PROSVETA fLO SLOVENSKE JEDNOTE Chicago, nUnrtek, 20. Mptembr« (Sept. 20), 1929 STEV.—NUMBER 221 — V OeveUodu j« U dni umr-ln Franci« Kotnr roj. Marn, sta-rn 42 M in domm i* Bistrice. Tam Jd bivala U ki. — V Elyju, Mina., m Je talko opnkln 11-latna Mirjr Koprivnik t vraiim mlekom. Nahaja m v bolnilnici. — John Gnklira ml. In John Kaauntl aU bil* teiko poškodovana v rudniku r E)yju, Mion.. — V Buhtu, Mlnn. je umrla Marr Zlatorepec roj. Hodnik. •Ura 4S tot in doma U Spod. Lo- -Vi mestnem diatrtktu v Clevelandu eo trije stovenaki kandidati za mestnega oteU: Louis Zuiek. Frank L Turk in Anton Vehovec Kandidaturo pri glada tudi Vetro G rili, le Ve-hovec odstopi. HOSTET* PROSVETA the enlightenment glasim» m umiMA ilow« mabooks rooroa- WS iMWOTK L MT4t prosveta UwaSftfc A", OP TMS nUJCEATSO Na barbarskem jugu V puritanski. kukluksarskl Severni lini. ki Je pravkar začele okušati krst kapitalistične civilised Je, se Je zgodilo tudi tole: Ben Wells, mladi angleški komunist — Angloeeks bogme — katerega je stoodstotno amerikanixirana drhal s silo odvlekla v gozd In po krščansko premlatlle, Je bil potem, ko Je spet mogel stati na nogah, poklican na sodnijo, da formalno Icpriča kaj ee je vee godilo z njim. Ko eo ee pripravili, da ge po starem običaja zeprleešejo, so ga vprašali, če veruje v Boga. Wells Je odgovoril, da ne. Drugo vprašanje Je bilo. če veruje, da bi ga katerikoli Bog (!) kaznoval, ako se zlate kot priča. Odgovoril je, da ne veruje, kljub temu ee ne bo zlegal. Na podlagi teh dveh odgovorov je bil diekveliflci-ran kot priča, kajti zakon drševe Severne Karo! i nc določa, da ateist, ki ne veruje v Boge, ne more priseči niti pričati pred eodiščem. V Severni Kerolini Je seveda vss mogoče. Nič čudnegs nI torej, ds človek, ki Je brutalno nepeden, ne more sodniku povedsti, ds je bil napaden, ker Je slučajno ateist in kot tak v smislu zakona nI kvalificiran, ds bi govoril resnico. Lshko visi meso s tebe, kar vsakdo lahko vidi, toda poetavno ne moreš tega dokazati, ker kot nekristjan ne moreš krščansko priseči! Čudno Je, ds ns sodiščih Severne Karollne nimajo še primemegs krščanskega orodja za izprešenje resnice is priče in obtoienecv. K stari, barbarski prisegi ne biblijo ali kril — kot Je blls navada v stari Avstriji — apada tudi natezalnica, vrelo olje, raztopljen svinec, klešče za puljenje nohtov in druge take krščanske relikvije iz srednjega veka. Juatica demokratične Amerike še danes zahteva, da moraš priaeči na Bogs in biblijo, drugače ne moreš povedati resnice. Prissgs js eeveds starokopltns formalnost« Ca-si hinavec, kakršnih je na milijone v "God's country", priseieš stokrat na sto biblij, če Je trebe — in potem ee lahko stokrat zlatet. To se dogaja dnevno in vse Je v redu, samo izdsti ee ne smel. Ateist se tudi lshko zlate. Odvisno Je od possmeznlkovegs značaja ln prepričanje. Nasprotno ni prisega noben dokaz resnice, če pri-adnik nima značaja niti prepričanja. Bel alučajl krivopriaelnlltva, katerih ni malo na svetu, dokazujejo, da prisega tčltl letnike ln hinavce. Starokopitni formalizem amerUke Justice z mnogimi barbarlčinami iz srednjeveške ' Anglije speda še davno v muzej poleg natezalnice. Tja spada tudi prisega na biblijo. Prisega je bunk. Ako človek ni vreden zaupanje, da bo povedal resnico bres prisege, ne more biti vreden tega, če tudi stokrat priseše. To velja ne le za barbarsko Beverno Karolino, temveč tudi sa "napredni" Illinois in vse ostale kote moderne Amerike. Petrolejski patriotizem Ameriški oljni magnat Robert W. Stew art, katerege je Rockefeller isključil is ovoje petrolejske hierarhije, je te dni odpotoval v Anglijo. Vest se glaai, da se Stewart pridruži angleški oljni hierarhiji Hoyel Dutch Shall, kateri bo pomagal v boju proti Rockefellerjevi Standard Oil kompanljl. Druga veet se pa glasi, da namerava Stewart organlsirati svetovni trust olja sa uničenje Rockefeller J eve drulbe. Voditelji amerikanizma Imajo zdaj prilika. da poduče magneta Stewarta o njegovih dolinoatih napram domovini ln ameriški stvari. Najbrž ne bodo tage storili kajti amerike-n i stična propaganda Je samo se "sucker Je". Veliki industrijski molje niao več otroci; oni atoje visoko nad' nacionalno-polltičniml mejami. Ako ni več dobička v dragi domovini, gredo po svetu ln splet kari jo proti dobičku oete-lih ameriikih velikanov To je business. In njegov dom je po vsem svetu. Kdor ima oči v Čelu, vidi naprej, kdor jih ima nekje zadaj. vidi. well, you know — — if Glasovi iz naselbin "Vojna" v Mandžuriji Je res nekaj nove-ga. Vse bojevanje ee vrel v obeh osadjlh male. m Znanje delavca ae meri po tem kaj «ta. ne koliko čita. Ako ti Proevete ne ugaja. piši uredništvu In povej SND. Sen Freoriaca, CeL — Delavske razmere v tem meatu In oko- ici eo v razmerju z drugimi kra-l povoljne, kljub temu Je le precej delavcev, ki čakajo ns priliko, da Jim da današnji sistem pravico vaaj do drobtinic "narodne proeperitete," katera Je razglašena po vsem svetu. Je peč tako, de uboga delavska maaa Je vedno v ozadju, pa naj šibo tukaj ali drugod, kjer vlade de-neftaji sistem izkoriščanja. Slovensko prebivalstvo v Kaliforniji vidno raste. Poeebno v Sen Franc I »co je zadnje čase pri-romslo precej rojakov iz vzhodnih drŽav z namenom, ds bodo tudi oni deležni kalifornijske proeperitete kot jim Jo obljublja "Gtftforniens Inc." v svojih mojstrsko spisanih oglasih. Nc-katefim eo se sanje deloma u-resničlle, toda pretešna večina Je pe samo prilla iz dežja pod kep Moj naihen ni, ds bi ustavil prišel Jevenje v Kalifornijo, peč pa omenim, da nekateri oglasi glede lepih prilik v državi ao zelo pretirani. Industrije v Kalifer nijl ni teko razvita, kot je po vzhodnih državah, od koder neši Judje sem prihsjsjo zs delom, Keder delavec tukaj delo izjrubi, je v največ elučajll» težko dobiti drugega. Pleče so povprečno nižje kot na vzhodu, četudi "Oali-fomians Inc." pravi, ds niso. V drlavi je seposlenih veliko Mehikancev, Japoncev in Kitejcev. Zadnji eo deloma vsi sanosieni v poljedelstvu. Ti ljudje delajo za valiko nižje plače kot naši ljudje, keč njihov življeaeki standsrd Je nižji kot neš. V gotovih slu-čejlh Je življenje cenejše kot ns vzhodu, toda človek ne more živeti ssmo od milega kaliforntj-skege podnebje. Zs tiste, ki imajo denar ss vložitev, Je Kslifor-nijs še vedno najboljša države v Uniji, kajti fakt je, de se Je začele resvijstl v industriji v pravem pomenu beeede šele pred kratkim. Verjetno Je, da ečaaoma prekosi vse druge v tem oziru. Nedsvno se Je tu ustsnovilo novo angleško poslujoče društvo SNPJ. Društvu se obeta dobra bodočnost, sko se bodo voditelji poslužili agitacije med našo mladino. Takoj po ustenovitvi Je bilo veliko govorjenje o veliki kampenji ss pridobivsnjs novih členov. Sedaj, ko to pišem, ni več teko gleano ln ae vem, kaj je temu vzrok. Upam, da "Pathflnd-ers" ne nerede leto našo nevedno zmoto, nemreč da bi začeli z velikim hrupom, potem pa odnehali, predno se delo uspešno dokonča. Ne, do tega ne sme priti. "Pathflnders," naprej s agitacijo, ker veša Je bodočnost. Držite se gesle: 60 novih članov do koncem tega letel V Slovenskem .narodnem domu se je od 7. do 15. sept. vršil veliki semenj (bazar) v korist Betna. Prve tri dni sta bila udeležim ln program povoljne ln ls-glede, ds bo doesšen finančen