„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Izhaja vaak drugi istrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred •no krono za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice
(petit), če se enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 26 h, trikrat 85 h.
Slovenci, skrbimo za dobro časopisje in za dobre knjige!
Dragi čitatelj, ali si že kdaj dobro premislil in prevdaril, kako velikansko moč imajo dandanašnji na ljudstvo časopisi in knjige? Gotovo povemo resnico, ako rečemo: kakor nas skušnja uči, le malokdo prav pozna velikansko silo in moč časopisov in knjig. Ako bi dobri katoličani vedeli, koliko hudega storijo med dobrim ljudstvom slabi časniki in slabe knjige, potem bi jih gotovo ne podpirali s tem, da jih naročajo in berejo, kakor žalibog mnogi storijo.
Sovražniki katoliško cerkve se bojujejo proti njej večinoma le po slabih knjigah in časopisih, ker knjiga in časnik več izda, kakor govor pri zborovanjih. Govore posluša primeroma le malo število ljudi, knjige in Časniki pa gredo od roke do roke tako, da ena slaba knjiga ali en slab časnik lahko oknži tisoč Ijndi.
In kako delajo nasprotniki katoliško vere, da bi svoje časnike in knjige tem
ložje spravili v poštene krščanske hiše? Glej, dragi čitatelj, naši verski nasprotniki so zviti ko kačol Ker dobro vedo, da pridno, verno slovensko ljudstvo ne kupi takoj knjige ali časopisa, ki odkrito uapada cerkev in njene naprave, zato začnejo izdajati časnike, ki v začetkn niso nasprotni veri in cerkvi, ki včasih celo vero in cerkev hvalijo. Take liste ali knjige potem slovensko ljudstvo naroča in kupnje in s časom se taki listi udomačijo v pošteni slovenski hiši. Ko je tak list ndomačen, potem začne polagoma kazati svoje rogove in se zaganjati v sv. vero in njene naprave. Tako se slabo berilo utihotapi v dobre družine.
In kaj napadajo slabi časniki in pogub-Ijive knjige? Zaganjati se začnejo pred vsem v dnhovnike. Da bi izpodkopali njih upliv pri ljudstvu, jih grdijo na vse mogoče načine, jih sramotijo in zasmehujejo. In kako orožje rabijo zoper nje? Poslužujejo se najgršega obrekovanja!
Smešijo seveda tudi papeža in katoliške Škofe na najpodlejši način.
Nato pridejo na vrsto cerkveni nauk in
sr. zakramenti. Nič jim ni več svetega, vse nauke in zakramente si upajo zasramovati, posebno pa sv. spoved, ker vedo, da se spovednik ne more braniti, ker ga veže spovedna molčljivost. Zdaj so posebno obrnili svoje orožje zoper zakrament svetega zakona. Hočejo namreč doseči dovoljenje, da bi smela zakonski mož in zakonska žena drng dragega zapustiti in si drugega izbrati. Sovražni Časopisi so zdaj navadne polni najgrših napadov na sv. zakon in na tiste, ki branijo nerazdrnžnost katoliškega zakona.
Dalje sovražni časniki in knjige napadajo čednost, smešijo tiste, ki živa čed-nostno in lepo krščansko; greh pa in strast nad vse hvalijo in poveličujejo. Mladini jemljejo sramežljivost ter jo naravnost ■&-peljavajo v pohotnost in greh. Bolj ko je mladina razdivjana, tembolj jo hvalijo in čislajo.
Tako je torej delovanje slabih časnikov in knjig! Kako dolžnost imajo pa verni katoličani z ozirom na slabe časnike in
knjige ?
0 pljučili in dihanju.
Predaval prof. dr. Leopold Poljanec.
(Konec.)
Samo za nekaj j c bilo treba skrbeti! Že *es 1 Ker so bili zidarji v zaprtem prostoru, začelo bi jim primanjkovati kisleca, s Časom bi se zadušili kakor miška pri prejšnjem poskusa. Zato mora biti na vrhu stroj, ki stiska v zvon vedno čistega, svežega zraka. S takimi zvoni vzdigajo tudi potopljene ladje iz morja, če le ne ležijo globokejše to 40 m. S sličnimi pripravami, ki jim praviš skafandri, ribijo sedaj tudi koralje in školjke bisernice iz morskega dna; prej ® je privezal ribič kamen na noge ter se pogreznil na dno; tam je pograbil hitro, kar jo našel okoln sebe; po eni minnti so ga morali izvleči na zrak, drugače se je za-dnši!.
Po nekaterih otokih Tihega morja ribijo sicer divjaki še danes na ta način bisernice; toda teh Ijudij je vedno manj, drug za drugim hirajo vsled prehudega trpljenja in umirajo na sušici ali jetiki.
Zrak vdihavaš in porabiš pri tem kisle«. Mislec pride v pljučne meburce in se prerije v njih skozi tenko kožico do krvnih žilic,
ki preraščajo meburce, in do krvi, kri raznese kislec po vsem telesu. Izdihavaš pa seveda dušeč, ki ni za dihanje. Izdihavaš dalje vodo, boljše reci vodene pare; saj se ti kadi v hudi zimi iz nosa kakor iz parnega kotla, če nahuknoš mrzlo stekleno šipo, se orosi, in vodene kaplje se pocedijo niz-dolu. Izdihavaš pa še nekaj? Tale voda v stekleni skledici, ki smo nanjo dali svečico, se je nekam spremenila; ni več čista, temveč motna, kalna. Tn sem vam prej nekaj zamolčal. To ni navadna voda, temveč apnena voda; dobiš jo, če ugasiš živega apna ter počakaš, da se izčisti voda kna ugašenem apnu. Apnena voda se je tedaj skalila! Zakaj in kdaj se skali apnena voda?
3. poskus. Vzami sodavico ali sifon, na sifonov odlivek ali dulec pritrdi kavčukovo cev, drugi cevin konec drži pod poveznjeno in z vodo napolnjeno steklenico. Če pritisneš na držaj, začne voda burkati, kakor bi vrela, v steklenici pa se nabira poseben plin, ki mn pravijo ogljikov dvokis. V ogljikovem dvokisu ugasne vsako goreče telo, v njem se zadušita miška in tndi človek, če bi le bila posoda zanj dovolj velika. Ogljikov dvokis ni za gorenje, v njem tndi ne moreš dihati. Pri dihanju je nevarnejši nego dušeč; ker je strupen pljučem.
V apneno vodo vlij par kapljic sodavice’ voda sc skali in pobeli. Aha, zdaj je stvar jasna! Ko je gorela sveča pod stekleno posodo, se je porabil pri gorenju kislec iz zraka, tndi sveče je zmanjkalo nekoliko; iz obeh je nastalo v plamenu novo plinasto telo, ki ga zdaj že poznaš, namreč ogljikov dvokis. Pri prvem poskusu so je razstopil ogljikov dvokis v apneni vodi in jo pobelil; čem več se ga je razstopilo, tem višje se je dvignila voda v posodi. Pravijo, da je dihanje počasno gorenje; če je to res, mora človek izdihavati kaj — seveda ogljikov dvokis.
4. poskus. Globoko vdahni zrak ter pridržuj sapo, dokler jo moreš, potem vzami stekleno cevko ali pa slamnato bilko, če ni kaj boljšega pri roki, ter izdahni zrak skozi cevko v pripravljeno apneno vodo. Apnena voda se skali in s časom pobeli. Res tedaj izdihavaš ogljikov dvokis, res dihanje ni nič drugega kakor počasno gorenje.
Človek izdihava torej dušeč, vodene pare in ogljikov dvokis. Smrtnonevaren je ta plin že, ako ga pride le 1 1 na 100 1 zraka. Zato te začne boleti glava, če si v zaprti sobi, kjer je zbranih mnogo ljud|j kletar omedli v kleti, ko vre mošt v jeseni
Katoliški slavonski čitatelji! Vaša dolž- j Hrašovec. Deklamacij« so bile: Marijina nost je, skrbeti za to, da se iz slovenskega mladost, I. del, deklamirala J. Strah; Marijina mladost, II. del, deklamirala A. Ftas. Marija brezmadežna, deki. M. Stefanec. Ma-
Ijudstva popolnoma iztrebijo slabi časopisi. Skrbeti vam je pred vsem za povzdigo dobrih listov in knjig. Dober kristjan naj torej pridno in skrbno siri med ljudstvom dobre knjige in liste s tem, da jih sosedom priporoča. Čim več dobrih časnikov kdo med ljudstvo razširi, in čim več slabih iz ljudstva odstrani, temveč stori za blagor slovenskega naroda, kateremu reši vero in poštenje.	*
Katoliški slovenski stariši, vaša sveta dolžnost je, skrbno gledati na to, da vaši otroei n« berejo slabih knjig in listov. Ravno mladini se vsiljujejo slabi spisi in mladina jih hlastno bere v svojo lastno pogubo. Če je enkrat okusila ta strup, potem je izgubljena za dobro delo. Zato očetje in matere, pazite strogo, da se brez vašega vedenja nič ne bere v vaši hiši!
Dolžnost slovenskih starišev pa je tudi, takoj nazaj poslati vsak slab spis ali ga pa uničiti v ognju, preden je okužil slovensko družino!
