Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER COLO. ŠTEV. (No.) 60. CHICAGO, ILL., PETEK, 17. APRILA — FRIDAY, APRIL, 17, 1925. LETNIK XXXIV. Ekonomično stanje Amerike. HERBERT HOOVER IZJAVLJA, DA NI POVODA ZA BATI SE SLABIH ČASOV V NAŠI DRŽAVI. — IZVOZ NARAŠČA. — MLEKARSKA KUPČIJA V WISCONSI-NU NAPRAVILA VELIKO ZGUBO. lika zahteva po ameriškem bla- PRIKLOPITEV AVSTRI- gu v inozemstvu in naš izvoz1 _ __ »Tni/miiT od dne do dne narašča, kar po-1 Jti H NdMuIJI« meni, da je vse le prazna izmiš- ljotina, da se bližajo slabi časi v ameriški industriji. Tako j je dejal Herbert Hoover, trgovski tajnik. Dalje izjavlja Hoover, da se je veliko surovine importiralo| za naše industrije v marcu, in sicer v vrednosti $385,000.000; dočim se je izvozilo po naših tovarnah izgotovljenega blaga istega meseca v inozemstvo v vrednosti $452,000.000. Veliko število tovaren je začelo delati s polno paro, in sicer izdelke za domačo vporabo, kakor tudi za izvoz. Zadnje leto se zaznamuje, da je izvoz naših izdelkov posebno dobro napredoval. — Fond du Lac, Wis. — Država Wisconsin je znana kot Priklopitev Avstrije h Nemčiji bo prišlo v pretres pred ligo narodov. — Edini izhod iz mučnega položaja je priklopitev. Še dva tedna je čas, da pokažete z dejanji, koliko je vam na tem, da dobimo katoliški Slovenci v Ameriki svoj katoliški dnevnik. Ta kampanja bo merilo vaše katoliške zavednosti. Zato nikar ne dovolimo, da bi bila merilo naše malomarnosti, ampak na delo vsi in vsak in vsak naj pridobi v tej kampanji vsa j enega novega naročnika na katol. dnevnik! KRIŽEM SVETA. ! ATENTAT NA BOLGARSKEGA KRALJA. Iz neodrešene domovine. ZA PRAVICE SLOVANSKE MANJŠINE V ITALIJI. — POSLANEC BESEDNJAK PROTI UKREPU, KI JE UKINIL SLOVENSKI JEZIK NA SODIŠČIH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. —o— Dunaj. — Izjalovljenje načrta o popolnem združenju Av-j strije z Ogrsko in nasprotstvo ki je nastalo na podonavski konferenci s Čehoslovakijo, ne preostaja drugega mali republiki, nezmožni obstoja, kakor priklopitev h Nemčiji. Načrt tozadevnega apela ligi narodov bo objavljeh v bližnji bodočnosti. Tudi oni, ki so bili odločno proti priklopitvi, kakor na primer dr. Odeneal, poslanec krščanskih socialistov, so sprevideli, da je edini ena najbogatejših poljedelskih izhod le v tem načrtu. Dr. O-držav v Uniji, kakor tudi naj- deneal je dejal glede zadeve boljša v produkciji mleka. A leto 1924. pokazuje, da so se na- priklopitve, da je on in cela njegova stranka, z malo izje — Bukaret, Rumunija. — Ameriški poslanik v Bukarešti Peter Augustus Jay, je imel dolgo konferenco s zunanjim ministrom Duca. Domneva se, da je poslanik pri tej priliki iz- p ročil ministru noto, glede dolga Rumunije, Ameriki. — Kingston, Jamaica. — Tukaj so občutili močan potresni sunek, ki je trajal pet sekund. Škode ali žrtev ni bilo. — London. — V Chatham je kolidiral motorni čoln v bližini pristanišča z neko barko. Posadka v čolni obstoječa iz e-nega častnika in pet mornarjev je utonila. — Melbourne, Avstralija. — Od tukaj se je napotilo 172 romarjev v Rim pod vodstvom knezoškofa Bolgarskega kralja Borisa so napadli komunisti, a je srečno ušel smrti; dočim sta bila dva njegova spremljevalca Odlomki govora poslanca Be- ker ji je odtrgal levo nogo ped sednjaka. kolenom. Da bodo imeli naši rojaki le -o- nekoliko pojma kakšen boj bi-1 Demon alkohol, jejo naši bratje pod tujčevo pe-, Na pogorišču delavskega doto v Italiji, prinašamo tukaj od-jma v ulici Madonnina v Trstu lomke boritelja za manjšinske so našli delavci 39-letnega te-pravice poslanca Besednjaka, žaka Karla Cogljevina. Mož je v rimski zbornici. j ponesrečil. V pijanosti se je Besednjak je med drugim najbrže skobacal v ograjeno dejal: Nimam namena govoriti; pogorišče prišel v II. nadstrop-o cerkveni politiki vlade. Tudi je ter od tam telebnil na zeri-nočem naslikati pred zbornico Ijo. težkega položaja, v katerem _ _ . , živi slovansko ljudstvo v Istri, ustreljena. — Napadalci so , . • , , , . ,. r ki je globoko žaljeno in vzne- j mirjeno v svojem verskem čutu, ker nad 80,000 prebivalcev Kelih umrlega dr. A. Gregorči- pobegnili. ši mlekarji trudili ne le zastonj, mo bila proti temu načrtu iz ampak v veliko izgubo. Proda-j vzroka, ker se je začelo svitati lo se je celo leto 10 bilijonov in Je bilo videti, da si bo Av-funtov mleka, za katerega se je strija pomagala na noge kot repa prejelo $48,000.000 manj, publika in z umnim vodstvom i-kakor so pa bili stroški za pro- meia podlago za obstoj. Ker se dukcijo istega. Leto 1925., pa je pa izkazalo to svitanje le sapo mnenju Mr. Sheridana, za- nje patriotov, je edini izhod iz stopnika kluba živinorejcev, ki neznosnega položaja potom Zofija, Bolgarija. — Bolgarski kralj Boris se je peljal v spremstvu nekaterih višjih častnikov proti mestu. Ko je zavil njegov avto na ozko cesto obdano na vsaki strani z visokim nasipom, se naenkrat sliši več strelov in mrtva se zgrudita kraljeva dva spremljevalca, šofer je bil ranjen, kralju je pa krogla posnela le nekoli-Mannixa. Iz Rima|ko brk- Takoi P° napadu so ca. pojdejo tudi v Lurd. — Springfield, 111. — kaj je divjala huda nevihta. Padala je toča in močan veter je odnesel več streh v bližini mesta, kjer je bilo devet oseb napadalci pobegnili; kralj je Joddal za njimi par strelov, ki pa niso imeli vspeha. Na to so bile poslane čete na vse strani, a po napadalcih ni bilo sledu. Ob priliki zlate maše so bili goriški Slovenci podarili svoje-ne more izpolniti verskih dolž- mu voditelju in dobrotniku dr. nosti zastran pomanjkanja du-| A. Gregorčiču dragocen kelih hovnikov, ki bi razumeli njih s pateno. Ta kelih so sedaj de-jezik. Ne bom danes slikal tr- diči podarili slovenskemu siro-pke resnice, da na tisoče in ti- tišču v Gorici. soče slovenskih mož, žena in -o- otrok v Istri ne more hoditi k Vrat je prerezal svoji ljubici maši in da umirajo mnogi brez v Barkovljah pri Trstu 27-letni verskih tolažil. O vsem tem težak Josip Collich. Ženska se bom govoril ob drugi priliki, piše Alojzija Tambossi, je sta-Danes se omejim le na to, ra 20 let ter živi od prostituci-da orišem in izrečem sodbo nad je. Tambossijeva se bori s smrt-nekaterimi ukrepi ministra O- jo, Gollich, ki je znan fašist, viglia, ki se nanašajo na nove pa se nahaja pod ključem, pokrajine. Lahko dokažem, tako je dejal Besednjak, kakšno škodo Nepotrjeni morajo k naboru. Tržaški uradni list objavlja poziv vojnega ministrstva, da se morajo vsi bivši avstroogr- Ne more se pa še z gotovost-j je povzročila sodna politika ranjenih. Materialna škoda jej jo trditi, če so bili napadalci ministra Oviglia na gospodar- |velika. • komunisti, in če je sploh bil.skem, moralnem in političnem sedaj italijanski d rž avl j n- — London. — Angleška napad namenjen na kralja,■ polju. Ukrep, ki je ukinil slo- ^ niso ^ni ne potrieni za je podal gornjo izjavo, ne bo!načrta za prikJlIpStev h ^Nem-|banka ustanovljena leta 1694. kajti nihče izven dvora ni vedel, venski jezik v sodnem postopa- vojagko službo, ne oproščeni, nič bolje, v gotovem oziru pa čijL * ' |Je še vedno na iste™ mestu- k*daj se bo tam mimo peljal nju je pustil za sabo globoke | vpjsati v seZnam nabornih " kaže, da še slabše. Surovo ma-, je prekupčeval-, slo, katero se cem lansko leto prodajalo po 39c. funt, se bo dobilo to leto po 30 centov. -o- Dobrota je sirota. Chicago, 111. — Samuel Ger-stein je stal na ulici v bližini svojega doma na 3343 W. 19. cesti, ko se približa k njemu neki človek in s solzami v očeh prosi Gersteina naj mu pomaga iz zadrege in kupi od njega "demant." Pri tem je pokazal Gersteinu celo pest lepo se les-ketajočih "dragih kamenov." Gerstein pa, nekoliko iz usmiljenja, malo več pa iž poželji-vosti po "demantih," gre domov po $1200, katero svoto je zahteval neznanec za "deman-te" in mu izroči denar. Kako se je pa začudil Gerstein, ko je zvedel pozneje od strokovnjaka, da je to — klej in ni vreden centa. -o- KONEC DIKTATOR- STYA V RUSIJI. I Ker pa prostori ne odgovarjajo kralj. Lahko mogoče je tudi, sedanjim razmeram, bodo isto da so bili napadalci cestni ro-povečali in predelali. Leta 17Š0 ! parji in so prežali na poštni so gordonske čete napadle ban- |bus, kateri se je baš v istem ko, katere denar so uradniki času imel pripeljati mimo. Z vspešno branili s kroglami vli- druge strani se pa zopet dom-timi iz tintnikov, ki so jih ime- neva, da je bil napad na kra- Socialni sistem v Rusiji skrahi-ran. — Njegove teorije nimajo nobene konkretne podlage za umno gospodarstvo. -O- Berlin. — Voditelji sedanjega režima v sovjetski Rusiji so prišli do spoznanja, da je kamen trši, kakor pa njih boljše-viške glave. Poklicali so zastopnike vseh ruskih kmetov, v svr-ho dogovora o reformaciji, katera bo ko bo izvršena nič dru- li v pisarnah banke. lja od strani komunistov, ka- ni jezik. v seznam na Domin i- sledove v socialnem življenju J m'enikov. To je potrebno rali našega ljudstva m je prevrnil evidence. Prizadeti bodo opro-vso sodno upravo na meji dr- ščeni vojaščine tudi če bi jih žave. Naši kmetje, trgovci in naborna komisija potrdila, obrtniki ne morejo več slediti _0_ sodnim razpravam, ker njih je-j črepinjo si je prebil zik ni več priznan kot razprav- 50_Ietni mehanik Anton Žužek — Bristol, Va. — Sodnik viš- teri so imeli v načrtu, da se bo jega sodišča Joseph Kelly je dne 15. aprila začelo z revolu-podlegel ranam zadobljenim od cijo v Bolgariji. Tozadevni na-krogle. Nahajal se je v kleti,'črt o revoluciji je prišel pred ko so člani družine slišali nekaj tedni v roke bolgarskim strel, od kje je prišel nihče ni oblastem, vedel. Sodnika so našli neza-j vestnega na tleh; kdo ga je u-strelil se ni moglo dognati. — Chicago, 111. — Pred e-nim mesecom je izginil neznano kam odvetnik William Hall, sedaj so pa potegnili njegovo iz laguna v Jackson iz Trsta. Mož je sedel na nekem 0 POLITIČNI KRIZI V FRANCIJI. Vabim vas, da pridete k sod- zidu v ulici Romagna ter opo. nim razpravam, kakor se vr- zival VOjake, ki so se vežbali še dan za dnem na sodnijah ondi v bližini. Nenadoma je o- mahnil in telebnil na tla ter si razbil Črepinjo. Prepeljali so ga v bolnišnico. na slovanskem ozemlju. Sodnik izprašuje stranke, a ker ga ne razumejo, stopi vmes tolmač in prevaja vprašanja. Najhujše se pa dogaja, če ena izmed slovenskih strank razume nekoliko italijanščino in se sili govo- gega, kakor popolna sprememba ruskega ekonomičnega živ-i ruP 0 . . ljenja ; z drugimi besedami, i ku; Domneva se, da je izvr- konec diktatorstva in vrnitev lastnine prvotnim lastnikom. Do tega je moralo priti, ker kmetje so polja zanemarjali in niso hoteli obdelovati zemlje katere pridelki niso bili last trpina, ki je zemljo obdelal, ampak celega naroda. Drugi šil samomor. — Mexico City. — Mehiško poslaništvo v Tegucicalpa je poslalo semkaj poročilo o izbruhu revolucije proci vladi v Honduras. 22-letni soprog se naveličal svoje žene stare 70 let. Long Beach, Cal. — Edward' yzrok/ da .so se f^Prla oči dik-Cochran, star 22 let, je pred e-nim letom poročil 70-letno bo-gatašinjo, katere se je pa naveličal in od nje pobegnil. Žena je pa na vsaki način hotela imeti svojega soproga nazaj in je hodila sem in tja, da bi ga kje zasačila, kar se ji je tudi posrečilo. Ko je nekoč sedela v Pomona hotelu, da si odpoči- tatorjem je pa bila slaba letina. V političnih krogih se smatra ta korak moskovske vlade bli-žanje k demokraciji in konec diktatorstva. -o- 14-letna deklica izginila. Ko so načrt Brianda prekrižali socialisti je večkratni premier zgubil pogum in se u-maknil v ozadje. — Rešitev krize zopet na ramah Pain le ve-j a. Pariz. — Trikrat že, je odklonil Paul Painleve, predsednik poslanske zbornice dano mu nalogo formirati novi kabi net, katero odklonitev uteme- Tovor bombaža uničil ogenj. Tokyo, Japonsko. — Neki japonski parnik natovorjen z riti ta jezik. Tako nastane, da bombažem iz Indije je ogenj u-izjavlja stranka česar ne misli ničiI s celim tovorom v bližini Kobe. Od 4000 bal ni ena o-stala nepoškodovana. Morilec 26-tih oseb — obglavljen. Hanover, Nemčija —Fritz ]juje na dejstvo, da bo njego-Harmann, kateri je jripoznal, Va vlada istega karakterja ka-da je umoril in razntesaril 26j kor je bila bivšega premierja mož in dečkov, je bi dne 15. Herriota, in kot taka ne bo na-t. m. obglavljen. Ko je bil pri- §ja podpore v senatu — am-peljan pred gilotino je za mo-^pak zadela jo bo ista usoda, I ment obstal kakor okamenen, i kakor je prejšno. A vendar na j takoj se je pa zopet Kavedel in 1 prigovarjanje predsednika Do-| dejal, da obžaluje kar je storil, umergue, je sedaj prevzel na Chicago, 111. — Mildred No- Nato je položil glavo na gilo-|svoje rame nalogo formirati lan, stara 14 let, živeča na 8784 fino in rezilo je padk) ter kon-inovi kabinet in si prizadevati je trudne ude od iskanja, na- (Commercial ave., je neznano dalo življenje enertu izmed [ poravnati težkoče, ki tarejo enkrat vsa radostna zavpije: kam izginila. Oče pogrešane je najhladnokrvnejših Morilcev. Francijo "Moj mož." — Res, bil je, in (javil policiji v So. Chicago, dal -o--Senat je že izjavil, da ne bo sicer v hotelu zaposljen kot po-, je slišal po noči neki avto, ki Glavarja upornih Ktrdov ujeli, podpiral levice, kar bo krizo mivalec kuhinjske posode, kjer se je vstavil pred hišo in kmalo j Carigrad, Turčijaj — Od tu- ]e podaljšalo, je hotel biti toliko časa, da si nato zopet odvozil. Ker manj- kaj prihaja poročile* da so tur-prisluži potrebni denar za pot ka tudi obleka od Mildred se ške čete, ki imajo nalogo za-v Detroit, kjer bi dobil dovo- sodi, da^'e pobegnila od doma j dušiti upor Kurdov ujeli pogla- ljenje za razporoko. s kakšnim zapeljivcem. varja revolucijonar ev.. fcaa -všii, a^j ______.....i. Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj katoliški dnevnik J in česar ni imela namena izjaviti. Dostavil je tudi, da na ta način vlada sama sebi škoduje. -o- En milijon lir za zgradbo otroškega zdravilišča v trnovskem gozdu. Goriški občinski svet je določil na svoji izvan-redni seji en milijon lir za zgradbo otroškega zdravilišča v trnovskem gozdu. Zdravilišče se zgradi v proslavo 25-letnice vladanja italijanskega kralja, temeljni kamen pa bo postavljen na dan obletnice, letos dne 29. julija. -o- Smrtna kosa. V 59. letu starosti je umrl v Trstu Ivan Petkovšek. N. v m. P.! DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zve*« s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraja in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali a* zadnjo pošto točno in brez vsakeffl odbitka. Naše cene za poiiljke v dinarjih in lirah bo bfle včeraj sledeče: Skunno s poitnino: Tragičen poskus samomora. 500 — Din ..... ... S 8.80 1.000 — Din ..... ... S 17.25 2.500 — Din ..... ... S 43.00 5.000 — Din ..... ... S 85.50 10.000 — Din ..... ... $170.00 100 — Lir ..... 200 — Lir ..... ... S 9.45 500 — Lir ..... . . . S 22.75 1.000 — Lir .;... ... S 44.25 •U Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. nad 2.000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m*-nja. dostikrat docela nepričakovano, ie absolutno nemogoče določiti cea# orv . j . . _ .... vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže}* 20-letno dninanco Emilijo po ccnah oneea dne. ko mi spreim* Ferluga je nesrečna ljubezen mo denar privedla tako daleč, da je dekle skočilo pod tovorni vlak nedaleč od vrdelske postaje pri Trstu. Samomorilni poskus se E-miliji ni posrečil, pahnil pa jo je vendarle v obupen položaj. DOLARTE POŠILJAMO MI TUDI V TUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV NO. Vse pošiljatve naslovite na—S VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK ft CEŠAREK 70—9«h AVE, NEW YORK, "AMERIKANSICl SLOVENEC*' I N/4PI INOST. Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen krta 1891. Edinost leU 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. fcshaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. - P U B L U H E D BY: — Edinost Publishing Company 1S49 — West 22nd Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United-States per year.......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 _" For Chicago. Canada and Europe per half year____$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj tian in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered is second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1870. Naš narod odklanja rdeči socializem. Vidite, take le poizkušnje so naš narod privedle že tuin-tam do spoznanja, da kako neumno je slediti takim rdečim frakarjem, kakor so lawndalski socialisti. ,Zato so začeli na raznih sejah protestirati, v marsikateri naselbini že grmi in ropota. Ker jih pa lokalni rdeči podrepniki tlačijo s silo, je že tupatam, kakor smo čitali prišlo celo do pretepov. In glavni rdeči frakar pravi, da so tega krivi Kazimirji in slov fajmoštri. Rdeči fanatik misli in upa, da bo s tem narod zaslepil, da bi ne spregledal in videl, kdo, da je za vse to odgovoren. Toda zastonj je. Danes že vrabci čivkajo po slov. naselbinah, da tega kriv je rdeči štab na Lawndale, ki z vso silo forsira svojo diktaturo. Ta odpor med slov. ljudstvom proti rdeči diktaturi na Lawndale je pa prvo veselo znamenje, da naš narod odločno odklanja rdeči socializem, kakoršnega predstavlja rdeča fra-karska gospoda na Lawndale, katera je bila že od svojega začetka samo v škodo slovenskemu ljudstvu v Ameriki. Zato ji narod obrača hrbet, le še tupatam ji sledijo kaki omejenci, a prejalislej bodo spregledali tudi ti in tedaj pa bo prišla popolna polomija slovenskih rdečih socialistov v Ameriki! V za c či materia] č nio dok socializem kaj oku.sii mo v teor oškodoval vprašanju. Doka; svojimi pn Free, uniči', mišljotine. Ko so i njih treh štev. smo primeroma karaktizirali rde-Istični socializem in njegove usiljivce. Danes pa ho-zati, d.i naš narod odklanja rdeči materialistični in je odločen nasproti proti njegovim teorijam. Za- . . ^ . , . . , j j- . i- fnaJ sveti večna Iuc in naj po- ln dobro le. Da je to resnica naj navedemo, da zaradi bolj- . - . , , , • fCiva v miru: seviske pt-ave slov. listov so slovenski delavci marsikje nail črni listi ?>o raznih državah. Pred nedolgim je celo chicaški j dnevnik Tribuna javno izpovedala svoje mnenje pred celo jav-l nostjo o oljševiškem glasilu z Lawndale. Ako kdo misli, da| Amerik i i-..: ne vedo, kaj slov. listi pišejo se jako moti. In po{ pisavi r -k ,terih rdečih slov. listov smo sojeni v ameriški jav-' nosti v.v -'ovenci, kot narod prekucuhov in revolucijonarjev. Tudi to r a motno poglavje naše zgodovine gre na račun naših rdečkarje na Lawndale. In t »-co bi lahko našteli še sto in sto dokazov in grehov, ki so ji zvršili slovenski socialisti nad našim narodom v Ameriki. Katoluski tisk in lanski katoliški shodi so našemu narodu odprli o- , da sedaj gleda z jasnejšimi očmi na protinarodno delo slo rdečih socialistov. Sedaj naše ljudstvo spregledava, Iz De Pue pa sem krenil nazaj proti vzhodu in sem se vstavil v La Salle, 111. La Sallska naselbina je ena že boli večjih naselbin. Tukaj imajo Slovenci organizirano svojo lastno slo- sem imel priliko obiskati nekatere naselbine po državi lili-. . _ . .. XT . , 'vensko faro, kjer pastiruje slo- nois. Najprvo sem se ustavil v, _ . w ' „ » . , . ti - - j i - j venski župnik Rev. Francis Sa- slovenski naselbini nedaleč od , . . . , x .. . . T11 ~r , . loven. Imajo jako lepo cerkev, Joheta v Aurora, III. Mesto Au- , „ . . J . Y , i i o- -i- j farno solo m jako lepo farno rora je kakih 3o milj zapadno _ _ „ , . . j . c,! . , j. . dvorano nad solo, kar je veh- od Chicage. Slovenci so tudi zet, . .. ; . 1 ke vrednosti za faro, kjer se premogokopu. Malo dalje "na- povej mi, koliko je polovica od prej se nahaja druga mala na-! pet."' selbinca Crocketville, kjer je| Johnny: "se spusti v jok." raztresenih tupatam tudi nekaj" Učitelj: "Zakaj jokaš?" naših ljudi. Zraven pa se na-i Johnny: "Če bom rekel, da haja slovenska naselbina O- je dve, boste rekli, da je pre-glesby. Ta naselbina je že več- malo, če bom pa rekel, da je jo. Tu imajo svoja društva in i tri, boste pa rekli, da je pre-tukaj mora biti, po mojem mne-j več." nju kakih .50 slovenskih družin ♦ ♦ * in več samcev. Rojaki so za-! V Butalah imajo župana, ki posljeni povečini v cementov- je sila gosposki — ce1© klobuk nah in nekaj jih dela v bliž-i nosi in pa čevlje ima na škrip, njih premogokopih. Po vseh kadar ni bos. Pa mu po oprav-teh krajih sem obiskal naše ro- kih pride na dom ljudski člo-jake in med njimi zopet precej; vek iz druge vasi, iz hribov razširil naš katoliški list. hribovec, in vpraša županovo Pri Lasallskih rojakfh sem deklino: "Kje so pa mati V* posebno dobro opravil. Deklica mu odgovori: "Na- Naša delničarja Mr. Matt ša mati niso mati, so mama!" Komp in Anton Ovnik sta to! "Pa kje so?" tukaj precej časa, imajo svoja društva med temi tudi društvo K. S. K. J., ki jako lepo napreduje. Tu mora biti nekako o-krog 30 slovenskih družin. Ro- kako je »iio slepljeno v nasprotnem taboru, kako je bilo far-bano doi;jo vrsto let samo zato, da se je par rdečih kričačev redilo za :.