »knjiga, koit jo lahko kupi člo-vcg pri knjigovezu za par groŠt-v. Kljub temu pa se je zdela bogati ženski kot. kraljevski dar. Prkisnila je knjižico na srce — in pričela se je solziti. Brita pa jo jc objela ter poljubila na lice, d«, jo poftodaži. — Pomiri ap, ljuba draga. Sedaj je najina ura za čaj. Zavžiti moraš nekaj ter nato nekoliko počivati. Dames apoldne inuisi imela nobenega i>oeitka. Kot za.topljl na v .-anje je sedela gospa Klawlina pri čajni mizici ler se odevala v pozornost Brite ikot v gora k t vari za Božič. CJo-.pa Klavdiina ipa ni bila več razpoložena za to. ll< ival solze - • Kako strašno je, če pride človek do spoznanja, da je izmeček človeške družbe, zločinec. Krčma r je nalil v kozarec ostanek pete steklenice in prigovarjal prijateljsko: — Kar skesaj se! Prizma j pa ti od leže. Sodeč po tonu krčmarjevih besed l>i človek mtdft, da ni bHo v njegovem nasvetu niti kapljice altanistične želje ali namena o-lajšati prijatelju duševno muko. Krčmarja je razjedala radovednost najslabše viršrtc: kakšni so zločini, ki jih je izvršil Mohnati. Gospodar je nalil v kozarce šeste steklenice in začel vnovič prigovarjati : — Zares, Mohnati, kar skesaj objel prijazno okrog pasa in mu zašepetal v uho: — Torej, kako je, ali ti je odleglo? Ali nimaš na vesti nobenega greha več? Mohnati ga je začudeno pogledal. — Grehov? Nobenih grehov več da nimam, praviš? Obesiti me za zadnji greli bi bilo premalo. Prijatelji! Prekolnite me! Pljunite mi v obraz! Zapeljal sem tujo ženo! — Kakšna lumparija! ... je vzkliknil Poljanskij in prezirajoče pogledal grešnega prijatelja. — Je lepa? — Naravnost krasotiea. Mlada, zdrava, okrogla, roke ima meh ke kakor žamet in božati vam zna, da . . . — Mohnati! je vzkliknil Poljanskij ogorčeno, — ne govori tako nesramno. Mar se ne sramuješ J Je-li mogoče, da nisi pomislil pri tem na njenega moža, na človeka, ki si ga tako nečloveško o-kradel ? — Smilil se mi je, — je vzdihnil Mohnati in povesil svojo grešno glavo. — Toda kaj sem hotel početi, prijatelji, če je pa tako občudovanja vredna krasotiea? — Občudovanja vredna, pra viš? Kaj pa svetost domačega ognjišča? Kaj pa zvestoba? Povej, kako ji je ime! — Čemu ti pa bo njeno ime? Saj vendaa- ni pošteno — izdati ime! — Govori, prešuštnik! Povej njeno ime, da bomo lahko molili — Zares ti povem. Vse povem. Ničesar ne utajim. Popivala sva nedavno s trgovcem Trojenoso-vim. Začel se je bahati s svojo čekovno knjižico. — "Ali si že vi-|za njeno pogubljeno dušo in iz-del tako-le knjižico?" — mi je j brisali tako njene in tvoje grehe, dejal. "Nič posebnega, kaj ne? i Slišiš? Govori! le en narnoni: — sreča najinega otroka. Na njem hočem poravnati, Kar sem zagrešila nad teboj Ali si zadovoljen, Kurt? — je šepetala, ne da bi odprla oči, ker ni hotela prepoditi ljubke slike. Kurt so ji jr- nasmehnil in njegova prikazen je izginila. Naširoko jc odprla objokane oči kot da hoče ujeti prikazen, predn bi razblinita v prazen nič. XV. Naslednjega dne, po zajtrku, je tefctfonirala gospa Klavdina dr. K r en sen i ter ga prowila, naj jo obišče radi važnega pomenka. Nato pa je rekla Briti, da bo do obeda EaposUena .li smem iti? — je vprašaja Brita. Gospa Klavdtna se je nasmehnila. — Ti smes storiti ve, kar se 'ti ljubi, drago dete. Brita jo je dmi iiljaje objela. — Tako brezpogojno bi se jaz ne oprostila