Na delo torej, verni katoliški Slovenci, zoper slabe knjige in liste! Vsak si naj šteje v čast, biti odločen in neizprosen nasprotnik vsakega strupenega lista, ki okužuje dobro ljudstvo. Vsak si pa naj šteje tndi v čast, biti prijatelj in razširjatolj dobrih listov in knjig. Katoličan, ki ne podpira po svoji moči katoliškega tiska, n im a p r a v i c e i m e n o v a t i se katoličana.
Mladinska organizacija.
Gornja Radgona. Prvo četrtletno poročilo o delovanju „Dekliške zveze" v letu 1906. V prvem četrtletju je zveza priredila tri poučno shode, pri katerih je bilo slišati te-le govore: „Kako naj živimo narodno med seboj", govorila R. Zemljič. „Devica orleanska, francoska junakinja", govorila prvi del L. Rožman, drugi del govorila T.
njina zaroka, I. del, dekl. M. Sert; Marijina zaroka, II. del, dekl. L. Pelci. — Shod se je navadno zaključil s pesmijo. Dne 18. februarja je bralno društvo priredilo pustno veselico, pri kateri je zveza sodelovala s petjem. Deklice slovenske, ki rade prihajate v nedeljo k popoldanski službi božji, no branite se, vsaj takrat ne, kedar imamo poučni shod, priti k nam v bralno sobo.
; Ker ravno pri poučnih shodih si lahko bistrimo um in blažimo srca, ob enem pa j tudi lahko pokažemo, da imamo taient, ki ; nam ga je Bog podelil, še za kaj več, ne | pa samo za metlo in motiko. Toraj deklice ' slovenske, pri prvem prihodnjem poučnem ! shodu se vidimo v obilnejšem števila kakor do zdaj. Na svidenje toraj 1
Benediške mladeniške zveze poučni tečaj se je vrlo dobro obnesel. Na 7 poučnih shodih dne 6., 13. in 20. febrnarja [ ter 1., 4., 6. in 11. marca smo predelali ’ veliko koristne tvarine. Z udeležbo smo lahko zadovoljni. Povprečno se je udeležilo vsakega shoda 21 mladeničev. Za podlago predavanjem je služil duh. voditelju „Politični katekizem". Spoznali smo, kake vladne oblike se nahajajo po svetu, kaj je ustava, zlasti avstrijska z vsemi natančnimi določbami. Predelali smo osnovne postave, zlasti smo si dobro zapomnili 19. člen teh postav, ki zagotavlja slovenskemu jeziku ravno-j pravnost z nemškim. Sedaj vemo, kaj so j delegacije, kako je sestavljena sedanja • poslanska in gosposka zbornica, dobro smo i proučili novo volilno preosnovo na podlagi ' enake in splošne volilne pravice, nje pred-! nosti pa tudi kričeče krivico nasproti S!o-i vencem in Slovanom. Poučni tečaj nam je ; nadalje pojasnil sestavo deželnih zborov, postave, veljavne za okrajne zastope, za okrajne in krajne šolske svete ter štajerski občinski volitveni red. Elen shod jo bil J posvečen tujkam v slovenščini, ki so najbolj i navadne v govoru in po časnikih. Dve uri, j ki sta bili odločeni vsakemu shodu, sta le ! prehitro vsakikrat minili. Vzgledi iz živ-| ljenja in razgovori so zelo poživljali shode, j Ni nam žal teh večernih uric, ki smo jih s posvetili naši izobrazbi. Odslej bomo z ve-j liko vrčjim zanimanjem prebirali časopise | ter se brigali za politična vprašanja. Dobili smo tudi veliko veselje do čitanja zgodo-
Čemn sem vam pravil vse to? Prvič je važno za vsakega človeka, da ve, kaj je zrak, kakšno je dihanje. Dalje bi pa h koncu še rad povedal nekaj nasvetov. Kolikokrat sem prišel po zimi h kakšnemu kmetu na obisk, a kar vrglo me je iz sobe, tak slab iu sprijen je bil zrak v njej. Dobri ljudje so bili, nisem jih hotel opominjati, da naj zračijo pridno stanovanje po letn in po zimi, mogoče bi jih žalil.
Ce je v zaprti sobi več ljudij, porabijo ves kislec iz zraka; dnšec ostane, na novo •e napravi ogljikov dvokis, oba pa škodujeta človeškemu zdravju. Ravno isto velja za hleve, saj diha živina kakor ljudje. Oe pokaraš ljudi, porečejo navadno: „Po letu itak zračimo, po zimi pa ne kaže odpirati na stežaj oken in vrat, drugače se stanovanje preveč razhladi, im mi porabimo vse preveč drv, ki so sedaj tako draga. „Ti ljudje s« silno motijo. • Zrak v zaprti sobi ni same slab in škodljiv, temveč ima v sebi
mnogo vodenih par, ki jih vendar tudi izdihamo. Ako gospodinja pridno zrači, treba jej je segreti sicer mrzli a Čisti zrak; če pa opušča zračeaje, mora segreti poleg zraka še tudi vodene pare, ki se nahajajo v njem. Taka gospodinja ne varčuje z drvi, temveč jih zapravlja. Voda in vodene pare potrebujejo mnogo drv, mnogo toplote, to ve vsaka kuharica, če pristavi vodo k ognjišču, da dobi krop.
Zračite torej pridno stanovanja tudi po zimi, prvič skrbite z dobrim zrakom za svoje zdravje, drugičpastem ne pokurite prav nič več drv! Saj zadostuje, da odpreš po zimi okna in vrata za Četrt ure, s tem si storil, kar si dolžan sebi, ženi, še posebej pa svojim otrokom.
vinskih in gospodarskih in socijalnih knjig. Izposojali smo si jih po vsakem sestanku S tem smo pokazali benediski mladeniči, da imamo trdno voljo postati enkrat vrli možje, vneti in delavni za verski, narodni in gospodarski napredek benediške župnije in sploh slovenskega naroda.
BenedišRa dekliška zveza je imela 21. januarja svoj občni zbor. V voditeljstvu so sledeča dekleta: Amalija Letnik, voditeljica in knjižničarka, Dokl Roza, namestnica, Antonija Valentan, tajnica, Marija Landergot, blagajničarka, Marija Šenekar, Lorbek Ana, Frančiška Črnko, Kralj Liza, Antonija Zimič in Cecilija Škrobar, odbornice. Govor duhovnega voditelja je pojasnjeval dauasnje nevarnosti za cerkev in narod ter krščansko družino. Na poučnem shodu dne 18. febr. smo slišali poročilo o delovanju Čebelice za 1905, ki skromno pa vendar plodonosno delaje. Na pončnih shodih dne 11. in 18. februarja smo v živahnem razgovoru predelale iz „Vrle gospodinje" članke o stanovanju, kako ga je treba gojiti iu čistiti, o kuhinji in kakšna bodi kuhinjska posoda. Te reči so namreč prav posebno važne za vsako deklico, ki hoče res biti enkrat vrla gospodinja. Na praznik Mar. Oznanenja pa se popoldne ob pol 4. uri po nauku dekliške Marijine družbe mnogoštevilno zberemo k občnemu zboru benodiško ženske podružnice, h kateremu vabimo tudi dekleta od Sv. Ane, Negove, Sv. Antona in Sv. Trojice, ki se z nami vred trudijo za družbo sv. Cirila in Metoda. Pridite, sestrice drage, da se znova navdušimo za rodoljubno delo v tem letu!
Ali že znaš novo slovenščino?
Piše Ermanov B.
Ali je že kteri dragih bralcev opazil, da delamo med zvonikom in stolpom v govorjenji mali razloček? Zvonik si mislimo le pri cerkvi in da ima zvonove, ki naznanjajo svete čase. Stolp je po zunanjosti kakor zvonik, a navadno nima zvonov, ki bi vabili k službi božji; uro pa ima; služi bolj posvetnim namenom ter tudi cerkve nima blizu sebe. Pa vsi ljudje ne delajo tega razločka, ampak pravijo tudi zvoniku, ki čuva pazuo in ponosno dol iz višine svojo cerkvico, izročeno mu v varstvo, stolp, narobe pa stolpu zvonik. Noetovi potomci so torej zidali babilonski stolp.
Bogu ni bilo všeč, da so zidali babilonski stolp, ker je videl njihov napuh; zato jim je zmešal jezike. Pa ta kazen bi bila mogoče izostala, če bi Noetovci začeli s cerkvijo in bi cerkev zidali Bogu v čast, kar bi bilo bolj pametno. Pa na cerkev niso mislili; vsaj sv. pismo tega ne pove; le sebe so hoteli proslaviti s stolpom.
Dandanes smo se v tem ožita malo po-s boljšali: zdaj stavimo cerkev prej nego ! stolp in bolj pogosto; tudi zvonik šo prme i le tedaj na vrsto, ko že cerkev stoji. Pa , če bi hoteli napako tistih, ki so zidali ba-■ bilonski stolp, popolnoma popraviti, zado-: štovati za njo ter konec storiti kazni zmešanih jezikov, narodnostim prepirom, katerih ; kali so pognale iz zidanja babilonskega ' stolpa, bi se morali vsi narodi nekim potom f zediniti — dogovor bi bil malo težaven, ker se ne razumejo — da bi sknpno zidali eno krasno cerkev Bogu v čast: tej bi pozneje še lahko pridjali tudi zvonik.