-rodne groše pri raznih koritih. Pri rdeči jednoti j Jaki v tej naselbini še niso pre-so te dni .. i neki odborovi seji sklenili, da se članom, ki se ude-(več pokvarjeni, kar priča, da ležijo civilnega pogreba plača zamudo časa. Za oni čas, ki ga zamude pri katol. pogrebnih obredih pa nič. Je to pravično, je to enakopravno ?! Pri tem mora vsak, ki ni slep in do kraja omejen z vso silo protestirati. Toliko so tudi vedno vpili o bratstvu, danes pri njih jednoti nastavljajo naklade, ki segajo v velike svote. Slovenski delavec pa ima edino pravico plačevati in jezik za zobmi držati. Kajne to je svoboda — to je bratstvo ?! sem dobil lepo število novih naročnikov na naš list Amerikanski Slovenec & Edinost. Ustavil sem se pri znani družini Faj-farjevi, kjer sem bil jako lepo sprejet in sem ostal tamkaj en dan. Vreme je bilo lepo, kakor nalašč za agitacijo. Obiskal lahko porabi taka lepa farna dvorana za razne prireditve kot igre itd. V La Salle vlada ravno sedaj veliko zanimanje za katoliški shod. Ker me je tupatam več rojakov vprašalo, kaj mislim o katoliškem shodu, moram povedati tudi javno v tem oziru resnico. Kar sem jaz doživel po naselbinah, kjer so se vršili katoliški shodi sem povsod o-pazil silno veliko spremembo po shodu. Naselbine so se neka- Na potoku, perejo srajco."* In ata?" In ata niso ata, so papa r* I no, kje so pa ?" V postelji leže in čakajo pot zopet vsak eno delnico ku-; pila. Oba sta izjavila, da je1 sveta dolžnost vsakega katoli-. čana, da podpira v največji me-t ri katol. tisk. Naš delničar Mr. j John Modic je tudi objlubil, na srajco, da bo oprana, da bo kupil o priliki še eno delnico. Tako vidno raste zanimanje za naše katoliško podjetje pri lasallskih rojakih. Med potjo sem se ustavil še NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naznanjam, da sem začel na svojo roko tesarsko in mizar- v Ottawa, kjer je tudi nekaj sk° °brt' ,PostaV'jam ,n0"e h!še naših rojakov. Tukaj sem ob- popr?v';,am ,st/""e- kfkor tu" iskal znanega rojaka Mr. Joe * *a?Ze Sp'°h kar spa' Medica gl. nadzornika družbe1 da V tD obrt" ~ S,ovencem ln sv. Družine. Obiskal sem še druge naše naročnike, nakar sem se podal proti domu v Chicago. Hrvatom se toplo priporočam. Delo prvovrstno — Cene nizke. FRANK M. STALCER 1004 N. Hickory Street, JOLIET, ILL. Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine pre vel Peter M. Čemigoj. ✓ Ko je Tua prispela v svoj ogelni stolp, kjer je prebivala, in so jo dvorne gospe slekle ter odšle, je poklicala Asto iz sosednje sobe in je rekla : *'Ti si modra, dojilja, povej mi, kaj je Abi hotel reči?" "Če tvoje veličanstvo ne more uganiti, je manj umno, nego sem mislila/' je odgovorila Asti na svoj nagli, suhoparni način in je pristavila : "Vendar bom poskusila, da raztol-mačim njegove besede. Princ Abi, tvoj plemeniti stric, meni, da te je tukaj ujel in da ne pojdež iz tega obzidja, dokler ne boš njegova žena." Tedaj je Tua zbesnela. "Kako si upa izgovoriti tako besedo?" je težko sopla in skočila pokonci. "Jaz, žena tega starega psa, brata mojega očeta, ki bi mi mogel biti ded, tega ostudnega ničvredne-ža, ki se hvali, da ima sto sinov in hčera; jaz, kraljica Egipčanska, ki je nje rojstvo napove-Mal Amen, jaz — kako si upaš?" je rekla Jpepet&joč od jeze. "Vprašaj rajši — kako si upa on, kralji- ca. Pa to je njegova namera, ki jo bo tudi izvedel, če bo le mogel. Od vsega početka sem to slutila in sem se zato vedno upirala obisku v Memfido, a ti se spominjaš, da si mi ukazala, naj molčim, češ, da si hočeš ogledati najstarejše mesto Egipta." "Ne bila bi smela molčati. Povedati bi bila morala, kar si mislila, tudi če bi te bila pregnala izpred oči. Niti Abi, niti njegovi sinovi mi niso ponujali roke, ko so me drugi snubili, zato nisem slutila--" "Kakor vse ženske, ki so že oddale svoje srce, kraljica, in ki pozabljajo, da imajo še kaj drugega oddati — na primer kraljestvo. Kača ne tuli kakor lev, a se jo je tem bolj bati." "Kadar bom daleč odtod, tedaj naj se kača mene boji, Asti, ker ji bom zlomila hrbtenico. Dojilja, zapustiti moramo Memfido." "To ni tako lahko, kraljica, ker so pripravljene slavnosti za nadaljnih osem dni. Če bi faraon ne čakal nanje in odšel, bi raz-žalil vse ljudstvo na severu, ki ga ni obiskal, odkar je kronan." "Naj bodo torej razžaljeni; faraon sme storiti, kar hoče." "Da, kraljica, tako vsaj pravijo. Toda ali misliš, da želi faraon izzvati meščansko vojsko in spraviti v nevarnost svojo in tvojo krono? Čuj: Abi je zelo močan in zapove- duje večji armadi, nego jo more imeti faraon v teh mirnih časih, zakaj razen njegovih iz-vežbanih čet ga smatrajo vsi beduinski rodovi v puščavi za svojega gospoda in bi na njegovo besedo napadli Egipt kakor gladni jastrebi pitanega vola. Razen tega imata vidva tukaj le petsto mož, dočim zastavljajo Abije- vi polki, zbrani, da izkažejo faraonu čast, in njegove bojne ladje obrežje reke in južno mesto. Kiko boš torej zapustila Memfido brez njegovega dovoljenja? Kako boš poslala sle po pomoč, ki ne more priti prej nego v petdesetih dneh?" Ko je Tua spoznala, kako velika je nevarnost, se je popolnoma umirila in je odgovorila : "Napak si ravnala, Asti. Če si slutila vse to, na kar nisem jaz nikoli mislila, bi bila morala posvariti faraona in državni svet." "Kratice, posvarila sem jih in Mermes jih je tudi svaril, toda oni niso hoteli poslušati, češ, da so to prazne sanje ljudi, ki se trudijo gledati v bodočnost in vidijo tamkaj napačne pod*be. Faraon je celo poslal pome, se zahvalil nftni in mojemu možu Mermesu, rekel, da je freiskal to stvar in da ni našel vzroka, zakaj bi Abiju ali tistim, ki so pod njegovim pove jstvom, ne zaupal! Prepovedal mi je celo, da t»i govorila o tem s tvojim veličanstvom, ker ti mlada ženska in bi se ustrašila ter si pokvarila veselje." "Kdo mu tako svetoval?" je vprašala Tua. "Zdi se mi, da nenavaden svetovalec, kraljica. Saj poznaš njegovo strežnico Meri-tro, ki jo tako ljubi in ki je stala nocoj s pahljačo za njim." "Ah, poznam jo," je odgovorila Tua s poudarkom. "Neprestano je šepetala s tistim visokim zvezdoznancem pri slavnosti. Ali se faraon mar posvetuje s strežnicami na dvoru?" "S to strežnico pač, kraljica. Morda nisi slišala vse njene zgodovine. Tisto leto pred tvojim rojstvom je Meritra prišla z Abijem po Nilu navzgor. Tedaj jo bila še čisto mlada in zelo lepa; ena izmed Abijevih žena. Pravijo, da jo je princ udaril zaradi neke po-greške in ona, prebrisana ženska, je sklenila, da se bo nad njim maščevala. Kmalu je dobila priložnost, zakaj slišala je, kako je Abi razlagal zvezdoznancu Kakuju, tistemu, s katerim si jo videla govoriti nocoj, svoj načrt, kako bi faraona umoril in samega sebe okli-cal za kralja, načrt, ki ga Kaku ni odobraval. Ko je imela to skrivnost, je drzna ženska nenadoma zbežala z Abijeve ladje in je še isto noč faraona o vsem obvestila. Toda on je Abiju odpustil in ga poslal s častjo domov, dasi bi ga bil moral za izdajstvo obsoditi na smrt. "amerika nski slo Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zis"ADJ£;:h SEDEŽ' JOLIET, ILL. ; £ Z Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR Predsednik ..