u-speh. Udeleženci bazarja so bili sknro sami tukajšnji 81ovencl. Ns programu nI bilo nobene slo-venske igre. Zakaj ne? V nedeljo in pondeljek večer je bil program precej ssnimiv, namreč "movtee" ln nekako predevanje in kesenje slik Jugoalavlje. Pri kesenju slik Is stare domovine je bilo od etranl udeležencev veliko zanimanje. Ne bi škodilo. *-ko ee bi iato Še ponovilo ln to v kcrist neši mladini, kajti oni nl-majo niti pojme o lepoti slovenskih pokrajin. V nedeljo je bHo predavanje še precej dobro, samo malo prehitro je bilo vae izvršeno, v nekaki naglici, v pondeljek Je pa govornik bil pretlh. Kot ml je bilo sporočeno, je o-menjene slike posodil Izletnl u-rad SNPJ. ki jih menda poaoju-je društvom brezplačno. Po mojem mnenju je to dobra reklama za Izletnl urad in za Sloveneko narodno podporno jednoto. Priporočal M ostalim naaelbinnm, de ee poalulijo U ugodnoett, ker slike eo rea zanimive In poučna. ftiovvnakl dom v reentci vedno lepše isgteda. POeehno velika dvorane Je bile Mboljšana, aamo premajhna je. Oder je tudi vali-ko premajhen In nepraktičen sa gledališke predate ve. Na vem. kam eo gledali ali kaj ao mialili. ko ao ga poetavljali Ko ja se-ator zaprt. Izgleda zelo dobro, akoro bi rekel lepše kot v kakšnem gledališču, toda ko ae za-etor dvigne, pa tsglada kot na-vadna apalna sobe. Priporočal bi direktorlju. de v ledoma dobi na-I od oeeb. ki ee rarumejo na «iveri. Čitalnica, ki je last kluba "Slo-venla," Je pe najlepši in najkoristnejši proetor v Domu. Nesel-bina je lahko ponosna, ker ima teko dobro urejeno čitalnico ln knjižnico. Vstop v čitalnico je dovoljen vsem in knjige poeojuj* brezplačno. Knjižnica veebuje večinoma angleške knjige, alo-venekih Je premalo. Priporočal bi urednikom kluba, da si nabavijo več slovenskih del. Upam, da moj opis ne bo užalil prizadetih in želim Slovenskemu naprednemu domu obilo uspeha, da v resnici poetane središče slovenske kulture, izobrazbe in napredka na Pacifiku. Opesovnlec. Predava 35 letnice SNPJ. CornwaM, Pa. — Sicer je že nekoliko pozno, vendar se mi zdi umestno, de nekoliko opišem veselico, ki ss je vsšiln v tem meatu 24. evguota v proelavo 26 letnice 8NPJ in petletnice društvu 62S. Ne veeelieo je dospelo veliko rojakov in članov sosednjih društev. Prišli ao celo i* Reedinge, ki Je 30 milj oddsljen od naše naselbine, in med njimi je bil tajnik društva br. John Kariš. Kjer je zbranih veliko prijateljev, je že neravno, ds mora biti dobra zabava, kar ee le pokezelo tudi na naži proelavi. Členi našega društva ne bedo pozabili poseta bratov iz Readinga in ga bodo vrnili, kader priredi društvo št. 606 svojo veeelieo ali zebevo. Poročati morem tudi o žalostnem dogodku, ki ee ¿e pripetil v naži naselbini. Dne 7. septem bra je nesreče sahtevele življenji dveh naš!h rojakov. John Fl-lak In John Vajde sta se podala na svoje delo ob 6. zvečer. Delale ste obe v enem prostoru, v rudniku št. 5. Kot se je pozneje zvedelo, sta vzela s seboj več di-namitnlh nabojev. Skončala sta skoro polovico dela na avojem prostoru, ko se je pripetile silna ekaplozija, ki je oba raztrgala. Kako se je pripetila eksplozije, se do danes še ni moglo dognati. Pogreb obeh rojakov se je vršil 9. septembra ob veliki udeležbi ljudstva. Pokopana sta bila v Comwal!u. John Pttak je btl član JSKJ in oženjen ter zapušča dva mala otroka. John Vajda pe sa-pušča starše, brate in sestre. 0-be ste bile rojena v Cornwallu in bile ste poznena kot mirna ln dobra delavce. Delavec mora res veli ko r žrtvovati v boju za vzakdanji kruh. On tvega svoje življenje, de pro-ekrbi drugim ugodnosti, sam pa živi v revščini in pomanjkanju. Kdaj se bodo delavci zdramili in zahtevali svoje pravice, pravico do življenja ln udobnosti? Na to vprešenje je težko odgovoriti, vender mora biti v naših prsih upenje, de se bo tudi to enkrat zgodilo.—Cyrtl Wlsur. ■L ksr Je nekatere nekoliko po-parilo. Ker se j« pe stvar izvršila pravilno, lehko to zadevo poza-bimo. Končno moram reči, da nisem nikdar prej bil na vesetej-šem pikniku, kot je bil zadnji piknik SND. To je dobro jamstvo, da bomo kmalu prišli do našega narodnega doma. Joseph Ule. • Smrtna koaa. Lowell, Ariz. — Dne 8. septembra je tukaj umrla Mary .Kink, članica društva št. 212 SNPJ. Bolehala je dva meseca in osem dni in zapustiti je morala svet v najlepši dobi, v starosti 136 let. . Pogreb pokojnice se je vršil 11. septembra ob velikem spremstvu društvenih bratov In sester, sorodnikov in prijateljev. Društvo, čigar dolgoletna in zveste članica je bila pokojna veliko vrsto let; i i je poklonilo kraeen venec v zadnji pozdrav. Pokojnica zapušča tukaj žalujočega soproga Joeip Kinka, tri nedorastle sine, Arthurja, Roberta in Edwarda, ki so člani Mladinskega oddelka SNPJ, starve, dva brate ln sestro ter več .•ijateljev ln znancev. Blag ji spomin! — E. Vrbanac, predsednik društva. Zahvale. Mirne peč, Jugoslavija.—Podpisano Prostovoljno gasilno dru-jtvo izreka rojakoma Frank 8e-jetu in Johnu Mikliču, ki bivate v Sheboyganu, Wis., svoje pri snenje in najtoplejšo zahvalo ze $82.01, ki sta jih nabrala med prijatelji in znanci za naše društvo. Srčna hvala tudi vsem de-rovaloem. Za Prostovoljno gasilno društvo v Mirni peči, Slovenija — Ludvik Novljen, t. č. načelnik. Generalni konzul v Chicagtt. Jugoslavija je Imenovala generalnega konzula v Chicago in to službo je dobil dr. Kruno Ko-lombatovič, dalmatinski Hrvat, ki je bil rojen v Splitu. Star je 42 let. Dr. Kolombetovič je štu dira! v Zagrebu in Pragi in po poklicu je odvetnik. Med vojno je bil na gallški fronti ujet od Rusov in leto kasneje se je uti-hotapil preko Rumunije v Srbijo, kjčr Je stopil kot prostovoljec v srbsko armado. Po vojni je bil stalno v diplomatični službi. fiikaika diši lahaika sprava po kornpoijl O pikniku SND. MUwaukee, Wla. — V nedeljo dne 25. evguste se Je vržil piknik Slovenskega nerodnega doma, ki ga še nimamo. Poetevlti ga mislimo na National ulici med sedmo in deveto ceeto. Piknik se je vržil na Oesvodovl farmi. Na piknik eem ee podal takoj po 12. uri; ko eem okrog ene ure dospel ns piknlške prostore, je bilo tam že precej ljudstva. Okrog tretje ure je bil prostor napolnjen s do-šleci tn z avtomobili. Na proatoru sicer nI velikih košatih dreves, je pa mnogo manjših, ki eo nam nudili dovolj protekcije pred vročim solncem. Okrog posebnih prostorov, kjer ao se prodajale potrebščine za "lačne ln žejne" ali pa delilo nagrade, ee je trlo ljudstva, da je bilo teftko priti v bližino. Posebno je bila okupirana plesna dvorane. NeJ*eč smeha smo Imeli s dirko s "maralo in eekarjem." Pretakava v Indian! odkrile ele-- dove, ki drže v Chicago. South Bend, Ind. — Preiskeva pred tukajšnjo veleporoto postaja običajna bomba razkrivanja proh Iblčnega korupcijeke-ga škandala, Čigar korenine drže na vse strani, predvsem v Chicago, kjer je glavni stan federalne prohibične uprave za Illinois, Wisconsin in del Indlane. Kolikor je do zdaj znano, so odkrili, da je mnogo višjih federalnih prohibiftnih uradnikov v zvezi z butlegareklmi baroni. Preiskava morda razjasni masaker sedmerih butlegarjev 14. februarja t. 1. v Chicagu ln druge sllčne umore. Neki Nlck Maro-vich is Garyje, ki se nahaje v za poru redi kršenje suheške postave, je ena glavnih prič pred veleporoto; v ta namen so ga pripeljali iz Leavenwortha, Kana., v South