Pa saj je že itak začeta tista cerkev in večinoma tudi dodelana. Pa nekateri na-
rodi so se premalo sodelovali, drogi so jo v svoji nevernosti celo začeli podirati; seveda je podrli ne bodo, ker stoji že močno 1900 let in ima trden temelj; zidana je namreč na skalo sv. Petra. Ta cerkev, pri katere zidanja imajo torej narodi tako različne uloge, je sv. katoliška cerkev. Apostoli, ki so učili narode in jih priganjali, naj pridejo aidat, so njeni glavni stebri. Delo bi že lahko bilo dovršeno in lahko bi se začelo davno že z zvonikom, ki bi res segal do neba in gori svedoči), da imamo tudi na zemlji že nebesa, odkar je zavladala edinost in sprava med zemljani, ki se vsi zbirajo pod eno streho sv. Cerkve — A narodi ne store svoje dolžnosti; nekateri, lahko rečemo vsi še imajo dobro voljo; pa imajo v svoji sredi razdirajoče sile, nekatere nevredne sinove ali pa so se jim od soseda vsilili tnji, krivi preroki nizkega mišljenja, ki jim zagrenijo delo ter podirajo svetišče, storijo trud neuspešen. Zato ni sprave in je tako dolgo ne bo, dokler ne bo cerkev dovršena in ne bodo vsi narodi v njej kakor iz ene duše in enega grla goreče Boga molili.
Narod slovenski še vstraja pri zidanju cerkve; pa se že oglašajo taki tudi vmes, ki bi radi delo ovirali; zlasti pa ima take sosede, ki ga motijo pri delu. Pa Slovenec, dokler je Slovenec tudi v mišljenju, ostane pobožen in veren zidar sv. Cerkve, ki je katoliška ali vesoljna t. j. za vse narode, torej tudi za Slovence dobra Mati; Slovenec ji ostane zvest.
K Pa brezbožni protivniki hočejo Slovence |‘na vsak način izneveriti Cerkvi; zato so se g'jih lotili od druge strani, kjer smo bolj I'občutljivi, da sem jim prej posreči naklep: f j narodni ponos nam hočejo vzeti, zato sadijo i. v Slovencih, ki ne slutijo nič hudega, ^mržnjo do lastnega naroda in jezika, češ, & kdor narod zataji, je za vse sposoben, on |se da porabiti tudi zoper Cerkev, kar iz-; košnja res potrjuje. Tembolj moramo skrbeti,
■	da nam našega jezika živega ne izpnlijo in
■	pokopljejo, kar v resnici nameravajo.
V najnovejšem času posebno s tem hočejo naše priproste ljudi spraviti ob ljubezen do materinega jezika, ker pravijo, da imamo sedaj Čisto novo slovenščino, katero malokdo razume, kar pa k sreči ni res. V sledečem hočemo osvetliti to njihovo laž, ko že njihovo nakano poznamo, ter bomo govorili v to svrho, da bo naslednje laže umeti. naprej kratko o takozvanih mrtvih jezikin, potem pa o našem sedanjem slovenskem jezika, ki je živ jezik, o njega starosti, stalnosti, pinineni uporabi itd.
Po največ katoliških krajih se služi sv. meša v latinskem jeziku, katerega so že apostoli in prvi rimski papeži posvetili v cerkven jezik. Pa je tudi pripraven za to službo, zato kor je nespremenljiv in je ravno tak, kakršen je bil nekdaj, v prvih Časih krščanstva kot cerkven jezik. Ljudstva, ki bi govorilo v svojem vsakdanjem občevanju latinski, danes ni več, je izmrlo ali bolje, stari Latinci in Rimci so se tako zmešali z drugimi ljudstvi ob času preseljevanja narodov, ki so preplavili in posedli njihove dežele, da niso niti po krvi, niti po jeziku več latinski narod, ampak Labi, Francozi, Španjolci, Rumnnci itd.
Jezik latinski pa še ni umrl, ampak živi in še dandanes mn je v bogoslužju odkazano prvo mesto; pa tudi v krogu učenjakev se m« ni odbila poslednja ura. Preveč slaven in mogtčea je bil svoje dni,
nego da bi zaslužil to nsodo. Tudi mora zdaj on kot cerkveni jezik zidati Cerkev, ker je nekdaj njegov paganski narod ni zidal marveč podiral; rimski cesarji so namreč 300 let preganjali kristjane; seveda ta kazen je le častna zanj.
Pa mrtvega ga vendar imenujemo. Da, v resnici; tak pridevek daje današnji nehvaležen svet mnogemu dosluženemu a vele-zaslužnemu starcu, hoteč ga živega pokopati, in tudi jeziku, kateri je prežival svoj narod, ki }e torej nehal biti naroden, četudi je povišan za mednaroden jezik, češ, tak, ki ne ve kam domov, jezik, ki se ne more sklicevati ali pokazati na ljudstvo, katero bi ga govorilo, kaj so so le vsiljuje nam modernim? za njega je grob! proglasimo gamrtvim, naj gre za svojim narodom! — Ali ni nikogar, ki bi temu oporekal? Kdo bi pa bil poklican, da zavrne tak napad na latinšč'no? Kdo drugi, nego tisti, ki bi ji bili kot maternemu jeziku, kot govorici svojih otroških let dolžni posebno 0uhezen in hvaležnost, ker jih jo je lastna ljubljena mati prva učila izgovarjati? — Pa kje so že tisti? Takih davno že ni več, ki bi jim latiušč na bila materinščina; latinski narod ne živi več.
Pa ena oblast vendar vzdržuje latinščino j pri življenju; sveta rimsko-katoliška Cerkev ji zagotavlja obstanek do konca sveta, ker smelo trdimo, da dokler bo rimska Cerkev, tako dolgo se bo obranilo latinsko bogoslužje. Za učenjaski svet pa so latinščino obranili menihi katoliški, ker so rešili po-| zabljivosti mnogo spisov starih Riracev,
| katerih duhovitost še dandanes občudujejo j zgodovinarji, jezikoslovci in drugi učenjaki; j sploh morajo omikanci poznati njihove S spise.
Nam se zdi toraj malo prehud izraz:
\ latinščina je mrtev jezik, ker še čvrsto diha, tako, da je že marsikaterega dijaka na latinski šoli podrla s svojo sapo, da je sirotek zleknil vsled njenega pritiska ter obesil nadaijno učenje na klin. Vendar se tudi mi ne moremo ubraniti temu pozname-novanju „mrtev je7.iku, ker se mu že splošno tako pravi, čeravno bi mu mi raje rekli, pokojni ali vpokojen jezik. Za vsakdanje občevanje v življenju ali za poulično vrvenje res ni ta jezik več, pa je zato tem sposobnejši propovednlk dušnega življenja in Čustvovanja in deljivec skrivnosti. Ca bo tndi po drugod prišel ob veljavo, sv. Cerkev ga iz službe ne bo postila.
(Dalje prih.)
Spomini z romanja v Rim.
Piše kmet iz mariborske okolice.
(Dalje.)
Kakor sem zadnjič omenil, obiskali smo popoldne cerkev sv. Janeza v Lateranu, katera je druga glavna, največja in jako znamenita in ob enem papeževa škofovska cerkev. To je bila prva cerkev, katero je cesar Konštatin postavil. Tudi so papeži do leta 1308 v lateranski palači tik nje stanovali in je imela prednost pred ono sv. Petra. V tej cerkvi se je vršilo mnogo blagih zgodovinsko imenitnih prigodkov. Tukaj sta bila po papežu pooblaščena sv. Ciril in Metod, da bi po vzgleda apostoljnov pridobila naše pradede, ki so še bili takrat pagani, k pravi zveličavni veri. Tn e > vladali najslavnejši papeži, kakor sv. Silvester, Leon L, Gregor L, Gregor VII, luoceno III. i itd. Tu je zborovalo pet občnih cerkvenih j zborov. Ime „laterana ima po starorimski
plemeniti rodbini Lateranov, ki je bila nekdaj Instnica zemljišča. Ko je cesar Kon-štantin v strašni vojski zagledal na nebu podobo sv. Križa in slišal besede: „V tem znamenja boš zmagal!“ je, kakor sem zgoraj omenil, dal na svoje stroške baziliko postaviti. Zraven so sezidali za papeže veliko palačo in v obližjn več dragih cerkev, samostanov in koristnih zavodov.
Spredaj na prostornem trgu stoji nad 45 m visok obelisk, katerega je dal Kon-štantin iz Egipta v Rim pripeljati. Lahko si mislimo koliko truda in težkoč je bilo po morju in po suhem, take težke kamene voziti.
V predcerkvišču je lepa podoba Konstantina, v katero drži pet vhodov. V srednem je mostovž, raz katerega delijo na križevo papež blagoslov. Od tod drži pet vrat v notranjo cerkev. Srednja vrata so iz brona in so bile nekdaj na paganskem tempelnn. Osupnil sem, ko sem stopil v baziliko, katere lepoto popisati moje okorno pero ne more.
Tlak je iz svetlega kamna granita in drugih lepih svetlih, umetno vloženih kamnov. Na dvanajsterih stebrih srednje ladje stoje podobe apostolov in vrh njih podobe prerokov.
