i\5 GLASILO SZDL Velenje, 13. maja 1977 Leto XIII. Številka 19/378/ Cena 3 din Razstava fotografij M»ije včeraj - danes P Poziv vsem, ki jim je fotografiranje Ijubiteljstvo: prinesite v kkulturni center filme in posnetke na temo Velenje včeraj - danes. Ta mesec bodo v Velenju odprli raazstavo fotografij na temo Velenje WCERAJ - DANES. Stab za postavitev skulpture tovariša Tita vabi vse š< šolske krožke, mladino in druge ob-ččane - skratka, vse ki jim je fotografiranje Ijubiteljstvo, da s svojimi fifotografijami na to temo sodelujejo nna razstavi, ki jo bodo predvidoma odprli 20. maja. Zaželena je velikost fotografiij 13x18 oziroma 18 x24 cm. Vsi tisti, ki nimate možnosti, da sami izdelaj fotografije, lahko prinesete filme. Jk? Vse fotografije ali nttfee oddajte v knjižnici Kulturnega centra Velenje, in sicer do 17. ril(§a. Organizator bo filme oziroma fotografije vrnil. Kmalu otvoritev »Tinkare" V krajevni skupnosti Velenje - Center Desni breg bodo ob prazniku mladosti odprli novo vzgojno varstveno ustanovo — Ob praznovanju letošnjih jii-1 ste, ki komaj čakajo "na te nove bilejev tovariša Tita in partije bodo ta mesec v krajevni skupnosti Velenje - desni breg odprli novo otroškovarstveno ustanovo z imenom „Tinkara", ki bo delala družbo „Kekcu". Vse krajane, organizacije in še prav posebno starše, ki že imajo svoje otroke v vrtcu in ti- prostore, vabijo v naslednjih dneh na delo pri urejanju oko-5 a- V gozdiču bodo zgradili trim stezico za najmlajše, vse okolje pa želijo tako urediti, da bodo malčki deležni prejetne igre v zeleni naravi. 13. maj - praznik organov za notranje zadeve Organi za notranje zadeve ppraznujejo danes 33-letnico, ko j(je bila z odlokom vrhovnega ko-rimandanta oboroženih sil maršali la Tita ustanov| ena varnostna s:služba - oddelek za zaščito na-rroda in 36-letnico varnostno cobveščevalne službe in narodne z zaščite v Sloveniji. Ob tem p prazniku nam je komandir po-s staje milice Velenje, Ciril Joger, p povedal: „Praznik varnostne službe je velikega pomena za našo samoupravno socialistič no družbeno ureditev, saj je ta služba, tista, ki varuje vse pridobitve NOB. Vemo, da so še vedno sovražni elementi tako v državi, kot tudi izven naših meja in večkrat se soočamo, kako tuja ekstremistič-na emigracija pripravlja razne diverzije na naše predstavnike in sploh sovražno deluje proti naši samoupravni socialistični ureditvi. Poudaril bi, da je bil velikega pomena sprejetje zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Prav ta zakon nalaga vsem občanom, da tudi sami skrbjo za družbeno samozaščito in varnost. Doslej je namreč med ljudmi vse preveč prevladovala misel, da je za varnost ustavne ureditve odgo- T Vsako prvo nedeljo v maju je v nekdanjem uničevalnem taborišču v Mathausnu mednarodna svečanost i v spomin na tisoče žrtev, ki so za vedno ostali v tem taborišču. Tudi to nedeljo se je zbralo v ton r nacističnem koncentracijskem taborišču v bližini Linza več tisoč ljudi iz raznih evropskih držav. Med r njimi je bilo tudi mnogo Jugoslovanov iz raznih krajev naše države, kot tudi iz naše občine. Nekdanji i interniranci iz Šaleške doline so skupaj s še nekaterimi drugimi občani in člani rudarske godbe Velenje \ v soboto obiskali koncentracijsko taborišče Dachau, v nedeljo pa so najprej sodelovali na spominski s svečanosti pred spomenikom jugoslovanskih žrtev, za tem pa so se udeležili še osrednje mednarodne s svečanosti. Mladi za svoj praznik Osrednja proslava ob dnevu mladosti v naši občini bo 14. maja na stadionu Ob jezeru — V velikem telovadnem nastopu bo sodelovalo več kot 3.200 mladih vorna le poklicna služba javne varnosti. Naša varnostna kultura pa mora biti takšna, da bomo vsi tako v krajevnih skupnostih, temeljnih oziroma organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti skrbeli za varnost družbenega premoženja in da bomo stremeli za tem, da bo vsak občan lahko varno in mirno delal na svojem delovnem mestu in s tem pripomogli k še bojšemu napredku naše samoupravne socialistične skupnosti. Glede na to, da je bil zakon sprejet v letu 1976, pa moram poudariti, da še ni povsod zaživela družbena samozaščita tako kot bi morala. Kajti zavedati se moramo, da bomo lahko le s skupnimi močmi zagotovili varnost občanov, družbeno in zasebno premoženje. V zadnjem obdobju smo imeli velike uspehe pri odkrivanju vseh vrst storilcev kaznivih dejanj in prekrškov. Za uspešno delo se zahvaljujem celotnemu kolektivu naše postaje. Ob današnjem prazniku pa bi želel, da bi vsi občani resnično vsak po svoji moči pomagali pri razvijanju varnostne kulture in da bi o vseh nezakonitih pojavih obveščali varnostnika - miličnika na varnostnem okolišu. Vsem delavcem postaje milice Velenje pa čestitam k današnjem prazniku ter obenem želim, da bi tudi v bodoče vložili vse napore za čimbolj ši uspeh pri delu ter pri varnosti na vseh področjih". Letošnji mesec mladosti bomo v naši občini proslavili z vrsto prireditev in drugih manifestacij. Praznovanje se je pravzaprav začelo že 17. aprila, ko smo v Šoštanju z najlepšimi željami našemu dragemu tovarišu Titu pozdravili zvezno štafeto mladosti. V aprilu so bile tudi konference, na katerih so bile ustanovljene mladinske delovne brigade, ki bodo v letošnjem letu sodelovale na zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah. S praznovanjem dneva mladosti je povezano tudi nedavno srečanje mladih iz pobratenih občin Vrnjačka Banja, Split, Ormož in Velenje v Ormožu, Iger so podpisali tudi listino o pobratenju mladih iz teh občin. Dogovorili pa so se tudi o ustanovitvi bratske brigade, ki naj bi prvo akcij o začela letos v Novem Travniku. V teh dneh potekajo pogovori z učenci, katere bodo letos sprejeli v mladinsko organizacijo, nadaljuje pa se tudi tekmo- vanje za Kajuhov pokal. Danes se bo začel tridnevni pohod mladih, ki bodo v tem mesecu sprejeti v enote teritorialne obrambe. Temeljito pa se mladi pripravljajo na sklepno prireditev, ki bo na dan mladosti, 25. maja na igrišču najezeru. Po velikem telovadnem nastopu, na katerem bo sodelovalo preko 3.200 mladih, bodo pionirje svečano sprejeli v ZSMS, več kot 100 mladih pa v enoto teritorialne obrambe, podelili pa bodo tudi prehodni Kajuhov pokal najuspešnejši osnovni organizaciji ZSM v občini v športnem tekmovanju. V drugi polovici tedna bo prevladovalo sončno in za ta čas toplo vreme. Okoli sobote bo od zahoda poslabšanje vremena s padavinami in postopnimi ohladitvami. Tudi za naprej 9,7% stanovanjski prispevek iz OD Prihodnji četrtek, 19. maja, bo zasedala skupščina samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje in med drugim obravnavala ter določila predlog samoupravnega sporazuma o združevanju in izročanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje 1977 — 1980 Na seji bodo delegati poslušali poročilo o delu organov samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje v preteklem letu, obravnavali in določili bodo predlog samoupravnega sporazuma o združevanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje 1977 - 1980, nadalje bodo obravnavali in sprejeli zaključne račune odborov SISS za leto 1976 ter finančni načrt samoupravne interesne stano- vanjske skupnosti za leto 1977. Na dnevnem redu je še sklepanje o podpisu pogodbe o soustanovitelj stvu Ljubljanske banke, podružnice Velenje, ter razprava in določitev predlog. programa za izvajanje dolor b zakona o združenem delu. Sklic 7. seje skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje in izvlečke iz gradiva objavljamo na 5. strani v rubriki „Delegatski Naš čas"! 11-članska delegacija deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijska Krajina, ki jo je vodil predsednik deželnega sveta Amaldo Pittoni, je 10. maja obiskala tovarno gospodinjske opreme Gorenje - V torek se je mudil v Gorenju in Velenju tudi predsednik Skupščine SR Slovenije, dr. Marijan Brecelj_- Sprejem pred TGO Gorenje Od 9. do 11. maja je bila na obisku v Socialistični republiki Sloveniji delegacija deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijske Krajine. Delegacijo je vodil Amaldo Pittoni, predsednik deželnega sveta. Gostje iz avtonomne dežele Furlanije - Julijske Krajine so v torek, 10. maja, obiskali tudi naše mesto. Skupaj z delegacijo sta prispela v Velenje podpredsednik Skupščine SR Slovenije, Beno Zupančič ter predsednik zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, Štefan Nemec. Predsednika Arnalda Pittoni-ja je ob prihodu v Velenje pozdravil predsednik Skupščine SR Slovenije, dr. Marijan Brecelj, predsednik velenjske občinske skupščine Nestl Žgank, generalni direktor sozda Gorenje Ivan Atelšek ter predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Gorenje. Delegacija deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije -Julijske Krajine si je zatem ogle- Gostje iz Italije so si z zanimanjem ogledali proizvodne obrate prisrčen sprejem v Gorenju in za priložnost obiska v tovarni in Velenju. V delegaciji deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije — Julijske Krajine so bili deželni svetniki iz vseh strank ustavnega loka, med njimi tudi Slovenca Dušan Lovriha, svetovalec