Bend. , Dirke je bile po Parih, «e ki in ženake. V torbi je bil dežni plošč. Med dirko jo je moral «r-koč odpreti ia obleči plašč, njegova spremljevalka se je pe vadila s odpiranjem in zapiranjem dežnika. Nejhltraj«! v tem poehi ao prejeli dobitka ee svoj trud. Na pikniku eem ae aeatal tudi goepo Omahne, ki je žena in agitetorka za Proavale In P role tarča. Predstavila mi Ja »vojaga soproga, s katerim Šivi na West Allieu. Srečala sva ee tudi s Phlllpom Godinom. uprav, nikom Proevete. Največja privlačnost Je bil pe avtomobil, ki Je btl odden ne pikniku ne običajen način Dohll ga Je neki Ne- Morris HlUquit nasledil Bergerja New York. — Morris Hill-quit je poetel naslednik pokojnega Victor L. Bergerja v vodstvu socialistične stranke. Bil je is-voljen predsednikom glavnega odbora etranke na seji ekaeku-tive. ki ee je vršila v New Yor- Newyorška organizacija - Je Hillquitu priredila ob čaeu saje tudi banket ob priliki njegove ao letnice. Na banketu eo bili čl-teni številni brzojavi iz raznih krajev svata. Med temi so bile tudi čestitke petih kabinetnih členov angleške delevske vlade, od premierja danske vlade In predsednika nemškega Reichs-taga (parlamente). Ekaekutiva soc. stranke Je sklenila uetenoviti Pen-ameriško socialistično ln delavsko federacijo a namenom, da ee bo uepeš- S ..IrlLM --LU^. Avttrijsci proDiam Piše S. WWicua. aprilu letos Je brez parlamentarnega povoda podal ostav-co kabinete kancelar dr. Ignac Seipel.' Predno je odšel iz du-najske vlade, je blagovolil še povedati, da je treba proti avstrijski socialni demokraciji napeti vse sile in uporabiti vsa sredstva brez vsakršnega pardona. Od tedaj je dr. Seipel, ki je po poklicu tudi katoliški prelet, šel in ogorčenje delavstva gs js spremljalo vsepovsod. Od aprila pe do danes ni preteklo veliko dni. Naalednlk dr. 8treruwitz je sestavil novo vlado z istimi ministri, e fmd vasmi pa Je vladal še daiie pro-tektorot dr. Seipla, sedanjega idejnega vaditelje avstrijskega fašizma, ki nosi vso odgovornost za krvave dogodke, ki so se pred dnevi dogodili v industrijskem kraju St. Lorenzen. Avatrije ,je edina držsvg, v kateri je najbolj razvite demokracija in parlamentarizem. Avstrija pa je obenem tudi najbolj razvite v socialno političnem pogledu. Za vse to se ima Svstrij-sko ljudstvo zshvslltl socialni demokraciji, ki Je z velikimi Žrtvami in napori pridobila za ljudstvo toliko pravic ln ugodnosti, kakor jih nima nobena druga država. Jasno je, de so pri teh izdajanjih socialnih in gospodarskih incl. tudi političnih svobodščin, bili prizadeti meščani, ki so se čutili prikrajšane. Prvi, ki so nudili oporo ln podpirali msterielno stran izraziti meščanski grupi fašistov, so bili krščanski socialcl in njihov vodja dr. Seipel. In ti so hoteli hlapce brez pravic. Redi st. lorenzenšklh dogod kov so se vznemirili tudi izven avatrijski krogi. Angleška delavska vlada je dala preko svojih tiskovnih organov namigni ti, da bo vseka upošteva meščan ske fašistovske diktature v Avstriji naletela na nebroj prizi vov in protestov ne semo v tu-jezemstvu nego predvsem v državah, ki so na politično-goapo-durski obnovi Avstrije vsekakor interesirani. Tedaj pa je vstal dr. Ignac Seipel, voditelj krščanskih soei alcev in dejal: Revizija UBtave je potrebna Nočemo diktature 1Heimwehra pač pa tako uredbo, kakršno želi narod. (Pri tem je mislil na teko uredbo, kakršno želi on in njegovi gospodarji — avstrij ska buržuazlja s Heimwehrom) In gospod dr. Seipel je sestavil načrt, kako preurediti bojev-no mehansko organizacijo Heimwehr, ki naj prevzame oblast in napravi red v državi. Red v državi! In kdo je tleti, ki je napravi nered? — Sam dr. Selpet in njegova stranka ter fašisti, kater so dobili od njega podporo! Načrt dr. Seipla se zelo komentira. Listi, ki so na strani fašizma in katerim bi bil ljub prevrat v Avstriji, izjavljajo, da ime Seipel prav, ako pride neza, v to politično sfero, da pomiri avstrijsko ljudstvo. Reorgenlsa-clja fašistovske organizacije po njegovem načrtu pa naj n*H način dobi sankcijo s tem, da se prevrat izvrši "mirnim potom in tako, da ne bi mogla socialna demokracija proti taki akciji ni čeaar ukreniti. Tode to vse je samo načrt. Ker avstrijsko delovno U*d-stvo je budno na straži. Soclal na demokracija bo uporabile v* t sredstva, kajti znano je vsem da je parlamentarizem in demokracije v nevarnosti. Demokracija in perlemeatari sem pa sta dvoje nejbolj dozorelih dejstev se vsekege kulturnega in civiliziranega Človeku za razvoj političnega življenje Avstrijski problem Je načet In viseč, tode rešil ga ne bo faši-Maaa» Sodnik ReMen ne mbli reaig-utreti. Keooaha, Wla —Okrožal sodnik Belden. ki je prejel $20,000 "poeojile" od gotovega tovarnarje. ki mu ga ni bilo treba vrniti, je po svojem odvetniku ie-javil, de ne mieli reeignirati. ___________ Njegovo rea Ignacij o ja eakteval nejše borile preti ameriškemu poeetal odbor državne legialatu-, Imperializmu v Srednji in Južni.ra. ki je prdakeval to te I Ameriki. j afere eodnlka. PBtEft, 20. SEPTEMBRA. Kari Kaetekg: Krščanstvo in awelucija Med idejami, ki določajo duhovno ¿ivi^l nje našega časa, je krščanstvo še vedno velflZ ga pomena. Sicer je Že več nego pred petd2 tirni leti David Tr. Strauss v svoji knjigi "StJ rs ln nove vera" zastavil vprašanje: Ali |J še krletjani? « prišel do rezulteta: "Ce hc^ mo govoriti kot častni, odkritosrčni ljudje, ¿J ramo priznati: mi nismo več kristjani." j To gotovo velja za nenavadno veliko fe vilo takozvanih kristjanov. Prav tako je mas go Judov dejansko zapustilo vero svojih ofc tov, ne da bi ietožseno zapustili tudi svojo v* sko družbo. In vendar imajo nauki kr&čamb (kakor tudi judoveke) vere tudi še danes nek veliko politično in družabno moč, temveč vpi,. vejo močno tudi ne mišljenje in Čutenje mnoti sicer popolnoma modemih ljudi. Mnogo v®, nih kristjanov najdemo teko med katolik kot med grotestanti v vseh strankarskih tabo rih, še celo v najmodernejšem, to je socisU stičnem, posebno v anglosaških deželah. Ne moremo orisati ideologije našega bu ne ds bi pri tem prepuetBi krščanstvu širok» ga prostora. Zaman bi bilo hoteti izvajati ideje krsču stva iz današnjih obatoječih gospodarskih po gojev. Ce ga hočemo razumeti, ee moramo p vrniti v dobo, ko se je porodilo kot nov po jev v svetovni zgodovini. ^Preiskati ga mon mo v njegovih početkih v stoletjih, ko j propadla antična demokracija in je prevladi) vsemogočno cesarstvo. Tedanje gospodari razmere ln njih poeledice, obubožanje veliki množic, koncentracija bogastva v malo roksl naraščajoče izumiranje, večne državljani vojne med nekaterimi oblastniki, ki so i a grabljenimi zaklep lehko plečeveli velike vo ske, prenehanje vsake politične delavnosti ljudstvu, ko so pbubošsnc množice propadale i postale podkupljive ln ko eo bogatini prop dali v čutnem uživanju: to vee je bila resb podlaga, na kateri je nsetelo krščanstvo in i kateri ga moremo razjesnitL Toda nikakor ne popolnoma, temveč m v toliko, v kolikor se je e njim pojevllo nov« miroljubnost, zaničevanje posvetnega, p nad življenjem, malo ssupanje poedinca v i mega sebe ln v svojo okolico ln hkrati neiziw no zaupanje v vsemoč enega edinega boiansi ga cezarja, odrešenika, ki so ga seveda pi stavili v nebesa. Končno zahteva po razdelil posesti bogatinov med revne, kar