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet 111. I. podpredsednik____JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpreds.....JOS PAVLAKOVICH. 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. til- tajnik ................ JOS. SLAPNlCAR, 311 Summit St., Joliet, 111. Zapisnikar ............ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik ............ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, III. Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place. Chicago, 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St., Ottawa, III. JOHN PETRI C 1202 N. Broadway St., Joliet, III. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. IOS. KLEMENČIČ,1212 N. Broadway, Joliet, 111. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. Do dne 31. dec. 1924. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam •er njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku 535,993.91. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v Svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. t\o dosežemo število 2000. se c\riša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Po' smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! RAZNOTEROSTI. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani. Pot, katero sem naredil je bila interesantna in zopet sem srečal več naših rojakov, ki jih še doslej nisem. Naš list je dobil zopet lepo število naročnikov. List je jako priljubljen. Posebno se dopadejo čitate-Ijem naše lepe povesti, katere jako hvalijo in tudi drugače so z listom zadovoljni. Povsod se veselijo dnevnika in ga komaj čakajo. Ob koncu mojega dopisa vse najlepše zahvalim, ki so mi ob tej priliki pomagali na en ali drugi način. Vsem Bog plačaj,i karkoli ste storili to pot za dobro stvar, za katoliški tisk. Vsem moj najlepši pozdrav! j Leo Mladich, pot. zastop. -o- Canonsburg, Pa. Vsem cenjenim članom in članicam dr. sv. Jeronima, kakor tudi drugim Slovencem in Slovenkam v Canonsburgu in okolici se uljudno naznanja, da nas bo v soboto dne 25. a-i prila obiskal slovenski duhovnik Rev^ J. J. Oman duhovni vodja K. S. K. Jednote iz Cle-velanda, O. S tem bo dana pri- lika vsem, da bodo opravili velikonočno dolžnost. V soboto večer 25. aprila bo skupna sv. spoved. V nedeljo 26. aprila pa bomo imeli skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob 7. uri, pri kateri bo slovenska pridiga. Pridite vsi, ker s tem bo vam dana lepa priložnost! Z iskrenim pozdravom! J. P. KJE SO? H UM AR ANTON: Rojen 1. 1897 v Gorici. V Ameriko je prišel 1920. leta in stanoval v New Yorku. Išče ga brat Fra-njo Humar, Vidonci, pošta Gornja Lendava, Prekmurje. LESJAK JOSIP: Rojen v Novem mestu. V Ameriko je prišel 1. 1903. in stanoval je leta 1924. na naslovu: 1111 Wood Alley, Braddock, Pa. I-šče ga nečak Ivan Ohnjec, Sud-nička, broj 7, Zagreb. Naproša se vsaki, komur je kaj znano o zgoraj navedenih osebah, oziroma naj se sami, pismeno oglasijo na: GENERALNI KONZULAT Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 443 West 22nd Street, NEW YORK, CITY. Napredek katolištva v skandinavskih deželah. V skandinavskih deželah zadnji čas katoliška stvar čim-dalje lepše napreduje. Kralj, družba znanosti v Trondhje-mu, sestoječa iz samih nekato-likov/je te dni na grobu papeža Hadrijana IV., ki je začasa Evgena IV. kot kardinal obis-. kal Norveško, kjer med ljud-. stvom spomin nanj še danes, po 800 letih živi, odkrila spominsko ploščo. Slovesnosti sta se udeležila tudi norveški poslanik v Rimu de Paus in norveški konzul, ki sta oba kon-vertita. Islandskemu pesniku Štefanu fra Hvitadalu je sledil v katoliško cerkev njegov pesniški sobrat Halldor Kiljan Lanness. — Meseca maja tek. leta pridejo po dolgih stoletjih v Rim zopet norveški mornarji. — Cerkev na Danskerp pripravlja celotno izdajo sv. , pisma v danskem jeziku. — V Sonderburgu zidajo novo katoliško cerkev in na Langeland-skih otokih se ustanavljajo nove katoliške župnije. Domini-kanci na Bornholmu v Roenno-; ju grade novo cerkev. — Novo-otvorjeno šolo jožefink v Ko-i penhagnu obiskuje že 500 de-| klic, večinoma protestantske -o- Zakaj spimo slabo na levi strani ? Znano je, da spimo nemirno in nas preganjajo hude sanje,j ako ležimo in zaspimo na levici. Po spancu se potem tudi če-*sto pojavijo bolečine v hrbtu.j Vse to izvira iz lege srca. Če j teži celo telo na levi, kjer je' večina srca, se nagne srce nekoliko na levo. Pri tem pa pritiska na želodčno prepono; nadalje se preveč raztegujejo velike žile, ki vodijo od srca, in se razdražijo živci, ki peljejo k srcu. Razen tega pa je večina 1 ju-1 di desni^rrtev in se pri njih vsled tega bolj razvije leva plat možgan. Da pa se možgani oapočijejo, je treba, da se pojavi v njih malo pomanjkanje krvi. Kri pa odteka od možgan tem lažje k srcu, čim manj je srce obteženo. Če pa ležimo na levi strani, ovira pritisk na srce dotok krvi iz glave. Temu se pridružuje še druga ovira. Če leži glava na levi, se I stisnejo žile v glavi, ki vodijo^ k srcu. Kri se torej ustavlja.) Vsled tega pa se ustavlja tudi v levi polovici možgan, ki je ravno najbolj potrebna odtoka. Odtod izvirajo hude sanje in pa onemoglost pri vzbujenju. -o- Podnebje. Najbolj zdravo podnebje je brez dvoma oceansko, ker se temperatura ne * izpreminja znatno. Razlika med dnevno in nočno toplino je pravtako malenkostna kot med poletno in zimsko. Morski zrak je posebno dobro ubranjevalno sredstvo zoper obolenja dihal, ker ni prahu; vsled nasičenosti z ozonom pa posebno dobro vpliva na živce, srce in krvni obtok. Izmed vseh celin ima najboljši klima otok Teneriffa od Kanarskega otočja na zapadni obali Afrike. Tam je podnebje docela enakomerno: mila zima, hladno poletje, suh, čist, brez-vetern zrak. Teneriffa predstavlja mal kontinent zase, ker se na njem nahajajo gorovja in doline v najrazličnejših višinskih