63. številka. Ljubljana, četrtek 16. marca. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Dopisi naj se izvole fnuikiniti. — Rokopisi se ne vračajo. — L* r e d ni fi t v o je v Ljubljani v Franc Knlumtiovcj hiši 8t. 25—k2<5 poleg gledališča v „zvezdiu. Opravništvo, na katere naj se blagovolijo pošiljati itaiučnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj hlii. Volitve v Ljubljanski mestni zbor se bližajo in zatorej mi uže dencs opozorujemo vse prijatelje našo stranke, da bi bili pripravljeni na oster volilni boj. Mi moremo namreč s svojimi kandidati samo potem zmagati, če vsi narodni volilci na volišče pridemo. Gotovo se zanašamo, da bodo oni volilci, kateri se zavedajo svojih narodnih dolžnostij in političnih pravic, in kateri imajo zadosti m o š t v A v sebi, da se ne strašijo in no dajo strašiti od vsacega nemškutarčka in v deželo pri-vandranega tujca, ki pa tukaj nam domačinom gospodovati in ukazovati hoče, — zanašamo se — pravimo — da bodo ti zavestni volilci svojo dolžnost storili in vsi gotovo volit prišli, pa na volišči glasovali za one kandidate, katere je ogromno obiskan volilni shod jednoglasno postavil in katere bode izvoljeni odbor proglasil; glasovali za vse brez zbiranja, uže iz povsod potrebne discipline, če prav temu ta, onemu oni kandidat morda ne bil bi po vsem po volji. Cepiti glasove ne smemo po nobenej ceni, ker iz tega bi imela le nemškutarska in tujinska stranka dobiček, no pa Slovenstvo. Ali žalibog nijso še vsi volilci tako vzbujeni, da bi sami storili domovinsko in narodno volitveno dolžnost na prvi pismeni oklic ali brez oklica. Mnogo, če ne večina, jih je še, kateri so za javno življenje malo brigajo, ki tudi nyso podučeni dovolj za kaj gre, nekaterim je morda še na pol vse jedno ali v našem glavnem mestu Ljubljani gospodari Nem-čtvo in ponemčenstvo, ali pak naši domačini Slovenci zastopajo rojake svoje. Te je treba podučiti, in sicer precej podučevati začeti, da našim protivnikom v zanke ne padejo. Zatorej pozivljemo vse prijatelje narodne stvari v Ljubljani, vse omikane ljubljanske Slovence, tudi ne volile e, naj skrbe, da mej svojimi znanci agitiraj o in posebno priprostoj še volilco poduče, omahljive utrdijo in so pobri-nejo za to, da nas vladajoča stranka ne prehiti. To je patrijotična dolžnost vsacega narodnega človeka brez razločka stami in starosti. Vsak ima več ali menj znanja in jedna beseda od znanca je izdatna. S sedanjim nemškim gospodarstvom na ljubljanskem „rotovži" so nezadovoljni celo prijatelji dozdanjih mestnih zastopnikov. Tembolj moramo biti mi domačini Slovenci, ali če kdo naših starejših raj še sliši: Kranjci, kar je vse jedno po njegovem razumljenji. Treba je torej našim volilceni le malo osvetiti, kako naš občinski davek vedno raste, a so za to malo stori, pač pak se denar razmeče za stvari, katero mi Slovenci iz svojega žepa nijsmo dolžni plačevati, kakor na pr. za no niski teater! Glavna stvar pa je in ostane ta, da vsak domačin, ki ima kaj srca za svojo domovino, mora voliti naše domače slovensko kandidate, a ne onih, ki jih naseljeni tujci in birokratje priporočajo, to uže zavoljo tega, ker vsak narod, vsako ljudstvo hočo biti gospodar v svojoj hiši, vsak rod voli svojega rodii in svojega jezika zastopnik o, ne pa tujcev. Nemec na Nemškem no bo nikoli Francoza ali Slovana volil, Hrvat ne Magjara, Srb no Turka, — kaj bomo mi kranjski Slovenci sami najbolj zaničevane pare, ki sami svojoj krvi ne upamo, pa volimo Nemce ali nemške prijatelje? Bodimo svoji! Srbija. Ginljivo skoro je kako belgradski „Istok" od lista do lista ne piše druzega nego članke v katerih dokazuje, da Srbija mora v akcijo stopiti. Zadnji broj govori o proklamaciji vstašev v Hercegovini. Rečeni list pravi : „ Kakor jo brez vsake sumnje, da so vstaj - I niči izdali proklamacijo tokar potlej, ko so mislili, da morejo računati na srbsko kneževino, isto tako smo v stanji naglasiti, da je misija g. Ranka Alimpića (iz ltel-grada) v Cetinji bila bratovski sprejeta . . . lted je na Rusiji. Ona je pustila Avstrijo, da se izigra v formalnostih, a za sebe je pričuvala jedro stvari. Do sedaj je Rusija stala morda nu izključivo ruskem stališči, ali na slovanskem nikako. Sedaj čemo vidoti, da li hoče svojej azijatskej politiki na ljubo zaigrati simpatije Slovanov . . . Odvažen korak Srbije in Crne gore v ovem času, ko je diplomacija zmešana, stavil bi Rusijo na probo, ker ona v najslabšem slučaji ne bi mogla žrtvovati kneževin, katere je s svojimi novci in bajoneti vzdignila. Srbija in Črna gora morajo „Golosa" na laž postaviti, kateri pravi, da moj njima nij sporazumljenja, niti da ono resno misle na akcijo. Zdaj ali nikoli!" V prejšnjem listu pa piše „Istok" : „Hrabra srbska vojska! rešava se o tvojej časti in bitju tvoje otečbine, rešava se o svobodi ali robstvu tvojih bratov. Potomci Obihcev, Jugovičev, Strahiničev in ostalih kosovskih vitezov. Došla je ura, da oživotvorite amanet svoje historije, svoje časti in svojega bitja, obstanka svoje domovine in svobode svojih rojenih bratov. Na Kosovo dakle junaci!" Še v jedneiu prejšnjem broji pak se končuje uvodni članek z razlaganjem: ,,Nij sumnjo, da bi za Srbijo precej tudi Rumunija stopila v akcijo. Na otoku Kreta se kadi; pričakuje se vsak dan revolucija. V Grškej je na vladi čestiti Komunduro, kateri je neprijatelj Turškej a prijatelj Slovanom in skupnemu delovanju z njimi. Na njegov predlog je skupščina atenska pomnožila grško vojsko na 120.000 mož. — V lmlgarskoj je vse pripravljeno za revolucijo. Če narod noče, priganjajo ga turška nasilstva. Naprej zatorej Srbija in Črna gora!" Ms tek. Damon Meliti. (Iz KoroSko.) Oziraje se po zgodovini naše preteklosti, moremo resno vzklikniti z besedami našega buditelja, kateri je tudi nam Slovencem na Koroškem z vzvišenim glasom v posenskej podobi poudarjal, da nas v kolo kličejo k brn-t in Slovanom slavno našo Vile, da naj bo-deino za dom vsi z dejanjem, s slovom; spo-minjaje se, da nas v to Samov duh in njega dejanj navdajati mora; — z besedami domorodca iu slovenskega pesnika dr. Lovro To-niana moremo vzklikniti: Kje so čist, kje su dnevi, Ko smo Slave mi sinovi. . .. Cas vrti so v večnem tiru, Dan hiti po časnem tiru Dan blibči in dneva — nij f Ovi vzklik je povsem opravičen, kajti drugi časi, drugi dnevi so nastopili za nas in marsikaj, kar jo bilo prej dobrega, lepega, — se je sedaj ali pogubilo, ali v slabo in zlo spremenilo. Ob času, ko je v središči Ljubljani zarad pomanjkanja bralcev iti zarad neugodnih ne-prilik prvi slovenski časnik Vodnikov uže prespal i ob času, ko so se tudi vladni francosko-slovenski listi poizgubili, ustanovila se je pri nas nežna cvetlica, ki se sedaj izrastke poganja, ali ne več v ovnu lepem smislu, kakor nekedaj in ki je dundenes povsem uže zagrešila svoj prvotni namen. l>il jo to časopis podučno-znanstveni „t'arinthia". V oveni časopisu nahajamo v pivih letnikih razen množili znanstvenih in podmitili sestavkov o sledu Slovanov, o njih zgodovini, o njih šegah in navadah itd. (v nemškem jeziku) tudi mnogo prestav sloven- skih pesnij in nekaj izvirnih slovenskih pesni j; deloma narodnih, deloma umetnih. Pred nekojim! dnevi je ravnokar prilično si ogledal pisatelj ovih vrstic letnik 1813 Ovega časopisa, in tu v njegovo največje začudenje načel pesen, ki mu je uže bila znana. Popotovaje mej Slovenci ob Žili na Koroškem, čul sem raznotere jako niične slovenske narodne pesni, katerih velik del sem uže nabral in jih hočem prilično priobčiti. Mej dnlgittl so me pa posebno nekateri starejši možje našo korenine opozorili na glede speva zelo žalostno in turobno pesen, ki so jo , kot prav staro, narodno imeli. Mej Slovenci [na Koroškem se navadno narodne pesni prepevajo na ta način, d;i jeden „uaprej" poje, 'drugi z globokejšim glasom prilaga in tretji „po čes" prime; to pesen so pa peli — in to samo stari možje mej 50.