se je seve radi nemoči revnih praktično končalo le z orj nizacijo dobrodelnosti. (Dalje prihodnjič.) Zaloge rad^a ae krčyo Koliko radije je ne vaem svetu-—Pridobival ne kontinentu in izven nJega. — 40 t h kg rude ze 1 miiigram radija. — Kri« radijski Industriji? Radij je postni navzlic neznatnim koli nam, v katerih ga kupujejo, nad vse važna trebščins na svetovnem trgu. Moderna i dicina ln marsikstera druga stroka brez nj< ne more več shejetl, zato se vsepovsod trudi de bi njegovo produkcijo in količino dvip Toda to ni lahka stver. Preeejšnje mnot se zaradi nesedostne eksploataclje vedno n be, druge pa izginjajo same od aebe. Znano da črpa radij svoje energije is lestnega rai danja. Ni bilo telko izračunati, da se vs količina radije po 2000 letih skrči na polov Do danes so pridelali ne vsem svetu 500 g n Ja, morda nekoliko več, letna produkcija znaša ta čaa 80 do 40 g. To je veliko premi da bi krifo vae potrebe. Zato stičejo za n<* najdišči. Toda a temi je kriš. Komaj jih čno dobro izkoriščati, še ee izčrpajo. Prvo in praktično edino nahajališče je do L 1922 Jahimov na Češkem s svojimi skl uranove rude. Od 11919. do 1 1922. so pri lali tem 25 g radije in ga deli svetu ns rsi lago. Potem ae Je produkcija teko znižsla ln pol g ne leto), ds komaj ssdoetuje doma potrebam. K sreči ao odkrili baš v tistem su veliko izdatnejša ležišča v ameriških. « koloradskih in utehških kernotitih, a tudi so izgubila svoj pomen, ko so odkrili naj»» nejše ležižče v Belgijskem Kongu. Tamošnje množine čistega radija, ki «o cenili na 150 g, eo smatrali za zadostne, & mogle kriti dnevno potrebo za dolgo časa. T tu ao ee preverili. Družba, ki kongoške rw ke eksploatira, Je že davno prodala preko gramov, a potrebe Je vedno večje. In rudi so res že izčrpani. Zato iščejo vsepovsod * in so jih tudi aešli, vender še ni znano, ko bodo zelegli. T ruakem Turkeatanu. kjer ao najbolj detne nova najdišča, eo pridelali do»l i t samo 2 g. Prav teko še ne vemo, da h ^ posrečila zadovoljiva eksplostecija neznsJ količin is velikanskih množin rude. V k« eo ne primer prvotno iskoriUali semo u» rudo, Id Je vsebovale ne veekih 10 tisoč ■ mg (tleočinko grame) radije. Denes pnd Jejo 1 mg radije Ielz80do40tieočkg^ Tode le nI gotovo, de-li je takloo pridela rentabilno. Ce ni. potem bo mogoče edin« te nečin, da ae cene dragoceni kovini e fte eedej vetja miiigram radija okrog)" frankov. Izgledi v bodočnoet, vsaj ksr tiče radije, torej niao bel najboljši In če ' ne pomega slučaj, stojimo pred resao km II I » Wl l _ J —^^t I nwij«n inoiiunil. PEfEK, 20. Vasti iz Jugoslavije ■ 4MNV i Šolski zakoni so sevedm^v pretrtO«y niiv nem svetu in b« r"P^ o njih k trajala nekaj čgra. m- kakor se ne morejo zedmiti glecit razpravljanj* * VSTOPU ter pretresajo druga vprašanja, v upa- I&^Tggjis. hetom in navadnim učiteljem, kakor bodo pač odločali etarši. Seveda vse le z dovoljenjem pristojne cerkvena oblasti. Ta načrt jemljevj^Uvpredvsam razmere v Srbij!, kjer je močna zahteva, da poučujejo verouk u-čitelji in ne popi. Tudi še iu rešeno honoriranje latehetov, zlasti tam, kjer število veroučntti ur ne doseže polnega števila. — Enako je že določena ^misija, ki naj izdela načrt o meščanskih *°Proti akademiji zna**ti t Ljubljani. — Beograjski dnevnik "Pravda" prinaša uvodni članek izpod peresa Božidarja Kovače-viča, beograjskega književnika. Zavzema se za eno samo akademijo znanosti in umetnosti, ki naj bi imela sedež v Beogradu, doč'm naj bi zagrebška in ljubljanska Akademija znanosti in u-metnosti bila samo odsek beograjske akademije. Clankar ostro obrača proti temu, da je v Zagrebu še ena akademija znanosti in umetnosti in da Slovce-nija zadnje čase zbira prispevke za lastno akademijo. Po njegovem mnenju bi ta centralna beograjska akademija znanosti in umetnosti imenovala znane hrvaške in slovenske znanstveni ke in umetnike za svoje člane, ki naj bi kakor svoj čas poslanci dobili brezplačne vozovnice za Beograd, da bi laže hodili na se-je in zborovanja akademije. — Tako, Beograd naj ima glavno akademijo znanosti za vso državo, Ljubljana in Zapreb kot di&čT dveh narodov pa naj i ta samo nekake filijalke. Beograd bo toliko miloaten ter imenoval tudi nekatere Slovence in Hrvate za člane svoje akademije. Vrht6ga jim bodo preskrbel' brezplačne vozovnice, da ge bodo lahko "furali" v Beograd. Tako naj bi torej Hrvatje popustili od svoje akademije, ki jo imajo Že dolga lata, Slovenci pa, ki so prav zdaj v času "osvobojen j a" pričeli misliti na Akademijo znanosti in umetnosti, pa naj sploh opustijo vse take mi-sli. Slovenci so že pred Avstrijo zahtevali univerzo, dobili so jo tole z nastopom Jugoslavije, a se morajo boriti zanjo voa leta, da je ne odpravijo kot bi želeli. Začeli so z graditvijo Akademije znanosti in umetnosti, pa naj jo opustijo preden jo bodo ke ueta-novili Clankar "Pravde" jemlje vso stvar premalo rosno. Ali pa je mogoče prevzel nalogo izzvat debato ter pripraviti tla za mogoče ie gotov sklep, da velja, l>eogradska akademija za osred njo v državi? Nelep» naloga to 1 Kako pišejo o_____ v inozematv». — PioubtoCoe H Ljubljana» š.eept. 1029 So časopisi, ki 00 «ve od se-"ih senzacij, od «mik čudežnih pravljic, rranMnlli in neresničnih. Tski časopisi imajo ono do-bro lastnost: pridobijo al avoj kader čitateljev, ki prebirajo »ta «asopi» pa naj oi bo nov ali star. Zanje je vodno aktualen. Bde» takih "dobrih" časopisov £ dunajski "Wiener Jeurnel". Mo w ¡»med Ljubljenčettov ne l*>wa, ki hodijo v kavarne pre-»njat Čas. Zakaj prebirati Jour-¡«1 «e pravi preganjati čao, premoti druge dobra Inm ' ca*opioe, so pravi izvedeti Nkaj o naši državi In l nJ«i. ki jih sami no k——. nam jih vsšše prikrivajo. T«di "Journal" jo prod nekaj ^nevi priobčil stvar, Id je ml no f'»emo, daoi oe je dogodila ne-Pri nas. Naolev oo glasi si l^u • —- - tr na al Rašido", kakor imenuje našega ministrskega predeedni-1 a generala Živkoviča. Pripoveduje ankedoto, ki je vsekakor izmišljena : General Živkovič se je preoblekel v potepuha razcapanega, sedel v vlak ter se pogovarjal s potniki, Ispraševal jih je, kako mislijo o novem režimu v državi, o novih zakonih i. t. d. Kakšni so bili ti pogovori, Journalov dopisnik ne ve in ne poroča. Živkovič se je potem ustavil v mestu Kranjicah (bogve, kje je to mesto pri nas?), kjer je šol inopi-cirat sodišče. Bil je prav dan razprav. Na hodniku sodišča je bilo polno strank, ki eo čakale na sodnika. Živkovič v avoji ravni obleki vstopi v sodno pisarno, a nikogar ni bilo v njej. Sedel je na sodnikov stol, prižgal cigareto in čakal. Pokadil je dva ducata cigaret a sodnikov od nikoder. Tudi pisarjev ni bilo, niti edinega jetniškega stražarja. Živkovič se je razjezil ter je pustil na mizi vizitko, na katero je napisal, naj sodnik takoj vloži prošnjo sa razrešitev dolžnosti. Spodaj je dal ovoj podpie. Potlej je odšel. Silno se je prestrašil sodnik, ko je našel na svoji mizi v pisarni vizitko Živkoviča, predsednika vlade. Takoj, je vloiil prošnjo za upokojitev oz. odpuot, prav tako so otorlli vsi uslužbenci z ječarjem vred, ki jih dotičnega dne ni bilo v službi. Tako, pravi Journal, pregledu-e predsednik jugoslovanske vlade delovanje upravnih oblasti liki Harun al Rašid. Preoblečen o-biskuje urade in jih nadzira. Ta dogodek bo brez dvoma vili vsem uradnikom mnogo strahu v možgane, da bodo točni in vestnih svoji službi.'