Leto iM, štev. 230 Ljubljana, sreda 6. oktobra S926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din = Uhaja ob 4. zjutraj, sc Stane mesečno Din 25'—; za ino-icmatvo Din 40-— neobvezna Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 LJubljana, Knaflova uiica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. m. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: LJubljana, Prešernova ulica št. 54.. — Telefon št. 36. inseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št 4. - Telefon št. 493 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien.Nr 105.241. Ljubljana, 5. oktobra. Občinska uprava v Ljubljani je že nekaj časa brez izvoljenega občinskega sveta. To dejstvo, kakor je obžalovanja vredno, ni nastalo slučajno in ne brez globljih vzrokov. Po prevratu je prišlo do valovanja mas in do znatnih prememb v sestavi prebivalstva večjih mest in tudi Ljubljane. Socijalna in ekonomska nezadovoljstva, težave prehoda v novo stanje so povzročile tresljaje, ki niso estali brez posledic za občino in občinsko zastopstvo. Vršilo se je takorek:>i neko vretje in trajalo ie leta, da se umiri in da se Ljubljana na novo konsoliduje iti grupira. Prav stične pojave nahajamo pri drugih mestih. Pri nas pa je stvar komplicirana s tem, da ie ta nemir in prehodno neskladnost uporabil stari sovražnik Ljubljane — klerikalizem. Mlajša gv-ne-racija ne pomni, a vsi starejši imajo globoko zarisano v spominu, kato je SLS preko deset let, odkar je zagospodovala v deželnem odboru kranjskem, šikanirala, tlačila, izsesavala in zapostavljala Ljubljano. Pod županom Hribarjem in dr. Tavčarjem skoro ni minil dan, da ne bi iz deželnega dvorca prišel kakšen sunek proti napredku Ljubljane: pri dokladah, pri mestnih podjetjih, pri finančni politiki, zlasti pa pri kulturnih zgradbah je SLS vsak sklep občinskega sveta izpodbijala s pritožbo ra deželni odbor, tam pa je vladala SLS in vsako večjo idejo naše največje občine pokopavala. Ni ga skoro večjega vprašanja, ki danes zaposluje občino, kjer ni že pred vojno občinski vet storil dobrih sklepov, a SLS je njihovo izvršitev preprečila. Koliko občekoristnih naprav in stavb je SLS onemogočila v strastnem sovraštvu in ljubosumnosti proti napredni Ljubljani, kjer seveda duhovščine ne more kar tako obračati in razdirat; kakor na deželi! Po prevratu je SLS, uporabljajoč ue-urejeno situacijo, mislila, da je čas polastiti se Ljubljane. A sama je bila preslaba za to. Potuhnila se je, potisnila druge v ospredje, poslužila se njih ambicije in jim obetala častna mesta, obenem pa je s satansko zlobo izigravala naprednjake proti naprednjakom. Ni ga bilo osebnega ali drugega nesoglasja, da bi ga SLS ne zlorabila in da ob njem ne pogreje svoj lonček strupa. Nastale so razne neprirodne koalicije, v katere so prišle razne napredne in socijalne grupe z željo dela, a kmalu so razočarane videle, da so le zato tu, da plačajo moralični račun in nosijo vso odgovornost, dobičke pa inkasira samo in izključno SLS. Od iovarišije z SLS je še vsakega kmalu začela glava boleti, kajti ta stranka je po svoji prirodi tako sebična in požrešna, da ne more lojalno deliti moči in uspehov. Stranka cerkvenih latiiundij nekontroliranih milijonskih cerkvenih dohodkov, stranka velede-narne organizacije in cerkvene konservativnosti ni mogla dolgo prikrivati pravega lica. Krščansko socijalstvo ji je le šport iti taktična poteza iz strahu pred pravim socijalizm°m. To stanje je povzročilo, da se v občinskem svetu ljubljanskem ni še stvo-riia trajna delovna večina, ki bi mogla za daljšo dobo izvajati načrt, kako organizirati Ljubljano za nove njene naloge kot nastajajočega velikega nesta. Zadnje dve leti je naše mesto imelo vsaj to srečo, da je posle vodi! energičen in podjeten gerentski svet pod vodstvom dr. Puca. Jos. Turka in Ant Li-kozarja, ki jim vsak objektiven coazo-valec mora priznati ogromne zasluge in uspehe za napredek naše prestolnice. Mi pa sami dobro čutimo, da največja vprašanja šele prihajajo nad našo občino. Treba bo velikih naporov Ln poguma, da se Ljubljani osigura polet, v katerega je stopila po osvobojenju in se ji obvaruje eno prvih mest v Jugoslaviji. To more na svoje rame vzeti le stabilen in konsolidiran občinski svet Zate-gadel ie SDS že opetovano na vseh odločilnih mestih povdarjala svoio želio. da se izvedejo občinske volitve. Zadt-la je pri tem na odpor, ki ga orej ni pričakovala, ki pa jj je razumliiv postal, ko je izvedela, da je tiha želja naspr otnikov. samo gerentstvo spremeniti in po svoje zasesti, volitve oa odgodlti. Proti tej politiki ie seveda ,ioral vsakdo. ki mu je Ljubljana na srcu. odlouro nastopiti in mi tudi danes od'očno obsojamo ponov ne poskuse v tej smeri. Stvar se more rešiti in prav zaključiti samo z razpisom volitev, ki naj se vodijo nepristransko in odkrito. To stališče je tako močno da ma nihče ne more prigovarjati. Vlada naj ga končno uvaiuje in mi bomo prav radi sodelovali nri vsakem ukrepu in koraku. ki Ljubljani zagotavlja takojšnje in tiste občinske volitve. Preganjanje italijanskih socijalistov Bologna, 5. oktobra, o. Policija je v zad. njem času izvršila pri nekaterih voditeljih socijalistične stranke hišne preiskave, na podlagi katerih je bilo do včerajšnjega dne aretiranih nad 100 oseb, ki so obdolžene, da so spletkarile proti režimu. Kritični termini za razvoj političnih dogodkov Seje radikalskega kluba in radičevskega zastopstva. — Nikiče-vo vprašanje zopet v ospredju. — Pašičev povratek v Beograd in kongres NRS. — Splošna neorijentiranost o razvoju krize. Drugi češkoslovaški dan v Beogradu Nove krasne manifestacije češkoslovaško-jugoslovenskega brat' stva. — Odhod delegacije čsl. parlamentarcev v Skoplje. — Nesreča senatnega predsednika Klofača. Beograd, 3. oktobra p. Včeraj v svečani seji Narodne skupščine proglašena odgoditev parlamenta do 12. oktobra je opozicijo zelo razljutila, češ da pomenja nelojalnost večine in dokaz, da vlada zopet nima ničesar pripravljenega za zakonodajno delo. Navzlic svečanostnemu razpoloženju, ki vlada v Beogradu radi obiska čsl. parlamentarcev se vedno bolj pojavljajo konture bližajočih se kritičnih dni. Vse stranke računajo z odločilnimi dogodki tekom meseca oktobra. V radikalskih vrstah se opažajo velike priprave za kongres stranke. Splošno vlada prepričanje, da bo imel Pašič absolutno večino. Zato konferi-rajo ministri Boža Maskimovič, Sr-škič, Uzunovič in Vasa Jovanovič, ki bi hoteli zagotoviti odločitev v vprašanjih stran-ke parlamentarnemu klubu, v katerem bi mogel doseči centrum večino. Poskušali so tudi pripraviti paši-čevce do tega, da se vprašanje razči-ščenja v stranki uredi re pred sklicanjem kongresa stranke samem klubu. Pašičevci seveda vidijo, da ima danes centrum radikalne stranke večino v parlamentarnem klubu ter so vsled tega nepopustljivi. Radikalni poslaniški klub se sestane oficijelno 14. t. m.. 8. t. m. pa imaio rad'čevci svojo seio v Zagrebu. To sta termina, s katerima bi po mišljenju nekaterih dobro informiranih osebnosti mogli nastopiti dogodki večje važnosti za usodo vlade Uzunovica. Iz radičevskih krogov se čuje. da bodo pokrenili v sporazumu z g. Uzunovi-čem 8. t. m. ponovno takozvano Niki-čevo vprašanj;, ki je povzročilo koaliciji RR že toliko muk. Večina radikalnega kluba se protivi ods hodu dr. Nikiča iz vlade na enostransko zahtevo, češ da bi imelo to značaj izpre* membe sedanje vladne koalicije, ki sestoji iz treh grup. Z odhodom dr. Nikiča bi se vladna koalicija skrčila na dve grupi, kar da se ne more storiti brez sklepa v radi« kalnem klubu. G. Uzunovič in njegova sku pina smatrata, da to stališče ni utemeljeno in akoravno ima g. Uzunovič v svojem klu= bu precej trdno pozicijo, se vendar boji, da bi mogel doživeti neuspeh. Zato se sma= tra, da se bo poskušalo rešiti Nikičevo vprašanje še pred sejo radikalnega kluba. Ali se bo posrečilo, tega trenutno ne ve nihče. Gotovo je, da še ni bilo nikdar pred vladno krizo tolike neorijentiranosti, ka* kor sedaj. Interesantno je, da pašičevci danes na; znanjajo prihod g. Pašiča za 12. oktober t j. na dan, ko se sestane Narodna skup* ščina. Povdarjajo tudi, da vztraja Pašič pri načrtu, naj se kongres stranke vrši še te* kom tega meseca. Politična , upiranja v Narodni skupščini Ustanovitev kluba Demokratske zajednice. — Nova orijentaci- ja nemških poslancev. Beograd, 5. oktobra p. Parlamentarni klub demokratske zajednice je izdal nocoj službeni komunike v katerem poroča: Danes sta poslaniška kluba Demokratske stranke in Jugoslovenske muslimanske organizacije najprej v posebnih sejah, zatem pa v skupni seji vzela v pretres današnji položaj kakor tudi zadnji sklep o ustanovitvi Demokratske zaiednice. ki ie bi! soreiet v Sarajevu dne 10. septembra t. I. na sestanku šefov obeh strank g. Ljubomira Da-vidoviča in dr. Spahe. Z dosedanjim sodelovanjem je potrjeno, da obstoja med Demokratsko stranko in Jugoslovensko musliman sko organizacijo soglasje v po!.ličnih, gospo darskib in sociiainih vprašaniih. v politiki narodnega sporazuma, to je v smislu dela na popolnem jugoslovenskem edinstvu, v stremljenju za popolno enakost in enakopravnost vseh državlianov. za parlamentarni režim m zakonitost, za izvedbo in spoštovanje širokih samouprav, za dekoncentra cijo državne oblasti radi obvarovania čim širšega >n neposrednega udejstvovanja naroda v upravljanju države v današnjem stanju pa še posebno v delu na ozdTavllenju privredne in finančne krize in preganjanje korupcije Na skupni seii ie bilo skletiieno: 1.) sprejme se predlo;* o ustanovitvi Demokratske zajednice kot političnega predstavnika Demokratske stranke in Jusosloven-ske muslimanske organizaciie. 2. radi ustva ritve idej ,ki so v podlagi te zajednice, se ustanavljajo kot organi za delo: Dlenum Demokratske zajednice, ki ga tvorijo vsi člani obeh klubov in pa predsedništvo Demokratske zajednice. ki ea tvori 7 članov. V pristojnost teh organov spada vodstvo celokupne politike in parlamentarnega dela Demokratske zaiednice. Posebna kluba Jugoslovenske muslimanske orsanizaciie in Demokratske stranke bodeta oDravPala posle posebnega in lokalnega značaja. Predsedništvo Demokratske zaiednice ie sestavljeno tako-le predsednik Ljuba Davi-dovič, podpredsednik dr. Soaho. taktika dr. Šnmetikovič in dr. Angielinovič. člani izvršilnega odbora dr. Voia Marinkovič. dr.' Hadžikadič in dr. Hrasnica. Beograd. 5. oktobra p. Predsednik Nemške stranke dr. Kršit je da! glavnemu glasi- lu Nemcev v Jugoslaviji »Deutsches Voiks-bratt« izjavo, ki je vzbudila v političnih krosih veliko pozornost in ki predstavlja novo orijentacijo nemške stranke. V dolgem uvodu govori dr. Kraft o političnem oresrti-piranju zadnjega časa, zlasti v zvezi z ustanovitvijo Demokratske zaiednice. kateri se po mišljenju dr. Krafta utegne pridružiti še kaka druga po!i'ična skupina. V nadafjnem razpravlja dr. Kraft o težnjah za reorganizacijo in zbiranje sil v radikalni stranki. To prebiranje, pravi dr. Kraft, ima svojo re-perkusiio na taktično držanie nemške stranke in zahteva novo oriieotaciio. Nemška stranka v tem pogledu ni z nobenim niti vezana, niti ovirana. Parlamentarni edno-šaji nemške stranke napram stranki zemlio-radnikov so bili čisto tehnične narave in niso vsebovali nikakih strankarsko-poiitičnih obveznosii. Nemška stranka ie stala in tudi sedaj stoji vedno izven ožjega opozicijskega bloka. Vse njeno parlamentarno nastopanje bo vodila želja, da se pokrene razprava manj-šinjskega vprašanja in dado stvarne garancije za izvajanje politične, kulturne in gospodarske ravnopravnosti manjšin. V ostalem pa so se važna vprašanja, ki so tvoriia dosedaj težke zapreke med nemško grupo in radikalno stranko, kakor izgleda, z ublažitvijo mednarodnih nasprotstev razčistila. Ako so točne vesti iz Ženeve, je izjavil minister zunanjih del dr. Ninčič v nekem razgovoru kot najvažnejšo nalogo jugoslovenske vlade in Narodne skupščine vzpostaviti občinske samouprave in odstraniti neenakost davčne obremenitve. To sta bili dve vprašanji, na katerih se je svoječasno razbilo nadaljno sodelovanje med Nemci in radikalno stranko. Ako pomeni to. da se misli resno napraviti konec neznosnim prilikam v občinah in davčni upravi Vojvodine, bi bili s tem spojeni dve važni prei-postavki, ki bi mogli vrniti politične odno-šaje nemške stranke na ono točko, od katere je izšel popolnoma nezaželjeno politični razvoj zadnjih dveh let. V političnih krogih se smatra ta izjava dr. Krafta kot direktna ponudba radikalom, da računajo v morebitnih novih kombinacijah tudi na Nemce. RazVol v vodstvu ruske komunistične stranke Boji med komunistično večino in opozicijo. — Sprava med Trockim in Zinovjeviin. Moskva, o. oktobra, d Po poročilih brzojavne agenture sovjetske unije so opozicijski voditelji Zinoviev, Trccki, Radek, Pja-takov, Smilga in Šaprocov kljub sklepom komunistične stranke, po katerih so nedovoljene javne razprave o komunistični slranki, odšli v moskovske tovarne, kjer so :avno razpravljali o strankinih razmerah. Po istih vesteh so komunistični dolavci v tovarnah obsodili nastop opozicijskih voditeljev. Moskovski komite je pozval centralni odbor, naj nastopi proti svojim članom, ki so kršili strankine sklepe. Trocki, ki je prekinil svoj večmesečni molk, javno izjavlja, da vstopa vnovič v politično življenje in da zastopa isto stališče, kakor njegov nekdanji najhujši nasprotnik Zinovjev. Trocki izrecno izjavlja, da se >e z Zinovjevim dogovoril o nastopu proti političnim in gospodarskim stremljenjem večine cemtralnega komiteja komunistične stranke, zlasti pa proti zatiranju javne kri-like. Dne 25 oktobra se bo vršila konferenca komunistične stranke, ki se pričakuje z ozirom na navedeno z največjim zanimanjem. Kraljeva osebna čestitka donu Buliču Spiit, 5. oktobra, n. Msgr. don Frane Bu» lič je prejel poleg mnogih drugih tudi če. stitko od Nj. Vel. kralja, ki se glasi: aNajprisrčneje čestitam o priliki SOletnis ce Vašega življenja, izpolnjenega s tako koristnim delom za znanost in narod. Milo mi jc, da Vam morem pri tej priliki v znak priznanja podeliti red sv. Save I. razreda. Aleksander.