KPI in Drago Štoka, svetovalec Slovenske skupnosti. Obisk ima v tem trenutku, po ratifikaciji osimskih sporazumov, poseben pomen v procesu krepitve prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, posebej med Slovenijo in Furlanijo — Julijsko Krajino. dala več tovarn Gorenja, zatem pa so predstavniki našega največjega proizvajalca izdelkov bele tehnike seznanili visoke goste iz sosednje Italije z rastjo, trenutnim položajem in razvojnimi hotenji in možnostmi Gorenja. Ob zaključku pogovora se je Arnaldo Pittoni zahvalil v imenu vseh članov delegacije za Narodno osvobodilni boj v Šaleški dolini Pri partizanski knjigi v Ljubljani je izšla knjiga dr. Milana Zevarta Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini - Člani komisije za oceno doktorske disertacije in strokovna recenzenta so njegovo delo dobro ocenili še več delo je pokazalo, kako pomembne so študije o NOB na manjših območjih v procesu nastajanja prave'sinteze NOB na Slovenskem — Nova monografija — Vzor drugim piscem pomembnega dogajanja v obravnavanem času. V, dodatku je dr. 2e-vart prikazal še problematiko virov in literature, pri čemer naj poudarim, daje imel na voljo le malo literature in je delo napisal predvsem po virih. Prav s posebno skrbnim zbiranjem različnih kategorj virov je piscu uspelo NOB na šaleškem ob- Pri Partizanski knjigi v Ljubljani je pred kratkim izšla knjiga dr. Milana Ževarta Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini. To delo je vsestranska podoba narodnoosvobodilnega boja v naši doli-ni. Dr. Milan Ževart se je pričel ukvarjati z zgodovino narodnoosvobodilnega boja v Šaleški dolini že v času študja zgodovine na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. O tem je dejal: „Leta 1951 sem pri prof. dr. Metodu Mikužu pripravil seminarsko nalogo o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja v Šaleški dolini do prihoda XIV. divizije. Kasneje sem se ob strokovnem in drugem delu vedno ponovno, bolj ali manj intenzivno, vračal k zgodovini NOB v Šaleški dolini." Ves ta čas je zbiral in preučeval gradivo, obdelal posamezne teme in pripravil tudi pregled te teme za objavo. S problematiko zbiranja in obravnavanja krajevnega gradiva za zgodovino NOB pa se je ukvarjal tudi teoretično. Komisija za zgodovino sveta za razvijanje revolucionarnih tradicij pri predsedstvu republiškega odbora zveze združenj borcev NOV Slovenije, v kateri sodeluje tudi dr. Milan Zevart je pripravila napotila za avtorje preglednih orisov NOB na posameznih območjih Slovence. Člani komisije za oceno doktorske disertacje prof. dr. Metod Mikuž, prof. dr. Vasil| Melik in dr. Miroslav Stiplovšek in strokovna recenzenta komisje za zgodovino pri republiškem odboru ZZB NOV dr. Tone Ferenc in dr. Mirko Stiplovšek so njegovo delo temeljito pregledali in ga tudi pohvalno ocenili, PRVO TE VRSTE ZNANSTVENO DELO NA PODROČJU ZGODOVINOPISJA NOB Dr. Metod Mikuž je v zvezi z Že-vartovo disertacijo zapisal: „Ževar-tova disertacija Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini je doslej prvo te vrste znanstveno delo na področju zgodovinopisja NOB. Ni torej neke vrste občinska kronika, pač pa dokumentarno prikazan razvoj in vzročna povezava razvoja NOV v tej dolini in spričo natančnega poznavanja predvsem virov in njihove tehtne analize tudi odgovor na temeljno problematiko vse disertacije: zakaj se je NOB v Šaleški dolini razvijal drugače kot drugod. Tako je njegovo delo poleg raznih njegovih že predhodnih del, tehten doprinos k znanstvenim dosežkom zgodovinopisja NOV, ne samo slovenskega, temveč tudi ostalih jugoslovanskih narodov. Povsem nove so Ževartove ugotovitve o bistvu in vsebini od Nemcev pobitih talcev, o okupatorjevem terorju, o zanimivi diferenciaciji med samim okupatorjem, o vzgledni in vsestranski požrtvovalnosti bogatega šaleškega kmeta. Komisija za oceno te disertacije je eno-dušno zapisala mnenje, da bi mogel pedagoški znanstveni svet filozofske fakultete Zevartovi disertaciji podeliti habilitacijski značaj." DELO NAPISAL PREDVSEM PO VIRIH Pohvalno je delo dr. Milana Zevarta ocenil tudi dr. Mirko Stiplovšek. »Poudarim naj, da je periodiza-cija smotrna in da so za mejnike obdobij izbrani prelomni dogodki v razvoju NOV v Šaleški dolini," je med drugim dejal dr. Mirko Stiplovšek in nadaljeval, »Posamezna poglavja je sklenil s kratkimi zaključki močju prikazati zares vsestransko, temeljito in tudi kritično. Opozoril bi tudi na veliko Ževartovo prizadevanje za izpolnitev vrzeli v partizanskem in okupatorjevem arhivskem gradivu z zbiranjem podatkov „na terenu", ki jih je uporabil z vso potrebno kritičnostjo. Izredno obsežne opombe, v katerih je pojasnil tudi svoja stališča o verodostojnosti virov, izpričujejo, da si je vsako svojo ugotovitev prizadeval dokumentirati s kar največ viri, medtem ko je literaturo uporabi al v glavnem le za splošne podatke in primerjave. To delo pa ne daje le poglobljene in vsestranske podobe NOB v Šaleški dolini in ni le odličen prikaz številnih posebnosti, ki so rezultat specifič- nih razmer na obravnavanem območju, temveč daje mestoma tudi tehtne odgovore na nekatera ključna vprašanja razvoja NOV na štajerskem. Delo je v vsebinskem in metodološkem pogledu skladno z napotili za pisanje preglednih orisov NOV na manjših območjih Slovenije. Prav Ževartovo delo je pokazalo, kako pomembne so študije o NOB na manjših območjih v procesu nastajanja prave sinteze NOB na Slovenskem. Njegova monografija pa bo lahko tudi drugim piscem dober vzor, kako se lotiti in obdelati NOB na manjših področjih." DELO PREDSTAVLJA POGLOBLJENO RAZPRAVO Prof. dr. Tone Ferenc je med drugim dejal* »Monografija o narodnoosvobodilnem boju v Šaleški dolini je doktorska disertacija, ki jo je avtor 1974. leta uspešno zagovarjal na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Po zasnovi, širini zajete problematike, metodologije raziskave, odgovorih na postavljena vprašanja, tehtnosti sklepov, pa predstavlja delo poglobljeno razpravo, ki je rezultat večletnega raziskovalnega dela. Knjiga je opremljena s številnimi reprodukcijami dokumentarnih fotograf j in dokumentov. Dr. Tone Ferenc je tudi mnenja, da smo z Zevartovim orisom NOV v Šaleški dolini dobili vzorec za nadaljnj a prizadevanja v tej smeri; vzorec, ki se mu naj pisci skušajo vsaj približati, če ga iz razumljivih razglogov pač ne bi mogli doseči." Dejal pa je tudi: „Piscu je potrebno dati posebno priznanje za to, da je na koncu vsakega poglavja skušal oceniti položaj narodno osvobodilnega gibanja v vsakem obdobju in ga primerjati s prejšnjim obdobjem ter ugotoviti njegova nihanja in vrhunec. To je delal sicer že v svojih prejšnjih delih NOB v Šaleški dolini, vendar so sedaj ocene poglobljene in širše. Števi- lo opomb je več kot 1200, kar priča o avtorjevi temeljitosti. Mislim, da mu je uspelo najti vse, ali skoraj vse dostopne vire. Razpravi je pisec dodal še pregled literature in virov." REZULTAT VEČLETNEGA DELA Ko je dr. Milan Ževart menil, da pozna temo dovolj, se je lotil pisanja zgodovine narodnoosvobodilnega boja v Šaleški dolini. Pri tem je skušal omenjena napotila, avtorji teh so bili: dr. Tone Ferenc, dr. Mirko Stiplovšek, in dr. Milan Ževart, ki postavljajo pred avtorje orisov NOB na območjih Slovenije za Knjižnico OF dokaj zahtevne naloge, kar najbolj upoštevati. V prvem poglavju Šaleška dolina pred aprilom 1941 se je pisec lotil predvsem geografskega položaja, upravne razdelitve in prebivalstva, gospodarske in socialne strukture, politične opredelitve prebivalstva, komunističnega gibanja, delovanje ilegalne celice KPJ, komunistične organizacf e in nj enih akcij, Nemcev in delovanj a kulturbunda, vprašanja narodne zavesti prebivalstva in uspehov nacistične propagande. V, poglavju Okupator in njegovi ukrepi opisuje vdor okupatorja na naše območje, razbitje jugoslovanskega upravnega aparata in vzpostavitev okupatorjevega, razpustitev slovenskih organizacij in društev, uničevanje slovenskih kij ig, preimenovanje krajev, deportacije, štajersko domovinsko zvezo, propagando in ponemčevalno delavnost štajerske domovinske zveze, nemško šolstvo, okupatorjeve ukrepe na gospodar- skem področju, vprašanja odnos prebivalstva do okupatorja in njegi ve ukrepe ob vdoru in po začetk okupacije. Nadalje opisuje priprai na vstajo, razvoj osvobodilnega gibi nja v Šaleški dolini od prve akcije d konca marca 1942, osvobodilno! banje od konca marca pa do začeti oktobra 1942 in nato do srede se] tembra 1943, do začetka decembi 1944 in vse do osvoboditve. Posebno poglavje pa je dr. Mila Zevart v svoji knjigi namenil tui partizanskim ustanovam v ŠaleS dolini oziroma v šoštanj skem okraj v letih 1944 in 1945, kjer opisuj kurirske postaje in zveze, partizai ske tehnike, sanitetne objekte, obv ščevalne točke ter gospodarske ust nove. Knjiga Narodno osvobodilni h je nedvomno delo, ki bi ga naj pr bral in ga imel v svoji krgižnici si herni občan naše občine. Ob konc pogovora z dr. Ževartom sem j vprašala, če pripravlja že kakšno d lo. Povedal je, da bo prav kmalu i šla tretja izdaja poslovilnih pisem. MIRA TAMS Tekmovanje gasilcev pionirjev Mladi gasilci — pionirji