—GO. letom — vsi z I jednim glasom in sicer je bil napev tako turo- Teni stavkom nam nij treba ničesa pristavljati.' Jasno govore sami. In pomlad se bliža z vsacim dnevom, odlok mora priti brzo, *&0 zbornica je se 402 od 4G8 glasovi izvolila Grevy-a za predsednika, — v senatu je bil pak Audirlret Pasquier z 203 glasovi voljen. Ronapartisti in legitimisti nijso volili. — Za podpredsednika v senatu sta voljena Martel in Duclerc, oba zmerna republikanca, in Ladmirault ter Kerdrol oba od desnice. — Zbornica pak je volila republikance Jtethmont, Rameau in Tapere od leve, pak Darforta od desne strani. Zbornica bode sedaj nasproti ministerstvu pazljivo varovala svoje pravice, ker Mac-Mahonu še vedno nij verjeti, da se bode republikanske ustave držal. Najnovejši telegram poroča: V imenu ministerskega sveta se je v obeh zbornicah čitala izjava, v katerej reče, da ustavne institucije so ne sinejo tako dolgo izpremeniti, dokler se nijso lojalno upotrebovale pri vladanji. Ministerstvo bode od vseh uradnikov terjalo podporo v smislu republike, katera državna oblika se mora bolj kot koja druga na postave religije in morale oslanjati in vo-jevita pustolovja od sebe odbijati. V proračunu je jednakotežje brez povišanja davkov doseženo. Razmere z inostranstvom so dobre. Francija upa ohranjenje mini v orijentu od soglasja velesil. Izjava dalje naglasa potrebo reorganizacije vojske in marine in obeta re-šenje vprašanji o višjem poduku in sestav-Ijenji municipij. V httiwr*ke»M zboru je Jorg nasve-toval novo volilno postavo na podlogi direktnih volitev. Načrt je bil odboru 14 udov izročen. — Culi so se glasovi, da ministerstvo, ki nema zaupanja večine, kmalu pade ali pa da se bode zbornica razpustila. Jedno od tega bi se imelo zgoditi, ko bi nemškim psevdoliberalcem bil parlamentarizem to kar je Angležem in drugim resnim narodom. Vojska rt-tptftvr'.erja podkralja je premagala oni četrtek Abisince, kateri mini prosijo, in se je pogajanje za usvete mini uže začelo. Dopisi. Iz Noti *ill!*l40£t* 15. marca. [Izv. dop.] Povod tem vrsticam je mirno opazovanje necega kraja, kateri se je nekdaj odlikoval po izključljivo narodnem značaju svojih prebivalcev, a sedaj — ne rečem baš protina-roden, nego — nekako okužen s čudnimi nazori o rodoljubji in narodnjaštvu. Kdo je tedaj patrijot ali rodoljub, kdo narodnjak? Na to vprašanje hočem odgovoriti z nekaterimi posebnimi slučaji, katere sem opazujoč videl v onem kraji, kajti splošno je bil ta predmet užo mnogokrat razmotavan Jaz si narodnjaštva brez rodoljub j a niti misliti ne morem : kajti iz zadnjega izvira prvo in ne more brez njega obstojati. Ako si prijatelj ljudstva, ako v svojemu srcu želiš svojemu rodu srečo, zadovoljnost, blagostanje, onda še nijsi rodoljub, dokler i dejansko ne radiš po svojoj moči za roaliziranje svojih načel. Si pa do tega stališča dospel, onda moraš i narodnjak biti, kajti delal bodeš na to, da pripomoreš narodu doseči svobodo v političnem, narodnem, gmotnem, obziru. —Evo ti psevdo-rodoljubov, psevdo-narodnjakov! Pogledaj onega kapitalista. On slovensko govori in misli in poje, čita slovenske časnike in ti se reprezentuje za narodnjaka. Bolje si ga ogledaj! Kamenito srce ima. Kmetijo za kmetijo prodaja in ljudstvo siromasi. On svoje zahteva. Ne! niti petino nij njegove. To so obresti, katerih kmetic zmagati ne moro a jih ta magnat neizprosljivo terja, ne videč žalostnega propada svojega naroda. Ta je psevdo-rodoljub, ta je odrt-nik in morilec svojega naroda! Koliko bi on se svojim imetjem lehko narodu koristil! Da bi svoj kapital zabadava izposojeval, tega ne more zahtevati? Šešt od sto, ali ročimo 10, to je pošteno. Kaj si ob pamet, zdivjal bode nad teboj: 50, 100," 200°/0!! In ko si v njegovih krempljih, izgubljen si, propasti moraš! ben in ob jednem prevzvišen, da je pri petji mej vsemi navzočimi noka tihota in nenavaden mir nastal. Zapisal sem si ovo pesen in si jo večkrat ogledal, kajti tudi besede so prav lepe, jezik čist in mičen; zaupal pa vendar le nijsem njej, ker mi je bila kot staro-narodna pesen nekoliko preveč čista glede vjema- in stiha. Ko sem — kakor uže rečeno — te dni ogledaval si Karintijo, našel sem tam v svoje začudenje v letniku 1813, št. 13. 