legah, tako da si lahko vsakdo izbere najprilagodnejši prostor. Epidemije in druge bolezni so na tem otoku skoroda tako neznane kot slana, vihar ali megla. Nič manj oblagodarjeno je podnebje Nove Zelandije, le da pri silnem raztezku obeh o-tokov ni tako enotno kot na Te-neriffi. Ob kanadski zapadni obali se nahaja otok Vancouver, ki je znan po razsežnih, gostih smrekovih gozdovih. Za oslabelo živčevje ni priklad-nejšega podnebja. Pa tudi je-tika in sorodne obolelosti so v tej srečni deželi neznane. Idealno podnebje ima angleški otok Wight. Zadnji rešilni pristan za najbolj težko o- \ bolele pa je avstralski otok Ta- j smanija ki ima menda najbolj | zdravo in najlepše podnebje1 na zemlji. -o- Opica pobegnila iz kletke in zašla med množico. New York. — Pretečeni pon-deljek je množica prebivalstva New Yorka šetala po Central i parku, kar pa menda ni bilo j prav po volj} veliki opici ime-j novani pavijan (baboon), zna-j na pa le pod imenom Joe, da bi ona, ko vendar po trditvi "učenjakov" sliši med človeško družbo, morala biti v kletki. Joe podvoji svojo moč in izpuli par drogov kletke in že je bil na prostem med šetalci. Ker pa najbrže niso vsi prebivalci New Yorka, ki bi se strinjali s teorijo Darwina7"so se živali zbali in prestrašeni bežali na vse strani. Šest ur je trajalo preganjanje in prizadevanje, da bi Joe se podal nazaj v kletko in ko le ni nič pomagalo je policist Berger, žival ustrelil, čim se je vspela na okno v poslednjem poizkusu priti na prosto. Profesor našel demant vreden $50.000. Bello Horizonte, Brazilija. — Od tukaj poročajo, da se je neki profesor kakor običajno sprehajal ob morju, ko naenkrat zagleda na tleh neki mali predmet, ki se je lepo svetil in spreminjal barve. Misleč, da je le košček stekla je že hotel oditi, a vendar se pripogne in pobere; takoj pa spozna, da i-ma v rokah dragi kamen, ki je gotovo velike vrednosti. Pri tozadevnih ekspertih je na svoje veselje profesor zvedel, da je ta dragi kamen večji od onega, ki se imenuje znameniti Estrel-la de Sul demant in je vreden $50.-000. -o- Zopet velik plen suhaških a-gentov. New York. — Britiški tihotapski škuner Madeline Adams je obmejna straža zajela, ko je istega preganjala 150 milj daleč od obrežja. Moštvo šku- narja vi de vsi, da je čoln preganjalcev hitrejši, so se podali. Aretirali so celo posadko broječo devet mož in zaplenili tovor žganja vreden $500.000. Obrežni straži ni bil zajeti škunar neznan, pač pa so ga i* meli že dalje časa na piki in končno se jim je le posrečilo ga dobiti v pest. -o- Še konjski repi niso varni. V hlevu znane gostilne pri "Figovcu" na vogalu Dunajske in Gosposvetske ceste ▼ Ljubljani je p ore zal neznan uz-movič konjem posestnika Srečka Trampuša iz SeniČive pri Medvodah repe in mu je napravil s tem okrog 500 Din škode. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom in vsem rojakom po državi Ohio naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik ,Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino oglase in vse, kar je v zvezi z našim listom in našim podjetjem. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo kolikor največ mogoče razširiti katoliško časopisje. Uprava A. S. — Edinost. vaši prihranki 'loženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili bo§te odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in _ jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo, ali ne. Na£ kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740.000 je znak varnosti za vas denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima naloao nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najirazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas- G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. VABILO A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., . .. Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 1455 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 K Ako še nimatE Marijinega kipa za majniški altar, naročite ga takoj! Na razpolago imamo sledeč^,- Brezmadežna, Lurška Mati božja, Srce Marijino, Mati milosti, Marija pomočnica, Marija Devica z detetom. Velikost: 8 inčev ........................................$1.00 Velikost: 12 inčev .............................$1.50 Velikost: 16 inčev ........................................$2.50 Velikost: 22 inčev ........................$3.50 Svetilke s stojalom v raznih barvah ................ 45c. Dušice, baksa po................................................ 15c. Votivne 15-ume svečice po 5c. ali due............. 50c. Naročila pošiljajte na: A. S. & E D I N O S T 1849 Weil 22nd St., Chicago, 111. * 1 PREDSTAVI IN VESELICI katero priredi Mladeniško društvo Najsv. mena V nedeljo, 19. aprila 1925 • v V Cerkveni Dvorani Sv. Štefana Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina. 50c. za odrastle — 15c. za otroke. V S P O R E D. 1. Točka. Pozdravni govor ............ Preds. Jo*. Kobal. 2. " Solo, The Dream Boat .. Miss Just. Kosmach 3. " Govor........................Rev. Hugo Bren, D. D. 4. " Igra v treh dej an j ah. "SKRIVEN ZAKLAD" OSEBE. Balant, kmet ...................................... Mr. Frank Auguštin Tinče, njegov sin................................Mr. William Bogolin Brivec, obenem vaški padar ...............Mr. Joseph Fajfar Štefe Figel, vzdigovalec zakladov*.......... Mr. John Prah Jaka Kimel, vzdigovalec zakladov .... Mr. Stanley Kozjek 5. Točka. Duet, "Whispering Hope" A* (Miss A. Kozjek Petje spremlja na glasovir ..............«...... Profesor I. Račič 6. Točka. A Comical English Dialogue. 7. Točka. Kvartet pojejo .................... Slovenski Nigri. Ob 7. uri zvečer bo pa ples v šolski dvorani. Igrala bo izvrstna Orchestra "NITE PIRATES." K obilfti udeležbi vabi ODBOR. Res. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki E. FINCH vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. PREPRIČAJTE SE CENE NIZKE DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih ali pa pri Mr. Leo Jurjovcu. V poslopju Ulington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8. NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: A. M. Kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-■ije garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi- Naše cene so najnižje! Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni pri-Jfttriji. (S. fc P.) JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMS* V CHICAGI. IP". P i ______________ "amer1kanski slovenec inost. Vstaja Skenderbegova - Zgodovinska Povest--:- Angleško spisal Benjamin Disraeli, E. of B. frevel I. M. "Ali si ti armenski zdravnik ?" je vpra- šal. Skender se je pritrjujoč priklonil. "Ali imaš svoj talisman ? Pogoji so ti znani. Ako ozdraviš to krščansko deklico, lahko zahtevaš nagrado, katerokoli hočeš; ako pa je ne ozdraviš, bom jaz zahteval tvojo glavo." "Pogoje sem dobro razumel, mogočni princ,'* je rekel Skender, kajti pred njim je stal Amuratov sin in bodoči osvojitelj Carigrada, "nadejam se pa, da ne bode treba strašnemu sovražniku krščanstva zahtevati drugih glav, kakor glave svojih sovražnikov." "Kaflis te nemudoma popelje k bolnici," reče Mohamed. "Jaz nestrpno čakam, dokler ne izvem o vspehu tvojega prvega obiska. Med tem pa bom hodil tukaj po vrtu in odse-kaval cvetlicam glavice; to je edino moje veselje, ki mi preostaja." Kaflis je namignil svojima spremljevalcema in vsi trije so odšli v sera j. Koncem dolgega hodnika so dospeli do visokih vrat, ki jih je Kaflis odprl; Škender in Nicej sta nekoliko časa mislila, da sta dospela do glavne dvorane babelskega stolpa, vendar sta kmalu spoznala, da prihaja veliko vpitje in kričanje od množice žensk, ki so na-pravljale iz jasmina rožno olje. Pri vstopu tujcev so hipoma utihnile; ko so si pa natančneje ogledale tujce in spoznale, da je bil samo zdravnik in njegov služabnik, so se hitro osokolile in silile so v Škendra; nekatere so iz-tegovale svoje roke, druge kazale jezike, nekaj pa jih je nadlegovalo zdravnika z vprašanji, ki so pripravile spretnost in skromnost drznega imejitelja čarobnega zdravila v nemalo zadrego. Vendar so se te ovire hitro odstranile, kajti Kaflis je tako trdo obdeloval njihove bele rame s svojo uradno palico, da so se v divjem begu in z glasnim vpitjem razkropile na vse strani in pri tem obsipale glavnega evnuha s takimi naslovi, da sta bila Škender in Nicej zelo začudena vzpričo tolike množine psovk, kakor so jih poznale zaprte ženske. Po odhodu iz te sobane so se ustavili pred nizkimi vrati. "Tukaj je soba v stolpu," reče vodnik, "v kateri najdemo našo lepo sužnjo." Potrkal je in neka ženska je odprla vrata : Škender in Nicej sta stopila v neveliko, toda razkošno opravljeno sobo; bila sta tako razburjena, da sta le z veliko težavo skrivala svoj nemir. Na nasprotni strani je stala niša, ki je bila zakrita z lahko pajčolanasto zaveso. Evnuh jima je velel počakati, sam pa je stopil naprej in previdno odgrnil zaveso in nagovoril z nizkim glasom bolnico. Čez nekoliko trenutkov je evnuh namignil Škendru priti bližje in mu zašepetal: "V začetku te ni hotela videti, ko sem ji pa rekel, da si kristjan, je privolila." S temi besedami je odgrnil zaveso in razkril zavito žensko postavo, ki je ležala na postelji. "Plemenita gospica," je rekel zdravnik v grškem jeziku, o katerem se je bil prepričal, da ga evnuh ni razumel, "odpustite gorečnosti krščanskega prijatelja. Akoravno nosim to obleko, sem služil pod vašim slovitim očetom. Mislim, da izpolnujem svojo dolžnost, ako služim tudi hčeri velikega Hunijada." "Prijazni tujec," je odvrnila vjetnica, "jaz nisem pripravljena na tako srečanje. Zahvaljujem te za tvoje sočutje, toda človeška pomoč meni ne more pomagati." "Bog deluje z majhnimi sredstvi, plemenita gospica," je dejal Škender, "in z njegovo pomočjo dosežemo vspeh." "Bojim se, da je smrt moja edina rešitev," je odgovorila Iduna, "in še več, bojim se, da ta rešitev ni tako blizu kakor si mislijo moji zatiralci. Vendar ti si zdravnik; povej mi, kdaj me narava reši." In iztegnila je svojo roko, ki jo je Škender prijel in spoštljivo poljubil. "Plemenita gospica," je rekel, "moja spretnost je samo pretveza, da sem mogel dospeti v to zidovje. Edini talisman, ki ga nosim seboj, je sporočilo od vaših prijateljev." "Ali res!" vsklikne Iduna ginjeno. "Brzdajte se, plemenita gospica," je rekel Škender in ji segel v besedo, "zatajujte se. Ako bi bili vi kdo drugi in ne Hunijado-va hči, bi si ne upal lotiti se tega drznega dejanja. Toda jaz vem, da gospica Iduna ni podedovala od svojih prednikov samo ime, nego tudi njihovo junaško dušo. Ako je bil kdaj trenutek v njenem življenju, v katerem je treba zbrati vse svoje moči, je ta trenutek sedaj prišel. Zdravnik, ki govori z njo, in njegov služabnik, ki čaka v bližini, sta dva izmed najbolj udanih prijateljev gospice Idune. Ničesar ni, česar bi se onadva ne lotila, da jo osvobodita; izmislila sta si načrt za beg, o katerem sta trdno prepričana, da se posreči. Da se pa vse dobro izteče, bode morala ona prestati mnogo strahu, prenesti mnogo naporov, nevarnosti, pomanjkanja in težav. Ali je gospica Iduna pripravljena vse to pretrpeti in poskusiti?" "Plemeniti prijatelj," je odvrnila Iduna, "kajti jaz ne morem misliti, da si tujec, in ni-kdo drugi kakor kak junaški vitez se je mogel lotiti te skoro izgubljene zadeve; upam, da se nisi zmotil v mojem značaju. Jaz sem sužnja, in ako mi nebesa ne bodo pomagala, bom kmalu onečaščena. Moja prostost in moja čast sta v enaki nevarnosti. Nobenega trpljenja in nobene nevarnosti ni, ki je ne bi z veseljem pozdravila, samo da bi imela vsaj iskro upanja, da zadobim zopet svobodo in obvarujem svojo čast." "V vas je duh, na katerega sem računal; sedaj pa pazite na moje besede, gospica. Poiščite danes zvečer katerokoli priložnost in povejte svojim gospodarjem, da se počutite nekoliko bolje vsled mojega obiska, in da izrazite svoje zaupanje v mojo spretnost, jaz pa bom dajal taka poročila, da ne bode težko vsak dan se sniti. Za sedaj pa z Bogom! Princ Mohamed čaka zunaj in rad bi govoril z njim nekoliko besedi, predno grem." "In, ali se moramo ločiti, ne da bi se seznanila z velikodušnimi prijatelji, katerim sem dolžna hvalo za tako udanost, ki me skoro sprijazni z mojo usodo?" je rekla Iduna. "Oseba, ki je preoblečena prodrla v ta seraj, da reši gospico Iduno," je odgovoril Škender, "je knez Nicej." "Nicej!" je vzkliknila Iduna. "Glas, ki ga čujem, gotovo ni glas kneza Niceja, in ravno tako ni njegova postava, ki jo gledam," je pristavila, ko je odgrnila pajčolan. Poleg nje je stala visoka postava armenskega zdravnika. Zagledala je njegov temnobarve-ni in neznani obraz in se v krasni zadregi obrnila v stran. "Jaz sem prijatelj kneza Niceja," je rekel zdravnik. "On je tukaj. Ali naj pride bližje ? Aleksis," je zaklical Škender, ne da bi čakal njenega odgovora. Zdravnikov služabnik se je približal, toda svnuh ga je spremlja!. "Vse je dobro," je rekel Škender Kaflisu. "Sto mošenj je naših. Toda brez dvoma z vsako drugo pomočjo bi bil slučaj brez upanja." > "Samo en Bog je," je rekel evnuh in gladil svoj rubin tako svitlega obraza kakor dragulj sam. "Še nikdar se nisem kesal, da sem podpiral može znanosti. Princ čaka zunaj. Pojdimo!" In prijel je Škendra za roko. "Kje pa je tvoj služabnik? Kaj delaš tamkaj?" je vprašal evnuh Niceja ostro, ko se je obotavljal zadaj in poljubljal Idnunino roko. _ Ne zanemarjajte svojih tudi popravljamo in zamenjamo stekla. Že 40 let pri temu podjetju. OPTIČNI ODDELEK John Novak-ova lekarna 1724 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. I HI Aretacija