slovesno počastili 40. obletnico ustanovitve KPS in 40-letni( prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. Na praznik OF slovenskega naroda 27. aprila je GD Gaberke pod pokroviteljstvom Ob GZ Velenje, organiziralo meddruštvena tekmovanja pionirjev-gasilcev v naslednjih disciplinah: tek štafete 4 x 50 m, streljanje z zračno puško in kviz z vprašanji iz NOB, kaj veš o Titu, gasilski organizaciji in njeni dejavnosti ter športu. Nastopilo je 8 ekip iz področja občinske gasilske zveze Velenje, in sicer: GD Gaberke, Šmartno ob Paki A in B, REK Velenje, Pesja, Šoštanja, Velenja in Škal, ter ekipa gasilskega društva Zibike, kije pobratena z GD Gaberke. Najboljši so bili pionirji iz Zibike z 21. točkami od 26 možnih, 2. GD Šoštanj z 20 točkami in 3. GD Škale z 19 točkami, 19 točk so dosegle še ekipe iz Gaberk, Šmartno ob Paki A in Velenja. Med odmorom je predsednik krajevne skupnosti Gaberke tov. Blatnik Rafko orisal razvojno pot in dejavnost KS med NOB in po njej. Prav tako je pionir iz KS Zibike ori- Zaključek tedna kulture V soboto, 14. maja bodo v domu kulture v Velenju gostovali Veseli berači iz Šmartnega ob Paki — Večer bo poln duhovitih besed, pesmi in glasbe Poznano je, da v velenjski občini radi igrajo. Obstaja veliko igralskih skupin, ki zberejo, zaigrajo, nato pa zopet počivajo. Med vzroki za tako pretrgano delo je prav gotovo neštetokrat pomanjkanje strokovne roke, ki bi pomagala določeni skupini pri izboru dela in pozneje pri vodenju predstave. Že nekaj let v Velenju načenjajo problem poklicnega režiserja, ki bi v tej občini bil predvsem mentor in pomočnik skupinam, ki v kulturnih društvih želijo igratL Vsako leto kronajo zimsko sezono igranja v tej občini s tednom kulture. Tudi letos je potekal in njegov zaključek bodo praznovali v Velenju 14. maja zvečer. Tokrat se bo Velenj- čanom predstavila gledališka skupina prosvetnega društva Šmartno ob Paki. Zapisati moramo, da je predstavo vodil gledališki igralec Bogomir Veras iz Celja, ki je bil igranja željnim ljudem iz Šmartnega ob Paki v veliko pomoč. Tovariš Veras je bil pogodbeno vezan, da postavi na oder v Šmartnem ob Paki, Velenju in Topolšici tri dela. Dve sta že bili uprizoijeni, predstavo v Topolšici pa bodo pripravili do jeseni Tako so v tednu kulture bile aktivne štiri skupine: Šentilj s Partij ičevo Ščuke pa ni, PD Bevče z igro Ustinova Komaj do srednjih vej. Amatersko gledališče Velenje z Villonovim Velikim testamentom in PD Šmartno ob Paki z Verasovo priredbo Veselih beračev. Z, vajami za igro so poskušali tudi v Skalah in mogoče še kje. Prav ob takih nedozorelih predstavah pa se moramo vprašati za vzroke. Pr,ej ko slq bo potrebno v občini rešiti problem gledališkega režiserja. Ta bo res samo kamenček k zgradbi, da bo gledališko življenje mnogih skupin še bolj bogato. Skupini iz Šmartnega ob Paki in Velenja tudi letos sodelujeta na področ-✓ nem srečanju. To je gotovo uspeh. S, tem pa se ne smemo zadovoljiti. Želimo, da bi tudi gledališka dejavnost občine postala enakovredna glasbeni. S skupnimi močmi bo mogoče tudi to rešiti. V.Š. FINANČNO POROČILO O ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KS ZA CAS OD 1.1. DO 31. 3. 1977 Krajevne skupnosti 1. Velenje center -levi breg 2. Velenje center -desni breg 3. Šmartno Velenje 4. Šalek - Gorica 5. Stara vas 6. Staro Velenje 7. Pege 8. Konovo 9. Cirkovce 10. PleSvec 11.Paka 12. Šentilj 13. Škale 14. Bevče 15. Kavče - Podkraj 16. Šojtanj 17. Bele vode 18. Skjorno - Florjan 19. Za,vodnje 20. Ravne 21. Dmžmirje - Gaberke 22. Lokovica 23. Topolščica 24. Šmartno ob Paki 25. Gorenje SKUPAJ: Velenje, 29.4.19,77 ZaposL obrt. upok. kmetje 2563 3040 793 402 380 471 543 395 65 96 200 352 406 81 281 1569 109 323 124 445 389 210 502 573 326 14638 Skupaj januar - marec 100 % 70 % 30% 100% 777.273,35 544.091,35 233.182,00 256.720,35 179.704,25 921.931,65 240.490,70 121.913,30 115.241,45 142.838,75 164.674,00 119.790,50 19.712,35 29.113,65 60.653,40 106.749,95 123.126,40 24.564,65 85.218,05 475.825,90 33.056,05 97.955,20 37.605,10 134.953,85 117.970,85 63.686,10 152.240,00 173.779,60 98.865,00 645.352,10 168.343,50 85.339,35 80.669,00 99.987,10 115.271,80 276.579,55 72.147,20 36.573,95 34.572,45 42.851,65 49.402,20 119.790,50 19.712,35 29.113,65 60.653,40 106.749,95 123.126,40 24.564,65 85.218,05 475.825,90 33.056,05 97.955,20 37.605,10 134.953,85 117.970,85 63.686,10 152.240,00 173.779,60 98.865,00 304.498,55 79.430,05 40.265,90 38.062,30 47.177,25 54.389,05 39.564,80 6.510,65 9.615,75 20.032,80 35.257,70 40.666,60 8.113,30 28.146,10 157.157,30 10.917,85 32.352,95 12.420,35 44.573,00 38.963,80 21.034,45 50.282,30 57.401,20 32.653,45 213.148,95 55.601,05 28.186,15 26.643,60 33.024,05 38.072,35 77.016,10 91.349,60 23.829,00 12.079,75 11.418,70 14.153,20 16.326,70 39.564,80 6.510,65 9.615,75 20.032,80 35.257,70 40.666,60 8.113,30 28.146,10 157.157,30 10.917,85 32.352,95 12.420,35 44.573,00 38.963,80 21.034,45 50.282,30 57.401,20 32.653,45 sal dejavnost KS Zibike ter njihove težave za obnovitev področij, prizadetih po potresu. Iskreno in prisrčno se je zahvalil občanom občine Velenje za zgrajeno solidarnostno šolo v Zibiki. Njegove tople besede zahvale so šle navzočim do srca in človek se sprašuje, ali smo dovolj storili za potresna območja? Vse ekipe so dobile diplome za sodelovanje, vsak tekmovalec pa knjigo „Tito o liku komunista". Prve tri ekipe so dobile tudi praktične nagrade. Mladi pionirji gasilci so tako di stojno proslaviti zgodovinske prazn ke naše revolucije in njihovega pi ljubljenega učitelja in voditelj a tov; riša Tita. Talcih srečanj in tekmi vanj si v bodoče še želimo, mogoč na ravni občinskih gasilskih zvez. Gasilskemu društvu Gaberke pa imenu občinske gasilske zveze Veli nje in vseh tekmovalcev iskrene č< stitke za odlično pripravljeno i izvedeno srečanje tekmovanje. FRANC KORBA Akcija ŠŠK za čiščenje okolji TUdi študenti, ki so včlanjeni v Šaleški študentski klub, so se pred dnevi odzvali akciji čiščenje okolja. Najprej so se zmenili, da bi akcija potekala nekje v Velenju, Iger je še obilica stvari, ki bi jih bilo potrebno počistiti. Ker pa na to pobudo niso dobili primernih napotkov, so se na predlog AMD Velenje odločili, da bodo očistili okolico doma „Moto-cross" na Trebeliškem. Že zjutraj so začeli z akcijo, ki so jo končali proti večeru in očistili okolico doma, kje prav zdaj končujejo adaptacijo n« katerih objektov. Dobre volje ni ma njkalo, pa tudi udeležba je bila b velika. Željo pa si še več takšni akcij, kajti skrb za okolje ne bi sme la trajati samo določen čas, ampal bi moralo to leto postati začetni točka k stalni človekovi skrbi zj svojo sredino, kjer živi in ustvari RAFAEL PEČEČN11 VELENJE Delovna skupnost skupnih služb Na podlagi sklepa komisije za medsebojna razmerja delavcev v DSSS ter določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v DSSS objavljamo prosto delovno mesto REFERENT ZA KADRE Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: — srednja strokovna izobrazba, — dve leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Kandidati naj vložijo prošnje v 8. dneh po objavi na Rudarski šolski center Velenje, Splošno kadrovski sektor. marec 1977 za nakazilo 70% 30%+100% 4.439.229,80 1.739.054,20 2.700.175,60 1.466.207,80 574.380,40 891.827,40 Velenje, 29.4.19,77 DOSTAVLJENO: KS, NAŠ ČAS, SZDL, IS i; VELENJE Koroška 44 Po sklepu zbora delavcev razpisujemo prosti delovni mesti 1. KNJIGOVODJA - administrator (srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri -5 let delovnih izkušenj) 2. KINOOPERATER - KV električar ali strojnik - obvezen preizkus znanja. Ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov. Razpis velja 10 dni od objave. H TGO Gorenje: od 200 na 130.000 štedilnikov pSIj,^^ Velika izvozna uveljavitev tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje - Prve izdelke so prodali na tuje leta \ clcillfltlITP liroHcoHniUa TITA >♦64, in sicer 200 Štedilnikov, lani pa so izvozili za 41,430.000 dolarjev izdelkov bele tehnike, med drugim tudi \ w««UI|IIUI C JJI CUOCUIIIM I I I M 19164, in sicer 200 štedilnikov, lani pa so izvozili za 41,430.000 dolarjev izdelkov bele tehnike, med drugim tudi 1310.000 štedilnikov - Gorenje je ponudilo lastno tehnologijo in izdelke bele tehnike v skoraj vse vzhodnoevropske države — Vse več podjetij in predstavništev Gorenja na tujem kar je — kot zatrjujejo v Gorenju - njihova stalna praksa in zadolžitev. Tovarna gospodinjske opre-e 'Gorenje iz Velenja je poslala rvee izdelke bele tehnike na tu-|ja ttržišča že pred več kot pol-jgim desetletjem. Leta 1961 prodali na tuje prvih 200 šte-":ov. Že leta 1966 pa so iz menja izvozili za 1,243.000 tolarjev izdelkov bele tehnike, orna kar 5 krat več, kot leto poprej. Lani pa je velenjsko renje izvozilo za 41,430.000 larjev izdelkov bele tehnike, dl drugim tudi 250.000 hla-:ov, 130.000 štedilnikov, .000 pralnih strojev itd. Za itots pa načrtujejo izvoz v višini ~ milijonov dolarjev. jitimalnost serij, izravna-;zunanjetrgovinske bilan- i Izvoz izdelkov bele tehnike >og zdidruževanju in izločanju sred-tev i za financiranje stanovanj-ke | graditve v občini za obdob-e 19977 - 1980. 