27. marca ravno ovo pesen; v nekaterih posameznostih nekoliko različna, ali v bistvenosti povsem jednaka. Na prvej strani je v izviru slovenske m, na druge j je nemška prestava Gustav Felingerja. Pesen, ki se je posebno starejšim Slovencem okolo Žile kot narodna žalostinka zelo prikupila, katero pa sedanji rast le malo ali celo nič ne pozna, se blizu glasi: SI iba je teinota lune, Travniki so rai puščave, Njo oblaki skrivajo, Žalost mnj ljudmi redim, Žalostno na citrab struno, Za veselje neinaiu glave, Moj'mu srcu glas pujo. Jaz najrajši sam sedim. Nove delajo mi rano, Saj veselja nij brez tebe, Srce mi probodrjo, Ti lo merd srečo daš; Solzo so le noči znano, Al' te ljubi 'ma pri sobi, K' se lo njej zaupajo. Komu so tedaj podaš? — Delč odležna jo Melita, Vetri! glaso te nesito Moj'ga srca driga kri; K oknu, kjer Melitrt spi; Sladka je ljubezen skrita S to besedo jo zbudite: Ko/, iini obvita spi. bamon tvoj za te živi! Nemška prestava je bolj prosta in nam očividno kaže, da je pesen v izviru slovenska, tako n. pr. zadnja kitica: VVinde! W6nn der Bcblaf sie neeket, Tragt dio Tone hin zn ibr! Liapelt, dasa ibr sanft sio \vuckot: Deiu Geliebter lebt nur dir! Tu ne nahajamo ne imena: „Damon", ne imena „Melita", kakor v originalu — in vendar ste obe besedi slovenskemu rodu v občem nekoliko tuji in ne odveč navadni. Od kod to? Tudi nam pesnik Felinger kot slovenski umotvornik nij znan. Pesen sama na sebi je gotovo nekoliko umetna, preseža glede lepote, čistote in globine občutkov marsikako pesen umetno pričetkom našega stoletja in nema zdatnih značajev prave narodne pesni — a vendar jej je posnik neznan in najstarejši možje, katerim je navadna, imenujejo jc staro-narodno. Napov bi to tudi potrjeval in jako dobro bi bilo, da bi se napev po kacemu godbinemu izvedencu prej zabilježil, prej da povsem zaspi. Ohranimo sploh, kar nam je le mogoče in varujmo jednake narodne starine kot svetinje, ki jim namestka ne vemo; saj so nam na zgodovini bornim Slovencem pravi zaklad in bogatstvo! Pri tej priliki lehko omenimo, da se v imenovanim letniku prav čedne lirične pesni Vidiš tam dražega „narodnjaka?" On je „ Slovan z dušo i telom." In ta je psevdo; ta neslogo seje. Pravi narodnjak skuplja jednako misleče in ustvarja močno falango proti neprijatelju. Šteje si čast, ako se mu posreči narodno društvo, naj bo tudi samo zabavno, osnovati ali uže obstoječe vzdržati. Ta nij tak. On podira, on razdvaja. Zakaj? Iz osobne mržnje in posebnega veselja. „Živeli Slovenci!" Ta je navdušen narodnjak, misliš, napravljen narodnim odelom. Ta je lehkoživec; dobro je, dobro pije in se dobro zabava, dokler je v narodnoj družbi. Jutri kinčali bodo njegov zeleno obrobljeni siv klobuk — želodi in z nTrvim alkoholom navdušen pel bo: „Das deutscbe lied." Ta je „odlifcen" narodnjak praviš, ki tako temeljito dokazuje staremu birokratu, da je pri nas jedino le slovensko uradovanje na mestu. Pogledaj v njihovo pisarno in prepričal se bodeš, da je i ta — psevdo. Zares, žalostne podobe iz narodnega življenja. Saj nijsein vseh narisal in jih tudi nečem. Mogoče, da bode teh malo, kaj koristilo ; temveč ker sem popolnem stvarno pisal, ne inienujoč ne kraja ne osob. Kdor je zadet, ta naj postane pravi narodnjak, ako ny sebičnež, ako nij kukavica, ako imade še toliko poštenega razuma, da sprevidi, ka narod nij za izsesavanje niti za igračo. Novo življenjo prerojenja naj se prične, kristalizira naj iz čudnih nazorov pravo rodoljubje; kar je slabega ostalo bode pri tem procesu tako na dnu. Narodno društvo naj zopet oživi, nesloga neba. Bodimo odločni svojim protivnikom nasproti, a ne ogibajmo so jih. Marveč bodimo veseli, ako z nami vzajemno delajo, bodi