* Rusko-litvinska zveza Kovno, 5. oktobra, d. Tu se v prihodnjih dneh pričakuje čičerin, čegar posetu pripisujejo veliko politično važnost. Litvinski listi poročajo, da je po podpisu ruskodit. vinskega garancijskega pakta izjavil neki sovjetski politik, da bi sovjetska Rusija v slučaju, ako bi Poljska napadla Litvo, v 24 urah zasedla glavna mesta baltskih dr* žav ter otvorila s svojimi četami ofenzivo proti Poljski. Eeograd, 5. oktobra p. Bivanje češko-vaških parlamentarcev v naši državi dokazuje vse globlje bratske vezi med našim in češkoslovaškim narodom. Svečanosti se nadaljujejo na način, ki vedno prisrčnejše manifestira medsebojno zaupanje in trdno voljo, da se s skupnimi silami pripravimo na novo delo v bodočnosti. Venec na grob neznanemu vojaku Danes dopoldne se je skupina češkoslovaških parlamentarcev odpeljala z avtomobili na Avalo s predsednikom senata in poslanske zbornice gg. Klofačem in Maly-petrom na čelu. Cehoslovaki so položili venec na grob neznanemu vojaku. Za časa polaganja je bila postavljena ob grobu četa naše vojske, svečenik pa je izvršil obrede. Češkoslovaški venec ima napis: »Neznanemu junaku — Narodna skupščina republike Češkoslovaške*. Na grobu jc govoril češkoslovaški narodno socijalistie-ni poslanec bivši legijonar g. Josip David. Njegov diven govor je napravil na vse prisotne najgloblji vtis. G. David je zaključil s sledečimi besedami: Veliki nesmrtni junaki, niste umrli zaman. Po Vaši zaslugi je narod srbohrvatsko-slovenski doživel rojstvo svoje svobode. Vi ste umrli tudi za našo svobodo in tega Vam češkoslovaški narod ne pozab; nikdar. Klanjamo se Vašemu spominu. Klanjamo se materam, ki so Vas rodile. Obljubljamo, da bomo delali, da postane naše geslo »Zvestoba za zvestobo« cilj vsega češkoslovaškega naroda. Za posl. Davidom je govoril naš poslanec dr. Agatcmovič. Delegati so si nato ogledali stavbo novega kraljevega dvorca Dedinje ter se vrnili v Beograd. Polaganje temeljnega kamna Čsl. domu Istočasno je prisostvovala druga skupina čsl. parlamentarcev svečanemu polaganju temelja Češkoslovaškega doma, ki ga gradijo v Studenički ulici. Za našo vlado je bil navzoč minister prosvete g. Miša Trifunovič, čsl. vlado jc zastopal poslanik g. Jan Šeba. Po govoru predsednika češkoslovaške kolonije \ Beogradu g. Skar-:e, direktorja Praške banke, je govoril češki poslanec g. Vatuška. G. Šeba se je zahvalil naši vladi za ljubeznivost, da je do- volila otvoritev češkoslovaške šole, v kateri se poučujejo v prvih dveh razredih otroci paralelno z uašim jezikom v glavnilj predmetih tudi v češčini. Smrt soproge g. Klofača Voditelja čsl. senatorjev g. Klofača je zadela danes težka nesreča. Nenadoma mu je namreč umrla ga. soproga v Pragi, radi česar jc moral g. Klofač prekiniti bivanja v naši državi in sc vrniti nocoj v Prago. G. Klofaču je bilo izraženo od naših par* lamentarccv najiskrenejše sočutje. Zakuska beograjske občine Danes opoldne jc priredila beograjska občina Čehoslovakom svečano zakusko v Oficirskem domu na Topčideru. Vlado so zastopali ministri dr. Nikič, dr. Slavko Mi« letič in dr. Krajač. Poleg večjega števila novinarjev je prisostvovalo zakuski tudi več uglednih Beograjčanov. Krasnemu <0-voru g. Kumanudija je v imenu češkoslo; vaških parlamentarcev odgovoril podpreu* sednik praške zbornice poslancev in urcd= nik soc. dem. «Pravo Lidu» g. Stivin. Po zakuski se je ob sviranju godbe plesalo kolo in slovaški narodni plesi. Predavanje v Kolu jugosl. sestara Danes popoldne je predavala v Kolu ju. gpslovcnskih sestara narodna poslanica go. spa Karpiškova o razvoju ženskega pokrc. ta v Češkoslovaški. Zanimiva je njena ugo« tovitev, da jc na Češkoslovaškem več ženskih volilcev, nego moških. Orisala jc delo češkoslovaških žena na d.iganju kulture in posebno naglašala njihovo veliko borbenost proti klerikalizmu, ki je neprijatelj vsake napredne ideje. Za tem je bil v Ženskem društvu prirejen čaj. Slovesna predstava v Nar. gledališču in rout pri poslaniku Šebi Zvečer prisostvujejo češkoslovaški parlamentarci slovesni predstavi v Narodnem gledališču. Po predstavi v Narodnem glc^ da!išču je priredil poslanik šeba v krasnih prostorih čsl. poslaništva rout, ki jc pote« kel intimno in nad vse prisrčno. Jutri položi skupina Čehoslovakov na Opkncu venec na grob kralju Petru I. Osvoboditelju. Druga skupina sc pridruži prvi v Mladenovcu in se skupaj ž njo od» pelje preko Niša in Leskovca v Skoplje. Zbližanje med Vatikanom in Kvirinalom Na asiškem slavju so papeževega delegata sprejeli zastopniki italijanske vlade in vojaštvo z največjimi častmi. — Zahvala papeževega delegata italijanski vladi za sodelovanje. Rim, 5. oktobra, d. Rimsko vprašanje, če* gar rešitev pospešuje fišistovska vlada vsemi diplomatskimi sredstvi, je stop.io včeraj povodom potovanja papeževega delegata kardinala Merrv del Vala vnovič v ospredje. Fašistovski tisk z zadovoljstvom ugotavlja, da je od propada cerkvene dr; žave 1. 1870. ob tej prilik: prvič zapustil Rim papežev posebni vlak ter z vsemi knes ževskimi častmi vozil p.vko preceišrsjiga dela nekdanje papeževa države. Če tudi pas pež sam ni zapustil Vatikana, v;n«lar pa je papežev legat prejel od njega vsa po= oblastila in bile so mu med vožnjo ter v Assisiju izkazane od državnih oblasti vse časti kakor kakšnemu inozemskemu knezu. Mussolini o fašistovski demonstraciji Ob štiriletnici lašistovskega pohoda v Rim je Mussolini nagla-šal v Peruggi;.' svojo nepopustljivost in proslavljal iašistovsko demokracijo. Pcntggia. 5. oktobra o. V Peruggiji se je danes vršila velika fašistovska slavnost, o kateri |>oročajo obširno \si današnji večerni listi v Italiji. Na univerzi za tujce v Peruggiji je namreč imel danes Mussolini preda- Kardinalu je bil dan na razpolago kraljev voz. Med vožnjo so mu izkazovali fašistov, ska milica in vojaške čete 7. godbami v.sc vojaške časti. V Assisiju jc bil svečano sprejet, pri čemer jc bila papeževa zastava prvič na svobodnem kraju Italije razobeše* na med mnogoštevilnimi nacijonalnimi zas stavami. Rim, 5. oktobra, (be.) Med proslav« sv. Frančiška sc jc zahvalil papeški de s legat kardinal Merrv del Val za impozanf* 110 sodelovanje italijanske vlade in zlasti italijanske vojske. Italijanski prosvetni mi« nister Fedele je nato odgovoril, da stremi Mussolini za vzpostavitev vere. vanje o staroveškem Rimu kot pomorski vlasti. Fašistovski krogi pripisujejo temu predavanju veliko važnost Glavni fašistov-;ki organ -:Popolo d' Italia> je pisal pre.l predavanjem: c Vsakdo be bo pač zavedal velike pomembnosti govora, ki nam bo poklical v spomin starodavno slavo in misijo Rima. Kajti ta govor bo imel največji ustva-ritelj sedanje zgodovine Italije in njene bodoče m oči. v Mussclinija je danes ob prihodu v Pe-ruggio sprejelo več članov vlade iu zastopnikov oblasti. Najprej je pregledal zbrano množico črnosrajčnikov, nato pa je odšel na univerzo, kjer je imel predavanje. Dvorana ie bila polna poslušalcev. S pomočjo posebnih priprav je poslušala predavanje tudi množiM, zbrana na trgu. Ves današnji dan so se vršile velike slavnosti. Kakor znano, je meseca oktobra 1. 1922 pred fašistovskim pogodom na Rim imel v Peruggiji tašistov-ski glavni stan svoj sedež. Pri tvojem odhodu iz Peruggi jo je ministrski predsednik Mussolini imel pred množico daljši govor, v katerem je med drugim izjavil tudi naslednje: cže drugič mi je dana prilika, da vam govorim na tem mestu. Berem vam v očeh, da se niste prav nič izpremenili. Kakor saio bili pred štirimi leti pripravljeni, smo tudi danes pripravljeni na vse. Ničesar ni mogoče storiti proti meni, ničesar ni mogoče proti vam.» — Množica je pri teh besedah burno plo- skala in kričala na vse grlo: cVešala za izseljence in sovražnike !> Mussolini je nadaljeval: cNič me ne more odvrniti od poti, ki sem si jo začrtal. Jaz se boju ue izogibam, iščem ga. Opozicija me ne more ukloniti, samo bolj trdega in bolj nepopustljivega me dela. Prevzel sem nalogo, ki ]>> moram izvršiti, da izvojujem italijanskemu narodu materijelno in moralno veličino. Italijanski narod es je končno dvignil i/, podrejenosti, v kateri so ga držale nede-lavne in strahopetne vlade. Morda smo mf nositelji novega političnega sistema, novega tipa in civilizacije. Ni mogoče govoriti c. tiranstvu v Italiji, kajti 24 milijonov prebivalcev se je izreklo za fašizem. Če je kdaj obstojala v zgodovini demokratično urejena država, je to vsekakor sedanja Italija. Naša demokracija ni demokracija bojazljivcev. Zgodovina nas uči, da je Kartago planet na nebu zgodovine, Rim pa je še danes žareča zvezda, ki sveti na našem obzorju.^ Mussolini se je ob 17. odpeljal proti Rimu. Vzpostavitev monarhije na Grškem Berlin, 5. oktobra, s. «Berliner Tageblatta javlja iz Bukarešte, da sc ho bivši grški kralj Jurij najkasneje v dveh tednih vrnil v Atene, da zopet zasede grški prestol. Bivši kralj je v ozkih stikih z grškimi lc= gitimisti. V Sinajo, kjer sedaj biva, priha= jajo vsak dan iz Aten zastopniki Iegiti.-mistov. Darujte za popiavljence! Afera Mohorjeve družbe Končno ie spregovorilo glasilo SLS i vsi drugi, ki razmere poznajo, posebno o aferi Mohorjeve družbe. Vsa javnost ! nimamo zaupanja v g. dr. Ehrlicha, ki čuti, da se je^ zgodila strahovita pre- | očividno ni zastavil vpliva proti name-vara in kliče SLS Da odgovor. i ravani, oziroma že tekoči manipulaciji V tej izjavi je v stvarj popolno pri- in o katerem se v zvezi s to celo afero znanje vsega tega, kar se je doslej raz- poročajo stvari, ki iih bomo še prove-krilo, t. j. da je SLS furtimaško en del rili, predno jih objavimo. Vsekako ie go-premoženja Mohorjeve družbe že od- tovo, da so izseljeni gg., ki sede v uieh-nesla, za ostali in glavni del pa je sedaj kih foteljih, pozabili na svojo preteklost, v boiu, da se ga končno polasti. Isti Potem, ko je SLS sproži'a celo afero •Slovenec* poroča, da se Mohorjeva v Celju, ji pač ne bo preostajaio druge-družba «za slučaj preselitve poteguje za ga nego pojasniti jo do dna. Mi se z mol-nakup hiše g. Ivana Kosa v Celju.* V kom SLS zadovoljiti ne moremo in smo resnici je stvar pač že gotova, samo de- gotovi, da je v tem oziru z nami složna nar je treba še dobiti iz Celovca. vsa javnost. To ni interna zadeva par «Slovenec> pravi, da obžaluje, da se gospodov, ampak veliko občenarodno ta predmet javno razpravlja. Pozabil vprašanje. Vsakdo, ki je kdai kaj prispe-pa je. da je on Sam stvar sproži! z doi- val moralno in gmotno /a Mohorjevo gimi članki iz Celja, kjer je hote! znano družbo, ima več pravice o njenem tiskarniško vprašanje predstaviti javno- imetju kaj reči nego SLS. sti v lažnjivi svetlobi. Napravil je ce- Medtem je nedvomno, da je bilo stalo kulturno afero in imenoma napadel Iišče celjskega občinskega sveta pravil-trste člane občinskega sveta v Celju, ki no in je dajalo izraza tudi občutku ogor-imaio glede poneverbene akcije zlorab- , čenja nad nečedno manipulacijo SLS. Ijevalcev Mohorjeve družbe svoje po- i Mislimo, da mora tudi vlada branili sebno mišljenje. Naravno, da je s iem ; stališče, ki odgovarja obči morali, ne izzval reakcijo, ki pa si jo nura sam pa ožjim interesom politične partije sebi pripisati. SLS. SLS trdi dalje, da se zanaša na odbor j Ako zvrača e mu dajejo tudi postranski dohodki po čl. 41, stanovanje itd. Ministrstvo smatra tudi. da je dosedanji dodatek na škodo službi v centrali, kamor nikdo s proge noče prostovoljno. Prihranek z nkinje-niem dodatkov bi zaašal 3S.0CC.000 Din. Nadalje izjavlja minister saobračaja finančnemu ministru, da v L 1937/38 ce more plačati iz dohodkov predvidenih v novem bndžetn za njegov resort nobene postavke za gradbo novih žrieznic hi 5e torej treba iskati za to potrebna sredstva (okrog 435 milijonov) drugod. Te ia droge navedbe v knjižici ministrstva so naravno vzbudile nemalo začudenje. Ali so bile pomotoma ali morda celo zlohotno objavljene, se še ne da dognati. V poučenih krogih se zatrjuje, da ■vsebu- je tudi novi pravilnik za železniške ugodnosti, ki bo te dni obravnavan v ministrskem svetu, zelo nemila presenečenja zlasti za železničarje. Režijske karte bodo odpravljene Svobodne vožnje ostanejo do razdalja 50 km. Odpraviti se nameravajo tudi svobodne karte, ki jih je naša država, kakor vse ostale evropske, do sedaj izmenjavala z inozemskimi žel. upavami. To je zadeva mednarodne kurtoazije in vse te karte našo državo gotovo niso mnogo več stale, nego n. pr posebni vlak, ki ie nedavno moral voziti g. Stj. Radiča z Jesenic v Ljubljano, da ni zamudil beograjskega brzovlaka. Izločitev Jugoslavije iz običaja mednarodne vljudnosti se utemeljuje bale — s Stedliivostjo. Moralična škoda bo pa seveda ogromna. Politične beležke « Veličasten shod dr. Korošca v Brežicah« Pod tem bombastičnim naslovom pricb« čuje včerajšnji ^Slovenec* poročilo o dr. Korošcev cm shodu v Brežicah. Uprav tiho« tapsko dostavlja na koncu poročila, da so choteli radičevci* shod motiti, ne pove pa, da je bil dr. Korošcev shod formalno raz« bit, da je dr. Korošec moral prekiniti svoj govor in da posl. Sušnik sploh ni prišel do besede. Tudi zamolči «Slovenec», da so orožniki razg-nali v ostalem slabo obiskan shod voditelja SLS in to radi direndaja, ki je na njem nastal. O razbitju klerikalne« ga shoda so poročali razen nas tudi drugi listi in prav po klerikalno jo je ubrisal "Slovenec*, da razglaša razbiti shod za «ve» ličasten*. Treba jc bilo, da to lažnjivo in Vsi na pomoč poplavljencem! Poziv velikega župana ljubljanske oblasti. —Pomagajte bližnjim v nesreči Dne 27. septembra 1926 je zadela del ljubi jaške oblasti strahovita nesre« ča, kakor je ne pomnijo niti najstarej« ši ljudje. Že v jutranjih urah je razsa« jala v žirovskih, poljanskih in polhov« grajskih hribih grozna nevihta, ki je dosegla v opoldanskih urah višek s tem, da se je nad temi nesrečnimi kraji utrgal oblak. Divje narasle reke in potoki: Poljan« ščica, Sora, Račeva, Gradaščica, Božna, Mala voda, Brebrovnica, Ločnica itd. so prestopile bregove mestoma 6 do 8 metrov na visoko ter razdirale in um« čevale vse, kar jim je stalo na potu: hiše, žage, mline, tvorniške naprave, elektrarne, hleve, šupe, mostove, obrambne zidove, cvetoča polja in liva« de in žal tudi človeška življenja. Tako so bili čez noč spremenjeni v jezera in puščave prelepi naši kraj: Ži» ri z okolico, vsa Poljanska dolina do Škofje Loke, Polhov gradeč in vsa Gra« daška