St. 54. V Trstu, v saboto 5. julija 1884. Tećaj IX EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko *dlDo«ti j« mot.a 1«** i* '^-[NOST. izhaja **raf.na ted.en 7a*}°*rt'9 ° Poludnfl- Cena za v»e [ Vsi doviti .e poSiljajo Uredništvu »vi. Tarr«iit«- »Nuova Tipografia;. v«ak raoraMU leto je «» gld,, za polu leta 3 gld., za četrt lete 1. gld. SO kr. — Posamezne |t«vilke se ) frankiran. Rokopisi u-e? posebne vrodnosti se ne vračajo. - Inserati Irazne vrste nazn»- dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trata po K kr., v Gorici in v Ajdsvlčln! po \ nila in poslanice) se zaračunijo po popodbi - prav cend; pri kratkih oclasih z drobnimi « ur. — narocntne, reklamacije in inserate prejema Opravaiatva, vil Tarraate, »Nov« tiskarna*. ( črkami se plačuje za vsako brsedo 2 kr Ne udajmo se! Jutri je imelo blagosloviti goriško bralno in podporno društvo v Gorici svojo zastavo; ali slavnost goriških mestnih Slovencev je postala mej nje snova-vanjem vsak dan veča, vsak dan po-menljivša, postala je slavnost vseh Slovencev. In k temu pomenu so jej pripomogli največ Lahoni, ki so zarad nje vzdignoli toliko hrupa, da bi svet res ktnalo mislil, v Gorici se ima biti glavna bitka za obstoj Iredente. — Ali mi Slovenci denes Be nemamo tega namena; mi smo hoteli mirno uživati nekoliko trenutkov v lastnem krogu, in mi sami nismo dali iz začetka stvari toliko pomena, kolikor ga ima denes v resnici. — Važna so podporna društva, posebno za nas Slovence na Primorskem, kajti ona so nam sredstva, da izpulimo našega rokodelca in delalca tujim rokam, ki so dosedaj čestokrat napravljale iz njega največega sovražnika svojega naroda, da ga omikamo, da mu blažimo srce in da ga varujemo zmot, v katere so se uže močno zamotali delalci drugih narodov. Naloga naših podpornih društev je, ako jo prav in dobro umemo, tako moralna, tako vzvišena, da je vredna najboljših sil najplemenitejih mož. Ni le narodnost, katero imajo braniti ta naša društva; temuS ona imajo delalca varovati tudi moralnega propada in onih načel, ki delalcu grenć srce z nezadovoljstvom in ga tirajo v obup, ker mu jemljejo vero, upanje in ljubezen. In ako kde, ima goriško bralno PODLISTEK. (Dalje.) Te besede mater nekoliko potolažijo; neha jokati, ali notranja žalost jej vendar ne mine. Če tudi je Urh uže pri pimeti, vendar se bojim, da se mej svetom ne pokvari, to mi je najhujše, tarna mati. Urh jej zagotavlja, da nikdar ne pozabi nje dobrih naukov, naj se mu godi, kakor koli. Noč je nastala in Urh se spomni svoje besede, da pride k votlemu hrastu na Veno. Pove ožetu in materi, kam mu je iti, nuj nikar preveč ne skrbe ; poslove se o>1 vseh in odide. Mati zopet začne plakati, oče jo tolaži in pravi: »Nikar ne skrbi, moj prijatelj bo gotovo dobro zanj skrbel, hudo se mu ne bode godilo in večno bi ne mogel doma pri tebi sedeti, moral bi iti mej svet. Močan je, sluŠa rad, sedaj lahko svojo srečo poskusi«. Komaj se mati potolaži in si tiho solze briše. Vsi umolknejo, oče na klop leie, Mihec pa pri materi ostane. Urh, zapustivSi domačo hišo, mahne naravnost proti Veni. Hude misli mu po glavi rojijo, komaj se po koncu drži, kolena se mu Šibe. Ko do hrastovega gozda pride zavije na levo in kmalo stoji pred velikanskim drevesom. Deblo je debelo in v sredi votlo. Dva Človeka imata dovolj prostora v votlini. Tu mu stopi Tone nasproti. Veseli mladenič ne misli na neveselo novico, da mu bo treba zapustiti drage stariše in brate in mile sestre. Z veselim očesom se ozre Urbu v obraz, kakor bi ga hotel po-praŠati, kaj bi mu rad povedal. Urh mu in podporno društvo prelepo svrho, da postavi boljši temelj našej narodnosti v goriškem mestu, kder so nam dosedaj iz naših lastnih sinov odgo-jevali najkrutejše nasprotnike, mnogokrat Iredentaše. Tržaški Slovenci poznajo važnost tega društva in zatorej nameravajo vdeležiti