si tudi samo v prospeh zabave. Tudi njim so bodo nazori učistili. Sloga v vsacem obziru, odločno in pošteno zastopanje narodnih načel — to so zdravi pripomočki do boljšo pri-hodnjosti osobito na deželi, kjer nij toliko nemčurjev, nego več starokopitnežev, kojim manjka samo razumljenja naših teženj, da se za nje ogrejejo. Iz &<»&ttlil.1 v. 13. marca. [Izv. dop.J Odkar je naša posojilnica razglasila svoj letni račun, iz katerega se vidi njeno jako ugodno stanje, množe se zlasti hranil nične vloge, kar je najboljši dokaz za rastoče zaupanje pri bjudstvu. V prvih dveh mesecih tega leta so stranke vložile 12.259 gld., vzdignile pa le 1248 gld. 20 kr., tako da je koncem februarja ostalo 21.002 gld. 10 kr., hranilničnih vlog. Sploh pa kaže račun koncem februarja t. 1.: zadruženi deleži S.'iOO gld., posojila na dolžna pisma in menjice 43.279 gld. 72 kr., zadružna posojila 10.000 gld. (81)00 gld. je društvo vrnilo), reservni fond je na 8262 gld. 11 kr, narastel, v kasi je bilo gotovine 1250 gld. 38 kr.r obresti se je sprejelo 1003 gld. 5 kr. Iz l.jutf(MBM'i'&t. 13. marca. [Izv. dopis.] Naše šolske razmere so se vendar nekoliko razmotale. Obilo naših prito-žeb je deželni šolski svet te dni rešil, nekoliko na korist naše narodne stvari, nekoliko na malo kvar. Kakor je bilo brati v „Slovenskem Narodu" uže večkrat, hotel je predsednik našega okrajnega šolskega sveta sani več veljati, nego večina te korporacije, da, celo več, nego sama postava. Da so je malo opekel, to mu ne škoduje, bode vsaj v prihodnje niodreje postopal. Dve pravice jo hotel mož okrajnemu šolskemu svetu odvzeti, t. j. imenovanje tukajšnje učiteljice in imenovanje krajnih šolskih nadzornikov. Zoper tisto učiteljico, katero je hotela imeti večina, in zoper tisto nadglednike, katere si je bila večina izvolila, je protestiral. Toda zastonj! Deželni šolski svet nij hotel njegovih nepo-stavnostij potrditi, marveč je obveljal sklep narodno večine, in tako imamo zdaj učiteljico, katera je to mesto zaslužila, in imamo pri naS za nadzornika zasluženega moža g. K. in pri Malej nedelji pa imajo g. B. Predsednik krajnega šolskega sveta v Ljutomeru pa je dr. llossitsch (beri Rožič), mož učen, toda nemškutar. Imenoval ga je na to mesto okrajni glavar. To imenovanje se je tako vršilo. K volitvi predsednika je pozval samo 11 udov (12 je pa vseh), jednoga* namreč od okrajnega šolskoga sveta izvoljenega nadzornika g. K., je prezrl. Od 12 udov došlo je k volitvi jih G, in teh (J jo volilo dr. II. s šestimi glasovi. — Toda pustimo to volitev, naj velja, saj jo je tudi deželni šolski svet potrdil. — Zdaj ne želimo druzega, nego to, da se v šolskih korpornci-jah mirno posvetuje, narodna večina v kraj-nem in okrajnem šolskem svetu naj dela dobre sklepe, nenarodni predsedniki naj jih pa zvesto in čvrsto izpeljujejo. Nemško me šč ansko-šolo utegnemo torej dobiti. Govori so, da je vlada zanj in tudi odličnejši deželni odborniki. Bodemo videli, saj mora to priti v deželnem zboru na vrsto. O, mi se 10.000 gld. ne bomo branili, ako jih nam dežela za poslopje podari. Samo to svetujemo občini, da si ne kupi kake stare hiše za šolsko poslopje, marveč naj zida kaj novega, kar bi Ljutomer kinčalo. Pri tem pa naj ne pozabi prihraniti si nekaj krajcarjev še za poslopje ljudske šole, katerega se tudi živo potrebuje, če bodemo imeli streho (meščansko šolo) brez temelja, t. j. brez narodne šole. Telegram „Slovenskomu Narodu". Jx Cfradea 15. marca. Deželni zbor štajerski je volitev dr. Itadeja jednoglasno potrdil. nahajajo pod znamenjem: Ervvin in Rajnki. Frej ko ne je bil zadnji naš Urban Jarnik, ki je takrat kot mestni kaplan v Celovcu služboval in marsikatero prav zanimivo razpravo o Slovanih in njih zgodovini v Karintiji priobčil. Po nekoliki razstavi črk v besedi Jarnik dobiš lehkoma besedo „ Rajnki". S tem znamenjem nahajamo v št. 21. pesen „Arfe", katere prve kitico se glase: Arf glasovi srebornl po noči Mobkost milo v