dolina do Viča, dolina Brebrov« niče od Lučne do Gorenje vasi, dolina Ločnice in še mnoge druge. A tudi drugod je nevihta, ki je tra« jala ves dan, napravila veliko škode, tako n. pr. na Viču, v Kožarjih, v Novi vasi, v Rožni dolini pri Ljubljani, v Gameljnih, v Črnem grabnu nad Luko« vico, v Izlakah pri Zagorju itd. Uničenih, odplavljenih ali popolno* ma zasutih je čez 40 hiš, nešteto mli« nov in žag; mnogo drugih poslopij je pa tako poškodovanih, da se morajo podreti. Prebivalci teh krajev, ki so se* daj vsled zasutih cest odtrgani od sve* ta, begajo okoli brez strehe, brez hra» ne in obleke in preplašeno kličejo: na pomoč! Ubogo ljudstvo, ki je v teh krajih že leta 1924. toliko trpelo, si je rešilo le golo življenje in zre s strahom v svojo bodočnost; glad, siromaštvo in bolezen. Naša človeška dolžnost je, da po« magamo tem siromakom. Trdno sem prepričan, da ne kličem zastonj na po« moč zlatih slovenskih src, ki še nikdar niso odrekla, kadar je šlo za to, da se pomaga nesrečnikom. Človekoljubno akcijo z-a nabiranje denarnih prispevkov so prevzeli v ljub* Ijanski oblasti vsi sreski poglavarji, na katere edine naj se vpošljejo denarni zneski za poplavljence. Prosim vsakogar, naj daruje po svo« ji moči za te najbednejše naše siroma« ke. Naj pomisli vsakdo, da tudi njega lahko zadene enaka nesreča in da je rešitev le v skupni pomoči: Vsi za enega in eden za vse! Zato pa prosim tem potom tudi vsa naša društva, da v teh težkih dneh ne prirejajo za druge, bodisi še tako blage namene, kakih nabiralnih akcij. Rešimo nesrečne rodbine, osirotelo deco, rešimo cele kraje gospodarskega pogina! Rešili jim bomo pa samo tedaj, ako jih podpremo takoj in izdatno! V Ljubljani, dne 30. septembra 1936. iVeliki župan ljubljanske oblasti: dr« Baltič s. r. Panevropski kongres Na Dunaju zboruje panevropski kongres. Na njem so se zbrali zastopniki najrazličnejših evropskih narodov, celo Kerenski, ruski delegat, ie nastopil na njem in tudi z ameriške strani se je cula beseda gospoda Frederika H. Alleaa. Udeležili so se ga mnogi odlični predstavniki evropskega kulturnega in političnega sveta, z nemške in avstrijske strani tudi nekatere aktivne politične osebnosti. Pod enostavnim gesiom Pan-evropa sodelujejo na kongresu narodi, ki so sj bili še včeraj hudi nasprotniki; iz govorov vseh govornikov je odsevala želja po boljši bodočnosti, po miru in panevropski solidarnosti. Panevropski kongres bi se mogel imenovati barometer sodobnega političnega razpoloženja širom Evrope. Evropski narodi so siti medsebojnega hujskanja, nasprotstva in sovraštva, ki :-c na koncu koncev škodovalo vsem. prineslo pač tu, tam korisu. ali v celoti povzročilo obilo nesreče tudi najsrečnejšim. Strahotne preizkušnje velike vojne so pustile za seboj silen odpor proti možnostim, da bj se te strahote še kdaj ponovile in ta strah, ta odpor proti medsebojnemu uničevanju. Je pobudi! poleg mnogih drugih iztazov medsebojne solidarnosti tudi panevropsko gibanje. Pa tudi z droge strani premc-trivana postane ideja Panevrope tako-rekoč samo ob sebi amljtva ali celo nujna. Moderno življenje sili k enotnosti, k skupnosti in vse oDsega;očemn mirnemu kontaktu v vseh panogah kulturnega. socijalnega, gospDdarskegi in političnega udejstvovanja. V dobi silnega napredka tehnike, ki ie premagala že v toliki meri čas in prostor, posrkajo mnogim že danes vedno boli anahro-nistične meje, ki iih je ustvarila preteklost med narodi: moderni duh si želi univerzalnosti. In Panevropa je eden od izrazov tega univerzalističnega razpoloženja in stremljenja. V teh splošnih osnovaii panevrepske-ga gibanja se ujemajo stremljenja neštetih milijonov širom Evrope. Ali s toni se seveda cilju še ne da približati dovoij. Drugo poglavje je namreč mnogo težavne je; to ie poglavje, ki naj razodene praktično pot do teh visokih ciljev. Samo ob sebi je razu-niiivo. da kongres ni mogel dati dovolj odgovora na to vprašanje. Dr. Condenhove-Kalergi, po-četnik in poglavitni vodja panevropske-ga gibanja, je v svojem govoru na kongresu označil kot praktičen cilj pan-evropskega stremljenja odstranitev evropskih notranjih meja, in sicer v trojnem pogledu: v strateškem potem ustvaritve panevropskega sistema razsodišč in garancij, ki bi onemogočal za vedno ponovitev evropske vojne, v gospodarskem pogledu porom odstranitve carinskih in prometnih ovir v panev-ropskem gospodarskem območju, v narodnem pogledu z odsVanitvlfo narodnega zatiranja in hujsKanja. K °anev-ropi vodi več potov, je dejal isti govor- nik, katerega od njih bo ubrala zgodovina, se danes še ne da razvideti. EJen od teh potov ie tudi Društvo narodov, ki ima z panevropskim gibanjem mnogo skupnega, a ima nekoliko različno področje udejstvovanja. Problemi, ki obsegajo ves svet, spadajo v Društvo oni, ki obsegajo Evropo, pa pred Panevro-po. Vsi govorniki so nanašali, da par-evTopsko gibanje ne pomeni nasorotja do Društva narodov; menda ;e Lila edina izjema madžarski zastopnik Lukacs, ki je tudi povedal več ali manj j.ilc-čno. da pričakuje od Panevrope — restitu-cije nekdanje Ogrske! Ako ni panevropsko gibanje prišlo v te vode, p nem bi končalo seveda še prei, preden bi dodobra pričelo. Seveda so ostal; govorniki odklanjali politične razgov .>re, ki so na takem kongresu še vedno preopasi.n razpravni predmet. Ne more biti dvoma, da so tudi n.iše simaptije na strani gibani.i, ki tremi za tako lepimi cilji. Prav tako pa je tudi samo ob sebi umljivo, da ne moremo pripisovati panevropskemu gibanju one čudodelne moči, ki bi odpravila medsebojne diference, nasprotja in razlike, nastale tekom stoletij. Dobro se zavedamo, da so in ostanejo praktična potreba drugačna pota, konkretnejša m krepkejša. za zagotovitev niru in varnosti med narodi. Panevropa pa pomeni napredek že. če se ji posreči preobraziti duhove širom Evrope, da bodo v vedno večji meri usmerjeni k ciljcm humanosti, solidarnosti in miToijuoaosti. V tem znamenju so pripravljeni sodelovati gotovo tudi vsi trezni elementi našega naroda. Dunaj, 5. oktobra s. Na daaainli seji srednjeevropske prometne konferenco se je zakiiučfia vrsta predavanj. Nato ie s poročilom docenta Doiberta pričela debata. Dolbcrt je izrazil žeijo, naj bi se nadalje vršila konieretica povsem v okviru gospodarskih vprašanj ia naj bi se izločili vs. politični momenti. V debati ie genarain tajnik zagrebške trgovske zbornice Čuva;, izrazil želja nai bi vlade srednje Evrope posvetile konferenci svojo pozornost, ter is izjavil, da bo izločitev vseh političnih momentov gotovo zagotovila konferenci simpatije nasledsrvenih držav. Bolgarski zunanji minister v Rimu Rim, 5. oktobra, o. Danes zvečer je pri« spel v Rim bolgarski zunanji minister Surov, ki ga je ministrski predsednik Musso. lini sprejel v palači Chigi. Srednjeevropska prometna konferenca Dunaj, 5. oktobra, s. Srednjeevropska prometna konferenca je danes zaključila svoj© zasedanje. Sprejela je obširno reso« Iucijo, ki obravnava vse prometne proble« me ter končno i-raža prepričanje, da bo uspešno sodelovanje na promstno«politič» nem polju zelo pospešilo gospod*»sko zbli« žanje srednjeevropskih držav. Naši ljudje V Škofji Loki - po povodnji Se al pretekel teden po povodnji in že je Škofja Loka zopet zvezana z vsemi vasmi v bližnji in daljni okolici gori do 2i-rov. Kakor Je Poljanščica le toliko padla, da prevoz ni bdi več smrtno nevaren, }e začel pri podrtem betonskem mostu sin tesarskega mojstra Oblaka iz Puštala v nalašč v ta namen zgrajenem čolnu prevažati domačine brezplačno, tujce pa za malenkostno nagrado 1 Din čez reko. Ljubljanski kolesarji so si ogledali opustošenja v Skafjj Loki in prodrii po prav naporni vožnji, deloma tudi prenašanju koles prav do Zirov, z avtomobilom pa Je po prav slabi poti mogoče se pripeljati le do Srednje vasi. Razdrti bregovi Poljanščice so bilj v nedeljo polni tujoev, katerim se je najprej videla radovednost, ob povratku pa globoko sočutje. To je prignalo v Žkofjo Loko domačine, ki svojega rojstnega kraja niso videli že dolga leta, in prav mnogo uradnikov, ki so se tu počutili kot doma. S posebno simpatijo so pozdravljali Lo-čani nekdanjega okrajnega sodnika, sedanjega sodnega višiega svetnika v p. in odvetnika Garzarollja iz Novega mesta. Po pregovoru so se vsi ti pokazali Ločanom kot resmJžni prijatelji tudi v nesreči ta ta zavest je bila domačinom v največjo tolažbo, obenem pa opomin, kako so psovke s pritepencl krivične. Vsi obiskovalci so namreč brez prošnje metali bankovce na krožnike, pa naj Je krožnik stal na mtzi Rdečega križa, »Dobrodelnosti« ali pa kar s firmo »Za ponesrečence«. Mogoče se je pod tem psevdonimom skrivalo Kolo Jugoslovenskih sester, ker tega imena ni bilo opaziti nikier. Ali ne bi bilo koristnejše, Ce bi ob opustošenih hišah zbiral darove le en odbor, kjer bi dobro srce združilo zastopnike vseh organizacij bi bi sj ta društva ne delala nepotrebne konkurence, ali pa celo netaktne reklame. Leva roka naj ne ve, kaj daje desna. Seveda ie težko podpore zbirati, še težje jih pa je razdeliti tako, da nI mrmranja in pritožb. Pri teh se bodo vsi dobrotniki, med njimi seveda v prvf vrsti država sasna, ozirali na one, katerim Je ogrožena eksistenca in jim Je voda vzela vse, čeprav Je ta škoda izražena že z malo vsoto. Dntaarici Ivani Rudolf je voda odnesla vse, torej mnogo več kot cmim pri povodnji v Bački, ki so hneK škode na milijone, pa so jim tudi ostali še milijoni Itd. Široka, se zibajoča, a solidna brv od skale do skale, kier se Je čez kipeče valove spenjala slikov'ta Puštalska brv, Je bila celo nedeUo polna gledalcev, ki niso mogli verjeti, da je voda izpodkopala hišo na skoro 10 m visoki skali. Mnogo Jih Je šlo v Hrastnfco, ki pri prfietku ne kaže posebnih razdejanj, malo nad Dobravsko ž?-go, ki Je sedanjo povodenj prestala brez znatne škode, pa le razdrta mnogo bolj kot ob katastrofi, ki nosi po tej dolinici svoje Ime. Lan; so lastniki pospravili kamenje s travnikov in njiv, popravili pota in postavili nove Mše, letos pa ie vse to zopet podrto, raztrgano in zasuto. Kjer je bilo pred dvema letoma blato ln grušč. Je letos nasuto debelo kamenje. Kako strašna Je bila sila narastle vode. Je najbolj vidno ob podrtem betonskem mostu. Ko je voda padla, ie pokazala Iz nje ogromna rebra 6 m široka in 15 m dolga betonska plošča, ki je tvorila mostišče med cesto ta srednjo oporo mosta. Ta velikanski zgornji del mosta so valovi dvignili, prevrnili in vrgli ob desni breg tako daleč, da je naibližji konec še 35 m oddaljen od mosta. Kolikor je mogoče ugotoviti ob še kalni vodi, le tudi ona polovica te betonske plošče, ki Je v vodi, še cela hi nerazklana. Kje Je, razbita ali tudi še cela, druga polovica mosta, bo mogoče konstatiratl šele ob čisti vodi. če ni pregloboko zarita ln zasuta. Občinstvo bi gotovo zanimalo, če b; tvrdka Slograd, ki je most zgradila, Izračunala, koliko ta plošča približno tehta ta kolika sila je bila potrebna za prenos tega kolosa. Kjer so v nedeljo 26. septembra še hiteli curki Sore ta se zlivali v tolmune ob Izlivu Poljanščice in Selščice, Je sedaj mirno Jezero, ki po nJem vesla v vitkih čolnfJkih loSka mladina ta se produclra s svojo spretnostjo pred svojimi koketnlmi Ideali kot bi blfi na B'edu. Kaj Je mladini za napol podrte ta z blatom zasute hišice na Studencu, Ce Ji Sovodenj za prihodnje poletje obeta tako krasne športne užitke! In poguma tudi niso izgubili stari kovači, ki so z Gorenjskega prišli »kropit, svojo ljubo fužino, kjer so uživali vesela leta mladosti pred pol stoletja in čez. Vsak kamen porušenega kiklopskega zidovja Jhn je pravi] že pozabljene zgodbe, da se niso mogli ločiti od razvalin, kjer na vrhu leži kamen s častitljivo letnico 1568. Zve-sellli so se starega, glasnega prijatelja »norca«, kf ga voda ni odnesla, poskusili so striči železo na škarpah ta tapljall nakovalo, ki gleda Izpod gruSča. Tudi kot mlinske kamne velike bruse so zaslutili pod razdejanim zidovjem ta rosne oči so se jim zasvetile. Gtajeni so neupognjeni, beli starčki nestrte korajže ln moč! obhajali pogrebščtao fužine v veri, da zopet oživi ta ji prorokovali še sijajnejšo, še veselejšo bodočnost. Turne pod Grmado Turistovska sezona Je končana. Ture po naših divnlh planinah izgubljajo na privlačnosti ta so deloma tudi nemogoče, ker so koče zatvorjene. Megla in dež sta objela vrhove, da se nam zazibani v težak sen odtujujejo, vse do zime —$ snega, ledu in smučk. Vendar vsi jih niso opustili, posečajo jih še vedno; miniaturne planine, košček narave iz veličastja, Turne pod zapadnim pobočjem Grmade nad Vikerčami. preživlja svojo sezono. Ne vedo vsi zanj. Marsikdo je že opazoval raztezajoče sc skalovje z gorenjske proge pri Mednu, odkoder se Skale, kakor kraj imenujejo domačini, najlepše vidijo Mnogim Ljubljančanom je milje poznan pod imenom ->Turnc-<, dasi se doslovno imenuje le stolpasta precej visoka in ne vsakomur dostopna pečina v steni, z romantičnim Okencem, stvorivšim se na ta način, da se ie odpadla plošča vodoravno zagozdila med ste:;: V zadnjem času je Turne dobro obiskan, preko tristo posetntkov je vpisanih v knjižici na vrhu, tudi dame so vmes, kar priča o pogumu in emancipaciji naših plezačic. Pogumnejši in spretnejši lezejo tudi v Kamin, par metrov visoko silno ozko razpoko z izstopom pod precejšnjo kotanjo v divji steni, kjer so svoječasno rastle redke cvetke naših gor, zasajene od bogve koga. Le Turne in kamin sta širše znana in ne vedo mnogi za tkzv Mali Turne, podoben omenjenim s strmim kuloarjem — in za vse žlebiče, ka-minčke, stopnje in police, razdeljene po vsem obsegu dolge stene, obiskane od ljudi, ki ne iščejo poleg užitka zvenečih imen, ker jim je miniaturni milje uteha v hrepenenju oo planinah. Tu se vežba, tu so bili prvi poizkusi renomiranih naših plezalcev, preden so odšli v gore na resnejše delo in eksponiranejše nevarnosti. Turne je o?"'el, vsako nedeljo lazijo na njegovo teme in od niega se jim razprostira panorama od nagubanega Jeterben-ka, preko cerkvic na vrhovih, ob Savi do Medvod, preko RaMtovca in Blegaša do Triglava — osamele kupole razžarjene v odsevu zapoznelega sobica. Kdor je enkrat vide1 Turne, posetil ga bo ponovno, četudi samo zato. da gre mimo nJega, čez žleb v steni pod Špico, po divji stezi na