1. člen S i tem samoupravnim sporazu-Doma sprejmejo delavci v TOZD in Irugilgih OZD ter samoupravnih orga-azacicijah in skupnostih (v nadalj-ijemn besedilu: podpisniki) osnove, ogojoje, merila in kriterije, s katerimi aklajbjujejo svoje interese s skupnimi atereresi pri planiranju in določajo nedsdsebojne obveznosti in pravice o sločačanju, usmeijanju in vračanju redstlstev za zadovoljevanje stano-anjsljskih potreb delavcev in obča- IOV. 2. člen S I tem samoupravnim sporazu-lomni se določa: - stopnja izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo, - stopnja sredstev za izgradnjo dj aških in študentskih domov, - stopnja sredstev prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospod aijenju, - stopnja sredstev obveznega oro čanja za kreditiranje usmerjene stanovanjske izgradnje, - stopnja sredstev za kreditiranje potreb primarne komunalne izgradnje vezane za stanovanjsko izgradnjo, - stopnja sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v TOZD 3. člen Podpisniki tega sporazuma se na podlagi svojih programov reševanja stanovanjskih potreb delavcev dogo-vorjo in obvezujejo, da bodo v ta namen izločali 9,7 % sredstev od bruto osebnih dohodkov v skladu s sprejetim srednjeročnim planom stanovanjske graditve v občini Velenje. Podpisniki se s tem sporazumom tudi obvezujgo, da bodo plačevali davek v višini 7 %, ki je predpisan z zakonom za tisti del prispevka, kije višji od 6 % od BOD. 4. člen Podpisniki se sporazumejo, da bodo izločena sredstva za stanovanjsko graditev v višini 9,7 % delili: - 0,345 % od BOD za djaške domove in študentske domove, - 0,820 % od BOD za solidarnostni stanovanjski sklad, - 0,782 % od BOD za obvezno vročanje pri banki, - 0,700 % od BOD za kreditiranje komunalne izgradnje, - 7,053 % od BOD za reševanje stanovanjskih potreb v TOZD. Podpisniki sami odločijo, ali bodo sredstva v višini 7,05 3% od BOD, ki so namenjena za reševanje stanovanjskih potreb delavcev podpisnikov združevali pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti občine Velenje, ali pa jih bodo oro-čali sami neposredno v banki in z njimi sami tudi drugače gospodarili. S podpisniki, ki se odločijo, da bodo ta sredstva združevali pri SISS, se sklenejo posebne pogodbe, v katerih so določene dolžnosti kin obveznosti pogodbenih strank. Sredstva, ki so namenjena za kreditiranje potreb komunalne izgradnje, vezana za stanovanjsko izgradnjo se vplačujejo na posebni račun pri SISŠ in se uporabljajo le na osnovi usklajenega programa potreb in komunalne izgradnje v občini v zvezi s stanovanjsko izgradnjo. Sredstva namenjena za solidarnostni stanovanjski sklad se odvajajo na posebni račun pri SISS in se uporabljajo po sprejetem programu organov SISS za naslednje namene: 1. Za delno nadomestitev stanarine, 2. Za graditev najemnih stanovanj v družbeni lastnim za potrebe dru- žin in občanov po predlogu SIS socialnega varstva, mladih družin in starih ljudi ter za kreditiranje graditve najemnih stanovanj za mlade družine, 3. Za prevzemanje namenskega varčevanja za stanovanjsko izgradnjo, 4. Za finansiranje raziskovalnega dela v stanovanjsko-komunalnem gospodarstvu, 5. Za dodeljevanje izjemnih p oso1 jil za stanovanjsko izgradnjo v primeru elementarnih nesreč, itd. Sredstva za gradnjo dijaških in študentskih domov se odvajajo na posebni račun pri SDK Velenje. Sredstva namenjena za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradi] e, ki se obvezno oročajo, se odvajajo na posebni račun pri Ljubljanski banki, podružnici Velenje. 5. člen Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo sprejeli skupne kriterije, po katerih bi pričakovalci stanovanj sodelovali z lastnimi finančnimi sredstvi pri kreditiranju stanovanjske izgradnje družbenih stanovanj. Tako sprejeti kriteriji bodo sestavni del tega sporazuma. 6. člen Podpisniki se zavezujejo, da bodo v posameznih SIS sodelovali pri celovitem načrtovanju stanovanjskih sosesk v skladu s srednjeročnim planom stanovanjske graditve in v okviru urbanističnega programa občine Velenje. 7. člen Ta samoupravni sporazum velja z dnem, ko se zanj osebno izreče večina delavcev v TOZD, uporablja pa se od 1. 7. ,19,77 dalje do 31. 12. 19,80. Ko prične veljati ta sporazum, preneha veljati dosedanji sporazum o izločanju sredstev za stanovanj sko izgradnjo v občini Velenje, ki je bil sprejet in sklenjen leta 1972. V zvezi s programiranjem kompleksnih sosesk pa SISS zastopa naslednja stališča: a) Dejansko moramo ugotoviti, da o programiranju kompleksnih sosesk vsi dejavniki v občini Velenje samo govorimo in nismo storili niti koraka naprej v tem smislu, da bi določeno sosesko že resnično kompleksno programirali. Stanovanjska skupnost se je v uvodnem delu srednjeročnega plana zavezala, da bo sodelovala in po potrebi tudi sofinancirala kompleksno celovito programiranje stanovanjskih sosesk. To je cilj stanovanjske skupnosti. Ta cilj pa ne more priti do izraza, če se urbanizacija ne premakne z mrtve točke, če ni možnost vplivala na izdelavo zazidalnih načrtov oz. idejnih projektov, in če se dejavniki, ki morajo sodelovati pri programiranju sosesk ne povežejo in izrazijo svoje zahteve, in če istočasno ti dejavniki ne izvajajo usklajevanje planiranja glede združevanja sredstev v planskih obdobj ih. Premalo je samo sodelovanje in usklajevanje kot se že izvaja na rela-cji SISS in SIKS. K temu sodelovanju pa je potrebno pritegniti vse OZD, katerih interesi pa morajo biti izraženi preko usklajevalnih funkcij IS. Iz navedenega pa stanovanjska skupnost zaključuje, da celovito programiranje stanovanjskih sosesk ne pomeni, da. stroški komunalne ureditve, kakor programiranje stanovanjskih sosesk v celoti odpadejo na stanovanjski prispevek, pač pa bremenijo sorazmerno nosilca dejavnosti v določeni programirani soseski. b) V družbenem dogovoru joli-kovanju cen in storitev v SRS za leto 1977 je predvideno, da naj bi se stanarine v letu 1977 povečale do 20 %, in sicer na osnovo december 1976. Ker pa je v občini Velenje bilo povečanje za leto 1976 v višini 20 % na skupščini odobreno šele v mesecu decembru 1976 z veljavnostjo 1. 1. 1977 dalje, smo torej v smislu določila družbenega dogovora od predvidenih 30 % 20 % že realizirali v januarju 1977 in tako je možno povečanje le še za 10 % in sicer s 1. 4.,1977 dalje. S tem povečanjem stanarine s 1. 4. ,19,77 bi torej pridobili dodatno še 1,000.000,00 din, ki bi lahko bila namenjena izključno samo vzdrževanj u. Takšen predlog se takoj pošlje IS SO Velenje, da ga posreduje skupščini občine v potrditev in bi lahko prišlo do povečanja že 1. 4. 1977. c) Poročilo odbora za družbeno pomoč SISS Iz tega poročila izhaja da predvideva finančni načrt za leto 1977 12.750.000,00 din dohodkov ter prav tolko izdatkov. Odbor za družbeno pomoč ima še nerešenih 163 prošenj za dodelitev stanovanj, v letu 1977 pa bo lahko odkupil le okoli 44 stanovanj. Ker je poleg delavcev iz TOZD prošnje naslovilo tudi na ta odbor 17 članov ZB NOV, 49 upokojencev, 5 inv. upokojencev in PLAN INDIVIDUALNIH STANOVANJ OD 1976 - 1980 7 nezaposlenih mater samohranilk, je torej odbor na zadnji seji sprejel sklep, da se morajo ti primeri rešiti v najkrajšem času in šele potem naj bi se pričelo dodeljevati stanovanja tudi mlajšim družinam. Odbor za družbeno pomoč pa bo tudi v letu 1977 tako kot doslej upošteval pri dodelitvi stanovanj najnujnejše primere mladih družin in jim dodelil stanovanja. Poleg tega je odbor obravnaval še vprašanje odliva sredstev za solidarnostno stanovanj sko gradnjo v druge občine, kamor se odliva letno okoli 4.000.000,00 din. Te občine bi namreč morale poslati SISS občine Velenje svoje programe, za kaj bodo ta sredstva uporabile, kar pa ni storila še nobena občina oz. SISS v posamezni občini. , SISS vztraja na stališču, daje potrebno zajeti v plan razdeljevanja stanovanj iz solidarnostnega sklada vsekakor tudi mlade družine in delavce z nizkimi OD in da bi vsaj polovico novih stanovanj morali dobiti ti delavci. Zato naj se do skupščine pripravi predlog oz. kriteriji, kako naj bi se v bodoče ta stanovanja dodeljevalo upravičencem. Kar pa zadeva sredstev solidarnostnega sklada, ki odtekajo v druge občine pa se SISS v celoti strirja, da morajo le-te poslati take programe in naj za to SISS naše občine zahteva od ostalih SISS take programe, iz katerih bo razvidno, kako se uporabljajo sredstva, ki jih rjihovi občani oz. delavci v naših TOZD prispevajo v sol. sklade teh občin. SISS je sprejela tudi zaključek, da se takoj izdela predlog o soudeležbi pričakovalcev stanovanj, ki naj bi po izdelanih kriterijih morali prispevati določeni delež finančnih sredstev, in sicer v obliki varčevanja pri svojih TOZD. Ta sredstva bi bila obravnavana kot kredit in bi se pozneje vrnila delavcu s pripadajočimi obrestmi. Na tak način bi dosegli večjo aku-mulacjo potrebnih sredstev in bi lahko dogradili več stanovanj za delavce. Kriteriji naj bi zajemali višino privarčevanih sredstev, dobo vračanja, socialni položaj delavca, velikost stanovanja itd. Predlagano je bilo, da se v ta namen oblikuje delovna skupina imenuje jo naj OSZS, ki naj poda