srce vlivajo, Čut povišajo k no vej moči, Ziiloat ini v vuso jo trosijo. Opominjajo na rajno časo Naglo minijočo radosti; Kablo 3il ju skoz gojfcda lese, Kot poji-či tičji rođ zaspi. Luna jasno gloda, 'no posluša, Srubcrno svetlobo daja nam, Harmonijo artne Sterd pokuša Ino kažo pot popotnikom. Ce primerjamo" ove vrstice z zapopadkom pesni „Danion Meliti," bodemo lehko sprevideli, da so tu bli/.o jednaki občutki, jednaki jezik, jednaka domišljija, in čeravno se nam jo pesnik skril, bi baje vendar lo lehko rekli, da je jedna in ista roka obe pesni izdelala. Naj bodo temu, kakor hoče, gotova resnica jo vendar ta, da se je pesen „Damon Meliti" povsem udomačila, da je prejšnja leta povsem navadna in jo ljud dandenes kot staro-miroilno v posebnej časti ima. Naj je bila po izviru umetna ali narodna, — kar bi bilo razsoditi nekoliko težavno — sedaj pa je narodna. Nihče ne ve, od kod ali kje je nastala; pač pa jo šo vsak Ziljan, ki jo v spominu hra-neva, s posebnim ponosom in čutjeni prepeva, in znano nam je, da tudi umetna pesen s časom narodna postati zamore. Končno bi opozoril starejše gospode domorodce, ki jim so okoliščine iste dobe vsaj še nekoliko bolje znane, da prilično tu ali tam razjasnijo, kdo da je bil Envin, kdo Rajnki in kdo FelingerV -m- Domače stvari. — (Kranjskemu deželnemu zboru.) (jovoreč o izstopu Dalmatincov in Tirolcev iz deželnega zbora, pravi hrvatski „Obzor" od vtorka: „ Morda tudi kranjski deželni zbor najde povod za demonstracijo. Sedaj bi bila prilika, da si stari in udadi Slovenci sežejo iskreno v roke pomirjenja proti neprijatelju, kateremu njihova nesloga pomaga v izvajanju neprijateljskih osnov proti Slovanstvu v obče. Složni doma, ne treba se jim bati nobenega pritiska, ako so nesložni, morajo biti žalostni gledalci, kako so vsak dan bolj krušijo njih pravice. V uvodnem članku pa £ Obzor" pravi: Na vsak način bi vlada prišla v velik škripec, ko bi za Tirolom in Dalmacijo šla še Ljubljana in Lvov." — Vkrenite. ki ste poklicani. — (Volitev v ljubljanski mestni zbor) bode kakor je bilo v našem listu uže povedano, za III. razred 27. marca od 8. do 12. ure, za I. razred pa 80. t. ni. — (Javna predavanja.) Cuvši ljubljanski nemškutarji, da se letos v ljubljanskej čitalnici napravljajo slovenska znanostna predavanja počenši prihodnjo nedeljo od 11. do 12. ure do polu dne, naredili so brzo tudi nemška predavanja v realki in sicer ob istih dnevih in istej uri. Od slovenskega občinstva pričakujemo, da se bode vse polnoštevilno zhralo v nedeljo do polu dne v čitalničnej dvorani. — (Imenovanje.) P. Sbisa je imenovan za predsednika okrožne sodnije v (Jorici, dr. Guiuio in A. Mosetig pa sta za svetovalca primorske višje sodnije imenovana. — (Notarske službe) v Kostajnici, v Metliki, Radečah, Velikih Laščah in Kranjskoj gori so razpisane. To uže zaporodoni. Primanjkuje juristov. — (Iz Celovca) se nam piše: Pred malo dnevi je odpotoval c. k. stotnik Andrej Komelj iz Celovca v novo namestjenje v Ino-most. Sreča mu večna! — Priobčil je še prej drugi tlel „ Službenega pravdnika" za c. k. vojsko. ISO strani, v založbi tiskarne družbe sv. Mohora. — (Slovanska čitalnica) v Trstu napravi dne 18, marca 187G koncert s sledečim programom: 1. Vogel: „Glas domovinski," moški zbor. 2. Schmidt: „Fantazija," igra na glasoviru, gospodičine Ana Castelitz in de Pickel. :>. Masscnbilehle r: „(Jorjanska," igra na cifrah, gospodičine Ana in Antonija Mankoč. I. Witt: „Solza," četverospev. 5. Rossini: Sinfonija iz „Viljem Telia," igra na glasoviru in goslih, gospodičina Ana Ca-|stelitž in gospod Chiopris. 