Grmado da z njenega grebena trživa vse veličastno biserne bordure naših planta. Kdor ga ni videl, pride naj, od mostu čez Savo v Tacnu, levo, vodi pot skozi lep kostanjev drevored do Vfkerč ta od tam bo vsak našel pot, od betonskega studenca z izvrstno vodo, do podnožja in nad strmim gruščevjem bo uzrl rdečine v steni, Id mu bodo povedale, da se tudi s Turacem nI šaHti. B. R. Iz celjske elektrarne V zadnji celjski občinski seji je referent za elektrarno občinski odbornik dr. Kalan referiral obširneje o takozvanem slepem to* ku v celjskem električnem omrežju, h po« ročila posnemamo naslednje zanimive po« datke: V celjskem električnem omrežju krožita dva toka. Eden ogreva žarnice, kuhalnike, likalnike in goni motorje ter se imenuje koristen tok. Drugi tok služi le magnetiza« ciji železa v transformatorjih in motornih ter se imenuje slepi tok. Oba dva toka se združita v napeljavi v dozdevni tok. Raza merje med dozdevnim tokom, ki se lahko meri z amperometrom, in koristnim tokom se imenuje storilni činitelj. Ne le koristni tok, ampak tudi slepi tok lahko merimo s posebnimi števci. Žarnice, kuhalniki in li» kalniki ne porabljajo slepega toka. Ta je v omrežju tekom celega leta približno enak. Torej je storilni činitelj pozimi ugoden, ker je poraba koristnega toka proti pora« bi slepega toka velika. V poletnih mesecih pa je storilni činitelj neugoden, ker je po* raba koristnega toka za žarnice slaba. Po pogodbi celjskega mesta s falsko elek« trarno mora celjska občina plačati slepi tok pod storilnim činiteljem sedem dese* tink s polovico cene koristnega toka. Pri tem storilnem činitelju sedemdesetink zna« ša slepi tok 10.2 odst. koristnega toka. Sto« rilni činitelj celjske elektrarne je bil v fe« bruarju 65 odst., v marcu 67 odst., v aprilu 59 odst., v maju 56 odst^ v juniju 54 odst., v juliju 54 odst. in v avgustu 57 odst. Po« temtakem je mestna elektrarna plačala fal« ski elektrarni za slepi tok od sredine fe» bruarja do konca avgusta, torej za 6 in pol meseca 35.576 Din to je 12.7 odst. celokup« nih stroškov toka. Druga določba v pogodbi s falsko elek« trarno določa, da mora občina Celje na lastne stroške storiti vse potrebno za zbolj« šanje storilnega činitelja, ako isti pade pod 65 odst. Uporaba siepega toka, ki ne bi smela biti večja kot 117 odst. koristnega toka, je bila v februarju faktično 117, v marcu 111, v aprilu 137, v maju 148, v juni* ju in juliju 156, v avgustu 142 odst. korist« nega toka. Ta določba pogodbe in omenje* na visoka izgubna plačila za slepi tok sili« jo občino, da ukrene vse potrebno za zmanj šanje porabe slepega toka. Največ krivi te« mu so motorski obrati. Mnogo motorjev je prevelikih, povzročajo slabo obremenitev, ali pa tečejo sploh brez obremenitve. Dru« g; zopet izkazujejo zelo dobro obremeni« tev. Pravično je torej, da obrati plačujejo tok po porabi slepega toka, ker ta slepi tok obremenjuje električne napeljave, kab« Ije in transformatorje prav tako kakor ko« ristni tok. Napeljava, ki vodi močni slepi tok, ni porabna za druge stike. Zadevajoči konzument porabi torej več na obrestih in amortizaciji v napeljavi in v transforma« torjih investirane glavnice, kakor pa odgo« varja njegovi plačani porabi. Seveda po« rahljajo tudi transformatorji slepi tok. Ti so pa izdelovatelji in ne uporabi j ivci toka, torej kot taki pri odredbah glede zmanjša« nja slepega toka ne pridejo v poštev Zato je odsek za elektrarno predlagal in obč. svet tudi sprejel novo tarifo za po« gonski tok, ki je sestavljena tako, kakor že obstoja večinoma v mestih inozemstva za izmenialni ali vrtilni tok Najbolje bi pa bilo, da si posestniki motorjev napeljejo namesto synhronskih, kompenzirane mo« torje. Kompenzirani motorji ne porabijo slepega toka ter ga pod gotovimi razmera« mi celo dobavljajo v omrežje Prihranek ra ceni z izpadkom slepega toka in z niz« ko tokovno ceno je tako pomemben, da se nabavni stroški kompenziranega motor« ja v 30 do 40 mesecih amortizirajo. Nova tarifa celjske mestne elektrarne zahteva nabavo števcev za slepi tok pri vseh po« sestnikih motorjev čez 3 PS. V odškodni« no za ta izdatek se je pa cena toka za po« gon znižala od 3.50 na 3 Din. Po omenjeni novi tarifi plačajo rootorske naprave z 90 odst. porabe slepega toka, normalno ceno toka od 3 Din Za vsak odstotek večje po« rabe se pribije k ceni toka 0.5 p za vsak odstotek manjše porabe se zniža cena toku Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sreda, 6.: «Doktor Knock ali Triumf medi« cine». Satirična komedija. Premijera. E. Četrtek, 7.: «Hlapci». C. Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: »Drugi breg® Drama. Premiera. Izv. Ljubljanska opera. Petek, 8.: «Othelio» Premijera. Izv. Dr. Knock ali Triurni medieine. Premijera te duhovite komedije slavnega Irancoskega pisatelja Julesa Romainsa bo v ljubljanski drami nocoj ob 06mih. V glavnih vlogah nastopita gg. Rogoz in Lipah. Sodeluje še cela vrsta igralk in Igralcev, režira prof. Sest. Dekoracije je napravil g. >krušny. Premijera je za abonente reda E. Premijera d)thella» v ljubljanski operi. Po atrakciji Verdijeve dirigira kapel nik Neffat. Koncert Williama Gwina To, kar nam je v programu prinesel prvi koncert letošnje sezije, je bilo izpričevalo do zadnjih mej kultiviranega pevca - intelektualca. In prvi uspeh m izostal — dvorana filharmonije je bila do dveh tretjin zasedena, kar vzpričo istočasne prve predstave v naši drami ni baš mala stvar. S sporedom smo blH povsem zadovoljni. Pri nas je vse premalo poznana francoska glasbena literatura, ki pridobiva čimdalje več ljubiteljev. Debussy je bil skoro edini skladatelj, ki ga je naša publika od Francozov poznala. Naravno, da je bil tudi na tem sporedu močno zastopan. Mnogo pozornosti je vzbudil moderni M. Ravel. Njegova cFlute enchantže» je muzikalni biser, ki se lahko še mnogokra{ pojavi na koncertnem odru. Imel bo vedno svojo publiko. Gabriel Faurč je bil zastopan z dvema pesmima, od katerih je prva izpadla medleje. Roussel, simpatična, močna pojava. Pouleac interesanten predvsem v spremljavi Drugi del sporeda je bil posvečen angleški pesmi 17. stol. Kdor pozna precejšnjo revščino angleške moderne, se ne bo čudil, da je posegel pevec talko daleč nazaj. Tu so tvorbe, ki mamijo s svojo ekskluziv-no muzikaličnostjo in nosijo v sebi mnogo bogastva na izrazu in skoro impresionistično barvane harmonije. Najzanimivejši del programa pa so tvorile brez dvoma zamorske duhovne pesmi. Tu so povsem novi vidiki, ki jih odkriva temeprament nam loli oddaljene črne rase. Pesmi, proiete naivnosti in polne življenja. Najgloblja vera ln pobožnoet se družita s vriskajočo alelujo. V resnici nov, nad vse zanimiv svet. Pevec g. Gwin je elegantna, imponujoča osebnost. V njegovem prednašanju ni najti sledu surovosti ali neizdelanosti. Da bi le kvantiteta njegovega glaeu bila malo večja 1 Da ne bo nesporazumijenj: daleč smo od onih kritikastrov, ki zahtevajo grom mesto glasu. Baš ta spored je bil tako okusno i*-bran, da bi vsak večji napor ubil intimno, šepetajočo lepoto. V Gwinu pe smo spoznali zelo inteligentnega pevca in zato bi nru želeli vso popolnost. Spremljal je na klavirju prof. Skeriane. Njegova naloga je bila vse prej kot lahka, a rešil jo je mnogo bolje kot samo dobro. Izgleda, da je tudi njemu bil spored posebno pri srcu in da ae je posvetil stvari z vsem navdušenjem. Publika je bila po večini prav zadovoljna in je oba umetnika prisrčno aklamirala. ai*. Danes ob '/»4., '/>6., 7:8. in '/dO. vel>kt dvojni spored Gostovane slovitih plesnih umetnic iz Folles Bergere, Cosmo de Poris. Moulin Roiise 6 dejanj razkošnih plesov in lepih žen. — Poleg tega: Pogrebne svečanosti Budolla Valentina in velika salonska drama v šest dejanjih Salon Madame Kemp". KINO «LJUBUANSKI DVOR» Telefon 730. za 0.25 p. Motorski posestnik, ki porabi n. pr. 190 odst. slepega toka, plača torej tok za 50 p več, torej po 3-50 Din, motorski posestnik, ki dobavlja 50 odst. slepega toka v omrežje, pa dobi obratni tok 32.5 p ce« neje, plača torej le 2.675 Din. Zaostale lastavice Ekvinokcijalru viharji, ki so divjali kuncem septembra in opustošili ozemlje med Ljubljano, Škofjo Loko ta Sočo, so bili gotovo napovedniki hude in zgodnje zime, sal je v planinah zapadel že nenavadno visok sneg, v dolini so pa nastopili prav hladni dnevi ta mrzle noči. Zato sem bil včeraj dopoldne še pred deseto uro, ko solnce še ni pregnalo megle, veselo presenečen, ko sem opazil na žicah na Trnovskem pristanu tik ob mostu čez Gradaščico štiri lastavice, ki so prav živahno čebljale. Od mimoidočih sem izvedel, da so se iz gnezda v hiši št. 24. na Krakovskem nasipu Izselile že pred dobrim mesecem, ena Je pa ostala in še sedaj varuje gostoljubni dom in se še nič ne pripravlja na daljno pot v tople kraje. Ne samo priprosti narod, ki to ljubko ptico smatra za sveto, temveč tudi znanost smatra zaostale lastavice za nezmotljive proroke mile zime Upajmo, da bodo ohranile svoj sloves tudi letos. Tragična smrt davčnega uradnika Gorinška 2e osem dni pogrešanega vpokojenega davčnega uradnika Gorinška iz Celja so našli pred dvema dnevoma v gozdu pri Šmartnem v Rožm dolini obešenega na vi« sokem hrastu. Pokojni je šel v smrt v hip= ni blaznosti. Že dolgo časa je bilo njego« vo obnašanje zelo čudno. Dvoje življenj za par grozdov Vojaka zagrebškega artilerijskega polka, Mihajlo Drljač ta Jusuf Bukva, oba iz Bosne, sta šla v nedeljo na sprehod v Vrap-če. V bližinj šolskega vinograda sta se vse-dla v travo, vzela iz žepa kruh in par grozdov, ki sta jih najbrže odtrgala v šolskem vinogradu. Tako Ju Je zalotil viničar Mato Hrllč. Kaj se je nato godilo, ni znano. Viničar je le izpovedal, da je vojaka posvaril, nakar sta ga baje hotela napasti, on pa Je ustrelil s puško proti njima. Videč, da je enega vojaka smrtno zadel v srce, drugega pa težko ranil, se je viničar takoj javil na žandarmerijski postaji. Bukva Je bil prenešen v vojaško bolnico, kjer je ob 7. zvečer umrl. Viničar Hrlič je bil aretiran ta Je proti nJemu uvedena preiskava. Nsiidena iitonJieitks V Dravi pri Trčovi, občina Sv. Peter, so našli dne 27. septembra truplo nepoznane ženske. Utopljenka ie bila okrog 33 'et stara, 165 om visoka, okroglega obraza, kostanjevih v kito spletenih las ta rjavih oči. Oblečena je bila v modro platnen.) obleko z belimi pikastimi rižami, na glavi je imela rmeno ruto ta na nogah čevlje na zadrgo. Pri njej niso našli ničesar, da bi se mogla ugotoviti njena identiteta Trupi) je ležalo v vodi šele dva dni ta ni bilo na njem opaziti nikakega znaka nasilja. Utopljenko so dne 28 septembra prepeljali na pokopališče k Sv Petru in ie tamkaj pokopali Naplavi ieno moško truplo Dne 1. t. m. sta našla orožnika Branko Djakovič in Nikolaj Vujnovič ob stranskem rokavu Save pri vasi Strmci pri Podvrhu, v srezu Samobor, truplo neznanega moškega, katero Je vrgla tamkaj na breg narastla Sava Truplo je bilo sicer popolnoma golo, le na nogah je imel utopljenec še dobro ohranjene shimmy-cevlje ter bele nogavice z modrimi črtami. Utopljenec je bil močne krepke postave, okrog 165 cm visok, kostanjevih las ta obrite brade. Star je moral biti okrog 40 let Po komisijskem ogledu so truplo pokopali na pokopališču pri Sv. Nedelji. Ker utopljenec, kakor se je ugotovilo, ni bi! doma v tamošnjem okolišu ,se sklepa, da ga je narastla reka prinesla bržkone iz Kranjske ta da je postal žrtev poplav. Požar v celjski okolici Iz Celja se nam poroča: V torek, dne 5. t. m. okrog 19.30 je top z Miklavževega hriba naznanil, da gori v daljni celjski oko« lici. Ogenj je nastal v takozvanem Majer« bergu, v grajščini med Ostrožnim in Šmart« nim v Rožni dolini, ki je bila še pred krat* kim last g. Tome. Gorelo je gospodarsko poslopje ter so se vžgale tudi pritikline. Celjski gasilci so bili s svojo avtobrizgalno kmalu na kraju nesreče ter se jim je po napornem delu z drugimi požarnimi bram« bami posrečilo ogenj lokalizirati. Kako je požar nastal, dosedaj ie ni natančno do« gnano, govori se pa zopet o zlobni roki. Vsekakor je čudno, da se ne samo v celj« ski okolici, ampak tudi drugod tako silno množijo večerni požari, kojih v»roka o? mogoče dognati. Svojega moža vrgla v vodnjak V Svilajncu v Srbiji je posestnik Tadej Mladenovič v noči od 36 na 27. Julija izginil brez sledu. Vsa poizvedovanja za njim so ostala brez uspeha. Njegova žena Stanka je iavila policiji, da se je njen mož usodepomega večera oborožil do zob ta odšel še z dvema tovarišema v hribe — najbrž med hajduke. Po izpovedbi sina pa je poprej še pobral doma ves denar. Policija je pričela takoj sumiti, da Mladenovič najbrž ni umrl naravne smrti in je zato marljivo nadaljevala s poizvedovanjem Imela je popoln uspeh. Po dveh mesecih in pol je skrivnostni dogodek sedaj namreč pojasnjen in sum oblasti se ie izkaza! kot popolnoma upravičen. Mladeao-vičevo truplo so našli ie dni v nekem starem vodnjaku, ki je bil popolnoma zasut z lisiAm. Silo je takoj jasno, da je postal žrtev te?kega ziočina. Njegova žena ga je usodnega večera najprej ubila, potem pa trupl-j vrgia v vodnjak in tega napolnila z ustjem Morilka je bila seveda takoj areiirana in jt žc priznala svoj zločin. Nesreča? Na postaji v Laškem je bil že več let zaposlen delavec I. Zdovc iz Jagoč. Mož je bil priden delavec. Pogrešajo ga že od sobote. Njegova pot vodi za Savinjo pod kopalnimi uticami, ki so jo z vožnjami že tako uničili, da je nevarna za življenje. Najbrže Je nesrečnež zdrknil v vodo in utonil. Harry Piel v najnovelšem velikem PhObus - Balkan filmu v Črni Pierroft Pride v kino .... Pred sodniki V Ljubljani so bili uabori. Po meetu so hodili fantje, nekateri že precej pijani, drugi so sedeli v gostilni. Korajžni Ižanci so šli po Karlovški cesti, solnce je sijalo nanje, zlati žarki so poljubljali črne krivce, da 30 žareli kot majhni, blesteči srpi, vesela fantovska pesem se je razlegala. Prišli so do gostilne, prijazno je bingljal smrekov vršiček in že so sedeli 7 ; mizo. Med fanti je bil vaški veseljak Lukec, že se je vrtil sredi izbe, tolkel ob tla in pel novo pesem, ki jo je sam zložil' Kaj boš ti kelnarca mlada, saj imaš drugega rada, še =r>r" c"i>> si drugo izbral, na vojsko se bom podal !