se te slavnosti v nenavadno obilnem številu in s tolikim sijajem, kolikor jim je pri sedanjih okolnostih le mogoče. Ne strašijo se iredentarskih naklepov, kar naj bode goriškim bratom dokaz, da radi ž njimi dele veselje in tugo. Vse je bilo še danes zjutraj na nogah, celo društva italijanska patri-jotičnega značaja; vse se je pripravljalo z veseljem, da jutri ido v Gorico, in društvo »Unione operaja« je bilo cel<5 pripravljeno vdeležiti se in cor-pore se zastavo. — DoŠlo je bilo tudi poročilo iz Gorice, da tržaškim društvom ne bode zabranjen vhod v mesto z razvitimi zastavami, akoprem je L' Indipendente* prinesel vest, da bo to zabranjeno. Vse to je jako ugodno uplivalo na tuk. občinstvo in skoraj gotovo še Gorica ni videla kmalo tako velikega posebnega vlaka, kakoršnji bi bil jutrajšnji. Ali še včeraj so se nekateri krogi Goriški udali zahtevam goriških lahonov in od strani politične oblasti so bili odboru bralnega in podpornega društva v Gorici stavljeni taki pogoji za vršitev slavnosti, da je odbor v teh pogojih videl največe poniževanje našega naroda tersklenol enoglasno, da preloži slavnost za toliko časa, dokler ne dožene, da se poda roko in pravi: »Uže (*olgo te poznam, dragi Tone, in vem, da si v sreči vesel in ▼ nesreči pogumen. Ne bom te tedaj dolgo pripravljal, kar naravnost ti povem: meni in tebi preti nesreča. Dobro me poslušaj. Ko sem včeraj v mestu ribe prodajal, prišel je k meni nek prijatelj in mi rekel: Ne hodi več ▼ mesto, tukaj mlade ljudi v vojake love, in če ti je le mogoče, pobegni tudi od doma, Napoleon ie prodrl uže do Ljubna, črna vojska se zbira. Jaz urno mesto zapustim, grem domu, pa nobenemu besedice na črhnem. Ves dan sem premišljeval, kaj mi ie početi. Nocoj domu grede, povem vse Mihcu, in domu priŠedgi stnrišem. Mati se je močno prestrašila, a potolažili smo jo in udala se je v božjo voljo. Težko bo tudi tebi, stariše pripraviti; kar preobrnoti ne moremo, v to se moramo udati. Vem, hudo ti bo, kar nenadoma se odtrgati od milega doma. Urno se pripravi, vzemi, kar imaš, še nocoj naju popelje moj oče k svojemu prijatelju, precej daieč od tukaj. Tolaži svoje stariše in reci, da jih prideš obiskat, predno mine leto in dan. to jih potolaži. V dohrej uri se pripravi, če poprej odrineva, bolje bo, jutri naju morebiti uže pridejo iskat«. Tone probledi, pa kmalo se ojači in ko Urh konča, pravi: »Huda osodaI stanovitna bodiva, naj se zgodi, kar se hoče, kar je Bogu prav, mora biti tudi meni. Kam pa se obrneva, dragi Urh. « »Mornarja bova,« odgovori Urh, morja in vode sva vajena, ne bo se nama hudo godilo. Ko se tako pogovarjata, zaslišijo se od daleč glasovi. Oba v duplo stopita. Pot ne daleč od drevesa drži do morja in iz votline lahko vse vidita, kar se na njej godi. Zmiraj glasneje se slišijo glasovi in na viših krajih razsodi, ali Slovenci imajo ali nemajo pravice zvati se doma v Gorici in napraviti tam slavnost, kakoršnjih so napravili užo večkrat Italijani in Nemci, in kakoršna bi se ne mogla skoraj braniti niti Gerkom, Francozom in Angležem. Tako postopanje proti Slovencem, kateri so dali uže lOOkrat sijajne dokaze o miro- in redoljubnosti, vzbuja mej našim narodom najvočo nevoljo in torej le škoduje ideji sprave mej obema narodnostima na Goriškem; žali pa posebno zvestega Slovenca, da mora on trpeti zaradi nezvestega Irredentarja. — Prav zato je silno potrebno, da pred vsem slovenski poslanci v dež. zboru goriškem vso to zadevo v formi interpelacije na vlado prenesejo v deželni zbor goriški; ob enem pa bi bilo dobro, da odide deputacija, obstoječa iz dež. in državnih poslancev na Dunaj, in da od rainisterstva odločno zahteva pravice in pomoči. Kolikor so nam razmere znane, zgodi tudi vse to v resnici in tako postane iz navadne veselice prava cause celebre, ki bode delala nekaterim krogom še več preglavice, nego bi