Strop je iz umetno izrezanega slikanega in pozlačenega lesa, da se krasno blišči. Obok je okinčan s čudalepimi podobami iz mozaika. Nepozabljiv je pogled na veličasten glavni altar, ki stoji pod marmornatim baldahinom, katerega držijo štirje visoki svetli stebri iz porfirja. V baldabinn je shramba od vseh strani zagrnjena iz rndečim zagrinjalom, kjer so hranite glavi sv. Petra in Pavla. Vsaka je v posebni posodi z zlata in srebra. Ko sem te od Boga izvoljene relikvije gledal, nisem mogel niti misli zbrati, in tudi drugim soromarjem se je menda tako godilo, ker so vsi kot okamneli gledali te prežlahtne svetinje. Na marmornatem altarjn je miza iz oedrovega lesa, na kateri so sv. Peter in njegovi nasledniki ob času preganjanja opravljali daritev sv. maše. Zdaj le papež sami na tem altarjn smejo sv. mašo brati, in vpričo njih ž njihovim dovoljenjem vsako leto na Križevo in na praznik sv. Janeza Krstnika eden iz med kardinalov.
Spredaj pred altarjem je po lepih marmornatih stopnicah vhod v podzemeljsko kapelo, v kateri je altar sv. Janeza Evangelista. Tukaj je veriga, s katero je bil vklenjen in iz Efeža v Rim prignan sv. Janez. V cerkvi na desni je na steni zastava kralja Sobicskega, katero so pred njim nosili, ko je leta 1683. otel Dunaj pred Turki. Na levi strani od papeževega altarja je altar sv. R. T. Na njem stojijo štirje visoki votli stebri iz pozlačenega brona, napolnjeni z zemljo iz gore kalvarije. To zemljo je prinesla sv. Helena, mati cesarja Kovštantina, iz Jeruzalema v Rim.
Tabernakelj je zelo umetno izdelan iz vloženih dragih kamnov. Ob straneh altarja je upodobljeno v marmorju orodje, katero se je rabilo pri križanju Jezusovem, ki spominja vernike, da morejo pri obhajila misliti na njegovo trplonje in smrt.
Sodem vedno goreč,h svetilk pred altarjem pa pomeni sedem nebeških dnhov, ki po skrivnem razodetju sv. Janeza stoji pred božjim prestolom.
Dragi mi bralec, iz tega skromnega popisa vidiš, kako so že od nekdaj verni kristjani za lepe tabernakeljne skrbeli ter Njega ponižno iselili. D&ije prihodnjič.
Grozna nesreča v rudnikih.
Ne daleč od belgijske meje leži na Francoskem mestece Courricr, v katerega okolici se nahajajo veliki rndniki. Tam se je zgodila dne 10. t. m. zjutraj velikanska nesreča. Že pred osmimi dnevi se je vžgal v velikem rovu plin. Dotitčni rov so sicer zadelali, toda gotovo preslabo. Prišel je zrak k plinom, ki so so vneli ter povzročili strašen požar in razpok (eksplozijo), ki se je razširil v trenutku po vseh rovih. Podrle so se stene v rovih, pod katerimi je pokopalo mnogo ljudi; druge pa je zažgal požar, ali pa so jih zadušili strupeni plini. Takoj po nesreči so sicer začeli z rešilnim delom, toda vsled plinov niso mogli daleč v rove. Morajo prej ugasniti požar in izsesati z velikimi sosalkami strupene pline, da bodo mogli potegniti trupla ponesrečenih na svetlo. Na dan nesreče je šlo 1795 radarjev v dotični rudnik, a vrnilo se jih je le 591; iz rova št. 4 so rešili 59 rudarjev in pa 150 mrličev. Rešeni rudarji so bili nezavestni, mrliči pa ožgani in jih niso mogli spoznati. Dva inženerja, ki sta so podala v jamo, a se morala takoj vrniti, sta pripovedovala, da je rov št. 12 zasut in nemogoča rešitev ponesrečencev. Po noči so čuli iz globočine klice na pomoč. Ker niso mogli prodreti do nesrečnežev, so se najbrže že zadušili. Prva sta bila rešena dva dečka. Pripovedovala sta, da sta blodila celo noč po rovu in plezala Čez kupa zadušenih in ožganih rudarjev. Dečka sta bila poškodovana le na nogah in po obrazih. Iz globočin« so čuli udarce s kladvi. Rešilna dela napredujejo jako počasi, ker morajo delati zelo previdno in je delo tako nevarno, da je umrlo pri rešilnih delih 17 mož, ki so si upali predaleč v rov in so jih plini zadušili. V rova št. 2 in 3 ne more nihče, in nikakega upanja nimajo, da rešijo nesrečneže, ki so tam delali.
V soboto opoldne so prinesli prvega ranjenca na dan. Tekom sobote so rešili 120 živih rudarjev, ki so ušli na neki oder. Ker je švigal iz rovov plinov plamen, je bila pomoč jako težavna. V globočini kakih 300 metrov so našli cel knp nakopičenih mrličev. Še bolj globoko so čnli klice na pomoč in stokanje. Grozna vročina in strupeni plini so preprečili, da rešilno moštvo ni moglo bolj globoko prodreti. Proti jutru so spravili na dan več živih rudarjev, izmed katerih jih več ni moglo govoriti. Veliko jih je omedlelo, ko so zagledali beli dan. Med mrliči so tudi trije nadzorniki, ki so se zadušili med rešilnim delom. Število ponesrečencev ceni rudarsko ravnateljstvo na 1200. V rovu št. 4 niso rešili izmed 826 rudarjev niti enega. — Mnogo trupel ni mogoče spoznati, tako so opečena in črna vsled ognja.
Dne 14. t. m, so morali prenehati z rešilnimi deli, ker so se hali novih razpokov. Število ponesrečenih rudarjev še ni znano. Na dan so sicer spravili 190 mrličev, a pogrešajo še vedno 1060 rudarjev.
Grozni in obupni prizori so se dogajali pred vhodom, kjer je čakalo prebivalstvo svojeev iz rudnikov, o katerih niso vedeli, ali ie živ« ali so pa že zgoreli živi v plinovit plamenih. Več žen je zbolelo, nekatere so tudi znorele, kb so izvedele o grozni nesreči njih mož in sinov. Ostalo je 6000 sirot, za katere bo treba skrbeti. Oglasilo se je že mnogo oseb na Francoskem in v inozemstvu, da prevzamete sirete, a zadosti se jih še ni oglasilo.
Domače novice.
Naše misli. Plibližnje se Velika noč, ko se na mnogih krajih sprejemajo otroci v šolo. Tu nam prihaja na misel, kako bodo zopet nemčurski volkovi lovili slovensko deco za svoje ponemčevalne šole. „Le v nemško šolo dajte otroka, tam se bo nemški naučil, da bo lažje na svetu izhajal. Slovenski že itak ve, pa s slovenščino se nikamor ne pride, le kdor nemški zna, tisti kaj velja". Tako in enako bodo ti ljudje starišem govorili in kjer ne bo pomagala beseda, pa bodo porabili tudi silo in zvijačo. — Slovenski stariši, bodite vendar pametni! Ljudska šola je zato, da se otrok nauči brati, pisati, računiti, lepo se obnašati in pošteno živeti. Zato je pa potrebno, da otrok razume učitelja, učitelj pa otroka. Nemci učijo svoje otroke v nemškem jeziku, Francozi v francoskem, Madžari v madžarskem, vsak narod v svojem, samo Slovencem tega ne dopuščajo naši stekli nemčurji. Po celem svetu se z nobenim jezikom ne pride; če bi sa samo tisti jeziki učili v šoli, s katerimi se dalje pride, potem bi se naj Nemci v ljudski soli učili angleški in francoski, ker se s tema jezikoma dalje pride kakor z nemščino. Kam pa Madžar pride s svojim trdim jezikom, katerega nihče v celi Evropi ne razume? Pa vendar Madžar ne zaničuje svojega maternega jezika in ne pošilja svojih otrok v nemške šole. V šnlferajnskih nemških šol&b se otroci učijo le zaničevati svoj materni jezik, slovenski se uiti brati ne naučijo, da potem, ko iz šole izstopijo, ne morejo brati slovenskih knjig in ostanejo zabiti svoje žive dni. Sicer pa ni res, da bi se v slovenskih šolah ne učilo nič nemščine, brati in pisati nemški se tndi tam nančijo in iz slovenskih šol je že prišlo mnogo učenih mož, slovenski otroci pa ki zahajajo v nem-čurske šole, večinoma zaostanejo in posuro-vijo. Naj bi se enkrat vendar spametovale tndi tiste občine, ki terjajo za slovenske otroke nemške šole in še celo nemškega učitelja, katerega otroci sploh ne razumejo. Bog jim odpusti grehe, ker ne vedo kaj delajo.
Slovenske zmage. V ormoškem okraju so imeli volitve v okrajni zastop. Zmagali so Slovenci. Samo mesto Ormož odpošlje pet Nemcev (?) v okrajni zastop, enega pa južna železnica. Torej je 26 Slovencev in 6 Nemcev. — Lepo zmago so si izvojevali Slovenci v Poljčanah. Dne 15. t. m. so si izvolili v vseh treh razredih v občinski odbor same vrle narodne može. Nemci in nemčurji so sicer agitirali okoli, toda na dan volitve, ko so zagledali veliko množico naših mož, jim je padlo srce v hlačice, in so zginili. Vrlim volilcem, čestitamo k lepi zmagi.