> Lukec je zavri-skal, da je šlo skozi ušesa in se je materi oštirki, ki je baš tedaj točila vino, zlilo pol kozarca čez rob. Tedaj pa so se odprla vrata. Na pragu eo stali sosedje Ižancev, ju-nakj Matenci, ki so se tudi vračali z nabora. Matenci so se Lukeu smejali, mladi mlinarček z belim predpasnikom je stiskal l.r.rmoniko, da je žalostno cvilila. potem pa ie ubral krepko poskočrooo Harmonika je utihnila, Ižanci so niti V-t«nci tudi. Tedaj je vstal iz ižanske družbe fant Fricelj, pogledal postrani Matence in zardel; spomnil se je, kako so se že v mestu zbadali in so hoteli Matenci imeti nad njimi komando. Fricelj je zgrabil liter, udari! ž njim ob mizo in kriknil: t!vo JSS. Vezenina« čipke, žepni robci Miklošičeva cesta 20 J. Urbančič. Šport Nacionalni miting ASK Primorje V nedeljo se je vršil nacijonalni miting ASK Primorja, ki ni niti od daleč uspel tako, kakor se je pričakovalo, ker so se od zunanjih prijavljenih atletov udeležili sa« mo Spahič in Gašpar od Aska, Jakupič od Haška in Kumer od Marathona. PrimoTje pa je moralo resignirati na nekaj svojih najboljših moči, predvsem na znana in« ternacijonalca dr. Perparja in Valtriča, da« Ije na dobrega metalca Vukmanoviča, srednjeprogaša Vidica in razne druge ta« lentirane juniorje. ki so bili zadržani po« klicno ali pa radi bolezni. Nerazumljiva pa nam je abstinenca vseh ljubljanskih klu bov. Tega ne zamerimo toliko Hermesu in Jadranu, vsekakor čudna pa je bila absti« nenca atletov Ilirije, od katere je bilo pri« čakovati, da se bo revanžirala za številno udeležbo atletov Primorja ob priliki njene loletnice. Vsled navedenih dejstev je v mnogih di« sciplinah odpadla pričakovana ostra bor« ba za zmago. Radi tega tudi rezultati niso najboljši, od katerih naj omenimo zmago Spahiča pri skoku v daljavo 6-52 m, sigur« no zmago Slapničarja v teku 5000 m ter lepe rezultate, dosežene po Jakupiču v tro« stoku in skoku v višino ter Gašparju v metu diska. Razven tega smo imeli priliko videti oster boj, ki sta nam ga nudila Močan in Omerza na 400 m ter Kumer in Žorga na 5000 m, kjer si je talentirani junior Pri« morja priboril s krasnim finishem zasluže« no drugo mesto pred znanim tekačem Ma« rathona Kumerjem. V naslednjem podajamo dosežene rezul« tate: Tek 100 m (6 tekm.): J. Spahič (Ask) 11.4 sek., 2. Močan, 3. Weibl (oba Primorje) Tek 400 m (3 tekm.): 1. Močan (Pr.) 54.2 sek., 2. Omerza fllir.) 3. Arhar (Pr.). Tek 1000 m (4 tekm.): 1. Omerza (Ilir.) 2:51.4 min., 2. Arhar, 3. Trpin (oba Pr.) Tek 5000 m (4 tekm.): J. Slapničar 17:16 min., 2. Žorga (oba Pr.), 3. Kumer (Mara« thon). Skok v detjevo z zaletom (6 tekm.): 1. Spahič (Ask) 6.52 m, 2. Omladič 5.58 m, 3 Wefbl 5.535 m (oba Pr.). Skok v višino z zaletom (4 tekm.): 1. Ja« kupič (Hašk) 1.70 m, 2. Medica 1.55 m, 3. Cimperman 1.50 m (oba Pr.). Troskok (4 tekm.): 1. Jakupič (H.) 12.825 m, 2. Cimperman 11.70 m, 3. CoiTadini 11.105 m (oba Pr.), Met diska (3 tekm.): 1. Gašpar 34.51 m, 2 Spahič 33.805 m (oba Ask), 3. Slamič H. (Pr.) 33.325 m. Met kladiva (2 tekm.): 1. Gašpar (Ask) 31.395 m, 2. Slamič H. (Pr.) 27.195 m. Srednješolski lahkoatletski miting za prvenstvo Slovenije V soboto, dne 9. t m. se vrši na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, srednješol« ski miting za prvenstvo Slovenije in za prehodno darilo Športne Zveze. Pričetek tekmovanja točno ob 15. uri. Sklepajoč po prijavah, ki so jih vposlale realka, srednja tehnična Šola, učiteljišče in II. državna gim nazija, vse iz Ljubljane, io gimnazija iz Ptuja je pričakovati ne samo velike borbe ▼ posameznih disciplinah, temveč tudi ze« lo dobre rezultate. Od znanih naših atle* tov bodo med ostalimi nastopili Slapničar, Slamič H., Arhar, Žorga, Režek in drugi. Pričakovati je, da se bo tega nadvse za« nimivega tekmovanja udeležila ne samo športna publika, temveč da bodo ta čim večjo udeležbo od strani srednješolske mladine skrbela tudi šolska oblastva, zlasti ker je vstopnina radi propagandnega zna« čaja prireditve nizka. Ljubljanski derby Takoj po žrebanju prvenstvenih tekem ljubljanskih klubov se je osredotočilo za« nimanje na 10. oktober. Navedeni dan t. j. prihodnjo nedeljo, nastopita namreč oba ljubljanska vodilna kluba v prvenstvenem boju, ki bc zanimiv kot še nikoli doslej. Že od nekdaj so privabljali nastopi SK Ilirije in ASK PrimOrj- za naše razmere ogromno publiko na igrišča. Tem večjega obiska je pričakovati sedaj, ko sta si oba kluba docela enakomočna. Za kolikor je boljši forward akademikov, za toliko pred« njači obramba Ilirije. Obet« se nam torej športni užitek, ki ga lahko po pravici ime« nujemo «derby>. Tekma se bo odigrala na igrišču ASK Pri, morja ShtSbeno iz LNP. Danes, v sredo, ob 20. seja p. o. v Narodni kavarni. Seja u. o. se bo vršila v petek ob 21. istotam. — Taj« nik I. ta a Kolesarsko društvo *S°ra» št. Vid nad Ljubljano je priredilo v nedeljo cestno dir« ko St. Vid « Kamnik in nazaj. Prvi je do« spel na cilj Franc Senk. ki je rabil 1.34, 2 Joško Čemel 1J1, 3. Franc Jovan 2 uri. Od kolesarakega društva «Sava» je došel kot prvi Franc GjorflJeviC, ki je rabil 1J8, 2 Ivin Kular 1.39; Plavcu in Škodi so se pokvarili kolesi. Damske dirke se je ude« fežilo 11 tekmovalk. Prva je prišla Ana Stehničar (Sava), 2. Pepca Ravnikar (Sora), 3 Fani Batjel (Sava). Pri seniorski dirki so dospeli na cilj: 1. Prešeren (Sava) 2. Grudnik (Sora), 3. Lakovič (Sava). Po končanih dirkah so se tekmovalcem raz« delila darila ln se je razvija prijetna zaba« v» • »rečolovom. S členom 171. in 173 finančnega zakoua za leto 1926/27 so uvedene tri nove takse v pogledu izterjanja zaostalih državnih davkov. To 60: obrestna ali interesna taksa, potem taksa za opomine iu taksa za rubežem Obrestna taksa se pobira na vse posredne in neposredne davke, ki se ne plačajo ob pravem času, in znaša 8 odstotkov od dolžne vsote. Taksa za opomin se plača za vsak dejansko dostavljeni pismeni opomiu za plačilo zaostanka in znaša 1 odstotek od dolžne vsote. Kolikorkrat se pismen opomin dostavi, toliko odstotkov so mora kot taksa plačati. Taksa za rubežeu se plača — poleg že dosedaj obstoječe takse za popis po far. post. 79. taks. tar. (5 Din od pole) za vsako dejansko izvršeno rubežen (popis) ali zaplembo premičnin ali r.eprimičnin za državno terjatve na posrednih ali neposrednih davkih in znaša 2 odstotka od dolžne vsote, toda najmanj 20 Din v vsakem poedi-nem primeru. Kadarkoli se torej trošarina ali taksa ne plača ob pravem času, mora dolžnik plačati poleg dolžnega davka še obrestno takso in če je bil na plačanje dolga pismeno (s posebnim pismenim opominom ali po zapisniku) pozvan, tudi takso za opomin; a če se mu je za dolžno vsoto kaj zaplenilo, povrh vsega še taksi za rubežen: 5 Din stalno takso od vsake pole popisa (zapisnika) in 2 odstotno takso po znesku dolga, s tem da znaša najmanjša odstotna taksa 20 Din, s stalno takso vred torej 25 Din. Kako se pa mora razumeti izraz ovpraševanje, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 70.50—72, Vojna škoda 305—308, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 194—0, Ljubljanska kreditna 135—0, Merkantilna 93—94 (94), Praštediona 866—868, Kreditni zavod 165—175, Strojne 0—110, Trbovlje 298—305, Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 1603—0. — Blago: Brez zaključka. Povpraševalo se ie po Temeljnih, tramih, hrastovih voznih deščicah in lanenem semenu brez ponudb. Ponudbo so bile v raznih kmetijskih pridelkih brez povpraševanja. ZAGRKB. Zasebni papirji brez sprememb. Le Eksploatacija jo nazadovala ua 5. Vojna škoda je bila sklenjena po 306. V terminih brez zaključka. — Mednarodno sta čvrstejša Italija in Pariz. Tudi Beograd je malo krepkejši v Curihu. Na zagrebški borzi se je zaključevala Italija po 214.50, Pariz pa po 161, na kateri višini je ostalo tudi blago. V drugih devizah ni bilo sprememb. Skupni devizni promet je znašal 4.2 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2267—2273, Dunaj izplačilo 796.5—799.5. Berlih izplačilo 1346.2 —1349.2, Bruselj 137—159, Italija izplačilo 213.48—215.48, London izplačilo 274.35— 275.15, Newyork ček 56.356—56.556, Pariz izplačilo 160—162, Praga izplačilo 167.35— 168.15, Švica izplačilo 1092.75—1095.75; valute: dolar 55.75—55.95. frfr. 160.25— 162.25, italijanske lire 209 75—211.75; e f e k-ti: bančni: Eskomptna 100—100.5. Pol jo 15 —15.5, Hipo 55—56, Jugo 91.5—92, Obrtna 53—34. Praštediona 867.5—870, Ljubljanska kreditna zaključek 155; industrijski: Eks-ploatacija 5—10, Gutmann 240—250, Slavonija 31—31.5. Trbovlje 300—0, Vevče 102— 0, Šečerana Osijek 365—400; državni: investicijsko 71.3—72, agrarne 42—43, Vojna škoda, promptna 306—306.5, za oktober 307 —308. za november 310.5—311.5, kasa 306 -306.5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 796— 798, Berlin 1348.5—1349. Budimpešta 0.0791 —0.0795, Bukarešta 28.75—29.25, Italija 214 __215. London 274.75—274.8, Newyork 56.47 —56.48. Pariz 159—160, Praga 167.7—167.75, Švica 1093-1094.25. CURIH. Beoerad 9.1475, Berlin 123.275, Nevvork 517.625, London 23.115, Pariz 14.615, Milan 19.50, Praga 15.325, Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.7125, Sofija 3.75, Dunai 73.023. TRST. Devize: Beograd 46.50—47, Dunaj 370—380, Praga 77.50—78.50, Pariz 74.30—75.25, London 128—128.75, Newvork 26.30—26.50, Curih 505—515, Budimpešta 0.0365—0.0375, Bukarešta 13—14. Valute: dinarji 46.25—47, dolarji 26.15-28.50. 20 zlatih frankov 101—106, zlata lira 512.86. DUNAJ. Devize: Beograd 12.50— 12.54. Berlin 168.50—169. Budimpešta 99.0S) —99.39. Bukarešta 3.71—3.73, London 34.3325—34.4325. Milau 26.70—26.80, New York 707.25—709.75, Pariz 20.08—20.18, Pra-ea 20.9495—21.0275, Sofija O.1050—5.1460, Varšava 78—78.50, Curih 186.67—137.17; val n te: dolarji 704.25—708.23. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.585. v Berlinu 7.415, v Londonu (popoldne) 273,^v Nevvvorku (4. t. m. J)Q borzi) 1.77. Vremensko porodilo fliteonMotti or»a 192r Viš'n* barometra S08> Krai opazovanja Čas iarom. Temnei, 'tai «tc-0* v % Smet vetra In brzina v m uniac nos 0-10 1. 774-2 98 95 mirno 8. 774-5 10 2 90 mirno 14. 772-4 16-s S 3 7 19. 7/2-5 131 70 E 1 0 21. 772-8 122 78 N 1 10 a 774 3 12-0 91 NW 2 5 8. 774-0 tI-( 92 SSW 2 ■i. 773-2 i i-o 95 mirno 1 8. 772-8 10-0 84 mirno H. 761-1 15-0 53 tnirno 3 /. 7687 12-0 31 NNE 5 0 7 769-3 17-0 52 N 4 0 7. 774-8 110 — mirno Vrsta padavine o joazovan:!; v mir ct> uri Ljubljana .f (dvorec) 1 Maribor . • • Zagreb . • • Beograd . • • Sarajevo . • • Skoplje . • • Dubrovnik • « Solit . . • to Praha . . • • megleno megleno meda megla meda Solnce vzhaja ob 6*02 zahaja ob 17-35 luna izhaja ob 0413 zahaia ob 17 27. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 17 1, najnižja 98 C Dunajska «r««en«ka napoved za are-do: Sedanje vreme bo trajalo dalje Tržaška miMMltt napoved ta sredo. Lahni vetrovi z vzhoda ln severovzhoda, nebo jatao, temperatur« od 17.22 stopinj, morje nekoliko razburkano. Iz življenja Konec slavnosti sv. Fran-nska V pondeljek, dne 4. oktobra so dosegle slavnosti na čast sv. Frančišku Asi-škemu višek. Minilo je 700 let. odkar je asiškj «poverello» izdihnil. Ta dan je poslal papež v Assisi svojega odposlanca, kardinala Merry de Vala. Ni treba poJčrtavati. da je bil legat očeta rimske cerkve "sprejet z velikim pom-pom. Ko je prikorakal v mesto, je za-grmelo 17 strelov iz topa in vojaška godba je udarila koračnico. V kardina-lovem spremstva pa so korakali pre-fekt, župan in domači škof ter zastopniki iašistovskih organizacij. Za kardinalom se je razvila doiga po-vorka avtomobilov, katerih je bilo nad sto. Za avtomobili je šla množica ljudstva v Frančiškovo baziliko. Ob grobu svetnika je opravil kardinal službo božjo, med katero je svirala papeževa mu-zika iz Rima. Na koncu maše je Merry de Val v imenu papeža podelil blagoslov vsem navzočim. Ljudstvo ie vzklikalo in poljubljalo plašč papeževega odposlanca, ki se ni prav nič branil te časti. Kajpada je bila pri zaključnih svečanostih zastopana tudi vlada. Mussolini je poslal v Assisi ministra Fedela, ki je poveličeval cerkev in njenega sedanjega vidnega poglavarja. Sploh so se vršile slavnosti na čast sv. Frančiška v znamenju najlepšega sporazuma med rimsko cerkvijo in italijansko vlado. Zato se zdaj govori o tem, da bo papež v zahvalo odlikoval Mussolinija z najvišjim redom, ki ga more biti deležen posvetnjak, t. j. z velikim križem Kri-stovega ali Pijevega reda. ] vajo. V tem času dela za njih solnce. Francoski viničar iz okolice Moissaca | ima običajno po par koni in angleško t kočijo. Boljše situirani imajo celo avto-! mobil. Nekemu takemu bogatašu, kore-njaškemu kmetu, so preluknjale nedavno podgane sveženj francoskih bankovcev po tisoč frankov. Nesel je papirni denar v Narodno banko in so mu jih z odbitkom zamenjali. Moissaški kmetje živijo po starih šegah in človek jih težko prepriča, da bi lahko uživali obresti, če bi naložili denar v banko. Naši očetje, pravijo, so živeli brez bank, zato jih tudi mi zavračamo. Edina razsipnost v pravem pomenu besede, katero poznajo ti francoski viničarji, je umetalni ogenj, s katerim zaključijo vsako leto veselo trgatev. Takrat vse poje in pleše in je žida-ne volje. Io edino, kar zahtevajo Mois-sačani od pariške vlade, je povečanje kolodvorskega poslopja. Postaja v sedanjem obsegu jim je namreč postala tesna ter ne more ustrezati njihovim potrebam. Zamotano sorodstvo V Londonu je vzbudila veliko senzacijo nedavna zaroka kapetana Nugenta Heada iz kraljičinega huzarskega polka 7. mis Bettino Hankeyevo, edino hčerko generalnega poročnika Hankeya. Senzacija pa je tudi docela opravičena; zakaj s poroko med tema dvema zaročencema so na vidiku komplikacije v sorodstvu, ki jim je jedva mogoče predvideti vse kombinacije. Devojka, s katero se namerja poročiti j kapetan Head, je namreč hčerka njegovega svaka. Njegova dva nečaka postaneta na ta način polbrata njegove žene, njen oče kakor tudi njen brat pa mu bosta svaka. Temu malo vsakdanjemu razmerju leži vzrok v tem, da je generalni poročnik Hankey pred nekaj leti kot vdovec poročil mis Nugent Head. njegov sin iz prvega zakona pa mis A. Nugent Head, sestro očetove druge žene. Francoska trgatev P riški dnevnik «Figaro» je poslal svo. ga dopisnika na jug, v Moissac, kjer Tavkar tržejo in je vse veselo. V tem