predlog navedene soudeležbe. Glede skupnih strokovnih služb pa SISS predlaga, da se za opravljanje admimstrativnostrokovnih in pomožnih del, za potrebe stanovanj -ske, komunalne in zemljiške skupnosti, eventualno tudi vodne skupnosti, oblikuje skupna strokovna služba pri SISS, v kateri bo tudi vključena služba gradbenega nadzora. Menimo, da bi naj skupščina SIKS pooblastila IO SIKS, da skupaj s SISS oblikuje predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe. Ta predlog ustanovitve skupne strokovne službe se ne nanaša na dela dcupnega pomena, za katera obstajajo pogoji organiziranja TOZD. d) V letu 1977 moramo organizirati zatemnitev delovnih nasel| v občini in med tem seveda tudi vsa družbena stanovanja in poslovne prostore. Zatemnitev se bo izvedla po posebnem sistemu in s posebno folijo, ki jo v ta namen izdeluje ena od tovarn v Ptuju. Zatemnitev celotnega sklada hiš pri SISS bo veljala okoli 1.500.000,00 dinarjev, končana pa naj bi bila do sredine tega leta. Gre za vprašanje plačila teh sredstev. V .zakonu o LO je namreč določeno, da so ta kolektivna sredstva CZ in jih plača SISS. Naša SISS pa je že sprejela finančni načrt za leto 1977 v katerem pa ni te postavke, ker še ob sprejetju finančnega načrta ni bila znana. Soseska 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj 263 Šalek-Gorica 1. faza 110 153 Za gradom 8 8 Konovo 3 10 18 Stara vas 10 10 10 8 _ 38 Na gričku 3 1 4 Pesje 10 5 5 5 5 30 Pohrastnik 15 10 14 4 43 Šalek-Gorica 3. faza 5 5 _ 10 Selo-obrtniki 3 3 _ 6 Podkraj 5 4 _ 9 Gaberke 3 5 5 8 10 31 Ravne — _ 5 5 10 20 Topolšica - 5 12 15 20 52 Šmartno ob Paki _ 5 5 10 15 35 Škale — 4 5 10 10 29 Skupaj 170 220 66 70 70 596 PLAN GRADNJE DRUŽBENIH STANOVANJ PO LETIH IN SOSESKAH Soseska 1976 197- Velenje Zl 136 Velenje Z2 188 Pesje 25 Salek-Gorica II 292 367 Selo Šmartno ob Paki - 50 Šalek-Gorica UI. 183 431 Šoštanj 56 Šalek III. Skupaj 697 600 511 80 368 1980 Skupaj 136 54 242 25 659 88 536 30 80 79 614 56 160 239 411 2.587 Gradimo manj stanovanj, kot smo planirali Razlog za zaostajanje gradnje stanovanj v občini Velenje ni v pomanjkanju denarja, pač pa v kasnitvi izdelave zazidalnih načrtov in priprave stavbnih zemljišč za blokovno gradnjo Za leto 1976 je bilo predvideno, da bo v občini Velele zgrajenih 697 stanovanj; zgrajenih pa jih je bilo le 435. Vzrok za to, da ni bil dosežen plan stanovanjske izgradnje pa ni v tem, kot bi morda kdo pričakoval, da ni bilo na voljo denarja. Razlog za zaostajanje stanovanjske izgradnje za planom je deloma v tem, da gradbena operativa raditi 700 stanovanj, deloma pa v tem, ker ni bilo ni bila sposobna zgraditi na voljo gradbenih parcel. Zato je skupščina samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje na svoji 6. seji, kije bila 12. januarja 1977, opozorila izvršni svet skupščine občine Velenje, da hitreje sprejema predlagane zazidalne načrte in tako omogoči uresničitev planirane izgradnje stanovanj. p, kye bila 12. Letos pa bi morali v občini Velenje zgraditi 600 stanovanj. Kljub temu da je trenutno v gradnji 707 stanovanj, ni pričakovati, da bi bil klavni razlog z n je v tem, ker • pripravljeno stavbno zemljišč njo, zaradi česar ni bilo mogoče pridobiti potrebnih lokacj skih in gradbenih dovoljenj. To pa je posledica kasnitve sprejema urbanistične dokumentacije in komunalne priprave zemljišč. Priče smo torej svojstvenemu pojavu: kljub temu daje na razpolago denar za gradijo stanovanj, v občini Velenje ne uspemo doseči načrtovanega obsega gradnje družbenih najemnih.stanovanj! Delo organov SISS občine Velenje Samoupravno interesno stanovanjsko skupnost občine Velenje sestavljajo: skupščina, izvršilni odbor, odbor za graditev stanovanj, odbor za gospodarjenje s stanovanjskim in poslovnim skladom in odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Pri SISS občine Velenje pa deluje še koordinacijski odbor za izvajanje družbenega dogovora o določanju cen stanovanjski graditvi ter poravnalni svet in odbor samoupravne delavske kontrole. Pri odboru za graditev pa je bila ustanovljena komisij a za razdeljevanje kreditov. Delo teh organov je bilo v letu 1976 naslednje: SKUPŠČINA SISS občine Velenje seje sestala na 2 sejah. Obravnavala in sklepala je o načelni politiki dela posameznih odborov oziroma organov SISS ter o teme|nih izhodiščih programiranja, planiranja in izvajanja letnih ter srednjeročnih planov v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Sprejela je srednjeročni plan stanovanjske graditve in samoupravni sporazum o osnovah plana SIS na področju stanovanjskega gospodarstva za obdobje t976—1980. delegatski naš čas IZVRŠILNI ODBOR je imel 4 seje. Spremljal je izvrševanje sklepov, delovnih in finančnih načrtov posameznih odborov ter dajal smernice za nadaljnje konkretno delo organov SISS in spremljal izvrševanje nalog strokovne službe. Izvršilni odbor je posebej sodeloval s SIKS in IS SO pri usklajevanju planov. ODBOR ZA GRADITEV STANOVANJ je na 2 sejah obravnaval in sprejel plan stanovanjske izgradnje za leto 1977 ter potrdil izhodiščne cene, sklepal je o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi, obravnaval poročilo o izdelavi urbanističnega programa do leta 2000 in sprejemal ukrepe v zvezi z izvajanjem letnih etap gradnje. ODBOR ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIM IN POSLOVNIM SKLADOM je imel 3 seje. Sprejel je delovni in finančni načrt investicijskega vzdrževanja na stanovanjskih hišah za leto 1976, sprejel je finančni načrt tega vzdrževanja za leto 1977, spremljal je način dela služb vzdrževanja ter sprejel predlog za povečanje stanarin in najemnin. ODBOR ZA DRUŽBENO POMOČ seje sestal na 4 sejah. Na dnevnem redu je bilo sprejetje delovnega in finančnega načrta sredstev solidarnostnega sklada za leto 1976, spremljanje realizacije tega načrta, dodeljevanje posojil članom ZŽB NOV, dodeljevanje stanovanj iz sredstev solidarnostnega sklada, sprejem predloga novega odloka o subvencioniranju stanarin ter sprejem finančnega načrta solidarnostnega sklada za leto 1977. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O DOLOČANJU CEN V STANOVANJSKI GRADITVI V OBČINI VELENJE je imel 2 seji. Potrdil fe izhodišča gradbenih cen za Salek - Gorica II, Šoštanj in Šmartno ob Paki, potrdil je obračunske cene stanovanj, ki so bila dograjena in vseljena v letu 1976 v soseski Šalek - Gorica II. PORAVNALNI SVET ni v preteklem letu obravnaval nobenega primera. KOMISIJA ZA KREDITIRANJE - Pri SISS občine Velenje, odboru za graditev stanovanj deluje komisija za kreditiranje, ki se je lani sestala na 11 sejah. Razpisala je 4 javne natečaje za posojila. F šport telesna kultura rekreacija • Po poteh Partizanske Ljubljane Tokrat drugo mesto Letošnjo manifestacijo Po poteh partizanske Ljubljane so sklenili s tekmovalnim delom atletov in kolesarjev po ulicah Ljubljane. V atletskem delu so nastopili tudi člani AK Velenje, ki pa letos niso ponovili uspeha iz prej šnih let, ko so večkrat bili med zmagovalcu Kljub temu pa so se izkazali člani in mladinke. V partizanskem maršu, teku na progi dolgi 25 km je prva ekipa Velenja dosegla 2. mesto (Milan Bolek, Josip Šaum in Dragan Anič), druga ekipa (Jakob Grošelj, Tone Vedenik in Spasoje Tešenovič) pa tretje me-. sto. V partizanskem maršu žensk na 8 km je prva ekipa Velenja, ki je vodila, zašla (zaradi slabe organizacije in pritekla na cilj šele peta za drugo ekipo Velenja), ki je bila četrta. Za ekipo I. so tekie Andreja Šverc, Marija Praprotnik in Marija Urankar, za II. ekipo pa Renata Zupančič, Metka Meh in Marija Potrč. , V štafetah zmag 3 x 600 m so Ve-lenjčanke osvojile tretje mesto. (Anita Bizjak, Vida Napotnik in Marina Sluga). Mladinci so v štafeti 3 x 1000 m bili peti, tekli pa so Franc Markelj, Ivan Lampret in Stanko Miklavžina. • ATLETIKA Dobri rezultati atletov Na odprtem atletskem prvenstvu ljubljanske občine Bežigrad so uspešno nastopili tudi mladi atleti atletskega kluba Velenje. Velenjčani so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov in osvojili več prvih mest. Odličen rezultat 692 cm in zmago je dosegel Boris Režek v skoku v daljavo, drugi je bil Jamnikar z daljavo 600. Izkazali so se tekači na srednje proge. V teku na 1000 m je zmagal Franc Markelj z rezultatom 2 : 43,5, na 3000 m dolgi progi pa Stanko Miklavžina z rezultatom 8:55,1, pred Zvonkom Lampretom 9 : 07,5. Velenjčani so zmagali tudi v štafeti 4 x 100 m z rezultatom 46,8. Med mladinkami je zmagala Mojca Štur-me v metu krogle 9,82, Anita Bizjak pa je bila druga v skoku v daljavo 473. • BRIDGE Prvo srečanje V Velenju so ustanovili bidge klub. V .prvem srečargu so se pomerili z igralci iz Slovenj Gradca in izgubili s 17: 7. . Na turnirju parov pa je zmagala velenjska dvojica Borovnik - Pečeč-nik. Bridge klub Velenje vabi ljubitelje te zanimive igre k sodelovanju ob nedeljah od 9. do 13. ure v hotelu Paka. R. P. • NOGOMET Rudar : Izola 1:0 (0:0) V 18. kolu slovenske nogometne lige je Rudar s težavo premagal moštvo Izole z rezultatom 1:0 (0:0). Velenjčani so ves čas bili precej boljši in večji del igrali na nasprotnikovi polovici Napadalci so imeli več lepih priložnosti, vendar