svoje moči, — je rekla poredno. — Mogoče delani to iz samoljubnih razlogov. Čim več prosit osti ti dam, tem bodj trdno upam privezati te nase. Sedaj pa mi pokliči Palčičevko. Brita je .storila kot ukazano, in kmalu -nato je vstopila gospa Palčič, — Po v) 'j mi, Pa.lčič, če je gori v vili vse v redu? Gospa Palčič se je vsa presenečena ozrla vanjo. — Gotovo, miloNtljivy go«pa, včeraj sem dala vse pospraviti. — In kaj. s pečmi? Ali so v redu? Gospa Palčič je bila še bolj začudena. Vse so v redu, kajti včeraj strni jih preizkusila. — Dobro, potem pošlji takoj nekoga navzgor ter pusti zakuriti v ateljeju. Ključ daj gospodični Briti. Hoče si v miru ogledati vse. Gospa Pa|pič je molče prikimala, tor odšla. Pri tem pa si je mislila: ' -- No. to moram r<*H. gospodična Brita je morala F?«* prirasti naši go.-pej na srce. Kskemu drugemu človeku bi to željo enostavno odbila. Nikakor pa ni zavidala Briti, kajti o cula, da te imenujem mater! — Vse to ji bom kmalu pojasnila, drago čake, nesrečnež? — Šel sem takoj v drugo banko in naložil vse tri tisočake na tekoči račun. In tu imam zdaj tako čekovno knjižico, enako, kako jo je imel Trojenosov. — Kakšna sramota! Kako se mi gnusi! Pokaži . . . knjižico. — Evo je . . . vidiš? ... Tu se napiše znesek in datum, tu podpis . . . — Je-li mogoče, Mohnati, da te vest ni nikoli pekla, da se nisi bal božje kazni za grehe? . . . Kaj pa krstno ime dotičnega. ki ima v banki denar? Ali se tudi napiše na ček? — Čemu neki? Ček se glasi kar na dotičnega, ki gre po denar. Ali razumeš, kako enostavno je vse to? predložiš ček in nihče te ne vpraša, ali imaš kako potrdilo ali ne. Banka ti izplača označeno svoto in ti greš svojo pot. — Hm! . . . Bogme kako smešni so ti bankirji! Pokaži mi se enkrat to knjižico . . . Najprej si torej iztrgal iz knjižice listek, potem si pa kar napisal trgovčev priimek. — Seveda, kaj si pa mislil! Oh, kako me je sram, prijatelji! — Napij se, zločinska duša. Tam na oknu imaš svoj kozarec . . . Na, vzemi nazaj svojo knjižico. In dobro jo spravi, vtakni jo globoko v žep ali pa za srajco. Lahko se ti pripeki nesreča, saj veš, kako je s takimi rečmi. Tor^j praviš, da imaš eele tri tisočake v banki? Še vedno so celi, — jc odgovoril Mohnati skesano in se tikal na prša. — Niti kopejke se nisem še dotaknil. — Hm . . . Da ... Pa nikar ne obupaj. Gotovo ti je že malo odle-fle. Poljanskij je še dolgo poželjivo sledil razgovoru obeh prijateljev. Stopil je h Mobuttijn, ga Hretanje parniko* - Shipping Ne*< 10. oktobra: Olympic, Cherbourg; George Washington, Bremen; And&nia. Cherbourg, Hamburg. 14. oktobra: Mauretania, Cherbourg; La Savoie, Havre; Berlin, Cherbourg. Bremen. 17. oktobra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra. 'Aqultania, Cherbourg; Suffren. " Havre; America, Bremen. 23. oktobra: France, Havre; 24. oktobra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Martha Washington, Trst. 28. oktobra: Berengaria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen; Arabic. Cherbourg. Hamburg. 29. oktobra: Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg. 3. novembra: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen 4. novembra: Mauretania. Cherbourg; De Gras-se. Havre. 5. novembra: Pittsburgh, Antwerp; Mount Clay. Hamburg. 7. novembra: Paris, Havre; Homeric. Cherbourg. 