kraju raste najboljše francosko grozdje šasla (chaseslas) in kupci prihajajo ponj iz Švice, Nemčije in celo iz Belgije. Kmetje pripeljejo košare grozdja na trg vsak dan ob sedmih zjutraj. Na Francoskem je pač drugače urejeno kakor pri nas. Mali posestniki sploh ne mastijo grozdja doma, temveč ga prodajo v mesto. Kmet ima pri tem manj deia in ves dobiček. To je posebno dobro tudi z ozirom na pijančevanje po viničariiah. ki se na ta način lepo omejuje. Da mali kmet proda grozdje takore-koč s trte, še preden je obrano, temu so glaven vzrok cenena francoska prevozna sredstva. Kupec potrže. viničar pa naloži košare na vlak in hajdi ž njimi v mesto! Cene francoskemu grozdju so letos nizke; sučejo se okrog 400 frankov za sto kg. Tako pride dnevno na trg čez 20 tisoč kg grozdja, ki je razprodano že v četrt uri. Ob pol osmih zjutraj se kmetje že vračajo domov z denarjem v žepu. Marsikateri francoski viničar je bogataš, da. včasih celo milijonar. Oče, mati in sinovi delajo navadno po šest mesecev v letu, ostali čas malone poči- s seboj košarico in lopatico ter je fin-girala, da išče gobe, igraje je pri tem skopala luknjo, zavila dragulje v stekleno vazo ter jo, s kažuhovino ovito, zatrpala v zemljo. Policija je sestro razbojnika prisilila, da je stvari spravila zopet-na dan ter jih izročila v njeno varstvo. Spruch je pri zadnjem zaslišanja povedal, da je imel še več napadalnih načrtov. Hotel je opleniti neko zlatarno Unter len Linden ter je za ta napad že pripravil zaboj z bombami, ki izpuhte-vajo meglo. S tem pripomočkom bi bil po lastni izjavi lahko zbežal zasledovalcem in policija bi imela mnogo posla, preden bi mu prišla na sled. Sir Rowland Biades, novi lordsmajor (župan) mesta Londona. rmcezinja a sivaai&o Princezinja Astrid švedska, «najlepša knež« na v Evropi». kakor jo imenujejo, je tretja hčerka princa Oskarja Karla. Kakor smo že poročali, se bo v kratkem poročila z brabantskim vojvodo Leopoldom belgijs skim. Sedaj si lastnoročno pripravlja svojo balo in je celo dovolila fotografu, da jo fo» tografira s šivanko in sukancem v roki. Sestre bandita Sprucha Nemška kriminalna kronika že dolgo ni imela toliko opraviti s katerim tipom kakor z banditom Spruchom, ki je pri belem dnevu okradel draguljamo na enem najprometnejših mesi v Berlinu. Napad je bil tako rafinirano pripravljen, organiziran in izvršen, da so imeli kriminalisti mnogo deia. preden so prišli stvari na dna. K razjasnitvi Spruchovega slučaja je mnogo doprinesla aretacija njegove sestre šarlote. kateri je bandit takoj po izvršenemu činu zaupal dejanje ter ji izročil del ugrabljenega plena. Prosil je tudi. naj obrazloži dogodek staršem, kar se je seveda zgodilo s primerno previdnostjo. Ko je Šariota izdala tajnost. ie bil Spruchov oče tako razburjen, da je hotel brž teči na policijo ter ovaditi svojega sina. Hči in mati pa sta moža pregovorili ter ga prisilili k molčanju. Druga banditova sestra je brata takisto podpirala. Dvignila je naslednji dan po ropu 100 mark svojih prihrankov ter izročila denar bratu, da je mogel ž njim bežati. Ko se je kmalu nato razneslo. da ie Spruch prijet, so starši zahtevali od hčere, naj vrže draguije. katere ji je izročil brat. v reko. da se tam izgube. Toda hči jih ni hotela poslušati. Šla je raje drugi dan v gozd in je nesia Angleži med seboj V pravkar izišlem drugem zvezku novega \Vellsovega romana «\Yilliam Clissold« si dovoljuje avtor, znani pisec fantastičnih zgodb, precej neženirane napade na vodilne angleške politične osebnosti, ki bodo med prizadetimi krogi gotovo dvignili obilico prahu. Dobro si je \Vells privošči! bivšega britanskega preinijerja Lloyda Georga. Nazivlje ga «bohotno cvetoč plevel, k: živi brez potrebe«. Njegova premetenost se lahko meri s šestimi zvitorepkami in njegova pamet se veseli uprav nedostojnega zdravja.« Na drugem mestu označuje \Vells Llovda Georga za «lažnika. ki je upropastii Anglijo*. Mac-donald je dobil pridevek »komičnega in nadutega suro^ata za državnika«, ki je v. Ženevi govoril skozi okno angleški filistrski publiki, izumrli že pred 25 leti. Ubogega starca Balfourja pa opisuje \Yells kot »prokleto belo lilijo, ki požene. kjer jo vsadiš*. Zanimiva je defini- E L! W-S O SKO-FRA M COIR! FtlH. Velikanski uspeh ppt včeraj- || šnji ppemijeri e dosegel prekrasni: flkl rusko franc veief Im iunaštva iti l|ubezni ■■ : Ničevo: | v C E V 0 Kolosalna režija — L>o Skrajnos napeia v vseb na. — Leoi gralri — E egantno. Razkošno — Napeto. — Velez nimivo Sovjetski šo jon Sarato- n lepa Rjs nja Sonja. — Bo< podmornice z skrivnostne ladjo polno oružia in muncije. — Ped mornica Atalanta in življenje v njej na moiskem dnu izven programa: Kevija na novejših p esov — Revi-a lepih žen Posne o v narečjem evropskem var jeteju, v svetoznoznanem londonskem Pccadiiiv- u Preskrb'te si pravočasno »stopnice, ker je interes za ta veleHm osromen. Predstave točno ob 4., do! b., po! 8 in 9 uri ELITNI KINO MATICA - najuglednejši kino v Ljubljani. Sied.na mesta — teleton « 4 cija osebnosti lady Asquithove: . Uvodno besedo pred predstavo je govoril zaslužni predsednik dramatičnega odseka gosp. Binter. Izčrpno je oprtal pomen Cankarja za naše slovstvo, dotikajoč se le najpotrebnejših detajlov njegovega življenja kot človeka. Iz citatov pisatelja samega nanj je podal verno in nazorno sliko njegove nenadomestljive veličine ter pokazal vrzel, ki nam je zazijala ob njegovem preranem grobu. Sledila je uprizoritev drame. Ako na kratko in le v splošnem ocenimo rešitev te celo za rutinirane poklicne igralce težavne naloge, moramo priznati, da so Sentjakobča-ni odrezali naddiletantsko dobro. Pozuala se je slehernemu igralcu skrbna priprava in nesebičen trud, a režiserju si rokovnjaška roka. Župnik g. Košaka se mi je zdel izmed moških ulog podan najsijajneje. Ne bi delal sramote kateremukoli gledališkemu odru, dasi župnikova umerjena zunanjost na odru ni odgovarjala povsem pisateljevemu namenu. ki ga nekje označuje kot rejenega, tre-bušastega, skratka z vsemi vidnimi, udobje in telesno blagostanje, prikazivajocimi znaki vaškega duhovnika - politika. Toda v korist v ostalem izvrstno podani župnikovi ulogi in icrri sami. je bilo vsekakor umestno in bolje žrtvovati karikirano zunanjost. V ostalem je bil župnik i v maski i v dikciji, ki je vredna posebnega povdarka, umetniško dovršeno delo. Pri Jermanu se je gosp. Karusu poznalo, da ga je stala uloea obilo požrtvovalnega truda. Vendar se nisem mogel ubraniti vtisa (kljub temu da sta se i on i režiser potrudila do skrajnosti), da izbira g. Karusa za uloee prvih liubimcev ni posrečena. Za bohemična • saniavca, učitelja Jermana, tega večneea, tipično Cankarjevega idealista, ki kljubuje gnilobi realnosti od začetka do konca, mora biti tem lastnosfiui podajajoča se zunanjost, katerih inkarnacijo baš Jerman tvori, conditio sine qua non. Ozkogruden, bled, bolehav po svoji konstituciji in naravi — morda ecliuole z izrazitim, od časa do časa razvnemajočim se pogledom. navduSujočim in prepričevalnim, takorekcč sugestivnim o priliki fanatičnega idealnega vznosa, a plahim, skoro sentimentalnim povodom trepet-nega izlivanja svoiih najintimnejših emocij in doživljanj. Ga. Karusa izključuje od uspešnega podajanja te pesniške uloge njegova vse prezdrava, vse preveč robustua, krepko možatost in telesno zdravje izkipevajoča, po Se tako dovršeni maski in še tako izinodnli-rani dikciji neutujljiva individualnost. Tem manje ob strani Lojzke, h kateri se še povrnem. Izmed ostalih moških ulog moram izreči brezpogojno pohvalno priznanje cmežnarju* Hvastje: gosp. Lavrič je s to ulogo drugaril župniku tako presenetljivo vrlo, da si bolj karakterističnega, poosebljenega paragraf-skega vršilca ukaza skoro ne bi mogel misliti. Izpeljal je svojo ulogo, poglo-bivši se do skrajnih detajlov in tipičnih podrobnosti s takim pristnim dnživetiem, da bi mu s težavo našli med Sentjakobčani para. Na četrtem mestu je omeniti dobro podano igro Komarja gospoda Klemenčiča, ki mi je pa v prvem dejanju ugajala bolj, nego v naslednjem in nemalo pripomogla večeru do uspeha Kalander gosp. Gnidoica se mi je zdel nekam premalo ; nekoliko roba-tejši in z bolj dialektičnim izgovarjanjem nekam priučeno zvenečih be?ed. bi se bil bolje uveljavil in pripomogel do povdarka tvojega značaja iznad hlapčevskega miljeja sosedov. V končni sreni gostilniškega dejanja se mi je zdel malce neroden cvunbaci-telj •. Dobro je ustvaril gosp. Smerdu svojega bebca. Pijanca ^Picka> je primerno obeležil gosp. Blaži?. Da do kraja ocenim najdovršenejle strani podajanja do veljave tako, da se lahko Sentjakobčani z upravičeno zavestjo primerne oddolžitve Cankarjevemu spominu ob njegovi petdesetletnici in z neomajno vero na neizogibne še večje uspehe podajo mirno na nadaljno plo-donosno kulturno delo. Mikros. Jozlejev jubilej v Veliki jami V letu Gospodovom 1776, na dan rojstva preblažene Device, v veselem jutru in sa* motnem planinskem kraju so našli pod snežniki na trati tik ob Veliki jami člove« ka, čigar dušo je zakopal v peklenski ogenj sam živi vrag, ki sc šo danes po 150 letih križamo pred njim. Duša jc pa bila last Omanovega Jozleja, potepuha, kvartača in pesnika, ki se je zadrževal skoro vse dni v staroslavni Mojčnikovi gostilni v Rutah. Tam je sedela in nekrščansko popivala zbrana družba /oznikov, tovorečih preko Korena; rokovnjačev, prežečih na boljše klijente, nego so bili pijani vozniki; do« mačih pijančkov, ki so z vinom in žganjem preganjali nevšečne skrbi; ušivih malhar« jev, ki so donašali kot zanesljivi reporterji novic iz kranjske dežele in Korotana. Vso družbo je pa zabaval Omanov Jozlej s svo« jimi kvantami, s čudnimi pesmami, ki se jih je sproti izmišljeval, in s citranjem, ki je bil v njem tako irvežban, kakor da so ga učili sami angeljci božji in sv. Cecilija. Denarcev mu ni zmanjkalo nikoli, in čim« bolj je pil, tembolj so žvenketali srebrni tolarji v žepu njegovih oguljenih irhastih hlač. In so rekli, da je v zvezi z vragom in je zapisal dušo bognasvaruju. In se niso motili. Ko so ga našli zjutraj na veliki praznik mrtvega kraj Velike jame, so vi* deli na njem znamenja črnega vraga. Glas vo je imel zasukano nazaj, obraz mu je bil ves začrnel in v žepu mu je tičal mesto tolarjev rdeč podlesek, legitimacija samega živega hudiča. Hitro so ga zagrebli, a mu niso postavili na grob niti križa niti obi» čajne tablice, ker niso hoteli razburjati vraga in ga 'ražiti. A črni vrag sc je od dneva Jozlejevc s m rs ti naselil stalno v Veliki jami. Vsako noč so ga vHeli opolnoči in bežali so pred njim najzakrknejši rokovnjači, ki sc niso bali niti divjega borovškega biriča ..orenča, šc manj pa njegove puške, nabite s trikrat v blagoslovljeno vodo vrženo svinčenko. Bog« nasvaruj je sedel v podobi prijaznega, srč« kanega škrata na trati sredi Velike jame. S ploščato vevnico je mešal po razgrnjeni rjuhi, kjer so se v svitu božjih zvezd in dobrovoljnc lune svetili zlati cekini, ki jih je bilo toliko, da bi jezero slovenskih lite« ratov z njim do smrti živelo v najlepšem razkošju. Škrat je prepeval čudno pesem, seveda v peklenskem jeziku, ki ga ne po« zna živ kristjan. Bil je dobrovoljček, da bi ga dandanes vsaka ljubljanska dama in go« spodična z veseljem mesto slinastega kuž« ka pritisnila na svoje predražestne grudi. Zato se pa čudim, da so se ga bali Rutar« jani, ki so bil žc od nekdaj hrusti in so z najgorjimi rokovnjači živeli v najlepšem miru in prijateljstvu A bilo jih jc vendar« le strah, ker so skrbeli bolj za blagor duše kakor •>■» za lastno telo. Posebno pa po ne« srečni, pogrešili smrti rajnkega Jozleja, ki je bil potepuh nad potepuhi. Nemarnež je gotovo popival v božjih nočeh s samim bognasvarujern. Kolikokrat so ga pač našli v ranem jutru v travi ob Veliki jami; pi« ian je bil kot Turek v rdeči Turčiji, a je bi! odšc-1 sinoči trezen od Mojčnika in niso videli pri njem nobene stcklenice. Zato pa so vedeli, da je popival s samim bognas« varujem in so se zato križali še bolj, če so morali ponoči po cesti mimo Velike jame. A čudno — z rdečim škratom so sc ua« selile v Veliki jami še druge zle moči. Ves kraj je postal strašen. Smreke, rastoče go« sto po Veliki jami, se niso zgenile niti v vetru, ki je rezko vel vsako noč, a ni bilo slišati njegovega zateglega glasu. Dasi je rastla tam najlepša trava, vendar živina ni hotela blizu in se še dotaknila ni sočne trave. Med zelenjem niso skakale ptice in nikdar ni bilo čuti njihovega petja. Vso širno, pol kilometra dolgo jamo. ki se raz« teza ob cesti pod Martuljkom prav do sa* mih Kut, jc po Jozlejevi smrti zasedla pe« klenska sila s svojo strahoto. Vozniki so m jzELL-mz^r^- i »AH jaz nisem Poljak, katolik pač, ail Poljak ne.« »To je vendar eno in isto.« Spet nisem mogel priti do konca, ostal sem Poljak, ker sein dejal, da sem katolik. » Po prevratu sem še par mesecev ostal v Odesi. Prijetno je bilo in ni se mi dalo stran; domotožje pa je rastlo in vsak dan sem čul nove strašne novice iz Avstrije, ki so jih širili vračajoči se ruski ujetniki Grem v vojašnico, kjer so se zbirali ti begunci, da izvem kaj podrobnejšega. Nagovorim prvega, pa mi odgovori čisto češki. »Kaj si Ceh.« se začudim. »Ano, Čeh. Pravzaprav Armcncc s Kavkaza.« »Kako pa da govoriš Češki, ruski pa ne?« »Ruski niseiu nikoli znal. Pri vojakih sem se v dveh mesecih naučil nekoliko besed. V ujetništvu na Češkem sem pa še to pozabil, češko sem se pa v štirih letih dobro naučit.« Pozabim, po kaj sem ^prišel, obrnem se in odidem, armenski Čeh pa me lepo pozdravi: »Maucta, patie, nazdar!« Treba se je bilo požuriti domov, siccr bi nazadnje res ne vedel, kaj sem in odkod. 