* Tako pripoveduje Journal in človek ne ve ali bi verjel ali ne. Zakaj, če bi se bilo res kaj takega zgodilo, bi naši časopisi geto-vo poročili o tem, ker jim Je gotovo do tega, da pppularizirajo fftOSVBTX K» D. Bal jauta t: Srečna zemlja, srečni Uudje Potopisne beležke s Oceanije. generala Živkoviča in s tem "popularizirajo" tudi sebe pri Živ-koviču. Oo nihče drugi ne, profesor Sa-rabon bi si zabelečil to anekdota za svoje "zbirke anekdot', ki jih zdaja. N. Wiener Journal je pač—list za oonzacije. . Novomeška porota oodi. Novo Mesto, 4. oept. 1929. Pred včerajšnjim sodnim senatom in poroto Je stal Martin Jeriša. 46-letni delavec s Smlednika. Jeriša Je znan v svoji vas kot pretepač S srcem in dušo. Letos je pobil Alojzija Kordiča, ki se je vračal ponoči mirno k sv. Križu. Blizu doma že je naletel na Martina Jerišo, ki ga je dvakrat udaril po glavi s kolom, da je Kordič naslednjega dne podlegel v bolnici. — Jeriša se zagovarja o silobranom, češ, da je Kordiča pozdravil, on pa da mu je odgovoril grozeč s kolom. Trdi, da je iztrgal Kordiču kol is rok in ga potem sačel tepsti. Pri če pa rišejo Kordiča za mirnega človeka, dočjm Je bil Jeriša že 16-krat kaznovan zaradi pretepov in raznih zlih dejanj. Porotniki so vprašanje uboja potrdili ter zanikali vprašanje silobrana in je Ml Jeriša obsojen na 4 leta težke ječe Kot drugi iiMJPnea oo |i pričela razprava proti 46-letn Mariji Korickl, hi Je že šeetkrat k osnovana zaradi tatvine, poškodovanja tuje lastnine in <*™ia. njs telesne Varnosti, Sosedje pri* povedujejo o njej, da je divja In nasilna. Eden od njih je Imel z njo skozi leta sline opore, tabo da ie. le mislil prodati svojo domačijo ter «e preseliti dragom. Na njenem domu, kjer gospodar njen s|n Ivan, pa Je bil tadl pre-viltkar Miha FrigeU. 74 let eter. Ta je postal žrtev tO strašno ženske Imel je FrMj večkrat prepire z Merijo Kor eki. ker oo mu odtegovali prevtitek. Marija Količki pa Je venomer kričala ter mu pretila, da 0S ubije, tos 1«. j ml Ja sta o» opet sprla in Marija Kericki ga je pahnila na tla, ga pričela suvati, tettl, teptati doktor ni umrl. Obdolžon-ka priznava svoje dejaaje, se- r.t*** * V njem gov»rj. se z razburjenjem. Rez- * "J* najprej, kako lapo zna ima fe ni končana Cft MlfeU in Imko se1**" * * I rtje brez^Mm. JI •tva dstektlvev v blejsko okoli- ^^.aarriS razprsva proti ropar s g Dolenjska. Te bo Zanimiva statistika. Celje, 2. septembra; | Prod dnevi je končal mestni magistrat z izredno zanimivo Statistiko, ki kaže'v točnih številkah ves današnji položaj celjskega mesta. Zlasti je zanimiva ugotovitev, koliko prebivalstva ima Celje in koliko razno-sobnih stanovanj je uporabljenih. Vsakdo si bo pač pri posameznih Številkah sam lahko u-stvaril svoje mnenje, zlasti z ozirom na razna težka vprašanja. Glasom uradne statistike ima današnje Celje 8354 prebivalcev, v tem Številu pa je všteto tudi vojaštvo tukajšnje gšrni-zije, kf šteje okrog 800 dUŠ. Površina mestnega teritorija zna ša 2,056.250 kvadratnih metrov, obseg mesta pa 9 in pol km. Vseh liš je v Ce^u 430, poleg tega pa e 2 vojašnici in Invalidski dom. Celokupno število stanovanj znaša 1640, izmed teh je 669 e-nosobnih, 396 dvpsobnih, 276 trisobnih* 106 štirlsobnih, 66 petsobnih, 20 šestsobnih, 10 so-demsobnih, 10 ogemsobnih, 2 de» vetsobni in 8 deootsobna. Kakor se je ¿udi točno ugotovilo, manjka v Celju Še najmanj 60 stanovanj, ki^r je pač jasen dokaz, da ,e stanovanjska beda še vedno : :elo občutna. Opredeljeno manjka še vodno .60% dvosobnih stanovanj, 80 S enosobnih in 20% risobnih. Celje ima 44 ulic, ceot in trgov v skupni dolžini o-trog 8 km. Vseh poslovnih loječe dotakne n prsti mojih 'zlatih las." "Lepi so," da, "te-o lepi". V njogovi domovini hosijo možje krotke laoe; vse, kar je novo, se vedno dozdeva epo. Obrazi in zopet obrazi. Ženski glasovi, melodični kakor pesem. Pozdravljanje brez kraja in konca, melodični stavki "Meel-o-le»le", dober dan, are čen dan! Odgovarjam Jim: MMal-o-le-le!" ljubko jecljanje, kakor da bi lutnja vabila k razigranosti. j j if! Glej, zašel sem t palmov gozd zunaj vasi. Dva paglavca sta Jo udrla za menoj. Starejši m ponudi eiyiga tistih okusnih za dežev, kl Jim pravijo Anglež "custard-apples", Jabolko s kremo. Okus spominja na jagodn sladoled, pomešan s kremo. Starejši deček se imenuje Trnov Grm, mlajši Banana. Brata sta. Krenemo skozi gozd na drugo obalo. Veliki valovi butajo ob koralno ograjo, ne da bi motil mir v laguni. Podarim črno-okim spremljevalcem nekaj sval-čic. Vprašam Banano, kako se po tongansko imenuje .solnce. Čudeč se, da ne znam tako pri proste reči, ml odvrne "Ra" al boljše "La", ker Tonganci nimajo glaeu "r"; ta glas je preveč olrov za njihov izgovor. Vedo oem že, da Polinezije! dajejo oolncu loto ime kot Egipčani in da ga obožujejo. Hotel sem samo, da mi to potrdi. In to otroško "La" Je vzbudilo v meni sanje, opomine na nešteU vekove Ta paglavca sta bila avtentično taka, kot JK je opisoval Cook 18. stoletju: lika, kakor da bi ju vzel iz starinskih slik, aH kakor da bi prišls iz neke bajko ol iz preleetne sanje na tej obali V nekaj urah som videl več posmeha in smeha, več radostne radovednosti, več veselje in dra-žeeti nego v Evropi v teku ene ga lota; Hodim sem In tJa po obali in zbiram pisane školjke, vgjo belega korala. Za menoj je že tretyl paglavec. Ime mu jo Maka, Kamen. Vletem oo na posek, a paglavci krog mene. Rusijo imenujem«) Luslja. Razlagam jim, koliko snegn Jo v Lasi j i. Glasno se smejomo. Dečki jamejo peti "KeJ-kaj'\ Zapro oči In oe čisto za tope v svojo pesem. Mato se vrnemo v gozd. Posadimo so na deblo pol me, kl jo Je vihar Izruval Iz tal Mali Kamen ki Jt gibčen kakor opica, epless na veliko kokosovo palmo, da nabere orehov. Eden dva, tri. IHrl, pet Dovolj Je. Ne, še enega. ** posneje Pri spttštenju so semo *podr»ne navzdol. Dam mu noš. Brž napravi luknjo v oreh. Id oo pro-tvori v okroglo posodo, polno ne> ke mandljevemu mleku podom,.* toMIlft*. Uhorns Je. fopot gi- mer na Zares tu isIZT ^^ premisleka, ker ako naj moma. Zarea, tu je moffpča oro- lmtmo bl|||U| unlortUefn> w wlo gareto; to pot*je dobi tudi najmlajši. Mali favn jo popuši, potlej pa oo nekajkrat prekobalt n jame žvrgoleti kakor ptič. ■Vrnem se na pamlk obedovat. 3otem krenem uaz&j na otok. Sedaj hodim sam po pusti oba-i. Dan je vroč in in valovi oo poplavili koralno obalo. Ali oo v eh krajih morski psi ali ne? ?ravljo, da se včaoi pojavijo. Toda vročina je od sile. V hipu se odloČim: slečem se in stopim v vodo. Tod blizu je pokopališče, kjer som opazil nekaj ton-ganskih deklet. Nenadoma jih ni več. Skrile ao se za dr«vje n me opazujejo. Obsorje svetlobe je nookon čno. Vedrina v srcu je nelz- Zahtevajo reorganizacijo unije. Chicego. — Zadnji konvenciji unije pleskarjev in tapetnikoV jO bilo predložena zahteva za ro-organizacijo unij« na podlagi modernega biznisa. Prišla je od dveh lokalnih organizacij iz indi-ane in Califomije. To pokazuje, da ae tudi unionistov opri je ml je ideja, da bi unije morale imeti sposobnejše vodstvo kot pa obstaja v veČini olučajev. Resolucija, ki ni bila odobrena, zahteva uposhtev sposobnega upravitelja pro.ti plšči, ki bi ne presegala $60,000 na leto. Upravitelj bi moral imeti praktične skušnje pri vodstvu velike kor-poraclje. Sugestija sama na sebi drzna »a delavsko organizaci-kljub temu je pa vredna glo- šilAA NA PltODAJ. « Katerega veseli kupiti hišo in tri lote voe »to j i malo na hribčku prodam za nizko cenooa svo-to $2276 ako takoj plačate, ali pa lahk« obroke sa $8600. Prodam radi tega ker sem ol kupil drugo htšo. Oglasite so osebno pri lastniku no naslov: Frank ^ikovšek. 