lOOletnega starčka. Policijska kronika v naši državi gotovo ne pomni slučaja, kakor se je zgodil v Beogradu. Aretiran je bil namreč Radoje Stojkovič iz vasi Dvori-šte. V visoki starosti 102 let. Vso dolgo dobo svojega življenja je preživel kot poštenjak. Nikdar ni bil kaznovan niti za najmanjši prestopek. Ko pa je prišel neki večer, ob zatonu svojega življenja, zadnjič v Beograd, da vidi našo prestoli-i co in poišče svoje vnuke in pra-vnuke, se mu je zgodilo nekaj, Česar ni nikdar pričakoval. Čiča Stojkovič, tako je splošno znan v svojem rojstnem kraju, se je pripeljal v Beograd z vozom. Ogledoval si je velike palače, o katerih ni bilo ne duha ne sluha v dobi, ko je prišel v Beograd, da svira na svatbi kneza Milana. Njegovo radovedno ogledovanje pa je vznemirilo nekega prevestnega redarja, ki je pričel pazno motriti starčka. Ko je prišel Stojkovič do ministrstva pravde, ga je nenadoma ustavil in zahteval od njega legitimacijo. "Ne vem gospodine, kako legitimacijo zahtevaš od mene," mu je mirno odgovoril starček. "V imenu zakona na policijo!" — "Nemoj gospodine! 102 leti že živim v tej zemlji in nikdar še nisem bil aretiran. Pošten človek sem. Bil sem muzikant pri pokojnem knezu Milošu in če bi bil on še živ, bi šel danes direktno k njemu v konak !" Starčkov odgovor se je zdel redarju še bolj sumljiv. Zato je pozval orožnika, ki je zgrabil siroto in ga odvedel na policijo.) Le z veliko težavo so tamkaj starčku pojasnili, kaj je to legitimacija. Tedaj je čiča ves srečen potegnil iz nedrij listnico, iz katere je privlekel straš- KRITJE STREHE. 3 — popravila na strehi garantirane delo za $4.00. Prevzamemo delo na vsakem delu mesta. Obstojimo že let: kot največje to zadevno podieti* v Chicagi. Uniiski delavci- J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 O g den Ave. Phone Lawndale 0114. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2153 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste. CHICAGO, ILL. no zamazan in že raztrgan kos papirja, katerega mu je izdala že v davnih časih njegova občina za potni list. Na tem dokumentu je stalo, da je čiča Radoje v resnici 102 leti star in da se tudi v resnici piše tako. kakor je izpovedal. Tu pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Policija lOOletnega starčka ni mogla aretirati, ker je vendarle imel legitimacijo. Kljub temu pa ga je kaznovala na en dan zapora in v izgon v njegov rojstni kraj in sicer — kot postopača brez poklica. -o- Izpadanje las. Za malo katero stvar so ljudje pripravljeni toliko žrtvovati kot za zdravila proti izpadanju las. Nihče ni rad plešast. In vendar nihče ne more pomagati, ako kaže na svoji glavi nezaželjeni zemljevid. Zdravniki trdijo, da največji vzrok izpadanju las so prhuti (dandruff), zatem pride pode-dovalna bolezen izpadanja las, v katerem slučaju ni zdravila; zrahljano zdravje, po pljučnici, vročinski bolezni, ali vsled dolge bolezni vsled katere mora biti bolnik dolgo časa v postelji ; radi raznih izrastkov na glavi, ki se gnoje kot mazolci in radi sifilisa; radi garjevosti tudi izpadajo lasje, ako ostane bolezen v koži; dalje so tudi razne krvne bolezni, kakor tudi preveliko močenje las, ki povzroči prehlad in lasje začno izpadati. V zdravljenju si nasprotujejo zdravniki. Eni predpisujejo to, drugi to, itd. Ako lasje iz- ■g=g== ■- ugg padajo radi prhutov (dand-^ ruff) se da odpomoči po veliki previdnosti s potrpežljivostjo. Zakaj vzame mesece in mesece, da se dočaka rezultat. Naj prvo je treba glavo pogostokrat dobro zmivati z mlačno vodo. Od začetka najmanj po dvakrat na teden. Pri temu umivanju naj se rabi posebno takoimenovano (tar soap), katera jako dobro učinkuje in odstranjuje prhute. V poletnem času se naj dajo taki na čisto ostriči in se naj dajo glavo ob-I riti vsaj ene dvakrat. To osna-; ži glavo popolnoma in da koreninicam sveže rastoče močiv potem je treba glavo držati v čistem stanju in dobro je mno-igo razoglav hoditi po solncu. Dobro se je pa tudi posvetovati z veščim zdravnikom in se ravnati po njegovih nasvetih. -o- Romarji v Jeruzalem. Jeruzalem. — V JTeruzale-mu še nikoli ni bilo toliko romarjev pri grobu našega Zve-ličarja na Veliko nedeljo, kakor to leto. Vroče solnce je pripekalo, kar pa, ni zadrževalo množice, ki se je celi dan gnetla po ozkih ulicah in se prerivala proti cerkvi, kjer se nahaja grob Kristusa. Med romarji je bilo veliko število A-merikancev. Prvo sv. mašo na veliko soboto zjutraj je imel Rt. Rev. John J. Cant well škof iz Los Angelesa. V tamošnji a-meriški cerkvi je pa daroval prvo sv. mašo Rev. John Timothy Stone iz Chicago, 111. x ; 4. * 4.4.4.4. *+* * * * * * * * * * * * * * * * x % Phone : Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. POSOJILO POSOJILA na prve in druge vknjižbe. Druge vknjižbe kupujemo v znesku $200.00 do $5.000. Lahka odplačila na 6 odstoL in zmerna provizija. Kupujemo vrednostne papirje LOUIS STERN & CO soba 1029 Bumham poslopje 160 N. La Salle. St. CHICAGO. ILL. VAŽNO NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dne L decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler, St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in splošne zavarovalnine (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k meni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi na 49 cesti. Kakor do sedaj, tako bom tudi v bodoče sprejemal v izvršilo raznovrstne notarske posle za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila dajem zastonj. Anton Zbašnik JAVNI NOTAR, 4905 Butler St., PITTSBURGH, PA. PLAYER PIANO Radi selitve moram prodati do 11. aprila $800 vredno pla-yer-piano, s klopjo in 98. rola-mi. — Cena: SLOVENSKE GOSPODINJE so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ $100 Cor. Center and Hutchins Street, Chicago telefon 2917. JOLIET, ILL. , Zanesljivi I obroke stranki tudi na širite ma. s. in edinost« Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. r 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET. ILL. FRANK GRILL Edina slovenska mlekarna SVOJI K SVOJIM Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. . K0SMACH 1804 W. 22nd St., Chicago, III Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNlSEV, ŽELEZ NINE, KLJUČ A VNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490. 3323 Lincoln Avenue, CHICAGO, ILL. 1. nadstr. Mrs. Jesky's Piano CLEVELANDČAN JE! kadar potrebujete pogrebnika st spomnite vedno na prvi slovensk oogrebni zavod GRDINA IN SINOVI /m 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO ^ Primite za bližnji telefon in po X ^ kličite: Randolph 1881 ali 4550. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naro čila premoga, katerega pripeljan* na dom. Prevažam pohi stvfc ob času selitev in vse ka* «pada v to stroko. Pokličite me pn telefonu! 2018 W. 21»? Flace CHICAGO, U