'A. P. mižali in se skrivali na vozovih, ko so po« noči vozili mimo po cesti proti Korenu; konji so se tresli in se potili in se niti prhniti niso upali. Rokovnjači niso hoteli nikoli mimo, ampak so so plazili rajši on« kraj savskega proda ob živih pečinah pod Srednjim vrhom. Čudne luči so se zibale nad Veliko jamo in so švigale strahotno med črnimi smrckamL Tu in tam se jc oglasil rezek žvižg, zajokalo je kakor bor« no dete na materinih prsih in se zasme« jalo kakor dekle, ko se vda nasilnemu fan« tu. Turnova Mina je videla tam resničnega sv. Alojzija, pa se ga je ustrašila; Keklje« va Marjana je videla otročiča v plenicah, a jc bežala pred njim; stara devica Mari* na, ki bi bila vzela menda samega vraga za moža, je videla tam najgoršega fanta, a je letela kakor srna in je do smrti ostala devica. Rajnki Peternjevcc jc srečal naj« lepšega divjega kozla, a ga ni pograbil; Ziljanov Šimen je slišal in videl najlepše orgljice, ki so pele kar same, a je pobegnil pred njimi; in še cclo pijanček Brctanja, ki je korajžen in nasekan kolovratil skozi Veliko jamo, jc pobegnil pred orjaškim sodom, iz katerega se je cedilo dišeče, cc« kinasto vino, da ga slajšega ne toči niti srčkana Ivanka pri Slavcu v Kranjski gori. Ni čudno, da se je za vsemi temi in sto drugimi ljudmi smejal dobrovoljček, rdeči škrat, ki je mešal cekine na rjuhi sredi Velike jame in v peklenskem jeziku pre« peval poskočno popevko in mu je z basom sekundiral nekdo drugi, ki po mnenju Ru« tarjanov ni bil nihče drugi nego potepuh, kvantač in pesnik — Omanov Jozlej, ki se ga danes z žalostjo spominjamo o pri« liki praznovanja stoinpetdesetletnice nje« gove nekrščanske smrti. Velika jama igra v življenju ljudstva pod Martuljkom veliko vlogo. Živo je prešli« kana v vsaki povesti in pravljici iz starih, pradavnih časov. Pozabljeni so že vsi umo« ri in ubojstva, ki so se zgodili v Veliki jami; sprhnele so žc davno, davno sliko« vite in zanimive table, ki so stale na go« sto ob samotni ccsti pod Martuljkom in kjer so vaški umetniki z otroškimi, kuri« joznimi potezami naslikali grozovite do« godke. A spomin na rdečega škrata, vese« lega dobrovoljčka, ni izgini! iz src vaških očancev. Kadar sede v topli grelici in se jim iz čedre vijejo najlepši dimi, mislijo nanj in jim je žal, da ne meša več zlatih cekinov na beli rjuhi v Veliki jami. Zakaj že precej let ga ni videl nihče več Groza jc pobegnila iz Velike jame; strahov ni več; veselo brste tam zelene smreke in dehte najlepši ciklamni. V zlatih jutrih prepevajo zdaj tam najveselejši ptiči. No« či so še samotne, a vendar prijazne kakor drugod. Nič več ni prikazni in pijaneki zaman čakajo, da se jim prikaže orjaški sod, iz katerega sc cedi cekinasto vin«, da ga slajšega še nikoli ni točila srčkana Ivanka pri Slavcu v Kranjski gori. Rdeči škrat, prijazni dobrovoljček, je izginil — bog ve zakaj in bog ve čemu... Danes se pa nemara spet prikaže. Zakaj danes je minilo prav sto in petdeset let, odkar je bila v peklu pokopana duša ne* srečnega Jozleja, ki je naš Faust in katc« rega čudovito življenje je še popolnoma neznano. Zgodovinarji se ne brigajo zanj in se niso brigali; literatom je bil do zdaj petnajsta vas in drama se še ni napisala o nje m in naš Faust jc pokopan s svojo dušo vred, dasi jc zaslužil, da sc ga pro« slavi na isti in mogoče še na boljši način, kot je nemški narod proslavil svojega Ja« neza Fausta. Mogoče bodo te vrstico, ki jih pišem v spomin stoinpetdesetletnice smrti Jozleja, slovenskega Fausta, nekoliko pripomogle, da pošten znanstvenik preišče čudovito življenje čudovitega moža. Glavne podat« ke o njem pa dobi v moji knjigi, ki zaradi neverjetno visoke slovenske kulture Ze ne« verjetno let zasluženo netiskar.a spi v za« služeni ljubljanski tiskarni... Josip Vsndot. Rožno pleteno blago fin* nogavicc, ženska ročna dela priporoča najceneje 10-199 J. Podboj, Ljubljana, Sv. Petra ccsta. SVETOVNE PATENT! „ZEPHIR" Neugasljiva pet t zračno kurjavo opisna šola (ood vodstvom v inozemstvu diplomiranega strokovnjaka) za pouk v hipno-tizmu, sugestivni tehniki, osebnem magnetizmu i.t.d. Prvo pismo na ogled! Uspeli zajamčen — sicer povračilo honorarja. .Veda in tnanosf, Celje, Razlagova ulica iS. Dopisna šola. 10499-a OIOIOIOIOIOIOIOIOIO Najstarejša parketarska tvrdka Ferdo Primožič LJUBLJANA, Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo in polaganje vsakovrstnih parket, hrastovih in bukovih deščic. Popravila in struženje starih podov Delo solidno. 189 Cene zmerne □carinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi 211 Rajko Turk, carinski posrednik. Ljubljana, Masarykova 9 nasproti glavne carinarnice. Vse informacije brezplačno! 10 kg drv 3r2aYobo 24 ur NaicenejSo in nalboli zdravo kurjavo proizvaja BBRZEL, trgovina z železnino d. d. ..ZEPHIR" oddelek za peči w Subotici. Zahtevajte cenik! Zastopstva in skladišča v vseh večjih mestih države! 206 OTVOatTEV 10. 0KT0B3A T. I. Naznanilo. Cenj občinstvu vljudno naznanjam, da prevzamem z 10. okt. t. 1. staroznano Ogorevčevo trgovino v Slovenskih Konjicah, katero je dosedaj ime! v najem g. Vinko Šerak. Trgovino bom popolnoma preuredil ter založil z novim in svežim blagom. Razume se. d3 bodo cene vlsed tovarniških zvez in svežega blaga najcenejše in konkurenčne. Na zalogi bom ime! veliko množino manu fakturnega blaga iz čeških in angleških tvornic, galanterijo, vse špecerijsko m kolonialno blago, sortirano železnino in vse, kar se je dosedaj vodilo v tej trgovini. Zagotavlja oč najsolidnejšo in točno postrežbo se priporočam za mnogobrojni obisk z odličnim spoštovanjem Mihajlo Lapuh, Slov. Konjice 93. Otvoritvena prodaja po znižanih ccnsh! 109 i« a Modni salon z klobuki E. Djukanovic LJUBLJANA Sv. Petra c. 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo bogato zalogo filc in baržunastih klobukov po najnižjih ccnah. Popravila Spatri oblike 151 Prekrojenjc Vi kupite samo „K0NTINENTAL" ker je najboljši in najcenejši pisalni stroj, Samoprodaj3 Ivan Legat, Maribor, Ifetrlnjska 30 Telefon 431 proda se 3 40 m visoka in 2 80 m široka lesena stena z vratmi pripravna za pregrado hodnikov dalje 1 okno za verando ali hodnik visoko 210x1 70 metrov širine z 6 posebej odpirajočimi sc okni. Istotam se proda 1 železen štedilnik, l žel. peč, 1 stoječe ogledalo pripravno za krojače in fotografe. Poizve se v Beethovnovi ulici 6 pritličje desno. la Trapistovski sir domači kg Din 20-— Ia Tilsitcr s;r k«; Din 25-— Ia Grojer sir kg Din 25 Pošilja po povzetju mlekarna Karlo Laznicky, Dežanovac Slav. ■»■■»■■■■■■■■■■■■■M Pozor! Pozor! Rentabilno industrijsko podjetje v Sloveniji išče večje število krajevnih zastopnikov Resnim interesentom nudim postranski mesečni zaslužek Din 3000. Cenjena ponudbe je poslati z znamko za odgovor na Oglas, oddel. „Jutra*' pod značko „Din 3000" io3s? 't******************** Prepričajte se tudi l/i, da postane Vaša obleka zopet kot nova, ako pustite isto kemično č sti ti, plisirati in likati v tovarni v-iO □ □ □ □ JOS. REICH, Ljubljana, Poljanski nas p 4-6 Sprejemsiitee: Šelenburgova ul. it. 3 Postrežba točna 103a Cene zmerne U. ^ucciLjononoaonanaonna TOVARNA na Štajerskem v bližini železniške postaje, obstoječa iz 5 oralov arondiranega zemljišča, vodne sile 30 k. s., žage in tvornice za lesne izdelke s z kakor leži in stoji po ceni proda. Vpraša se pri upravi .Jutra" 1C-145 i Kdor oglašuje, ta napreduje! ZAHVALA. Za izkazano sočutje povodom prerane izgube najine ljube drage mamice, gospe Ivane Bayr vdove posojil, ravnatelja in posestnicc izrekava tem potom najino najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujeva se istotako gg. zastopnikom finančne uprave m vsem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti. V Ljubljani! dne 6. oktobra 1926. 10510 Žalujoči Egon in Lea Sayr. TRGOVSKA HIŠA ■*5 trinadstropna v centrumu mesta z S5 KRASNIMI TRGOVSKIMI LOKALI SSS 2 stanovanji in prostori za skladišča se takoj 5 prostovoljno proda. I0507a Naslov v inseratnem oddelku -.Jutra". Zahvala. Ob prebridki izgubi iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka, strica itd, gospoda Mihaela Srakar postajenačelnika v Semiču izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo za izkazano sočutje in sožalje čč..duhovščini, zastopnikom žel. direkcije, pevskemu društvu Črnomelj-Novo mesto, stanovskim tovarišem blagopckojnega ter vsem darovalcem vencev in cvctja. Nadalje se zahvaljujem vsem sorodnikom, znanccm ter vsem in vsakomur, ki so rajnkega spremili na poslednji poti. Bog plačaj! Semič, dne 4, oktobra 1926. ioi9i Micl Srakar a sinovi. Rene La Bruyere: 3 Hektarjev meč Roman. Gospa de Sainte-Emerance ie stopila k podporočniku iu ga je kar najbolje milo prosila, da bi io spremil. =>To ie za vas časten posel,« je rekla s sesljajočim glasom. -Dodajte še to, dražestna gospodična, da ne more biti boli Časten, kakor je zaželien,® ie odvrnil mladi mož. Tako govoreč je sklonil glavo do prstov, ki jih je prošnjica dvignila k njemu, jn se jih je dotaknil s svojimi zalimi plavimi brkci. Dražestna gospodična!... Toliko da me ni smeh posilil vzlic 'dozdevni resnosti položaja. Mladostna barva kanoničinega odela ga ie bila prevarila. Moj redovniški plašč iz črne voln ese je očividno slabo postavljal zraven njenih svilenih nabirkov in trakov... Pod vodstvom trgovca, ki nam je svetil, smo se odpravili na dokaj težavno pot po razmočeni cesti. Vziic naporni hoji me je ti a moč zabavala pozornost, ki jo je vneti kavalir izkazoval svoji zreli spremljevalki. »Kdo ve,« sem pomislila, kolikokrat sem se spotaknila ob kakem napotiu, »kdo ve, kako bi se bil odločil vjudnj neznanec, da je mogel primerjati najina obraza?« Ne imejte me, prosim, za koketo. Uboga Sainte-Emerance se tni je zdela le tako smešna, tolikanj različna od laskavega opisa, Iii mu ga ie dai kočiiaž!... Naposled smo potrkali pri kovaču, ki je vstal in zakuril v svoji "delavnici prijeten ogenj. V svetlobi plamenov je postala razlika med moio spremljevalko v nieni jabolčnozeleni oglavnici in njenem elegantnim zaščitnikom še bolj zabavna. Poredno sem stekla k stari devici in sem ji z izrazom pretirane skrbi odvzela plašč. -Bog bodi zahvaljen, častita prijateljica, da vas vidim živo ln zdravo!« sem vzkliknila. Obenem sem z naglo kretnjo vrgla sama svoj plašč in oglav-nico z ramen. Hotela sem se le pozabavati z razočaranjem lepega oficirja; občudujoči pogled, ki ga .ie uprl vame, me je osupnil. A najin vitez se je lahkotno izvil iz zadrege. Ne morem vam povedati, gospodična, kako žal mi je, da nisem razpolagal z obema rokama in nisem mogel obenem ščititi starosti in lepote. Levica oficirjev Njegovega Veličanstva je pač priraščena k ročniku meča. Stoprv tedaj sem opazila, da še vedno držim orožje, ki ga je on baš tisti mah pogrešil ob svojem boku. S smehom sem mu ga pomolila. »Joi, gospoda sem dejala, »vaša levica je to pot zanemarila svojo dolžnost in vaš meč se ie sredi boja preselil v druge roke.« »Kako ste si mogli dovoliti to nedostojnost?« je ostrmela kanonica. »Kam pridemo, ako bodo mlada dekleta tako malo mislila na skromnost, kj pristoji njihovemum spolu!« »Jaz pa menim, da so zlikovci, s katerimi smo imeli opravka, veliko bolj dovzetni za ostre in skeleče razloge kakor za lepo vedenje. Nisem taka ovčica, ne, da bi se dala zadaviti in bi jim morda še »hvala« rekla za to!« »Opravičite se vsaj za svoio nespodobnost. Kaj si bo mislil gospod o vaši vzgoji?« »Oh, gospa, gospod ve najbrže sam, da gojenke pri Marijinem Oznanjenju ne tekajo vsak dan z rapirjem za pasem. Če pa nanese tako. da se morajo braniti, iim pač ne more biti prepovedano, da si pomagajo s tem. kar je pri rokah. Zahvalite se mi raje: toliko da nisem prebodla enega izmed nejevernikov, ki bi se bil morda drznil približati vaši vzvišeni osebi.« »Gospodična,« se je smehoma oglasil oficir, »za moj meč je samo velika čast, da ga je držala v roki tako hrabra in krasna vojnica.« Ostala dražba, ki je naš pogovor ni zanimal, se je med tem pripravljala na nočevanje. Ker ie kovač izjavil, da potrebuje šest ur, ako naj spravi kočijo v porabno stanje, se ie debeli trgovec vrnil pazit na svojo prtljago, potnice pa so se dogovarjale s ko-vačico zastran ležišč. Sainte-Emerance jim je vznemirjeno sledila z očmi, ko so stopile v prostor za delavnico. »Pustiva te strašne istorije,« mi ie velela, »in poidiva za kovačevo ženo: razburjenje me je itak že skoro umorilo.« Napravila je nekaj korakov, nato-pa se ie premislila in vprašala, spakujoč se na vse pretege: »Ali ne smem vedeti vsaj imena svojega rešitelja?« »Vitez Michel-Hektor de Pontguion, že osmi dan komet pri Angoulemskih dragoncih in vaš pokorni sluga, madame.« •-Hvala, gospod vitez: Spominjala se bom Michela-Hektorja v vseh svojih molitvah. Pojdiva, dragica, čas je, da pomisliva na pripravno ležišče.« »Le pojdite, gospa, zaspite v miru, čuval bom vaše spanje.« Sainte-Emerance je veličastno odšla, meni pa se ni mudilo: zdelo se mi je, da sem opazila na vitezovi čipkasti ovratnici kri. Plašno, kakor pristoji »skromnosti moiega spola*, sem dtia'a: »Gospa kanonica vam ponuja molitev, a jaz se bojim, da potrebujete v tem trenutku bolj posvetne nege. Ali ntsu ranjeni. »Oh, brezpomembna praska... Edina krogla, kj so jo izstrelili obešenjaki, mi je ošinila senec, preden se je izgubila v moji kiti. Pomirite se zastran mene. zdrav sem kakor naš postiljon. Hladnokrvnost tega lopova me navdaja, tako mi plemiške bosede, s sumnjo, da je bil zmenjen z njimi.« »Tak pridite že, Renee,« je bevskala Sainte-Emerance; »no-bega prostora ni več razen enega.« Nikoli nisem videla človeka bolj klavrno potrtega, nego je bila kanonica ob pogledu na ležišče, ki ie tolikanj koprnela po njem. Kovačica je bila zložila svoje mnogoštevilne otroke na ožjo izmed obeh postelj in pregrnila drugo s svežimi rjuham : pravda-rica, redovnica in meščanka so se neutegoma zavalile nanjo, sklicujoč se na to, da so prišle prve. »Ne obupajte, draga Sainte-Emeranct.- sem rekla svoji spremljevalki; »evo klopi ob ognjišču, r.a kater mi bo veliko bolje nego zraven torbe s sodnijskimi papirji, ki jo ima ta gospa za zglavje.« Toda zaspati nisem mogla, da povem po pravici; nestrpno sem čakala belega dne. da bi mogla ostavHi zakajeno izbo. Tudi vitez, ki je ležal onkraj stene, ni spal. Slišala sem ga, kako je polglasno brundal vesele popevke: čuval je najino spanje, kakor nama ie obljubil. Naposled so njegove ostroge zažvenketale na tlaku delavnice. Vnanja vrata so se odprla in žarek blede svetlobe je pa! v naš temni brlog. Straža Michela-Hektorja je bila končana. Nisem se mogla več premagati, zasmrajeni zrak okoli mene me je dušil. Če bi se zunaj nasopla svežega zraka, akoravno mi je pretila nevarnost, da srečam kometa v vojski Njegovega Pre-krščanskega Veličanstva — ali bi bilo v tem kaj zlega? Neslišno sem privzdignila zapah. Pravdarica ie stisnila svoje pergamene in zamrmrala: »Visoki sodni dvor naj izvoli...