2800 Spring Garden Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. tac«.) Si Dan na otoku Vavau-ju. Samoten isprehod pod razovolim drevjem in kokosovimi palmami. Korali, lagune, nenavadne hiše na morskih močvirjih. Clovoku se sdl, da hodi gkozl davno prav-jico. Vstopam v puste bajte. Vsi prebivalci so sunaj, — dela-, o. Pridem v drugo selišče, Dekletce — morda petletno — s velikimi, bleščečimi očim, položi prod menoj prst na usta, nato >a odločno stppi k gostemu grmiču, kl je bil voe v cvetju in mi zaupljivo natrga cvetja. Pogle-dava oe kakor dve ptici, ki oto oo prepoznali. Ne morem proč od njo. Hotel bi jo vzeti v naročje, Ji povedati kakšno lepo praVljlco, jo poljubiti ln sesljati v «en. Grem skozi gozd, kl jo voe v cvetju. Vesel in otožen sem — oboje hkrati. Srečujem ljudi, ki se v grušah vračajo z dela. Ne morem govoriti z njimi v njihovem Jeziku, toda posreči se mi^ da Jim pojasnim s kretnjami, smehljajem, dejanji. Naposlod spregovorim po rusko, a oni mi odgovarjajo tonganski. Človek lahko človeka vedno razuma: še preveva dva tujca vzajemna simpstija in ljubezen do okoliškega sveta, se bosta vsekdar kakorkoli že sporazumeli. Poklonijo ml solene zlate oranže, kl so jih bili pravkar natrgali. Dam jim cigaret, voe, kar sem jih Imel v Žepu in vaškemu stisnem roko. Mal-o-lo4o! Ločimo so in ljudje oe izgubo v gozdu. Tudi jaz odidem v gozd. Že se noči. Matorl netopirji polotava-Jo v zraku. Vrnem se v pristanišče, ds krenem pa psrnUf. Noge eo mi sladko utrujeno; prehodil sem dvajset kilometrov. Pot mi sestavi otoški orkester; okoli, mene zablešči na mali stotero pogledov, Nekateri obrezi so posebno mikavni. Na primer ti-ste-le devojka v nožno selen! obleki. Oči oo ji divjo, odgovarjajo, bože. Obvlada me s svojim čarom, toda no poerefti «o mi* da bi so bil spustil s pogovor Š njo. Mudi so ji: najbrž gre bratu ali prijatelju naproti. Zato pa me dve drugi devojki preganjate s svojo pozornosti o. Toda razen presrčnega MaUo-lo-lo nisem mogel nič več reči. Južni krit razsvetljuje noO. Zaprem oči. Zdi so mi, da gloda nekdo s neba skosi okno moje kabino. IsMgsJo eo dolgi žarki. Lagunoke voda diha pod snop! meeečine. Samo v mladih letih oo mi je zgodilo, da som videl teko svetlobe. V »očeh prve ljubesni, v Beetbovenovlh sonatah. Toda to obstoji tukaj stvarno in resnično. Duša se izgublja v ogromnem jezeru svetlobe In miru. "Tebtit" Še. peče morski čarovnik. "Vsi ste v mojem varotvui Jaz vas ščitim. Tabu, te mooto jo eveto. Vsi ste v mojem zečeranem krogu." (Kenes.) boljšo sa organizacije, da jih Vodijo sposobni bisnismenl. Podjetnik! Ignorirajo varotvono zakone. Now Brunswlck, N. J. — Podjetniki v državi NeW Jersey se dosti ne onirajo na zakonodajo sa protekeijo delavcev. O tem oo po-vdarjall govorniki na konvenciji državne , dolsvske federacijo. Zakon deleča osomurnl dolovnik delavee pod ll. lotom starosti in zsbranjuje ponofno delo; rsv. notako tudi vsako otroško delo pod 14. letom starosti. Ker je po vladno nedsorstvo Jako alabo, podjetniki v splošnem povoem ignorirajo zakone ga protekeijo otrok v industriji. Najhujša kržU teljlča je United Cigar kompa-niJa, ki je pred nekaj tedni zdrobilo stavko 700 dek)ot. Konvencija je sprejela zahtevo sa reorganizacijo državnega delavsko-ga departmenta in za nastavljanje večjega števila nadsornikov. Upton ttlndalr priljubljen v Avstraliji. Ipaoadena. (al. — Sloviti ame-Iriški radikalni pisatelj Upton 81nciair je prejel is Avstralijo poročilo, da je on najpopularnejši živeči plootolj med Avstrelče-ni. Dnevnik "Wootern Auatra-lian" jo razpisal konteet o najbolj priljubljenih pisateljih. Od živečih pisateljev Jo dobil Upton Sinclair največ glasov mod Čl-toteljl tegs lista. Najpopularnejši od vseh pisateljev Je Dickens, ki Je dobil prvo mesto, Jack London drugo in Sinclair tretjo mooto. ŽENITVENA PONUDBA Vdovec srednje starosti »e želi seznaniti s Slovenko v evrho že-nitvo, ali za gospodinjo. Imam svoj dom. Pisma naslovite »a: VDOVEC srednje starosti, 2667 S. Ltiwndale Ave., Chicago, 111. (Adv.) Don't Worry About Moths —mothproof cloth itself Lsrves actually mothproofs clothes, rugs, furniture» so thst ntoth-worma won't evsci begin tfn^|M iSbcm. N«w sad sur» LARVEX am° ms^ SLOVENSKA HAMODNA PODPORNA JEDNOTA Isdsjs svojo publikacije ta šo posebno Ust Prosveta ss koHsit, ter potrebno agitacijo «rajih sstvjye si pro idej. Nlkskor pornlh orgaiilsnsiJ, Vankn or-ganlzaclja Ima oblšeJno svojo glasilo. Torej aglUtorlčnl dopisi ta naznanila drugih podpornih organizacij In njih društev naj ■s no poAljnje IM« ~ Dviganje bii, kopanjštemelj,, Son parlors, iz opeke ali leu, $5.00 talus, Mtsls aa 3-lstss odplačilo Vaše sadovoUstvo b«*MM kSk« «PMCSMS •rt» má«di, MU». i» Ml • BMMSS alMlkt. * MS VikoNs «iu4i*it »s nisi OŠe: "Tonček, povej Jftpodu učitelju, de to jutri In pojutrišnjem ne bo v Šole, ker ol dobil dve bratce. Pešiljol to bom po ih opravkih." : "Imenitno, etek. A m- 6f riovolll, rajii |K»r« >" smo kupili samo enega brat- OOS: "Gome po?" m—«-L.. zo prihodnji prlbrenim M I 'yZ "JZ. TJL j "j^^.VP^i'íSlP'Li Poslašite m izletniškega 4e (Outing an* Recreation Bureaa), 71 W. Adam st, Randolph MM. Brezplsin. pojaanila aa islpfta. pBudke in droga poučna petevaaja eke- HOUNDS CwvBft • Xou *eoe Soae v M. ZLOČIN IN KAZEN B V PS Takoj ao fa je lotlls, posadila go k mW » svojo levo stran — na desni je sedela Amell a Ivanovna — In vilic neprestanemu nsrolni n skrbi za to, ds se je jod pravilno donsšsls ln ds je dobil vsakdo svoj delež tor mučnemu ka-iliu ki jo je trenutek z* trenutkom prekinjal in trpinčil in se je poslednja dva dni posebno ukorenlnil v nji. kakor se je dozdevalo se je neprenehoma obračala k Razkolnikovu in mu J*Uje izkušala razodetl vaa čuvstvs, ki ao ae nakopičila v njenem srcu, in vso svojo pravično nejevoljo nad ponesrečeno pogrebnino, pri čemer pa m je nejevolja čestokrst menja-vnU x veselim in razbrzdanim smehom nad zbranimi gosti In v prvi vrsti nad gospodinjo "Vsess js krivs U kukavica; saj vests, o Ko«, govorim: o nji, o njil» ln Kstarina lva- novns mu je pokimala na gospodinjo. Po-glajte jo, oči je isbuljils, ko silil, da govoriva o nji, s vseeno ne more razumeti. FeJ -ova! Hahshat.. . Khikhikhi! Ih kaj hoče pokaztfi rivojo avbico? Khikhikhi I Ali sto opasali, kako bi rsds, da bi jo smatrali vsi za nekakšno pokrovlteljco in mislili, da mi deU s svojo navzočnostjo čast? Prosils ssm jo, naj povabi boljše ljudi in v prvi vrsti pokojnikove znance; zdsj ps poglejte, kskšnih noresv mi je ns-vlskls vkup! Takšnih umassnosv! Poglsjte onegale, s bradavlčastlm obrszom: to Je živo iriTni dveh nogah! In ti Poljačkl - haha! Khikhikhi 1 Živa duša jih is ni vldsla tukaj, vsaj jaz ns; čemu so prišli, vprsšam vos? Kar po vrsti sedijo. - Psne, hej T Js zsklicals enemu izmed njih, "sli ste še vzeli glbanlcT Vse-mite šs! In piva pijts, piva! Ali hočste Igs-njs? Glejte, kako