0. Diirner: „Za-I kletev Viharja," moški zbor. Začetek ob iS1', uri zvečer. Odbor. Št. :;1G4. Razglas. I-(.'ta 1870 imajo sledoči gdtpodl srenjski svetovalci iz mestnega zbora izstopiti, namreč: /; /. volilnega razreda; ' Ferdinand Mahr, Andreas Mallitsch, Dr. Franz Suppantscliitsch, Albert Samassa. /; II. volilnega razreda " dr. Friedrich Keesbacher, dr. Anton vitez Schoppl, dr. Robert pl. Schrey. Iz III. volilnega razreda* Oustav Nabit, Kari Leskovic, Paul Polegeg, dr. Janez »Steiner. Nasproti pa ostanejo nasledili gospodji srenjski svetovalci še v mestnemu zboru, kakor: dr. Karol Uleiveis, Leopold Burger, Karol Doselimann, Franz Doberlet, Aleksander Dreo, Franc (Joršič, dr. Friedrich vitez Kaltenegger, Anton Laschan, Peter Lassnik, Vaso Petričič, dr. Anton Pfefferer, Itajmund Pirker, Franz Potočnik, dr. Adolf Scharlcr, - dr. Emil vitez Stockl, dr. Jožef Zuppan, Edmund Terpin, Itajmund Zhuber pl. Okrog, Franz Ziegler. Za dopolnitvcne volitve se vsled sldepa mestnega zbora od 2. marca t. 1. sledeči dnevi določijo: a) III. volitni razred voli 27. marca t. 1. dopoldne od 8. do 12. ure. Če bi ožja volitev potrebna bila, vršila se bo ta isti dan popoldne od 3. do G. ure. b) II. volitni razred voli 28. marca t. 1. dopoldne od 8. do 12. ure, in po potrebi v ožji volitvi 20. marca t. 1. ravno taiste dopoldnevne ure. c) I. volilni razred voli 30. marca t. 1. dopoldne od 8. do 12. ure, in v ožji volitvi popoldne od 3. do G. ure. Glasovni listki bodo se v kratkem gospodom volilcem poslali. To se taistem naznani z pristavkom da se smejo izstopivši odborniki zopet voliti, in da se smejo po § 30 občinske postave kteri vgovori proti veljavnosti dovršenih volitev naj dalje 8 dni po končaneh volitvah mestnemu zboru predložiti. (60—3) Mestni magistrat v Ljubljani, 5. marca 187G. Vsem bolnim moč in zdravje brez leks in brez s! roško v po izvrstni toalesciere k Barry "V £'OM£*OJ«tt. 30 let aže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra vila tu prijetna zdr.i\ ilna brana, pri odraščenih i olrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrab; žlezt i nsdnhO| bolečine v ledvicab, jetiko, kašelj, nepro bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blabosti, zlate žil.), vodeuico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slaboBti in blevanjo pn nosečih otožnost, diabet, trenje, shujšanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dejenee in je bolje, nego dojuieino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo val zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri čevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pranega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland«, Mr. Campbella, prof. Dr. Dedč, Dr. Ure, groGnje Castle stuart, Markize do Brohan a mnogo druzih imenitnih oHob, bh razpošiljava na nofwhno zahtevanje zastonj. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Kratki izkat iz 80.000 spričevalo*. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn. 10. jul. 18fte KevaleBciere Du Barry v mnogih slučajih n» gradi vaa zdravila. Posebno koristna je pri dristi i griži, da)]*1 pri sesalnih in obistnih boleznih a t pri kanriju, pri pri vidljivem a bolehneui draženji s.alni cevi, zaprtji, pri bolehnem hodenji v obistil iti mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje i? in neprecenljivo sredstvo ne rhiho pri vratnih in prs lih boleznih, ampak tUdI pri pljučnici in sušenji v grlu d* S.) Rud! Wurzer, zdravilni svetovalec in čle mnogo učenih družtev. Winr.hester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večlerie i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtji*, bolno čutnico in vodenico. 7-*repričal sem se sam gledi '»šega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega Banitetr.ega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barn vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št. 76.921. Ohergimpern, (Radensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za Btra* nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti ni mogel, je vsled rabe Vašo Revalesciere du Rarry po--polnama zdrav. Viljem Bnrkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vaš;i Ruvaleseiore ozdravila me je popolnem-strašnih lelpdonfll :v čutni;nih buleznij, katere so-D u desot let uučile. ((ioBpa) A r iv..