Zbirajte starinske reči. Na polju, v vinogradah ali pri kopanju temeljev za nova poslopja se mnogokrat najdejo starinske reči, včasi lonci s pepelom in z raznim orodjem. Nikar teh stvari ne razbijajte, ampak jih lepo poberite in naznanite najdbo našemu „Zgodovinskemu društvu" pod naslovom: „Zgodovinsko društvo" v Mariboru.
Ornik proti sv. zakonu. Ptujski župan Ornik je podpisal prošnjo za razkristjanjenje sv. zakona. „Štajerc" molči kakor riba o tem činn svojega očeta. Tukaj se vidi, kak hinavec jo „Stajerc". Na eni strani piše pobožne članke, na dragi strani pa je popolnoma tiho, če dela njegov krnšni oče proti sv. zakonu. „Štajero" še dosedaj ni hotel pokazati svoje barve pri razkristja-
iyeiyu sv. zakona in pri prosti šoli. Ne npa si, kar ve, da ga potem večina njegovih pristašev zapusti, ki so sedaj samo vsled nevednosti na njegovi strani. Da je pa za razkiistjanjenje, to kaže njegov očka, kajti: kakšen les, taksen klin, kakšen oče, takšen sin!
Bliskalo, grmelo is snežilo je v torek, dne 20. t. m. zjutraj med 4 in 5 nro v Mariboru. Prešnji dan, na dan sv. Jožefa, je bilo še krasno vreme; solnce je sijalo, kakor v najlepši spomladi. V torek nas je pa zbudilo iz sladkega spanja gromenje in ko smo pogledali zaspani skozi okno v polnmrak, je zunaj bliskalo in snežilo.
Radgona je v nevarnosti. Na pošti v Radgoni sta nastavljena tndi dva slovenska uradnika, kar je vsekakor pametno, saj je v mestu precej Slovencev, okolica je pa tako vsa slovenska. Nemški poslanec Dor-schatta je pa interpeliral vlado zaradi tega, češ, da se jo resno bati, da se bo s tem dosedanji narodni mir mesta resio kalil. Kje vse ne vidijo ti ljudje strahov 1 Zaradi ubogih dveh slovenskih uradnikov se bo pa resuo kalil mir in red radgonski 1 Ali se pri nas ne kali narodni mir, 2e imamo nemčnrske uradnike, ki kričijo na naše ljudstvo in ga psovajo „svinja", „bnteljni" i. t. d.?
Celjani so eigani! Neki kmet iz gornje Savinjske doline je koncem lanskega leta neki dan precej denarja izdal po celjskih gostilnah, tako da je prišel precej „dobre volje" na kolodvor, kjer je stopil v restavracijo in zahteval vrček piva. Dobil je prav slabo pivo. To ga je razjezilo, da je zavpil nad gostilničarjem Kustrom:	„Celjani so
cigani 1" Knster se je čntil vsled teh besedi razžaljenega in je kmeta tožil radi razža-Ijenja časti. V teka kazenskega postopanja so pa zvedeli celjski žnpan Jnlče Rakuš, vinotržec Paliba in sladčičar Mortl, kako grozno je razžalil slovenski kmet vse Celjane, pa so se tndi oni čutili prizadete in kot zastopniki vseh Celjanov so tožili še oni kmeta radi razžaljenja časti. Kmetič je bil pri prvem sodnikn obsojen na 7 dni zapora, češ, da je razžalil vse Celjane, torej tudi Rakuša, Pallosa in Mortla. Vzklicno sodišče mu je zuižalo kazen na tri dni. S tem je reSena čast Celja, napad slovenskega kmeta pa srečno odbit. Kadar pa nas Slovence pitajo nemški pritepenci s psi, faloti itd., takrat pa ni nobenega paragrafa, da bi se kaznoval krivec.
Terčova pri Št. Petru. Pri nas uravnavajo reko Dravo. Delo še gre hitro naprej, toda, kakor se sliši, še letos z delom ne bodo gotovi. — Tudi ptujsko strašilo se klati po našem okraju. Naj se le skrivajo kakor ponočni čnki pred solncem, jih bomo že še spravili na svetlo, ako prej ne izginejo.
Slov. izobraževalno društvo „Skala" pri Št. Petru niže Maribora. V društvu je predaval dne 11. t. m. g. prof. dr. Leopold Poljanec o trtni in krompirjevi glivi (peronospori). Predaval je tako poljudno, da ga je pač moral vsakdo razumeti. Žal, da ni bilo veliko kmetov? Pri nas se še vso premalo pobrigamo za pouk in napredek.
Koroške novice.
Koroške misli. Na Koroškem se je začelo od tega časa, odkar je predložil mi-nieter Gautseh novi volivni red za državnozborske volitve, novo življenje. Dne 4. t. m. je bilo 9 volivnih shodov, na katerih seje ugovarjalo proti temu, da hoie vlada pro-
dati koroške Slovence nenaškenon soseda.
18. sošec je bilo sklicanih zopet 9 shodov in gicer v Doberlivasi, v Galiciji, v JogrŽah, v Švabekn, v Škocijanu, na Djek-v Možici, v Črni in na Velikem Strmcu. z veseljem pozdravljamo to novo krepko zavest naših bratov na Koroškem in jim kličemo: Krepko naprej za pravice sloven-?kega ljudstva! — Pa se nekjy veselega Onamo danes poročati našim bralcem. Dne Id-1. m. je imelo slovensko krščausko-soci-jnlno pevsko in delavsko društvo za Bistrico-^odsinjovas in okolico svoj ustanovni shod.
dolgo smo pogrešali slovenskega društva
*	Bistrici v Rožu, kjer je precej slovenskih delavcev, ki so bili dosedaj razkropljeni, jjfovo društvo pa bo združevalo ne samo delavce ampak tudi kmete. Želimo društvu lepega napredka in tudi mnogo podpore od rodoljubov v času prvega razvoja. Vedno Ječ društev se ustanavlja pri nas. Pogre-la®o pa oseb, ki bi vsa društva vgdile po •notnem načrtu. Zato naj bi se izvolil odbor, k* bi to stvar vzel v roke, a izvoliti ga roorsjo zastopniki društev sami in ne smejo *e kar tako meni nič tebi nič imenovati, kar se je zgodilo lani pri zborovanju kršč. 8°c. zvez« v Mariboru.
Umrla je po dolgi in mučni bolezni dne
t. m. gospodična Uršula Peterman, »estra velezaslnžnega rodoljuba, veleč. g. d*’«. Petermana, župnika na Otoku ob vrbskem jezeru. N. v m. p.!
Shodi proti krivični razdelitvi volilnih •krajev. ,Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" je priredilo v nedeljo, dne 11. t m., sledeče •hode: Bilčovs, Grebinjski Klošter, Kot-toaravas, Rožek, Št. Lenart pri scdm. stud., »elikovtc, Zelinje; v nedeljo, dne 18. t. m., Pa v Dobrlivasi, Galiciji, Vogrčah, Švabeku, ..koeijanu, Djekšah, Možici, Črni in v Ve-'kem Strmcu. Povsod je ljudstvo ogoljeno ?S°.varjalo proti nameravani razdelitvi vodnih okrajev, ki da Slovencem samo enega Poslanca, namesto treh kakor jim po pravici &r«- Shodi so bili vsi zelo dobro obiskani.
Modras je pičil dne 8. t. m. blizu f hberka nekega kmeta v roko. Hlapec mu j® izrezal pičeni del, na kar se je podal koiet takoj k zdravniku. Med potom se je kmet napil močno žganja. Po noči je dobro
*	hrez bolečin spal, samo roka je bila hralo zatečena. Iz tega se vidi, kako stru-P**o je žganje, da zamori še kačji strup.
» k	v Rajhlju. V rajbeljskem rud-
d'ku je bilo dne 8. t. m. ubitih pot ru-jpjev, med tujimi mladi inženir Lackner. ooosrečeni rudarji so: Wallas, Pickerle, Bernik, Isen.
Deček - požigalec. Dne 26. februarja p r°g poldneva je zgorela pri Bistrici v •tožni dolini hiša barona Helldorfa, v kateri •* »tanoval tesar Skok z ženo in tremi ^ročiči. Omenjenega dne je bil Skok od °ma in tudi žena je pohitela v bližnjo *•41100, da nakupi nekaj drobnarij. Otroke E* J* pustila same doma, zaklenjene v hiši. ®j° »e je žena vrnila, je bila hiša že v jdamenih in le a težavo so rešili male otro-Izpočetka so mislili, da so otroci sami ^gali, a orožništvo je dognalo, da to ni ^ — Požigalec jey I31etni deček Matija strugar iz Zavrha. Že eno leto je nosil v tou maščevalno misel, ker ga je Skok .•koč radi neke grdobije oklofutal. Kakšen v* ta fant, se vidi iz tega, ker j« prihitel
*k°raj 2 nri oddaljenega Zavrha ter po ^•mnu zopet tekel nazaj. In ne bilo bi se
izvedelo za zločinca, ko bi ga ne bil srečal neki voznik, ki se mu je preplašena dečkova zunanjost zdela sumljiva. Deček ne kaže nobenega kesanja.