Je skočil pokonci in se pri-klsnjs, glejte! Gotovo so silno lsčnf, siromaki! Nič ne škodi, naj se najedo. Nemira ne delajo, samo dO M — po pravici rečeno, bojim se samo ss gospodi n j ine srebrne Šllce!... k-malija Ivsnovns," ss Je obrnils naenkrat h gospodinji skoro ns glss, "zs slučsj, ds vsm po-kradsjo vsše srebrne žlico, vsm nisem odgovor« na ttnjs, povem vsm nsprej! Hshshs!" se je sMfttlsls in sopst pokimala Razkolnikovu na gospodinjo, vesele svoje lastne razposajenosti. •Zopet; nI rszumels, zopet ne! Kakor sovs, kskor ilvs sovs sedi Um in odplrs usts; čuk z novimi trskovi, hahahs!" V.W tem so Jo smsh isnovs izprevrgel v ne-znodtn knšelj, ki js trsjsl csllh pet minut. Ns vrobcu je ostalo nskoliko krvi in na čelo ao ji . stopile potne srage. Molče je pokazala Razkolnikovu kri, a jodva se js oddshnila, takoj mu jo zopet začela šepetati z veliko vnemo ln g rdečimi lisami natisih: "ts poglejte, teko natanko asm ji naročilo, naj povabi tisto damo In njeno hčer — ssj vssto, o kom govorim 7 Tukaj ae mora vSsti človek kolikor mogoče rahločutno in rsvnati kar najbolj nsšno, ona pa Je nsprsvils tsko, ds U stvsr, ta pritspsna baba, ta ošabnica in ns-znntns oeeblca s deiele, ssmo zsto, ksr js vdova nekakšnega msjorjs In je prišls bersčlt ss pokojnino ln trgst krilo po ursdih, ln zsto, ksr al ša s petdesetimi leti barvs obrvi, lass ln obraz — to Js znana stvsr! — da ta ienaka ne le nI vedela, da ss spodobi priti, nego ds svoje odsotnosti niti ni velela oprsvlčlti, kar zahtevs v podobnih slučajih najnavadnejša vljudnost! Nbumevno ml Je, zakaj Peter Petrovič nI prišel. A kje Js Sonjs? Ksm je šlsT Ah, svo Je, vendar «s onkrst! No, kje si blls, Sonja? Čudno to, da s! bila na očetovem pogrebu tako sanlkarna. Rodlon Romanov ič. nsj ae veede poleg vss. Tukaj Js tvoje meeto, Sonj les, Jem-1JJ si, čsssr hočeš., Nsllvs vsemi, U je boljši; gibanic takoj še dobimo. Kaj ps otroci, ali so kaj dobili r Poijlea. sli imate vsega? Khikhikhi! Zs dobrot le pametna bodi, Leniča, ti Kotjs, ps ns iitsssj notic; sedi, kskor mors se- gonja JI js hitela sporočati opravičbo Po-tra Petroviča; govorila Je kar najbolj glaano, ds bi Jo allšali vsi, in v najisbranejiih in naj-vljudnejših izrazih, kakor bi Jih bila čltala na obrazu Petra Petroviča in jih potem še sama olepšala. Pridodala Je, da je Peter Petrovlč zlasti velel sporočiti, ds pride pri prvi priliki nemudoma k nji ter ao domeni z njo na samem o njenih zadevah in o Um, kaj bi ae dalo nadalje ukreniti in storiti. Sonja Je vedela, da bo U pomirilo in potolažilo KaUrino Ivanovno, da se ji bo laskalo, in v prvi vrsti, ds bo nasitilo njsno čaetihlep-nost. Sedela je poleg Razkolnlkovs, katerega je v naglici pozdravtU in obleUU s krstkim, radovednim pogledom. Sicer ps se je vee osUli ¿ss nekako ogibnU pogledov nanj In razgovora z nJim. Bila Je celo raztresena, dssi je gledaU venomer Katarini Ivsnovni v obrsz, da bi ji ustregU. Niti ons niti KaUrina Iva-novna nisU bili v talni obiski, ker js nisU imeli; na Sonji je bila temnorjava obleka, na KaUrini Ivsnovni pa njena edina, iz Umnega katuna z robovi. Poročilo o Pstru Petroviču je šlo kakor namazsao. KaUrina Ivanovna je z važnim obrazom poalušala Sonjo do krsjs in vprašala nato z isU važnostjo, kako ss počuti PsUr Petrovič. Nato je takoj in malodane glasno sašspoUls Rszkolnlkovu, da bi bilo tako odličnemu in solidnsmu moiu ros nskoliko nerodno aedetl v takšni druibi, vslic vsej njegovi vdanosti do rodbine in vkljub njegovemu sUremu priJsUMstvu s njenim očetom. Nato ss Js šs snkrat ponosno in s dosto-jsnstvom ozrls po svojih gostih in vprašala gluhega sUrcs posebno gissno preko mlss, sli hoČS pečenke In sli js že dobi lllsabonca. Starše nI odgovoril In dolgo ni mogel razumeti, za kaj gre, .dasi so so mu sosedje smejsll in ga vlekli za suknjo. Samo osirsl se Js nsokrog in odpiral usts, ksr Je še bolj podnetllo splošno veselost. "To vam js bedak! GleJU, glejU! Centu so ga neki prlpsljsli? Kar pa se tiče Petra Pe-trovlča, ssm blls vsskdar prepričana o nJem," je pripovedovala KaUrina Ivanovna Razkolnikovu. "On pač nI podoben ...", ae je rezko ln glaano in s silno resnobnim obrazom obrnila ^___ k Amaliji Ivsnovni, "on ni podoben Uma vsši- drugo jut%V . „ ms ošsbnims tresoropkams, ksUrih moj oče PolJala sva ss sfcoai Cehoslo-ns bi bil vsel niti v kuhinjo med kuharice, pokojni moj mol ps bi Jim bil storil čast, ako bi bil sploh sprejel njun obisk v svoji neizčrpni blagodušnoatl." "Ds, pil ga js rad ; o, pil ga je v resnici radt" je nenadoma vzkliknil umirovljenl provi-jantni uradnik in izpraznil dvsnsjsU čsšlco žganja. "MoJ pokojni moš js imsl v rssnici U sla- listinc šefu berlinskega uredništva polmeesfne revije "U Wf> deration Balcankjue". Pošilja ga UMRO, to Js tisto krvava mscsdonsks organizacija, ki js racpredeljena po ozemlju štirih držav — Bolgarije, Jugdalavije. | Grške in Albanije — in katere delokrog, ako je treba, še zna raztegniti tudi taod evropske in, | če celo hočste. tudi med ameriške države. Gospod Cska Pop Jovanov J* bil torej kurir krvave UMRO. | Te začetnice so skoro prsv tako škrlatno rdsče Ur pomenijo: i "ujedinjeni macedonskl revolu-I cionami odbor." Kadar Js govoril, Je nnpravll vedno Ujinstven obraz. Oči so mu švigalo neprestano k vratom |in k oknu, kakor, da bi pričako val od Uh dveh strani kakega I presenečenja. Drugače pa Jo bil gospod kurir Jsko dostojen človek, slasti V besedah In Jo ze lo previdno poprosil zs mojo ¡pomoč. "Dragi aodrug". mi pravi, "V Berlinu imam zelo vaine oprav lce in ssm v Ujni misiji. Narod-no Je pač same to, da ne znam nemškega Jssiks, — a, ker se za inessm na Vas, vam smem tud zaupati, imam grški potni list Toda, tudi grščino ne razumem Ako me na meji povprašajo kon trolni organi, kam in kako, % resnici ne vsm, kaj W, kajti, aaj me razumeta, ds js mučno r Pozval sam ga, da naj mi to vss pove in potoži. To je tudi storil, čoprpv jaz nissm Mace doneč. Končno sem uganil nje gov namen In ker som bil M [ nsmenjen v Berlin, sem mu od govoril, da ga dovedem v Berlin na cilj In ds se mu potnih nerodnosti zadnkrat ni treba bati. I Konapirativen kurir se Js ras-I veselil. VenfUr bo opravil svo-jo misijo in vse se bo izteklo pr ¡sreči. Dan odhoda sva določila zr Šopa listnico in notes, v katerega je bog ve kakšno konspirstiv-ne stvari zabeljeUval .Seveda, revolucijonarju Je to vašno! In Beilin jo vsžno mscedonsko pribežališče! Vrnila sva se ns Dunaj. 2e na kolodvoru sem se po-alovll od njega. Povabil sem ga. da na j se še kaj oglasi pri meni. Obljubil je, ds pride že čez dvs dni. Toda par dni kasneje so mi sporočili prijatelji, da gs je dunajski policije aretirala, ker se e izkazalo, da ni študent in da nima v rodu potnega lista, on grški državljan", Bolgar Um s okolice Plovna, a po poklicu curir in revolucionar, gospodln Cska Pop Jovanov ... 