- 2. i .• Pre vos t, posestnica. V ; I -haitih Oiicstl vj pol fonta 1 gold. 90 kT. I on* S ffold. 60 V.r., 2 fdou • .-•.!''.. '-O kr,, 5 fantov 1C gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 86 gold. — Sev tlosciere-Bisoaiten v pušicah in Hcvaloseiere-Chocolatee v prahu . ^m. fcx., a* ia*i * jrl. •• 't.'., 4- ud > Jom»>. iu kin uifi, Wmtf~ :'?»cl»n^t(i»i«r: 8t 8, fc'ikor 9 vaoii -:o»t'.h pri dobrih, •s,- .ii i»i Hp«»o«vijakih ;rjci»vcih'. ^arii razpošilja du-..ajaka bila ca hrvje %■<> uostnlh v«ka«niotkb ali povset)ij)« V M,jnk.y«.2il F--. ^*hr, J, S v ob oda,-ekar pri „zlatem onu", V lteki pri lekarju J. P r o-damu, v Celovcu pri leknrju Bir n lach erj u, V Spljclu pri lekarju Aljinovieu, v Tralu pri lestarjn Jakobu Serravallo pri drogoriatu P. Rocca i.i J. Uirschu, v Zatira pri Androvieu. (345) Ijotcrijuo srečke. V Trstu 11. marca: 34. 78. 43. 81. 2 4. B I I B E « s 3 r ti k Mi E 9 ^ 3. N _ H r " c ■ tii t? r* s CD a. D a (3 H B 5 * I I «3 o B5 a> o vr a> _ sj a 5! ve o p g* = 3u gj. 2. oŠ" g p« Irj IS B . m v t« 0 c xn O* o •r- ca O Oi as Is II S I £ : *t3 < »-■• 4 <■> O rs Sledeča priznanja donašajo najboljša dokazila izvrstnega učinka nritheltnoveffa sclineeberBskeDa zeljišcuega allopa. Gospodu Pranju Wilhelmu, lekarju v Nounkirchon! Izpričevalo. S katerim potrjujem, da som užival z dobrim vspehom, od gospoda Franja VVilhelma iznajdeni schneebergski zeljiščni allop za hripavost in budi (krčui) kašelj; in to s takim vspehom, da Be nijsom le samo v nekaterih dnevih ozdravil, temuč tudi prej tako mnogokrat se ponavljajočo bolezen popolnem odstranil. Neunkircheu, 7. februarja 1856. Filip Httgcl, c. k. poštni administrator. Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchon! Vaše blagorodje! Prihitim, da Vam izrečem javno zahvalo zaradi izvrstnega učinka naznanjenega schneebergskega zoljiščnega allopa za prsne in pljučne bolezni. Jaz sem primoran v ostrih dolžnostih mnogo z otroci in druzomi osebami občevati, in glasno govorjenje večletno škoduje mojemu zdravju, ter prouzručuje izsušenje prs poleg pa tudi kašlja-nje, v zvezi s In ipavostjo, osobito takrat, ko moreui dalje časa peti. Užival som uže različne pripomočke, a brezvspešno. Odkar pak schneebergski zeljiščni allop uživam, čutim se zdravejši in drznem se vsacemu, katerega mučijo jednake bolečine, najtoplejše pri* poročati schneebergski zeljiščni allop. Osobito je velike vrednosti ta allop za pevco in govornike, ker pri večkratnej hripavosti in suhem glasu (zaradi mnozega govorjenja in popovanja) učini prsa takoj lažje in glas čistejši, tedaj v zgornjej bolezni vsled lastnega prepričanja pričakovani učinek popolnem dovrši. S posebnim spoštovanjem (41—2) Josip Htiller, nadučitelj in pevovodja. Neunkirchen, 24. marca 1856. 9fJ^^^gmm 1 >n> P- n- kupci, kateri že!č dobivati izvrstni pravi gU^VVk HclineebergHki zeljiščni allop, katerega jaz od leta i856 sem izdeljujem naj blagovolijo izrecno zahtevati Wilhelmov schneebergski zeljiščni allop. Ponarejevalci tega varstvenega znamenja kaznujejo se po postavnem zakonu. Samo takrat je moj izdelek, ako je na vsakej stek- i* lenici ta pečat. 1%'ukazanje w *-««#>• itatlu se t s*iktJ .vteklt'Miiri. Zapečatena originalna steklenica velja 1 gobi. 2r» kr., ter je vedno v svežnom stanji in so dobiva lo pri izdelovatelju Franjo Wilhelm, lekar v Neunkircheu na Spotlnje-avstrijskcin. Zavijanje zaračuna so se '^0 kr. Pravi Willieluiov loluieebergski leljiičnl allop dobiva se tudi sani« pri mojih gospodih odku)»cih v Lj u b I j a n i pri I*»'tru I.UManiku, v Novem mostu pri I»oiu. ICižzoliiu, lekarju; v Postojni pri J. liupfVrNcliuiIdtu, lekarju ; v Zagrebu pri Sig. »IiMll«u< lui. lekarju. IH^H '/.uradi prvrzemunja ~aloy noj blagovolijo t rit nt željni prijatelji uttrnoti N fttifnmo do mene. Neunkirchen poleg Dunaja (Spodnjo-avatrijsko). ^| Franjo W elitelm. Q lekar. #% >OOOOOOCOOOOOOOCXX>OOOgXX3 Lastnina in tisk -Marodne tiskarne' 937151^