Sv. Križ nad Spodnjim Dravogradom. Dne 25. marca, na god Oznanjenja M. D. se začne cerkveno opravilo na slavni božji poti ob 9. uri. Darovalo se bode več svetih maš. Spovedovalo se bode tudi že v soboto zvečer.
Velikovec. Ne daleč od Velikovca nekje imajo gorečega dušnega pastirja. Ko so prišli tisti gospod na vasi k neki hiši podpusov pobirat, se je skril domači gospodar k sosedu. Ko pridejo k sosedu, jo je polakiral za hišo prav po liberalni modi spet nazaj domov. Ljudje zdaj iz istega možakarja zbijajo šale in ga za norca imajo. Med dragim mu tudi pravijo, naj zjutraj z ženo zamenjata obleko. On kot strahopetnež naj obleče janko, srčna žena pa po vsej pravici zasluži hlače, če jih hoče.
Djekše. Pokopali smo v soboto, dne 17. t. m. Jakoba Majerič, po domače Ra-dešnikovega očeta v Šmihelu. Spoštovano Radešnikovo hišo je zadela s tem velika žalost, ker je bil rajni priden gospodar, skrben oče in pravi krščanski mož. Ljudje, ki so se zbrali iz vseh krajev v velikem številu, so občudovali v šmihelski cerkvici lepe, novopopravljene oltarje in prižnico. Vse delo je v zadovoljnost vseh izvršil celovški podobar Goleš. Po veliki noči enkrat se vrši slovesno blagoslavljanje.
Št. Štefan pri Velikovca. Dopis o naši požarni brambi v predzadnji številki ,Našega Doma" je čudno razburil nekatere, še posebej liberalce. Resnici na Ijnbo bodi povedano, da je bilo sicer pri blagoslovu več „fajerberkarjev", a uniformirani so bili le trije. Molili so tudi angeljsko češčenje, a ne zunaj, temveč, kakor pravijo, po zvenenju v gostilni. Ostanemo pa pri trditvi, da so požarne brambe, kakor so večina zdaj na Koroškem, poguba za našo mladino. Ali veste, da so se pred leti enkrat v Celovcu pogovaijali slovenski sovražniki in nasprotniki o tem, kako bi najprej spodijo Koroško dobili v svojo oblast. In pravi eden: Veste kaj, ustanovimo, kjerkoli se le da, nemška pevska društva in požarne brambe in Slovenci bodo naši. In nasprotniki imajo srečo. Navadno so na čelu požarnih bramb liberalni učitelji in drugi jim podobni ljudje, ki počasi pa previdno delujejo za liberalno nemškutarijo. Veliko mladine so nam že pokvarile požarne brambe. Tega nihče ne more tajiti, četudi lahko na drogi strani „fajerber", ako je v poštenih rokah, ljudem veliko koristi. Sicer pa novi šent štefanski požarni brambi želimo veliko sreče in blagoslova!
Konatiče pod Št Jnrjem. Na pustni ponedeljek sta se tnkaj poročila Tomaž Veis p. d. Šubel in Uršula Reichman p. d. Ravšova v Vinarab. Bog jima daj mnogo sreče! Ker je ženin napravil ženitovanje na svojem domu, so si gotovi Nemci prizadevali, da bi ga mogli na katerkoli način pri tem ovirati in mn škodovati. S svojim prizadevanjem pri naši Oraš-Robašovi občini so dosegli, da je imel dotični veliko potov zaradi dovođenja in nazadnje mu je c. kr. okrajno glavarstvo po občini dovoljeno tako omejilo, da je smel samo povabljene osebe gostiti, a drngim ljudem, ki jih je prišlo vse polno, ni smel pod kaznijo na njih nevoljo ničesar podati. Tako pokupile Nemei svojo dobrohotnost napram slovenskim
kmetom, s katero se posebno laskpjo in dobrikajo ob času volitev. Še nekaj je vredno, da se omeni. Kakor je povsod navada, kedar vozijo nevestino balo na ženinov dom, da tirjajo bližni fantje odkupnino za nevesto ali „zapenjajo". Da se pri tem veliko prička in govori in stavijo uganke, je znano. Zapenjavci so imeli med seboj enega Nemca, ki je imel Črez nje povede in je je po nemško govoriti učil. Ko so le ti nastopili s svojo zahtevo in začeli nemško blebetati, so je vrli vozniki, zavedni slovenski mladeniči, razburjeno in odločno zavrnili, češ na slovenski zemlji se v prvi vrsti govori slovenski in eden Neme« tudi ne bo vse preobrnil. Morali so vtakniti svojo nemščino v žepe in se posložiti svojega materinega jezika, da so jim potem vozniki dali po slovensko nekatere kronice. Živeli značajni mladeniči!
Sreje pri Lipi. (Nekaj odgovora ptujskemu „Štajercu".) Neki dopisun tega lista se bavi v Številki z dne 1. t. m. z našo vsled posredovanja nemčurjev od e. kr. okrajnega glavarstva zadnji dan prepovedano veselico pri Hriberniku. Ker smo se vkljub temu, da so nam prepovedali predstavljati igre, prav pošteno m veselo zabavali z našimi vrlimi tamburaši iz Podrave^j, je to nekega nemčurskega dopisunika strašno jezilo. Cel mesec je kuhal svojo togoto in slednjič jo je izlil v predale „Štajerca", Dopisun se jezi črez našega vrlo narodnega gostilničarja, ker ima zraven slovenskega napisa tudi nemški, češ, naj to izbriše in noben Nemec ne bo šel noter. Na to mu povemo, da je vsak pošten Nemec našemn gostilničarju dobro došel, ali taki Nemci (nemčurji), kakor je dopisna vaše vrste, ki grejo v našo gostilno samo zaradi tega, da razgrajajo in s svojim nemškim kričanjem mune Slovence izzivajo, niso nobenemu gostilničarja dobrodošli. Govori tudi o nekem mlečozobem mladeniču, da misli svet obračati. Ta mladenič nikakor ne namerava sveta obračati, pač pa hoče vaše vrste ljudi, ki tičijo že do nosa v blatu, rešiti katerega, izvleči, mu vdariti na čelo in na nho zaupiti, da je ničvrednež, ker ne zna dragega kakor obrekovati narodne Slovence, blatiti vere in duhovščino in izdajati svoj narod.
Razne novice.
Strejne puške nameravajo vpeljati v avstrijski pehoti in konjenici še letos. Vsaka divizija dobi po en oddelek stropnih pušk. Vsak oddelek bo imel štiri strojne puške, ki se bodo vozile, in voz z 12.000 patro-nami. Nadalje bo zraven še poseben voz s strelivom. Pri vsakem oddelku bodo 2—3 častniki na konjih, 12 podčastnika, po dva moža pri puškah in dva pri vozovih.
Bik za 77.000 kren. Na letošnji gospodarski razstavi v Londona je neki Viktor Dergis iz Argentinije v južni Ameriki kupil bika za 77.000 kron. Bik je dobil na razstavi prvo nagrado.
Vaje c. kr. avstrijske mernariee eb navzočnosti cesarjevi Iz Pulja poročajo, da bo imela letos avstrijska mornarica svoje vaje ob navzočnosti cesarjevi ob vsej naši obali Adriatskega morja. To vest potrjuje tudi list „N. Fr. Presse* ter pristavlja, da so bodo vršili pri Pulju veliki izkrcevalni manevri s sodelovanjem armade in mornarice.
Semnja se suši. Splošno se zatrjuje, da se toplota solnca čim dajje zmanjšuje in da gre zemlja nasproti novi ledeni dobi,
Nad Dora
Btov. 6.
Btraa 6.
---------i___________________________________
ki uniči Tse življenje na zemlji. No, strokovnjaki pa kazujeje, da je ta bojazen pred ledeno dobo povsem prerana. Nasprotno, človeštvu je treba, da se pripravi na to, da se toplota solnčnih žarkov poveča, kar se na zemlji pokazuje že s tem, da se ista v nekih delih čira dalje bolje suši. To osuševanje se opaža na velikih prostorih Azije, Afrike, Amerike in Avstralije. Po sodbi glasovitoga potovalca Sven Hedina, se ves pas, raztezajoči se iz Azije nasproti zapadu do jnžne Rusije, polagoma osušuje že skozi mnogo stoletij. V soglasju s tem osuševanjem stoji tudi pojava, da izginje-vajo ledenjaki na Alpah in da se zmanjšuje voda na kopnen. Ledena doba je še zelo daleč, a pred njo bi mogla priti velika vročina, ki bi mogla izvesti velik preobrat ▼ podnebnih odnošajih na vsej zemlji.
Pesebna nesreča je zadela mesto Edinburg. Razmnožilo se je namreč po mestu na milijone bolh, ki so navadnim bolham popolnoma slične, samo da so bele.
Na železniškem stroju.
Ruski spisal Niemojerski.
Vlak se je odpeljal iz železniške postaje. Bila je temna noč in bril je mrzel veter. Stroj je pihal in se stresal, vozeč s seboj mnogobrojne vozove. Že eo izginile luči na železniški postaji. Pazno sta motrila strojevodja in njegov pomočnik daljavo in pot pred seboj, katero je razsvetljeval odsev luči na stroju na več sto »etrov razdalje. A v daljavi? V daljavi je bila temna noč in stroj je drvil v nočno temo.