niso znali spraviti žogo v mrežo. Šele proti koncu srečanja je Čamernik z lepim strelom z daljave 35 metrov presenetil vratarja Izole in tako priboril dve pomembni točki za Rudarja. Gostje so se v glavnem branili in le redko prišli do 16 metrskega prostora domačinov. Za Rudarja so igrali - Lazič, Dju-rič (R. Hudarin) Softič, Puklič (Ste-vanovič), J. Hudarin, F. Frangež, Bešvir, Čamernik, Hohnjec, Topčič, Rusmir. Na lestvici vodi Rudar z 28 točkami pred Muro in Kladivarjev s 24 točkami. Ostalo srečanje 18. kola: Ilirija: .......:!), Primorje: Rudar (T) 1:0 (0:0), Litja: Slavja 2:1 Pohorje 1:3 (1: CD 1:0 (0:0), . (2:1), Železničar: Mura 0:2 (0:0). • ROKOMET Pionirke prve, pioniiji tretji Na finalnem rokometnem turnirju celjsko - zasavske regije so nastopile najbope pionirke selekcije posameznih občin. Na turnirju pionirk v Rdeči dvorani v Velenju zmagala ekipa Velenja, 2^mesto Žalec, 3. Zagorje. , Mecf pionirskimi ekipami, ki so igrali v Celju, je bil vrstni red naslednji: 1. Trbovlje, 2. Celje, 3. Velenje. Zmaga Šoštanja Rokometaši Šoštanja so v Novem mestu premagali domačo Krko z rezultatom 27:17 (15:5). Šoštanjčani so brez posebnih težav s hitro igro nadigrali domače rokometaše. Že v pivem delu so dosegli prednost v golih, ki so jo po odmoru še povečali. Gole so dosegli: Kompaij 10, J. Jančič 8, F. Jančič 6, Majhen 2 in Jamtrovič 1. Na lestvici zavzemajo Šoštanjčani četrto mesto z 22 točkami. V soboto igrajo Šoštanjčani doma z vodečo ekipo na lestvici Jadranom iz Kozine. Velenje: Izola 7:6(5:5) Velenjčanke so s težavo osvojile obe točki v tekmi z rokometašicami iz Izole. V igri, ki jo je močno oviral dež, sta si bili ekipi enakovredni. Več možnosti za zmago pa so imele domačinke, ki so večkrat streljale na gol, vendar niso izkoristile treh 7-metrovk, kijih je dobra vratarka Izole obranila. Za zmago je zaslužna tudi vratarka Hlebova, kije obranila več nevarnih strelov. Gole so dosegle Podpečan 4 in Pocajt 2. • ŠAH Ekipa Gorenja v finalu V finalnem delu tekmovanja za Titov pokal za leto 1977 je sodelovala ekipa Gorenja, tovarne gospodinjske opreme iz Velenja. Dosegla je deseto mesto z 10 točkami. Zmagala je ekipa ŠK Lesce s 13 točkami pred ZŠD Maribor in ŠK Domžale z 12,5 točkami itd. Ekipa Gorenja, ki je zastopala celjsko šahovsko regijo, je prvič nastopila na tekmovanju, na katerem se zbere večina boljših slovenskih ša-histov. Turnir je potekal po švicarskem sistemu v petih kolih. Dosežen rezultat šahistov Gorenja je lep uspeh. Igrali so Lipnik, Goršek, Kristan in Speh. Po končanem tekmovanju za Titov pokal so se ekipe pomerile še v hitropoteznem turnirju. Prva je bila ekipa ŠK Domžale s 37,5 točkami, pred ŠK Lesce 31,5, in ŠK Kovinar Maribor itd. Ekipa Gorenja je zasedla s 17,5 točke deveto do deseto mesto. Hitropotezni turnir Šahisti Velerja so odigrali peti letošnji turnir za prehodni pokai Turnirja za mesec maj seje udeležilo 20 šahistov. Tokrat je zmagal Vedenik s 16 točkami, sledjo Kristan 16, Cvar 15,5, Goršek 15, Brešar 14, Špah 14, Alič 12,5, Pogorelčnik 12, Ambroč 11, Matko 9,5 itd. V skupni uvrstitvi po petih kolih vodita Milan Goršek, in Tone Vedenik z 39 točkami, sledi Špeh 33, Cvar 27, Brešar in Kristan 24, Stropnik 19, Pevnik 16, Alič 12,Nežmah 9 itd. H. J. USPEŠEN NASTOP INVALIDOV Na prvem terminskem tekmovanju v plavanju za invalide, ki je bilo preteklo nedeljo v zimskem bazenu v Hrastniku, so plavalci sekcje za rekreacij o in šport pri Društvu invalidov dosegli dobre uvrstitve, kljub odsotnosti dveh najboljših Rastka Laha in Jožeta Angela, ki te dni nastopata z reprezentanco Jugoslavije na Poljskem. Rezultati tekmovanja v t Hrastniku se štejejo za republiško tekmovanje. Uspeh naših tekmovalcev je bil naslednji: 150 m mešano: 1. Tone Osolnik 2:37,00; 50 m prsno: 1. Tone Osol-J nik 43,8; 3. Tone Tratnik 56,4;I 50 m prosto: 1. Tone Tratnik 39,9 t in 1189 točk; 3. Tone Osolnik 32,2 in 991 točk; 50 m hrbtno: 3. Tone | Tratnik 59,6 Na tem tekmovaiju je prvič na-stopila tudi Olga Kerin kot edina ženska predstavnica iz Velenja. Uspešno je tekmoval tudi Jože Pun-gartnik. E. G INDUSTRIJA USIM1A VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ, Odbor za medsebojna razmerja RAZPISUJE štipendije za naslednje poklice dipl. inženir kemijske tehnologje usnjarski tehnik ekonomski tehnik administrativni tehnik učna razmerja za naslednje poklice obratni elektrikar strojni ključavničar strugar mizar zidar pleskar usnjarski konfekcionar Kandidati naj vložijo prijave na obrazcu 1,65 (Prošnja za štipendijo) skupaj s spričevalom o končani osnovni ali srednji šoli na Odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD Tovarna usnja Šoštanj. Rok prijave je do 30. junija 1977. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA ŽALEC Probleme današnjega časa ENERGETSKO KRIZO ONESNAŽEVANJE OKOLJA VARČEVANJE REŠUJEJO Schiedel-YU-DIMNIKI Schiedel — YU - ZRAČNIKI Schiedel - YU - JAŠKI ZA SMETI Schiedel - YU - ODPRTI KAMINI MONTAŽNE TflIPREKATNE GREZNICE STIBO termo blok STATIK montažni stropovi NAŠ PROIZVODNI PROGRAM SCHIEDEL — YU — DIMNIK je triplasten dimnik. Porabi do 40 % manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov Samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi. SCHIEDEL — YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v prostorih bivanja. <; SCHIEDEL - YU - JAŠKI ZA SMETI - enostaven odmet odpadkov v stanovanjskih blokih, šolah in poslovnih poslopjih. SCHIEDEL - YU - ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje. MONTAŽNE TRIPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v ♦ gospodinjstvu. < ► J STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO blokom. STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo. * PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO < ► T Industrija gradbenega materiala GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) /10-?40. 710-741, 710-719, 710-773 ',1 Fnota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027, 722-078. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega materiala. Ffletek, 13. maja: Servacij Sobota, 14. maja: Bonifacij Medelja, 15. maja: Zofija PPonedeijek, 16. maja: Janez TTorek, 17. maja: Jošt S5red a, 18. maja: Erik Četrtek, 19. maja: Celestin dežurstva Velenje: 13. 5. 1977 od 7. dr. Marijan Lteban 14. 5. 1977 do 7. dr. Marjan Lteban 14. 5. 1977 od 7. dr. Jadwiga KCosi 1(6. 5. 1977 do 7. dr. Jadwiga Kosi 1(6. 5.. 1,977 od 7. dr. Franc Kiotnik 177. 5,. 1.977 do 7. dr. Franc Kcotnik Šcoštanj: odd 13. 5. do 21. 5. 1977 dr. Bdogdan Menih Petkov kulturni večer V' petek 13. maja ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra Welenje redni petkov večer. Giost večera bo »literarni kro-žeiek" gimnazge Velenje s pro-grjramom: Jzpoved mladih". Leektorica: prof. Rozalija Čeho-vaa. Vabljeni! Kconcert plesno-zabavnega orke-strra „ŽABE" V petek 13. maja ob 20. uri bo v ddomu kulture Velenje koncert celljskega plesno-zabavnega orlice str a „Žabe" s pevcema Ma-ijaano Deržaj in dr. Jožetom Za-vrššnikom. Dirigent bo France Kaapus, napovedovalka Ivica Buurnik. „Žabe" so znan celjski pldesni orkester s 30-letno tradi-cijijo. Vstopnice so v prodaji „Weseli berači" - gledališka preedstava V s soboto 14. maja 1977 bo ob 20J. uri v domu kulture Velenje gosstovalo prosvetno društvo Smnartno ob Paki z Burnsovo koimedijo v priredbi Bogomirja Veirasa: „Veseli berači". Režija: Bopgomir Veras. Vljudno vabljeni!!! Raazstava V j galeriji kulturnega centra Ve-Iennje je odprta razstava male plaastike in reliefov akademske Idpparke Sonje Tavčar — Skaber-ne.s. Razstava je tudi prodajna. Oddprta je vsak dan od 9. do 18. ures v soboto pa od 9. do 13. ureie. Vstopnine ni! Na razpolago je k katalog k razstavi. P PRODAM TRAJNO ŽARE-COO PEC EMO 5 na trdo gorivo (ddesna), dve omari (dvodelno in Irotbdelno), mizo, kuhinjsko kre-ienmco in pošteno z nočno oma-rico.o, Naslov v uredništvu! MVTO ZASTAVA 750, let-lik It 1965, dobro ohranjen, ka-■amnboliran desni prednji in zad-qi t blatnik, prodam. Cena ugod-»ri! Naslov v uredništvu! 22 PRAŠIČA, TEŽKA cca 10010 kg, plemensko rej ena, pro-famm. Cena po dogovoru. Ivan Paška vas 13, tnoob Paki GARSONJERO ALI VEČJO SOBO S POSEBNIM VHODOM v Velenju iščeta nujno dve mladi ushižbenkL Ponudbe pod „JUNIJ" AVTO ŠKODA S 100, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan po 14. uri, informacije po telefonu 852-885. Vprašati na naslov Iztok Holešek, Foitova 6, Velenje STANOVANJSKO HIŠO, lahko nedograjeno v okolici Velenja kupim pod „GOTOVI-NA" LADO letnik 1975 ugodno prodam. Daniel Strmčnik, Luče ob Savinji. DNEVNO SOBO ugodno prodam. Informacije po telefonu 851095, od 15-21 ure MOTORNO KOLO na tri prestave, ugodno prodam. Marko Virtič, Velenje Smarška 6/a. BIFE POLANEC Pesje (ob cesti Velenje — Šoštanj), se priporoča za obisk! REDNI KINO VELENJE 13. 5. - petek ob 17.30 in 19.30 LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST - italijanski barvni film. Režija: Mauro Sve-rino. Igrajo: Enrico Montesano, Milena Vukotič 14. 5. — sobota ob 17.30 in 19.30 MOŽ IZ DOLINE -ameriški vestem. Režija: David Lowell Rich. Igrajo: Don Marry, Guy Stockeell 15. 