Taborili smo ob Soči
Zelo sem ponosna, da sem se rodila v eni najlepših deže! na svetu. Še bolj sem zadovoljna. da sem si letos kot udeleženka šolskega planinskcga tabora lahko od blizu ogledala lepote naše male slovenske dežele in njene slikovite in ostre skalnate vrhove.
Zgodovina slovenskega alpinizma je stara več kot 200 let, planinske koče je kar težko našteti. članov planinskih društev je več kot 100.000. Prav je, da ludi otroci lahko za kratek čas zaživimo prav sredi te naše čudovite na-rave.
V  davnih časih so se čez našo deželo valile velike armade, rimske legije, ki so sem prinesle svojo civilizaci-jo in kulturo, so se prav tu borile za rimski prestol. Iz vzhoda je prihajal Atila in uničeval vse, kar mu je prišlo pod roko, tudi do teh naših skrivnostnih Alp je pridrl s svojim mečem.
V  temni noči, ko žarijo zvezde kot nikjer in pihlja temen vetrc, se človek še bolj zaveda skrivnostne prete-klosti, kj živi z nami in v nas. Tako se ob tabornem ognju, ko prasketajo vroča polena in letijo iskre proti svojim sestram zvezdam, zasanjaš. Tiho se prebudi pescm, sta-ra, slovenska.
Vsak dan smo šli na izlet. Ne vem. kaj mi je bilo bolj všeč. Ali Trenta, ena najlepših alpskih dolin pod vrhovi Julijskih Alp, ali stari običaji, ki smo jim bili priča v muzejski zbirki na Logu. Taborili smo ob Soči, ki znamenita po svoji barvi in bistrini izvira iz tolmuna v skalni razpoki, v čudovitih Krnskih jezerih so naši fantje kar z rokami lovili ribe; kako nas je bilo strah na prvi plezalni turi na Mangrt, saj je visok kar 2679 metrov.
Naučili smo se tudi delati. Vse. Postavljali in spet podrli smo šotore, napravrli in zasuli latrino, kuhali, imcli smo očiščevalno akcijo in smo pobrali vse smeti do Lepene. Organizirali smo tudi šahovski turnir. Osem naših šahistov se je potegovalo za zmago. Kljub temu, da so vsi častno izgubili, nam to ni pokvarilo veselja. Igrali smo biljard, vozili smo se po smaragdni vodi s kajaki in avtomobilskimi zračnicamt.
Hitro je minilo. Nazaj smo se peljali čez slikovit prelaz Vršič. Najlepše pa je bilo to, da smo bili v planinah čisto drugačni, bolj tovarški in bolj svobodni.
Urša Podržaj
OŠ Levstikove brigade
Škofljica