Pomočnik je postrani pogledoval strojevodje. Niti besedice še nista izpregovorila.
V	jezi sta se bila sporekla, a od takrat sta bila v razporu. Vlak pa je neprenehoma drdral dalje in dalje.
Podnevi in ponoči hodili so po železniškem tiru delavci v bližnje rudokope. Vlak vozil je ravno ob griča navzdol. Ustavili so mu paro, a železniški vozovi so vkljub temu drdrali vedno hitreje in hitreje.
Pomočnik je zrl nepremično skozi malo ekence, skozi katero je bilo mogoče pregledati železniški tir. Kar se mu'je zazdelo, da vidi v daljavi na tiru neko stvar, majhno kot črno piko. Zamižal je in zopet pogledal ter zrl v daljo. Da, gotovo I
Tista stvar postala je vidno večja, a bila je še zelo daleč od prostora, katerega je razsvetljevala luč svetilk.
Ali jo je strojevodja opazil ? Če ne, ali ga naj opozori? Pomočnik se je ozrl nanj z vprašajočim pogledom, toda ko je videl v poltemi njegov osoren obraz, opustil je vsako opazko. „Naj se zgodi, kar se hoče!" si je dejal. „Saj je za vse odgovoren strojevodja, ne jaz! Morda sem se pa le varal?
V	tem slučaja bi me strojevodja še zasmehoval."
Pomočnik se je še enkrat ozrl na pot, a tiste temne pike ni ugledal. Ali sedaj slabeje vidim? Morda sem se pa res zmotil. — Vesel je bil, da ni strojevodji ničesar ememl.
Zopet se je ozrl na železniški tir pred seboj.
. A kaj to----------------naj menda stro-
jevodja vendar ni slep! Tista temna stvar postala je že velikanska. Senca je bila senca kakega človeka! Pomočnik ozrl se je zopet na strojevodjo. Ali ta v resnici ničesar ne vidi? Tam, prav sredi Ura: videl je čisto razločno, ravno pred vlakom je
korakala stara žena . . . Hodila je počasi, sključeno, oprta ob palico; gotovo je bila globa . . .
Nič več ni bilo časa premišljevati.
Pomočnik je iztegnil roko, z*čnl se je oster, zategnjen žvižg lokomotive in vozovi so zaškripali.
Tedaj je še le strojevodja opazil nesrečno ženo.
Naslonil se je na okno ter zmerjal in kričal na vse strani. Luč svetilk je že obsevala starko. Vlak pa je drvil venomer naprej. Nič več ni bilo mogočo ustaviti stroja; med žvižganjem in ropotom koles drvil je daljo, razdalja je bila vedno manjša, starka je bila vedno bližje . . .
Sedaj je še le zaslišala sopihanje in drdranje za seboj. Ozrla se je, povzdignila roki, palica jj jo odpadla iz njih. Minuto
še-------le še pol minute — — umakni
se vendar, starka! Ah! — Kdo naj pri tem vražjem ropotu kaj sliši!
Svetilke gore svetlo, vražji stroj drvi dalje, že je v neposredni bližini starke . . . Za Boga!
Pomočnik na stroju je zamižal, vlak pa je drdral po bliskoma dalje — čez star-kino telo, izpostil še oblake sopare in se nato ustavil.
Poteg.«! je ledenomrzel veter. Strojevodja skočil j« raz stroja, pomočnik za njim. Ta pa ni mogel iti dalje, hodil je le krog stroja, postajal pri svetilkah ia se
strahoma oziral na zavore--------Stresel se
je groze: zapazil je bil kri!
Starka je gotovo hotela v zadnjem trenutku skočiti čez tir, a bilo je prepozno. Vlak jo je zagrabil in vrgel pod kolesa. Strojevodja se je vrril. Oba moža sta zrla drug na drugega s srepimi pogledi. Vlak se je začel zopet premikati in odptljal v nočno temo.
Ustavljal se je na postajah, izpuščal paro kot vedno, odpeljal kot po navadi ter drdral dalje in dalje . . .
Kmalu po tem dogodku je bil strojevodja premeščen drugam ter ni več vozil
ij skupno s svojim dosedanjim pomočnikom. Čas jo tekel kot popred, vse se je vršilo kot po navadi, izpremenil se je le pomočnik. Postaral se je vidno; postal je suh in molčeč ter ee izogibal vsem znancem. Le enemu je nekoč povedal, da nima niti ene mirne noči.
„Čestokrat," pravil je, „zdi se mi, kakor bi se vozil na stroju brzovlaka in gledal skozi okence. Pred vlal om v daljavi vidim sklučcno starko, ki oprta ob palico koraka po železuiskem tiru; svetloba svetilk jo že obseva; sedaj, ta hip jo podere vlak —*
„Zdi so mi, da se obrača starka proti meni, dviga roki in mi kliče s strašnim glas m; zdi se mi, da čujem med hrupom in ropotanjem stroja njen glas: „Ti si me umoril!"
„Vsakokrat se zbudim utrujen, obliva me znoj in vsled strahu ne morem več jj zaspati."


"' ‘til
v- j*
Stok vsahi
Katftreinerjevn Kneippova siadua kava
k po KatkM&uoTevem naitea
prelrrjja»;a okun«, ESrafa
vpnapelt in pcccni, tautmjaepnccs-^rocpveđs^oMza vnl»gMp*4fettstT*l
pri iitdropovMiju
Itrrftie jo* KatI.reWr I« iahta-	-
Ir irvrmc zavore z varat-
veno znamko Jnprlk Krevpp.
Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!
Pozor!
Slabemu
Čitaj! - moči
yi.i	■gTVvA	i*1?
Fakraike kapljic«: Delujejo izvretno
________________ Pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter od-
Btraujnjejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in j*.	«=?	čistijo kri, pospežnjejo prebavo, ..ganjajo male
trBb m * iu velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajejo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternico in madroc; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Nej vsakdo naroči in naslovi: Petor Jnrlilć, lekarnar v Pakraou itov. 101, Slavonija — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto):
12 ateklenlfilo (1 ducat) 5 K, 24 steklenlčio
(2 ducata) 8 K 60 v, 36 ■tekleni&lo (3 ducati) 12 K 40 v, 48 atoklenlfilo (4 ducati) 16 K. 60 ateklenlMo (5 dneatov) 18 K. — Manj kot 12 steklcničic so no razpošilja.
Slavoi	‘
zastarelemu kaši
proti bodenju, --- --	gvoiio mi-nj mr uuiujo lavisuui pri vunu, mul nai-
Btanyših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto)!
2 originalni steklomol 8 K 40 v,- 4 originalna steklenloe 6 K 80 v; 8 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da »e navočnje naravnost od mene pod naslovom:	^ ie_26
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 101, Slavonija.
■S'
H
o
x>
0
K
>o
o
m
a
IS
(8
+»
S
Prva narodna tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev
“j Jožef Pfeifer-ja Q
___ y Hodah pri Mariboru na Štajerskem. _
2ST aj n.o v ©3 da
rezalnica za klajo.
K. IVI. O.
Širakest S15 mm (12 palcev), rež« v oimih iclgostih «4 8—60 mm.
Vaaka teh najnovejših rezalni« ima nogovnieo, » katero ae pomaga z nogo goniti. Porivanje krme izvršujeta dva železna zobnata valarja, od katerih zgornji se vzdigne, če se naloži preveč krme in se na ta način potrup stroja obvaruje. Prestavljanje rezne dolgosti se zgodi, ako se na nogovnici samo «n dol preporine. Na stolu spodaj sta dva mala kolesea za prevažanje stroja. Ta rezalnica je zaradi njene trpežnosti za gepelj pripravna. Ključ in posodica za olje se priloži.
= Oena HO Itron. =
Jamči ono leto.
Pumpa ali sesalka za gnojšnico
Ta sesalka je najpriprav-nejša za gnojšnico. Visoka je 3 metre, dd se pa tudi za eden ali dva metra zdaljšati, in je zavoljo njene priprostosti in nizke cene pri kmetijah najbolj vpeljana
Cena 36 kron.
Izdelujejo se tudi
rczalnice
S. R. H.
315	(12 palcev) široke,
režejo krmo tudi v osmih dolgostih od 6 do—100 mm ali V4 do 4 palcev, ravno s tistimi prednostmi in iste trpežnosti, in so še bolj pripravne za gepelj.
Jamči se eno leto.
Cena 136 kron.
Oe^rl za, z: dalj sanj e sesalce eden. meter e Ir r on.
Brana za travnike za iztrganje brnela
-----—	-----— --------— —----- —	-	"ji,	urugi oiiaut	mv/.
Širokost za enega konja 1250 mm 58 kron. — Širokost za dva konja 1750 mm 84 kron.
Ta slika predstavlja brano, ki je namenjena za- iztrganje hmela na travnikih. Ima na eni strani krajše, na drugi strani daljše ostre zobe.
Za iasdlolovanje
diplom
za častne občane
po primerno nizki ceni
se priporov«
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Kmetje, pozor!