5. — nedelja ob 17.30 in 19.30, MOŽ IZ DOLINE -ameriški vestem 16.5.. — ponedeljek ob 17.30 in 19.30 OKUSI DRAKULO-VO KRI - ameriški film. Režija: Peter Sadsdy. Igrajo: Sean Conerry, Brian Keith 17. 5. - torek ob 17.30 in 19.30, ULZANA VODJA APA-ČEV — nemški vestem. Režija: Godfrid Coldic. Igrajo: Gojko Mitič, Renata Blum 18. 5. — sreda ob 17.30 in 19.30, ULZANA VODJA APA-ČEV — nemški vestem 19. 5. - četrtek ob 17.30 in 19.30, NEDELJSKA ŽENSKA — francoska kriminalka. Režij a: Luigi Comencinni. Igrajo: Mar-cello Mastroiani, Jacqueline Bisset FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE 15. 5. - nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - PO-PAJEVE NORČIJE - risanka 16. 5. — ponedeljek ob 20. uri VETER IN LEV - ameriški barvni film. Režija: John Miliue. Igrajo: Sean Conerry, Bria Keith KINO ŠOŠTANJ 14. 5. - sobota ob 20. uri VETER IN LEV - ameriški barvni film. Režija: John Mi-lius. Igrajo: Sean Conerry, Brian Keith ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - popajeve norčije - risanka 15. 5.. — nedelja ob 18. in. 20. uri OKUSI DRAKULOVO KRI - ameriški barvni film. Režija: Peter Sasdey. Igrajo: Cristopher Lee, Jeffrey Keene 16. 5. - ponedeljek ob 20. uri AMERIŠKI VESTERN -MOŽ IZ DOLINE. Režija: David LowelL Igrajo: Don Marray, Guy Stockeell, Abby Dalton 18. 5. — sreda ob 20. uri NEDELJSKA ŽENSKA - francoska kriminalka. Režija: Luigi Comencini. Igrajo: Marcello Mastroiani, Jacqueline Bisset 19. 5. - četrtek ob 20. uri ULZANA VODJA APAČEV -nemški vestem. Režija: Godfrid Coldic. Igrajo: Gojko Mitič, Renata Blumm lavka iz Vologa; Peter Jevše-njak, rojen 1944, rudar iz Velenja in Ana Rakuša, rojena 1947, delavka iz Velenja; Jemej Borovnik, rojen 1955, str. ključ, iz Brezna in Zvonka Raz-goršek, rojena 1956, prodajalka iz Velenja; Emilijan Lepko, rojen 1955, varilec iz Plešivca in Minka Jurenec, rojena 1954, delavka iz Hrastovca; Zvonko Prešiček, rojen 1953, rudar iz Šaleka in Martina Avberšek, delavka iz Paškega Kozjaka; Miroslav Medved, rojen 1930, upokojenec iz Velenja in Jozefina Krajnc, rojena 1923, delavka iz Velenja; Franc Vidovič, rojen 1889, upokojenec iz škal in Antonija Potočnik, rojena 1912, kmet. iz Cirkovc; Silvester Doler, rojen 1951, stikalist iz Plešivca in Anja Hamer, rojena 1954, rudar iz Podkraja in Mihca Tepeš, delavka iz Podkraja; Vladimir Videmšek, rojen 1954, električar iz Bevč in Vida Lesjak, rojena 1958, prodajalka iz Vinske gore; Duško Podpe-čan, rojen 1954, PK ključavničar iz Velenja in Ida Špegelj, rojena 1956, prodajalka iz Velenja. Smrti: Antonija Rajster, preužitkarica iz Plešivca, stara 79 let; Irena Esih, otrok iz Velenja, stara 8 mesecev; Marija Kučana, gospodinja iz Velenja stara 42 let. V mesecu aprilu se je rodilo v občini Velenje 17 fantkov in 25 deklic. Oddajamo na ultrakratko-valovnem območju na frekvenci 88,9 MHz ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sporeda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komen-taiji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Povedali ste nam (Pogovori o aktualni temi), 16.40 Minute z ..., 17.00 Šaleški mozaik (Iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti), 17.15 Glasba za vas, 17.30 Ekonomsko propagandni spored. NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko dopoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila, obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z .. ., 11.00 Na valovni dolžini Radia Velenje, 11.10 Glasba za vas, 11.30 Ekonomsko propagandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00 Poslušalci Radia Velenie čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Po- ročila, obvestila. OBVESTILO NAROČNIKOM V zadnjem času so nam pošte vrnile več izvodov Našega časa, ker naslovi prejemnikov niso bili točni oziroma so bili pomanjkljivi. Naročnike prosimo, da sproti sporočajo spremembe bivališča oziroma, da v primeru, ko je naslov, na katerega pošiljamo Naš čas, nepopoln, dopolnitev sporočijo na upravo Našega časa, Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje. V_> prebl« VELENJE: Poroke: Anton Vodovnik, rojen 1931, rudar iz Velenja in Frančiška Remič, rojena 1944, de- PRILOŽNOST ZA NAKUP AVTOMOBILSKIH RADIJSKIH SPREJEMNIKOV • Takojšnja brezplačna vgraditev stereo avtomobilski radijski sprejemniki s kasetnikom V VELIKI IZBIRI Posebni popusti — Povračilo davka! Specializirana trgovina Ing. H. Schlossinger KG 9400 VVolfsberg (Avstrija) Telefon 04352/25 02 AKTIVISTOM ŠALEŠKO— MISLINJSKEGA OKROŽJA OF! Odbor aktivistov OF „Ša-leško-mislinjskega okrožja" in Občinski odbor ZZB NOV Velenje obveščata vse tiste aktiviste — udeležence lanskega srečanja v Šentilju — Kotih, ki so na oddani prijavnici naročili knjigo dr. Milana Ževarta „N A R ODNOOSVOBODIL-Nl BOJ ŠALEŠKI DOLINI", da je že izšla pri Založbi »PARTIZANSKA KNJIGA" v Ljubljani in jo bodo v naslednjih dneh pričeli razpošiljati na naslove naročnikov „po povzetju". To sporočilo objavljamo zato, da ne bi kdo, ki je eventualno na to, da je knjigo naročil, že pozabil in bi jo zavrnil; pač pa prosimo, da jo vsak dvigne na naslovni pošti in jo plača. Cena: 220,00 dinarjev. Občinski odbor ZZB NOV Velenje BORCI PRVE KRAJISKE PROLETARSKE BRIGADE Sekcija borcev NOV PRVE KRAJIŠKE PROLETARSKE BRIGADE v Beogradu namerava izdati »Monografijo in zbornik spominov" navedene brigade. Ker pa želijo zajeti slehernega borca (preživelega in padlega), so zaprosili tukajšnji občinski odbor ZZB NOV, da jim sporočimo ustrezne podatke (anketo) za vse borce, ki se morebiti nahajajo v naši občini oz. ki tu živijo. Prosimo, da se v ta namen prijavijo vsi borci NOV „Prve Krajiške proletarske brigade" na Občinski odbor ZZB NOV Velenje v Velenju — Prešernova n. zgradba. Občinski odbor ZZB NOV Velenje ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice ANGELE URAN JEK se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in sodelavcem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Zupancu za dolgoletno skrbno zdravlj enje. Zahvala velja tudi odboru ZB NOV Škale in njegovemu govorniku za tople poslovilne besede ob njenem grobu. Žalujoči: sin Ervin in hčerka Olga z družinama. Šoštanj. Glavni trg 5. Bil je sončen dan, ko sva stopila v staro hišo, ki ji sicer nova fasada skriva leta. Mračen hodnik in lesene stopnice, ki vodijo nadstropje više. Tu pa med kramo in perilom razpetim na vrvi med koncema hodnika, (prav gotovo nanj lega stoletni prah z odprtega podstrešja) vrata, ki jih iščeva. Potrkam! Nekje iz globine izza vrat zasli-šim: - Ja! - pa vstopiva. No, pa pojdimo lepo od začetka. V Našem času smo objavili naslednji oglas: -- Pripravil sem izredno zdravilo proti prhljaju, izpadanju in za ponovno rast las BREZOLIN O njegovi učinkovitosti pričajo vsakodnevne pohvale, ki jih prejemam. Priporočam tudi PAN-TOLIN proti odvečnim dlačicam pri ženskah in LIPAN sredstvo za beljenje zob. Zdravila lahko dobite osebno ali po povzetju. BREZOLIN IN LIPAN sta testi-rana pri zavodu za zdravstveno varstvo SR Slovenije v Ljubljani, številka 240-3657/76 dne 3. 11. 1976. Imam obrt, registrirano pri občinski skupščini Velenje številka 313-51/76-3 od 15. 11. 1976. IVAN NOVAK nabiranje in prodaja zdravilnih zelišč ŠOŠTANJ, Glavni trg 5 \_J Iz z njim se je vse začelo. DR. SC. ZELIŠČARSTVA Sobica, vsa prenatrpana z zelišči in papirji, z okostjema hladilnikov, fotelji, izrezki iz časopisov, zahvalnimi pismi in sam bog vedi s čim še. Kar malce razočarana sva bila, pa ne veva zakaj, saj je podoba namreč še najbolj ustrezala idilični sliki alkimistovega laboratorija. „Dober dan. Novinarja sva." „Aha," meni mož izza velike mize. na kateri bi nepoklicani le stežka našel iskano stvar. „Aha", meni ponovno, v potrdilo, kot da naju je pričakoval (pa sva prišla nepoklicana), kot da so zanj takšni obiski nekaj čisto vsakdanjega. „Zeliščar, tovariš Novak? ", vprašam kar malo zaskrbljeno, da nisem prav potrkal. „Na vratih piše", odvrne, pa počasi z bežnim nasmehom vstane izza mize in nama seže v roke. „Sedita prosim. Bolj revno je tu, nikjer namreč ne dobim primernih prostorov, pa saj gre tudi tako." Starejši, malo upognjen, ne naglih kretenj (poškodba pravi) je najin iskani mož-. Ogledujemo se. Tehtamo. ,,Vaš oglas veste in nekoliko zvedavosti, pa sva tu." „Niste prvi", odgovori. „Bili so že od Večera, pa tudi oni niso bili prvi." Na mizo nosi izrezke, pa časopise, dnevnik. „Preberite, kar vse preberite." „Veste," začne kar sam, „rojen sem v Šoštanju in sem tu od očeta prevzel obrt. Soboslikar sem bil. Za m- š-o-# ' „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s.p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški ru- dar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2/II, f>oštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800-601-21420. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava ČZP „I)olenjski list" Novo mesto, Tisk CTP „Pravica - Dnevnik" - Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Za ,,Naš čas' se po mnenju I pristojnega organa, številka I 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davka od j prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov fotografij ne vračamo. di ekcema, pa je niso pozdravili. 