«: redovnico je pograbil kašelj, meščanka je zastokala; Sainte-Emerance se ni ganila. Mali oglas!, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši sneseb Din 1 Redni občni zbor Društva učiteljev glasbe s- vrsi v ponedeljek 11. oktobra o!1 6. uri zvečer v ». L :.u'r.:• (licžte . — Tajnik 27324 Popravila klobukov vseh vrst sprejema m^sini salon Stucklv-iLaike, Ljubljana. " £7039 ;*T.RABIČ •] ^To, Ljubljana SSPVORSK^ Modistka Pavla Novak, Križevniska 9 ■iela, preobBkoje, barva, kiti ia popravlja stare klobuke po najnovejši modi ir. najnižji ceni. 27345 Štampiljke in Tre potrebščine priporoča S. Pet*" Maribor nasi>rot' fflavn k. -dvor, l«»e tudi zastopnike. 158 Obrt Ka najprometnejšem kraju, o1 okrajni cesti, tik železnice, oddan v najem takoj >' sobe, 1 klet. ca vsako jvdjetje ali podružnico spodobno." Zastopstvo prevzele prospodar tudi sam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 27292 Dva vajenca sprejme takoj Josip Stirn, ključavničarstvo in "kovina r-stvo v Kranju. £7972 Pismonoše če Želite postranski zas!u-i^k, javite svoj naslov Borzi dela v Celju. 27976 Siužinčad Kuharice, sobarice, služkinje, pestunje, blagajničarke itd. dobe v Beogradu pojasnila o službah v Berou Ekonomija, Vasina 11. 27S54 Soterja -•prejme takoj avtotaksa Iv. Volker v Mariboru. 27987 Komisijske zastopnike sprejme takoj velika trgovina rniia. — Mesečni dohodki najmanj 1500 feov. Ponndbe cfcio (Italia). 27963 na cLirpInia* i Monteear- Agilnim osebam nudim lep postranski zaslužek. Pismene ponudbe z znamko za odgovor na naslov: F. Pire, Ljubljana, Levčeva 3. 27903 idobe Več čevljarskih pomočnikov dobro izurjenih sprejme pod »godnimi pogoji tovar-: a čevljev Iv^n Carman v Zg. ?iški. Poizve se v Prejemov i ulici 9 — dvorišče. 27SS0 Vajenca '.ctcli^entnega iu s primerno izobrazbo tak; j sp7"^-»l* trgovina z želcznino jifesnik i Ljublja- Tajnika dobrega organizatorja išče društvo. Stalno mAs to za mo€ srednjih lt-:. Ponudbe a oglasni oddelek cjutrr> pod »-Ta j nik št 83*. 27933 Trg. pomočnika xr.-:ane stroke, spretnega, sprejmeta kot vodjo podružnice. Kavcija brezpogojna, Ponudila rastop lahko takoj. Pon be pod šifro cVesten* •gL odd. cJutra*. 27S10 2 prodajalki fcianuf-iktnrne stroke sprej-Hera takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov in doseli anjcjra službovanja se prosijo n,< o g;, oddelek Jutra *od cJTanuiaLtura Kranj*. r 27627 Prodajalka ealanltrijske stroke Eeli Bremeniti mesto (gre tudi pi bi. _-3jničarko) najraje v Ljubljani. Naalov v oglas. Wdelku cJutra*. 27526 Šteparico pridno in pošteno. izvežbaoo f-T-rejmem za gornje dele. — Hrana in stanovanje v fciis, plača po dogovori. Delo trajno. Istotam se sprejme tudi v stalno službo več pomočnikov dobro izurjenih. — Alojzij Polanjko ml., čevljarstvo — Moste-Ljubljana, Društvena ulica 45. 27959 Učenko sprejmem za trgovino e meš. blagom, biti mora poštenih staršev iz dežele ter s primerno šolsko izobrazbo in ne nad 15 let stara, hrana in stanovanje v hiši. A. Potokar, trgovina z mešanim blagom, Brezje pri Mariboru. 27803 Krznar. vajenca in učenko za trgovino rr-dna in poštena, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27C33 Prodajalko pošteno in zanesljivo, če !e mogoče s kavcijo, sprejmem takoj v špecerijsko trgovino Ponudbe na ogi. oddelek cJutra* pod cKavcija 763». 27942 Pletarski pomočnik izurjen, se sprejme •fakoj. Naslov v oelasnem oddelku cJutra*. ~ 27950 isčeo Prvovrstna moč izborea or?3nisatcr z veliko prakso v bančnih, industrijskih in trgovskih podjetjih, z znanjem več jezikov, bi prevzel mesto sodelavca-šefa zaupnika, organizatorja biro a pod zmernimi pogoji. Vprašanja pod cSodelavec šefa* na ogl. odelek . 27907 Urarski pomočnik samostojen delavec, išče mesta. — Cenjene ponudbe na naslov: Jakob Istokovič — urarski pomočnik pri g. L. Stoječ v Mariboru. 27986 Absolventka dri. dvorazredne trg. šole išče službo. Ima veselje tudi do ročnih del. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 2G96S Stenografinja ia strojepiska za slovenski, nemški in srbohrvatski jezik. išče mesta pisarniške moči ali blagajničarke. — Cenj. ponudbe n3 oglasni oddelek" cJutra* pod šifro cit. 700:-. 27547 Šivilja dobro izurjena, gre takoj šiva: na dom proti dnevni plači 20 Din. Naslov v ogl. oddelku cJutra*. 27699 Absolventinja dvorazredne drž. trg. šole, i* z nekoliko prakse, išče primernega mesta. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod šifro cPoštena ia vestna*. 27922 Kuharica starejša, prvovrstna — obenem gospodinja, išče primerne službe. Gre tudi k samski osebi ali v kak sa-natorij. Naslov v ogla^r»-m oddelku cJutra*. " 27919 Knjigovodja bilancist. izvežban kalkulator in dober organizator z večletno prakso, išče službe s 1. januarjem. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod značko c Značaj*. 27945 Dekle vajeno vseh hišnih del, išče službe kot sobarica ali v pomoč gospodinji Naslov v oglasnem oddelku cjutra». 27937 Kot koresDondent ali temu slično mesto išče akademik s kavcijo Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod značko c Samostojna moč 29*. 27929 Mladenič z dobrimi spričevali, išče primernega mesta kot sluga, skladiščnik ali kaj sličnega. Ponudbe na o»L oddelek «Jutra* pod c Mariji v 762*. 27941 Mesto natakarice želim spremeniti kamorkoli v Sloveniji. Stara sem 21 let in imam štiriletno prakso. Nastopim lahko takoj. Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod cStalna služba* 27940 Kontoristinia z nekoliko prakse, sprejme vsako pisarniško delo. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cZanesljiva 14*. 27960 Služkinja starejša, poštena in pridna, išče mesta. Gre tudi v Celje ali Maribor. Naslov na ogl. oddelek cJutra* pod Šifro cNastopim tako;'*. 27t>49 Mesto natakarice išče čedno dekle, z znanjem šivanja — kot začetnica. Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod šifro cMlada in marlziva*. 27958 Usnjen jopič skoraj nov. ceno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27S53 Posteljo kompletno in visoko omaro prodai1: Naslov v oglasnem oddelek cJutra*. 27820 Soier izučen mehanik, išče mesto k osebnemu ali tovornemu avtomobilu Nastopi lahko takoj. — Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cTrezna moč*. 27923 Pletilstva na stroj bi se rada izučila. Za čas učenja sem pripravljena nekaj plačati ter potem ostati na. istem mestu. Naslov v oelasnem oddelku cJutra*. 27905 Moško suknjo novo. 2 kostuma, 1 volneno jopico, srednje velikosti, po zelo nizki ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 2795 i Drap blago za kostum, naprodaj. — Naslov v oelasnem oddelku cJutra*. ~ 27912 Lesene zaboje , različne velikosti proda po ugodni ceni filijalka Oficirske zadruge na Taboru 1, kasarna Vojvode Mišica. 279IS Motorno kolo prodam za 2000 Din ali zamenjam za lahko kolo. — K. Jam, Bohoričeva ul. 9-27923 Steklenih omar več lepih, za trgovino in vinska sesalka naprodaj v hotelu Tratnik. 27051 Žimnico (modroc) ugodno o r o d a Vidič, Majin trg. 2. 27966 Dirkalno kolo znamke Stvria, dobro ohranjeno. ugodno prodam. — Na?-lov v oglasnem oddelku cJutra*. ~ 27895 Lokal z izložbo in skladiščem, na zelo prometnem kraju (centru m) oddam. Ponudbe pod cTakoj 20» na ogl. oddelek cJutra*. 27970 r>3 Vilo v Gradcu ob Hilmteichu poleg posta-jaliSSa električne, z majhno prodajalno, stanovanje prazno z možnostjo takojšnje vselitve, prodam aH zamenjam za t-rimerf-n objekt v Jugoslaviji. Pojasnila daje notar Ivan Ašič v Mariboru 27902 Hišo v Ljubljani zamenjam za hišo v Mari- Iboru Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro : cZamenjava h-se*. 27943 Opremljeno sobo iščeta 2 visokošolki z ali brez hrane pri boljši družini Ponudbe na ogl oddelek cJutra* pod šifro cSoba 2*. 27816 Zakonca brez otrok iščeta opremljeno mesečno sobo brez perila, v sredini mesta. Cenj. ponudbe na oelasni oddelek cJutra* pod <5u 5000». 27961 Iščem sobo s popolnoma separirania vhoaom s stopnišča, najraje v bližini opernega gledališča. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra*. pod znamko cMirno*. 27917 IIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII I! POZOR! Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. d., ker jih tovarna 10$. Reich, Liubhan?, Poljanski nasip 4-6 pobarva najlepše v različnih barvah. Spreiemaiiiie: Šelenburgova ulica 3 Postrežba točna Cene zmerne ■ ■ ii s ■ ii Opremljeno sobo 2 posteljama oddam takoj sredini mesta Naslov Kupim opravo Brezkonkurenčno podjetje edino svoje vrste v Jugoslaviji. prodam, ker sem udeležen pri drugem podjetju. Ponudbe na oelasni oddelek cJutra pod šifro •Ugodni pogoji*. 27947 oddelku cJutra* 27910 za manjšo špecerijsko trgo- _ vino — Naslov v oglasnem Prodam pOSeStVO oddelku c Jntra*. 27844 ; na katerem se lahko redi j 12—15 eovedi. hiša in go-! spodarsko poslopje, v naj-; boljšem stanju, velik sadni vrt, 20 minut oddaljeno od železnice, priložnost za Primorce ali Amerikance. Cena 225.000 Din — Na polovico kupnine se Čaka. Pojasnila daje Anton Vahtar. Meneeš pri Kamniku. 2793S Bukovih drv suhih, kupim večjo množino Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cJutra-- pod c150*. 27837 Kostanjevino vtamnski les) vsako množino kupujem po najvišjih dnevnih cenah in akreditivnemu plačilu za takojšnjo dobavo Le resne ponudbe na oglasni oddelek cJutra* ood tifro «Kostanjevina 17* 26168 Les Kupim železniške prage, drva in tramove Ponudbe pod cTakojšnje plačilo* z navedbo množine, cene in dobavnega roka na oglasni oddelek cJutra*. 270 pod iTakoj 31> 27331 Prosto stanovanje dobita cakonca bre: otrok. Pojasnila daje E&mie. Kar-i lovska 20. 27866 Sobo s posebnim vhodom :i stopnišča oddam v blifini pošte N-,slov v oglasnem oddelku .Jutra*. 27848 Opremljeno sobo solnčno ia zračno, i elektr razsvetljavo ter posebnim vbodom, oddam 15. oktobra Naslov v oglasnem oddelk-n . 27SS1 ■■nmniraimmanauiimminnnaniininiimi g Dva dijaka sprejmem na hrano in stanovanje s 16. septembrom. Naslov v ezla-nem oddelkn . 27936 Dva akademika sprejmem po 580 Din na brano b stanovanje. Kaslov v oglasnem oddelkn «Jntra> 27334 Visokošolce sprejmem na stanovanje i zajtrkom v bližini bolnice Naslov v cg-a^cem cddelkn «Jstra>. 27569 2 visokošolcema oddam lepo sobo sredi mesta. bliža tmiverze Kasiov v ogl. oddelka . 27S13 Stanovanje i ali vsaj 3 sob. sobe za služkinjo, kuhinje, kopalnice in pritiklin v centru me_ sta Ljubljane, v stari ali novi nisi. iščem za takoj ali pozneje. Cena ne igra vloge, seveda ne pretirano. Cenjene ponndbe z navedbo cene. opis stanovanja in natančen naslov se vljudno prosi ca oglasni oddelek »Jutra* pod .Snažnost 14>. 27S14 Velik lokal na zelo prometnem kraju, v ----e___, ______ _____ katerem je sedaj ključavni- ________ - ___________ 3U X 11 HP, skoraj nt rab- ! tarstvo in del*vnica za po- svetijavo pri boljši rodbini, ljeno. prodam za 14.000 Din pravi'a avtomobilov, oddam Dopise na ogiasni oddelek Naslov v oglasnem oddelku ' v najem. Ponu na oglasni oddelek cJutra* 27901 \emška dama uči nemščino (konv^rzacija.. gramatika it-d.l Kaslov pove oglasni oddelek cJutra* 27557 Klavir poučaie po najboljši metodi gospodična Kaslcv v ogi odd. cJutra* ~ 2778S Instrukc;je daje učiteljica za predzoete osnovne in meščanske šole, istotako za nemški in francoski jezik. Naslov v ogl. oddelkn cJutra*. 27973 Išče se inštruktor za .ačunstvo — kateri !ma sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. oddelek cJntrs* pod značko cDofcra moč 1394>. 27926 Lep, črn klavir (Stutzflagel; dobro oh: .v nien prodam. Naslov v o-l oddelku cJutra*. 27^27 Harmoniko fino italijansko, proda a'i zamenia Josio Zupančič — Fesje pri Vidim. 27916 Strojepisna dela sprejmem na čom Ponudbe pid šifro cDeio na doc 21531 Znamke Kcor pošlje !0 P in dob: moj fcaš izlili novi cenik znamk Ji- 3 in k temu Jj 5u različnih bol-garskib znamk. Izidor Steiner trgovca maraka, Bro.i ca Savi 27545-» Več gospodov sprejmem "3 ceno domačo Lrano Nasiov v oglasnem oddelku cJutra*. 276^6 Modeli ravnata) lui, za modul salon Sturhlv Maši* i.;ut>- ljana Židovska ai 27 49 Dežni plašč zamenjan V nedeljo, 3. oktobra je bil v gostilni C e r n e. us St. Petra cesti v Ljubijan: zamenjan dežni plašč. Prinese naj se ga v Higienski zavod v Ljubljani. Zaloška c 2. 27952 I «AddoIorata» Pismo. 27900 Znanja želi jsceta zakonca z enim otro- izobražena gospodična . ki f0?. ~ s souporabo kuhinje- Gresta tudi za hiš-nika. Plačata dobro Naslov v oglasnem oddelke Jutra 27955 cJutra*. 27854 ' H. Berdajs, Maribor. 27819 27971 d' Zračno sobo z elektr. razsvetljavo oddam 2 visokošolcema ali viseko-šolkama v bližini bolnice s hrano ali brez nje. Istotam sprejmem tudi vlsokoiolcc na hrano opoldne in zvečer ter zajtrk. Naslov v oelasnem oddelku cJutra*. 27916 ima nekaj premoženja — najraje z akademikom Ponudbe na ogiasni oddelek cJutra. pod »Akademik*. 279!$ Bcrovničevca in domače, dvakrat prekuhane slivovke ima večjo množino za oddati Hinko Humer. Sv Kr:ž pri Litiji. 27975 kar Stalno vožnjo razvez premoga s kolodvrra k strankam (tu) .oddam solidnemu prevozniku - Natančne ponudbe z navedbo ceDe ca oglasni 0'Vrl<-k cJutra* pod cKaircz«. n3'-kasneje do 10. t. n. 27t*03 Pisarn, delo na dom prevzamem. Naslcv v cel. oddelkn cJutra*. 2793) Mlad lovski pes se je zatekel. Dobi s* na Dobravi št. S pri Črnučah. 27953 Trgovcem ki so vsled sedanji krize zabredli v težkoče. daje nas-.-efe resen -trofccvnjs',:. Vprašanja no d cKr za*' na oglasni oddelek .Jutra. 27944 Celje 20 Bom prišla 5. oktobra 27925 Dva mladeniča živeča v inozemstvu, želita dopisovati i dvema deklicama. v svrho razvedrila in morebitnega sporarumljenja — ženitev ne bi bila izključena. Cenj. dopise na naslov: P F in J. K., Poete ressante. P.tite Rosseli<- -Moselle. France. 27915 OSEBNI AVTO .De Don Bomon", v na hol š^m stanju z izbornim mo'orjem 18-24 DS, 4 sedežen z 2 zasilnima sedežema iovo Vlcbehn obročje 2 rezervnu or r< čie ?a ceno 10511 Din 30.000 naprodaj. Po asnila daje: Kari Ko l«er. Slo enigradec. Urejuje Franc Puc. Irdija za Konzorcij »Jutra* Adoll Rib nikar. Za Narodno tiskarno dd kot tiskarna rja Fran Jezeršck. Za iaseratni del je odgovoren Aio^ij Novak. Va * Ljubljani