Posnemalni stroji za mleko
so veliko boljši kakor drage centrifuge. Velika korist, posname mleko popolnoma in dćlajo čisto sami. Cena je vzlic temu zelo nizka: en komad €5 kron in O kron.
Nataučeu popis zastonj,	Pred po-
n» rejenem blagom se svari. *^8
Prodaja samo iznajditelj	g (i)
Rudolf Gegenbauer,
Neulengbach (Nižjeavstrijsko).
Rodoljubi! Slovenci!
i Spominjajte so ob vsaki priložnosti naše
družbe sv. Cirila in Metoda.
Ant. J.Strohmajer ,pri Zvezdi'
Maribor, Gosposka ulica 11.
Isprodajaln« oene.
Usojun ti naznaniti cenjenemu občinstvu, da sem nakupil mnogo lepega blaga za poletje in da Mm ▼ etanu postreči z najiepšim in najno-vejllm blagom.
Volneno blago vseh vret 120 em iiroko 0*38 gld. Atlas-satin, krasni nori vzorci . . . 0 36	„
Cajg za obleko...............§18—0 80 n
Osfir, sir.......................... 0 24	„
Sukno za moike obleke irno, barvno
močno...............................120	,
Loden za Itajerske obleke v vseh barvab 1-80	„
Kamgarn, črn, moder, čista volna .	. 2 40	.
Močen cajg za hlače.................0 68	„
Vojačke platno, močno, izborno . . . 0-19	„
Rumene „ za spodnje hlače . . 018	„
„	„ dvojne i rokosti za
rjuhe.............................O'čk	„
Oksford za srajce, močen.............0-26	„
Svila za predpasnike, čisto nori vzorci 1 80	„
Svileni robci, 1 komad.............. 0 95	n
Nogavice, r vseh barvah, 1 par . . . 016	„
Poior!
Posebno pa opozarjam na mojo zalogo zgotovljenih motkih oblek in sicer prodajam ! Štajersko obleko, lepo izdelano . . 8 50 gld. n	kamatnim naprs-
nlkom.........................11-50	„
Kamgarn obleko z atlas podiivom.	.	18‘—	„
Caig obleko, močno, za delo. .	.	.	4-80	„
Snknsno obleko v vseh barvah .	.	.	8-—	„
Snknene hlače, riiaste in gladke	.	.	2 80	„
Oajgaste hlače...................1-80	„
Vabim uljudno eenjene odjemalce, da pridejo k meni kupovat ali pa si naročijo po poiti; vzerti se zaradi pomanjkanja časa ne poiiljajo, Z odličnim spoitovai\jem
Ant. J. Strohmayer
(3)	Maribor, ,,prl Zvezdl“.
P#*#r, kmetiče ii ; dekleta!
V moji lekarniški praksi katero izvriujem če čez I 26 let, posrečilo se mi ' je iznajti najboljše sred- i stvo za rast las, to je ; Kapller it. II. Isti de-litje, da postanejo lasi : gosti, dolgi in odstra- j n j uje prhljaj (luskine) . na glavi Cena (franko 1 na vsako poito) je 1 ' lončič 8 K 60 v. 2 lončka 6 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči, i Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: N Vranič, diplomirani lekarnik, Zagreb, Jezuitske ulice ii 1. Denar se potljs naprej ali s poštnim povzetjem. 29 5—8 1
Poior, kmetje ii fantje!
V moji lekarn:ški praksi katero izvršujem žo 25 let, se mi je posrečilo sčasoma iznajti eredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhljaja (luskin) na glavi, to je Kapilar it. I. Cena (franku na vsako pošto) je 1 lončič 8 K 60 v, 2 lon-čiča 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: N. Vranič, diplomirani lekarnar, Zagreb, Jezuitske ulice št. 1. Denar se polije naprej ali ■ poštnim povzetjem. 29 5—3
Svoji k svojim!
Slovenci, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, narod-igakovl — Ogibajte se trgovin
nemškutarjev in naprejbedakov!
		Kmetje, širite svoj stanovski list:	sStfe	
				
		OIU V t/Iloivl uubpuudi. Izhaja vsak četrtek in stanc na leto s prilogo „Naš Dom“ vred za celo It-‘o samo 4 krone, za pol leta 2 krone, za četrt leta 1 krono.		
		= Izdaje*	zadaj v 8SOO iastlzili. ~		
ll^"********u“.“f**"********6
Samo eno naročilo zadostuje,
da se prepričate, da niste nikdar v življenju tako
po ceni kupili!
Rjuhe (prti) brei šiva, kompletna velikost, samo 80 krajcarjev!
(V
Oene v goldinarjih.
Odeje iz flaneia, iz najboljše Himalaja volne, kompletno dolge in široke, 1 komad sedaj samo 1'10.
Obrisalke, za gospodinjske priprave, posebno močne, pol ducata 110.	•
Namizni prti, zelo trpežni, barvani, veliki, 1 komad—-46,—'GB, —-80, !•—.
Obrisalke za posodo, rudeče in modro pisane, pol ducata —-66, —-90, 1’20.
Namizni prti iz belega damasta, 1 kom. MO.
Servijete, iz platnenega damasta, rožnati vzorci, pol ducata 1-10, 1'40.
Žepni robci, beli ali barvani, pol duc. —-48.
Močno platno, belo, 20 m, 8'60.
Domače platno, 20 m, 4-20.
Vojaško platno, 20 m, 41—.
Posteljna oprava, barvana, 23 m, 4'60
Močni iifon, najbolj, vrsta, 28 m, 3'60.
Konfekcijsko platno, belo, zelo močno. 1 komad 23 m, samo 6 60.
Atlas-gradl za postelje, bel, rožnat, 120 cm širok, 1 m 48.
Angin za napolnjevale perja 120 cm širok, rožnate ali rumene barve, 1 m 46.
Obrisalke (frotier), beli, z lepimi reki 20.
Odi-je (šivane), iz najboljšega turškega kretona ali ruša. samo 1'90, 2'40.
Zastori, iz čipk ali volnati, dva dela, za eno okno, sedaj samo 1-80, 2 20.
Kavina garnitura, obstoječa iz 1 ka-vinega prta in 6 serviet, samo 1-20.
Suknene Obleke za otroke od 3—9 let samo 2 20.
Štajerski kostimi za otroke od 3—9 let, sedaj samo 3-60 do 4’—.
Suknena obleka za fante od 9-13 let samo 6"—.
Suknena obleka za gospode, trpežna, vsaka velikost, samo 8-60.
Modna obleka za gospode, najiinejša, vsaka velikost, samo 10-— do 13.—.
Suknene hlače za gospode, vsaka velikost, sedaj samo 2‘30 do 3-—.
Štajerska obleka za gospode, vsaka všlikost, sedaj samo 11 50.
Volna v vseh barvab za ženske obleke, 120 cm široka, 1 meter —-36.
Perkal za obleko in perilo, lepi vzorci, 1 meter samo —‘IS.
Jegrova moška srajca, 1 kom 50, 60, 70. Moške spodqje hlače iz rnjavega platna ali cvilha, močne, 1 kom. 46, 3 kom, l-40. Koroški loden za moške obl.-ke, eden meter samo 2'—.
Kamgarn blsgo za moške obleke, eden meter samo 2’20.
Gradi za modrace, najbolj., 1 m —-ŠG. Predpasnik iz črnega atlasa, — 85. Ženske nogavice, pletene, 1 par —-18. Moške nogavice, 1 par —‘16, —-18,	-20.
Hlačni cajg, 1 20 m za 1 hlače, —-GG. Perkal robec, lepi vzorci, 1 kom. —-30. Sl&mnice (Strohsack). velike, iz najboljšega cviliha samo —-80, 1-10. Atlas-satin odeja, velika, z dobro belo volno napolnjena, samo 3'60.
Pukano perje brez prahu 1 kg 1-—, I SO in 1'60.
Ovratnik iz šifona, 1 komad 15, 18. Srajca iz vojaškega platna 76.
Oksford srajca, močna 77, 85, 95. Mollinos srajca, močna, 74.
1 predpasnik iz lincerskega druka, za nošo na obeh straneh 48.
Predpasniki za otroke (Schliefscb drzen) močni, iz pisanega perkala, se dš prati 1	2	3	4	6	6 let.
80	36	88	<2	46	50 kr.
1 matraca, enodelna, z afrikansko travo napolnjena 6-—.
1 matraca, tridelna, z afrikansko travo napolnjena 7-—.
1 matraca, žimnata, (Rosshaamatratze), tridelna, 20— in 26'—. Delavske obleke iz plavega platna ali cviliha (Schlosseranztlge) 2"60.
1 modna kravata, svilnata, dolga 30, 36, 50 1 Sifon srajca, fina 1-—, I SO.
1 naprsje, belo ali pisano 80, 86.
Dežnik za gospode ali gospe 1'40, 1'80. 1 svilnati robec 85, 1-10, I SO, 2'—.
*
♦ ♦ *
|
♦
i
♦
Alojzij Caiilušek,
Manufakturna trgovina
| „Pri Amerikancu^
S iJMT samo v Mariboru, Glavni trg.
N
A)
3
3
3
O
2!
sr
N
A)
a
o
e
(D
pfr
e
a
a
o
■B
3'
3
5'
Al
*
♦
*
♦
♦
*
f
I
♦
i
f
if
S
+
i
f