1 štiridnevni masaži z enim od moji zdravil je bilo spet v redu. Ali i naslednji primer. Fant je prišel Nemčije popolnoma nepokretei Zdravniki so ga zavrnili kot ozdravljivega. Bil je shizofrenik. M ti je nekje dobila moj naslov. Posli sem ji zdravila. Po devetih dneh, bil fant zdrav." „In kaj menijo o vašem zdravj nju zdravniki? " „Ti ne vedo, kaj bi rekli", odvn samozavestno. „Še sami hodijo meni po pomoč. Pač nekateri bo zaupajo domačim zdravilom." Poskušava z nizkim udarcem „Kje pa se zdravite vi? " „Ja, večinoma sam, za nekata stvari pa moram pomoč vseeno po iskati v zdravstvenem domu. Nisen več mlad, starost pa ima svoje zahteve." Dobro se izmika pomisliva, toda ostalo nama j e še nekaj vprašaj MODERNI VRAC „Zdravite tudi parapsihološko? „Vidiva. Razživi se. Naenkrat j poln nove energije. „Želita videti? „Vsekakor," odvrnem in hladno krvno žrtvujem sodelavko, z izgovi rom, da bodo posnetki boljši, če ji napravim sam. Obrnemo stol, osvetlimo, mo; obleče belo ha j o, vzame vrečko i iz nje potegne (ne berete kriminal ke) trizob. Malo sem se nasmehnil Upam, da ni videL ..Parapsihološke teste", govori, „delam že 4 do 5 let. Najprej so mislili, da copram in se o tem sploh nisem upal veliko govoriti. Sedaj j so se že navadili." Začneva ritualni ples; jaz s foto aparatom, on s trizobom. Ob teg izgovarja obredne besede, ki jih k legica vztrajno ponavlja. Mislim i polinezijske in afriške vrače in trdo vratno pritiskam na sprožilec. P» tem konča. I „To delam zastonj," reče,[ ..Eksperimentiram. Človeku skušani* vsaditi zavest zdravja - to pa potenj; pozitvno deluje na telo. V tujini se| parapsihologijo veliko ukvarjajo i dosegajo zavidljive uspehe. Jaz pa a bavim z njo le toliko, kolikor jo i bim za zdravljene. Za mojo meto se je že zanimal psiholog Savickiil Beograda, ki je eden od tistih, kip nas preučujejo parapsihološke po Obrnem ploščo. „Koliko zasluzi te? " „Malo", meni. Zelo malo. Sia pa ne želim zaslužiti, čeprav mijet edino sredstvo za preživljanje. Prei vsem skušam § udem v bolezenski stiskah pomagatL" Segli smo si v roke, se poslovi Pa spet to podstrešje, stopnice..! medtem pa je zunaj sonce še boj| ogrelo. Mislim. Kdo ste vi, tovariš No*1 vak? Vrač, šarlatan, zeliščar, para sihološki medij? Prav gotovo pre vsem zeliščar, in upamo, da tudi i ber zeliščar? P. S. S sodelovanjem M. T. spisal B. Z. 200 let šole v Šoštanju Urejanje prvega dela Prežihove ploščadi gre h kraju. Pripravljen je tudi že podstavek za skulpturo Valeria Miroglia, ki bo stala med zgradbo sodišča in družbenopolitičnih organizacij ter simbolizirala skupni protifašistični boj jugoslovanskih in italijanskih partizanov. Tovarniška konferenca Zveze socialistične mladine Gorenje Velenje je pripravila zadnjo soboto v velenjskem domu kulture slovesnost na čast obletnice zgodovinskih jubilejev Zveze komunistov in tovariša Tita, s katero je počastila tudi letošnji praznik mladosti. Priložnostni kulturni program so izvedli delavska godba Zaija iz Šoštanja, mladinski pevski zbor osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja in recitatorji. PRAZNIK ŠOLE BIBA ROECK, NAJSTAREJŠE ŠOLE V NAŠI DOLINI zelišča pa se zanimam že od majhnega. To imam po materi. No, morda se s tem ne bi nikoli resneje ukvarjal, če se ne bi težko poškodoval v prometni nesreči in če ne bi bilo tistega oglasa..." ..Katerega? " „Bilo je leta 1965. V VUS je bil članek o Jugoslovanu, ki že pet let ni spal. To me je pritegnilo. Poslal sem mu zelišča in ne dolgo zatem sem od njega prejel zahvalno pismo. Moje zdravilo mu je pomagalo." ,4n? " „Potem mi je nekaj reklo, daj, ukvarjaj se s tem. Pa sem začel. Prebiral sem stare knjige, prisluhnil ustnim izročilom, kombiniral, preizkušal. Številna zdravila so, domača, preprosta, pomagajo pa bolj kot vsi fabricirani medikamenti Nato sem pripravil Lipan. Moje prvo zdravilo. Uporaben je za beljenje zob, proti zobnemu kamnu. Poizkusi so pokazali, da boljšega sredstva za to nadlogo zob trenutno v svetu ni. Kar precej uspeha imam z njim." „Pa zelišča? " „No, ta naberem po okoliških hribih. Vseh pa pri nas ni. Ta dobim iz drugih krajev, moram pa za nekatera vsako leto odpotovati celo v Makedonijo." „Katere bolezni pa zdravite? " „Skoraj ni bolezni, da moja zdravila ne bi učinkovala. Imam pa tudi zdravilo proti izpadanju las - Brez-olin. Dobro se še spominjam bolnika iz Prlekije. Bilje popolnoma brez las predno je začel uporabljati moje zdravilo. Po nekaj tedenski terapiji z njim pa so mu lasje ponovno zrasli. Brezolin in Lipan je pregledala tudi zdravstvena komisija in potrdila njuno neškodljivost." ,JCaj pa učinkovitost? " „Te niso ugotovljali. Sicer pa o tem dovolj povedo zahvalna pisma pacientov," odvrne skoraj malo užaljeno in pred naju potisne kup pisem. „Veste," pravi ,,10-letna punčka je bila tri mesece v bolnici zara- Cesarica Marija Terezija je bila bistra ženska in za svoje čase napreden vladar. V svojih deželah je hotela imeti čimveč učenih ljudi, toda zanje so bile potrebne šole. In tako je bila leta 1777 na osnovni Splošnega šolskega reda, ki gaje v letu 1774 podpisala Marija Terezija, v Šoštanju pri župnijski cerkvi Svetega Mihaela, ustanovljena zasilna šola, prva v Šaleški dolini. Ko je le-ta 22 let kasneje postala redna šola, je bila učilnica v leseni mežnariji za vseh 30 obiskujočih učencev premajhna. Šola seje zato 1807 leta selila. Naslednjih 80 let je gostovala v privatnih hišah in občinski zgradbi na Glavnem trgu. Šolo so obiskovali večinoma le otroci premožnejših staršev, učni jezik pa je bil nemščina. Da ne pozabimo omeniti prvega učitelja. To je bil Janez Roser, sicer cerkovnik in organist. Zavidanja vredne uspehe je šola dosegla pod 51-letnim vodstvom učitelja Petra Mussija. V svojem času pomemben mož, pisec, ki je sodeloval tudi pri sestavi Slomškovih šolskih knjig in bil odličen sadjar, je šoli v teh letih pridobil sloves vzorne šole. Ko je 14. maja 1869 z novim šolskim zakonom nastopila pomembna prelomnica za šolstvo v celi Sloveniji, je šola v Šoštanju že imela dober glas. Tega leta je bil sprejet nov predmetnik, učni jezik pa je postal do 5. razreda slovenskL Ko je nazdorstvo nad šolo prešlo iz cerkvene oblasti na okrajne in deželne šolske svete, so šoli nadeli naziv ljudska in j o (leta 1872) razširili v tri razred-nico. To pa je bil tudi čas, da se razmisli o novih šolskih prostorih. Tretjega maja 1887 so jih po enoletni zidavi res slovesno odprli in predali namenu. Poslopje je imelo pet učilnic, stanovanje za šolskega upravitelja in dve sobi za učitelja. Pouk je bil v tem času že obvezen, število šoloobveznih otrok pa je stalno naraščalo. Takoje šola že leta 1904 postala šestrazrednica. Ko so leta 1927 dogradili prizidek za šest učilnic, pisarno in konferenčno sobo, je bila stara zgradba za število učencev že dolgo premajhna. Pa tudi novi prizidek ni rešil težav. Razredi so bili prenatrpani, v njih pa je bilo kar 42 do 68 učencev. Med okupacijo so prišli na šolo nemški učitelji, ki so poučevali v nemščini, število učencev pa je padlo z nekdanjih 700 na 200. Po osvoboditvi se je redno šolsko delo pričelo 18. oktobra 1945. 484 otrok j e bilo razdeljeno v sedmih razredih z 12 oddelki. Osemletna šolska obveznost pa je bila po številnih spremembah uvedena z letom 1953/54. Nove potrebe drugačne oblike pouka, predvsem pa stara stavba, so zahtevali močnejši finančni poseg. Termoelektrarna Šoštanj je podprla prizadevanja in namenila 70 milijonov starih dinarjev za adaptacijo, ki je bila dokončana v letih 1962/63. V tem času je bilo dozidano tudi stanovanje za hišnika, šolska kuhinja, jedilnica in pisarne za ravnatelja. Uredili so centralno ogrevanje in ustanovili Napotnikovo galerijo. Dve leti kasneje sta bih šoli priključeni kot podružnični šoli do tedaj samostojni šoli v Ravnah in Belih vodah. Šola je dobila naziv centralna šola. Po znanem šoštanjskem prvoborcu in revolucionarju Blažu Roecku — Bibi so šolo poimenovali leta 1968. Ker je število učencev stalno rastlo je bil leta 1971 zgrajen prizidek s štirimi učilnicami, garderobami in večnamenskim prostorom. Pred dvema letoma so na šoli, prvi v naši občini, uvedli celodnevni pouk do 5. razreda, ki ga bodo v prihodnjem šolskem letu razširili na vse razrede. V tem času so dobili tudi telovadnico. Šola pa še nima prave podobe, saj načrtujejo dodaten prizidek, ki bo nujno potreben za celodnevno šolo. Pravkar pa tečejo tudi dela pri izgradnji šolskega igrišča. Letošnje že tako jubilej no leto bodo na šoli Biba Roeck obeležili še bolj svečano. V ta namen že deluje poseben odbor, ki bo pripravil tudi osrednjo slovesnost, ki bo v dneh ob občinskem prazniku in na katero bodo povabili vse še živeče učitelje te šole. Šola, ki seje iz lesene stavbe z enim učiteljem razrasla v moderno poslopje s petdesetimi učitelji, tako stopa svoji 200-letnici naproti. Pa še na mnoga leta! B. Z. Onemele puške, osrednji spomenk žrtvam NO) v središču Velenja so to sredo namestili na višj podstavek. Pogled nanj je sedaj dosti bolj impo zanten. V prihodnjih dneh bodo na betonske blo ke ob spomeniku namestili plošče z imeni žrte NOV.