10. novembra; Ueorge Washington, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 11. novembra: Aquitania, Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 14. novembra: Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cherbourg; 1-a Savui«-, Havre; Aa-dania, Hamburg. 17. novembra: Bremen, Bremen. 18. novembra: ' Eerengaria, Cherbourg. 19. novembra: Zeetar.d. Antwerp; * Westphalia, Hamburg. 21. novembra: Olympic, Cherbourg: Republic, Bremen. £4. novembra: Pres. Wilson, Trst; Berlin, Bremen 25. novembra: Mauretania, Cherbourg: Roiham-beau, Havre. 26. novembra: Albert Ballin, Hamburg. 28. novembra: Homer c, Cherbourg, Suffren, Havre: Ameru-a Bremen. — Pojdimo domov, drajri prijatelji, — je prosil Mohnati v* potrt in skesan. — Zaspan sem. j — Le pojdi, sinček, le pojdi! Bop: te varuj. Kadar te bo vest zopet pekla — kar izpovej so nam. Olajšamo ti jo. In Mohnati je šel domov pnto-lažen, vesel, z, omehčanim srcem in čisto vestjo. Poslušal je veselo zvonenje velikonočnih zvonov. Služabnica božja Natalja, tako ji je ime, — je zašepetal Mohnati ves potrt. — Xatalja ? Bog te kazmij za to NataJjc, Mohnati! Kako je ime njenemu očetu, kako se imenuje po njem ? — Služabnica božja Mihajlov- na. — Mihajloma ? Kakšna grrdo bija! . . . Nisem te vprašal, kako se imenuje po očetu, ker nočem razkrinkati te nesrečne žene . Vprašam te samo: je-li mogoče da si imel dovolj poguma poseča ti jo, hoditi k nji na dom, gleda ti njenemu možu v oči? — Xe, po telefonu sem opravil vse. Vedno sva se pogovarjala sa mo po telefonu. — Tem slabše! Kaj pa, ali ni si čutil, da te peče vest? Ali se ti ni zajedla ta številka, strašna in zločinska številka, kot žerjavica v dušo? Se ti ni zajedla? Povej — kaj se ti res ni zajedla? — Zajedla se mi je, — je zašepetal Mohnati in prikimal z glavo. Bil je obupan nad svojimi težkimi grehi. — To številko moras pozabiti. Slišiš? To, kar si storil, je podlost. 27—18? — Kaj? Ta številka? Ne . . . Se hujše, še več! — Še hujše? Še več? Kaj torej? 347—92? — Aha . . . Naitalja Mihajlov-na . . . Tako. Kako si se ji približal? Kakšno podlost si si izmislil, da si zvabil in zapeljal to nesrečno ženo? — Nič posebnega. Izvedel sem samo, da ji dvori Šmelkov. Ko sem se seznanil z njo, sem ji povedal, da se Šmelkov povsod ba-ha, kako lahko jo je dobil. Izmislil sem si to. Šmelkov o tem sploh ni nikjer govoril. In ta vest jo je tako razkačila, da je Šmelkova spodila. Takoj sem jo začel tolažiti, izrazil sem ji svoje sočutje. — Trikratna podlost — je o-menil Poljanskij ogorčeno in si pri tem zabeležil nekaj na košček odtrgane lepenke. — In to so vsi tvoji grehi? — je vprašal Krutonov ter nalil v kozarce ostanek osme steklenice. — Ali si priznal že vse? — Zdi se mi — vse. — No, torej. Ali ti je odleglo? — Zdi se mi, da mi je odleglo. — Vidiš. Saj sem ti dejal, da ti odleže. Pomagali smo ti, olajšali smo tvojo vest. — Bes ste mi jo olajšali, — je pritrdil Vostrozubov resno. ■t Odvalimo še kamen, ki teži tvojo dmOy T- Je vzkliknil Poljanskij. — Vse kamne odvalimo. Kamen na kamnn pa ostane od tvojih grehov. _ _ Velika stavka v Indiji. Te (li>i je začelo stavkati v* in-/lijskiih prodilnieali 30 tisoč delavcev. ker jim hočejo delodajalci >:niž:iiii mercd1. Mussolini j ev brat v Gorici. Odboa- lovske razstave v Gorici je poslal vabilo braitu ministrskega predsednika Arnaldu Mus