10 Piece Cosmetic Set $1.97 This Is s Famooe Vfvani Set and 76* Tissue Orssn |L00, Depilatory gl.00, Facial Astringent, »1.75, Bath Salt, $1.00. Toilet Water, |Uft, P<* fume, ft.76, BriUiantine, 75c, Bkftp Whitener, 76c. Total Valne, SU-00 Special price, S1-S7 foe all tan to introduce the line. Bend no mosey hot dip est 0. a ft. Tour money promptly refunded if sot satisfied. Bes Vss SSS-Stk Avenue. Nov York PETEK, 2\l SEPTEMBRA. WTW msa^in^sas!.. i Feen-amuit Uke Gam naročite si knjigo "ameriški SLOVENCI." Elektrificirana železna c fJL T ijffl!, ' . Jjgk '• MŠ< brezskrbna cesta! dstl spodoben Sonjs?" tn priden deček. Ksj praviš, "toda bil je dober in plemenit člo-1 j ubil ln spoštoval svojo rodbino; bost, kar js znano vsem," se ga je polotila Ivgnovna, vsk, ki js slsbo je bilo le to, ds Je bil v svoji blsgoduš-nosti preveč dober do rasnih razuzdaneov in pil z bogvekom, ki niti ni bil vreden njegovega podplaU! Mislite si, Rodion Romsnovič, v njegovem Žepu smo tisšll peUHnčka lz lscU; v popolni pljsnosti ss je vendsrle še spominjal otrok!" "Pe-te-llnčka? Pe-te-Unčks, sU izvolili reči T je kriknil provijantnl uradnik. - KaUrini Ivaitovni se nI sdsl vreden odgovora. Zamislila ss js In vzdihnila. "Gotovo mislite tudi vi, kakor vsi drugi, do ssm bila prevsč strogs s njim," js nadaljevala ln se obrnila k Razkolnikovu. "In vendar ni bilo Uko! Spoltoval me je, sslo ms js spoštoval ! Bil js dobrodušen človek; včasih ga je obšlo Ukšno k «sanje! Sedel je v kotu in me gledal tako Ulootno, da bi ss mu bila is pokasals prijazno, sko bi ss ne biU bala, da se sopst napije, ko bo videl, da je is vss dobro; edtnole s strogostjo ss js dal nskoliko isdristi." - - • < Dalje prihodnji) os (Odlomek.) Kurir, — to je danee še zelo širok pojem ln beseda aega prsv daleč med ljudi. Ljudje postajajo takorekoč že pozorni, sko slišijo to beeedo In nehoU komu v družbi uide vprašanje, prav tedajci, ko ae govori morda o kakem kurirju. — "če ga nieo morda zasačili kje nasmeji." Je pač Uko a temi k&rlrjl. Po. tujejo s nspačniml potnimi II stl. ali pa Imajo IzsUvljen pra silen diplomatski potni list. So namreč, rasen v funkcijah, dvojr ne vrsU kurirji. Kurirji, ksto ri potujejo po svetu v post do< atojaaatvonikov. kot ljudje, k ae zavedajo, da ao v vaša! in sa upni službi ln aato dobe od drža. ve. oslroma ls blaga j nega suna nJega ministrstva vsak messr P«»*teno mesečno gaio. So ps seveda tudi kurirji, ki jih m* vzdržuje država, ali — sunanj ministrstvo, nsgo, ki Jtti pošt Ijajo odbori orgaeisaoija, dru štvs Itd., ki peč vris vlogo neka terih vrlo saupnlh pissnonoš. Ti kurirji issajo največkrat aamo ponarejeno, ali pa — na drug« in* IseUvijene potne Hste In ae feis ns potnjsjo take dsMojan stvsno, ds bi ss moglo takoj ns prvi pogled ugotoviti: GlojU. ta-le gospod v I. razredu js pa goepod kurir. Razlika med tema dvema vr sUma kurirjev pa Jo tudi ta, da ima državni kurir, človek, prav* saprav uradnik; višje stopnje, poleg važnih lleti» —- prazno letnico, dočlm so oni kurirji, ki se ne drSe tako. kot da bi bili v silno zaupni ln važni službi, vsn mogočih prevrstnih, napol ln nadprevratnlh organizacij, obo roženi s bankovci v mnogovrstnih valuUh ln razpolagajo g Is gitimscljami rasnih poliUčnlh strank In tudi univers. ds bi človek mislil, da ao najmanj unl versalnl ljudje. Toda vesto. vsi kurirji ps Is niso ukl, kakor ssm Jih označil jas. Moj bog. bilo bi se nje tM ko, če bi ae goepodje kurirji dp žali. noatll In oblačiti po mojem „ A , ■ . „ . .. . nem s glavo, ces, aa j Kar takoj hočem povedati, da I ,ahko kmdat. M i ml js U kurir pradsUvil ss , on nat0; «Ja, »Mir udenta med dne (1) s ims-11.. _______ ^ u! | So namreč kurirji, ki ao poleg tudi politični ubežniki, ki eo imeli kdaj arnčo ali peerečo. ka kor ee pa* vin me. da so aUH pod vleUseml ali pa aedell v ječi, pa jih Je ueoda sil pa prijatelji pri peljala is oaklh Jstalškth sten Taki kurirji ps ao is bolj sani mlvi In gotovo veljal aU InUre rea enemu, katerega aem svoje vodit U Dunaja v Berlin. atudenU medicine (t) s nem: Cska Pop Jovanov. Po vtdssu Js Imsl okoli SS let. obraz' značilne Juinoalovanake potese. "Pravi Maosdonoc" — kakor mi jo sam dejal. Nsksga dns v februarju me jo pooeti 1 v 19. okraju. Uvodoma ml Jo dejal, da je od "nekog p* lltičkog prijatelja" «vedel za moje Ime In za moj naslov. Pa da prihaja k meni. ako mu morem **lči u susret". On, da j» "Bugar" In pravi Macodonoc ali da govori aamo arbakl in bolgarski Jezik. Na Dunaju as se voda ne more kroUti, ker Um ne razumejo arbakl niti ne bol-raki. Pravi ml: "Znate, aa* » jodan polica j ac Umo kod SSdbahnhofa govori s r pek I No. som si dejal. U človek je na Dunaju Izgubljen in ker som sprva mislil, da Js politični uboi-sik is Bolgarijo, ssm mu obljubil v kolikor Je bilo eeveds v mo-JI moti, tudi msterijelno po- vaško. CshoslovsŠki obmejni organi nieo. poavotlli najinim malenkostim prav nikake poseb ne pozomo^i. ..Tuifi mojep spremljevalca so pt^ii Prav le po v miru v vsakfm pogledu in sadovoUno A js gospod Cska mol v kotu kupeja II. rasreda svojo roke. IstoUko Jo šlo vse po sreči na češkoslovaško-nomškl. moji in v par urah V* dospela z br-zim vlakom v Berlin. Sedaj ps ss js gospod Ceka Pop Jovanov povsem izpromenil. Seveda — srečno je dospel v Berlin in iz-vršil bo svojo nalogo. Toda ker je bil v važni misiji, moj bog — revolucijonsr in kurir, si js poskušal dati ši bolj dostojanstven Izraz. Povabil mo Jo, da nero čim akupno sUnovanje za oba in na njegove steoiks! "Js imsm parol" Jo skoro kri- čel. M Vsodls svs v avtotani in se odpoljsU v NsukdUn. Nasslila svs se v boljšem hotelu in go spod kurir js sipal potratno de Menda je bila misija gospoda kurirja kmalu končana, kajti ž« drugI dan ml Je dejal, da bi šol sopet rad na Dunaj. Jas smig MMS glavo, češ, da gre prav "Toda,'' želim, da po tujova akupno, kot sva prišla Meni Je težko, de grom nesaj - Razgovor, ki ss Js nato res-vtl. mt js rasčietil in resjssnll postavo tsga Jovanova Vsste. to jnjbil kurir, moj bog In celo nevaren kurir, ki Je morel potovati Is Sofije v Berila, kjer je imel izročiti 'Toda jas imam tu opravke n dvs dni moram še biti naj manj tu. Potom ss lahko vrne vs ns Dunaj,1* mu odgovorim. Ksr Je vi od vraga. MlallU. da Jih Berlin, štlrimllljonskl Berlin, metropola Nemčije, zanima? Te Uudt je prav težko rssumeti. Glodal lo opazoval sem toga saois večkrat toda vedno Je napravil nam« vtis malce ndnormalnsgs človeka. Z nJim vred pa ons orgsnl ssctjs. katera poilljs kurirja v Nemčijo brss znenja nemške, jeslks. Cisto heverzlrsnsgs ČK voks In s napačnim potnim listom. ki s* sns krsžati kot ne bogtjenec, kije prvikrat shodil Tri dni mo jo čakal ds sen dovriil svoje delo. Komaj Je pričakal ure odhota» A ves U Čas ee nI gasil Is sobo. Vedno Je tičal v njej tn si večkrst vzel h prometne goječe. Glavne vedno odprte« so 70 milj na uro vosi v mesta, vasi in letovišču ob M4ohiganAi obeh, Michigan Shore, North Shore in m River V^-ley! Pojdite via brzovoane elektrifidrsno io-l«ne ceate—sSpraviU zmlnjlh par dni tedna^v vaše popolno zadovoljstvo in zabavo! Držite vafto družbo skopaj. ■ - Tja pridite lošje in hltroje. Nobenega napojrs « auto vožnjo» nHi akrbi za perkanjo. Vsodtte oe komodno v mimo—dolgo počasne prometne gnjaia narav-nost na vaš namenjeni prostor. In vrnile se tedaj kadar as vam poljubi—Um bo goteeo pripravi jen vtak sa vaš odhod. Za votni red, sens in druga pojamtfa so ose železnice tsUfoniraiU RANDOLPH 8200 «MILWAUKEE RAILROAD CHICAGO SOUTH SHORE CHICAGO NORTH SSKNtB S SOUTH HHHD RAILROAD CHICAGO. AVRORA AMD BLOW RAILROAD [THAT UTILE GAME»- * ----- ■ KiSSt^ WT UWt^ ' orcnea^NTOS MO \ \SKta a ^ 9\>CT HOOCH trt WT _ coicr. ^Tea ¿¿a i ^HOT, KHt> Oo^ov UHoai UMKTTK Hoo m __w •XvHKy. h tAKT ; '