jim bili mogli delati oni, ki so znano peticijo po Gorici nosili in ž njo mirne ljudi dražili. Stvar se mora častno izvršiti, kakor je bila namerjavana; mi ne smemo odstopiti od tega in tudi vladini krogi bi morali Slovenca braniti, da ne bode Iredenta mislila, da je zmagonosna. Časi so se uže močno spreme- na poti se prikaže pet krepkih oboroženih Njih glavar reče tovarišem: «Da nam ta ne uide, moramo vso hišo obstopiti, Škoda bi ga bilo. Ti stopi z mano pred vežene duri, oni naj gre v hišo ponj in ta dva stopita na vsako stran hiše, da se skozi okno ne splazi. Če bo pa hotel ubegnoti.» naj ga vsak kar oplazi, preveč pa nikar, da se nam po poti ne zgrudi. Potem ga zvežemo in po onega pojdemo«. Počasi in zmiraj tibejfie se plazijo do ribičeve koče, kakor lačni volkovi do ovčjaka. Urh in Tone sta v duplu komaj sop-sti upala, tako sta na ušesa ulekla, da bi jima le ena besedica ne ušla. Ko možje odidejo, pravi Urh: «Bog naju očitno varuje. Da sem ti po dnevi povedal, sedaj hi bila doma in ne ušla bi bila vojaštvu. Sedaj bolj v gojzd idiva, da naju tukaj ne staknejo. Koliko strahu prebijejo doma dragi stariši1» Tone mu potrdi vse, oba stopita v goščavo in čakata, da odidejo možje, prej si ne upata nikamor. Dobre pol ure čakata in se tiho pogovarjata, zaprisežeta si prijateljstvo v sreči in nesreči in skleneta, da se nikdar ne ločita. Bleda luna sije na nočno zemljo in iz košatih dreves dela dolge sence. Milo gleda na nesrečna prijatelja in sluša nju prisege in sklepa. Zopet se slišijo glasovi od morjav pa sedaj ne tako tihi, kakor poprej. Hudo se rote možje in kolnejo Urha, da jim je ušel, pa se s tem tolažijo, da ju morebiti skup dobe in oba ptička vlove v svojo mrežo. Udarijo naravnost proti Tonetovej hiši in se izgube za gostim in košatim drevjem. Prijatelja stopita iz goščave, roke si podasta in proti ribičevej hiši mahneta. nili; spremeniti se morajo še bolj; naša prava morajo konečno zmagati. Ali kedor sejo veter, bodo žel vihar, in svobodnih narodov nevredni naklepi se bodo maščevali nad onimi, ki jih delajo. — Našim goriškim bratom pa kličemo: Neustrašeno naprej za sveto stvar! Bratska vez naj nas krepča in vodi v boljšo bodočnost! — Ne udajmo se! Ubogi Slovenci! Da so naši tržaški neodreŠeni jako vznemirjeni uže samo zarad tega, ker gre nekoliko stotin tržaških Slovencev »poS-pegat« na Sočo, to nam kažejo njihova glasila, ki uže teden dni ne pišejo druzega, nego o »Marca Slava«. — Znamenje je to, da so popustili staro takliko oblastnega ignoriranja in da torej nočejo več tajiti svojim bratom onkraj Idrijce in onkraj morja, da smo tukaj. Ali goriški neodreŠeni — malo jih je — ali so zato ^toliko bolj zagrizli. •— In kateri so najhujši ter se odlikujejo v agitaciji proti Slovencem ? Dva sinova trgovca Venutti-ja, loteri trgovec se ima zahvaliti za vso svojo srečo Slovencem; oni ga rede iu so ga vzdig* noli iz ubozega fakina (Karnjela) do prevzetnega gospoda. — Drugi je rodoma Razdrteč; kar ima bolj plemenitega v sebi, izvira iz slovenske krvi, ker še Živa mati mu je Slovenka, hči ene prvih rod« bin Notranjskega; stric mu je skoz in skoz pošten slovenski poslanec. Rajnki oče njegov je napravil kot tujec veliko srečo mej Slovenci, in se je bil uže popolnoma naturaliziral mej njimi, tako sicer, da njega družina, ne izimši mogočnega interpeianta v Goriškem mestnem zboru, govori tudi prav dobro slovensko. — Hud zagrizlec je tudi poštene goriške kmečke Ženice sin in kedo ne ve, da stari uoriški kmetje so bili in so še Slovenci. Mož si je napravil novcev mej Vipavci, zdaj jim povrača s kameni 1 Vsi ti gospodje pa niso sami na sebi nič posebnega, Tja do&pevši, pogleda Urh skozi okno. Oče sedi za mizo, mati je iz postelje vstala in skozi duri gre in Mihec za njo. Kakor se vidi, Urhu za odhod pripravijnjo. Na mizi je nekaj oblačil skup povezanih, oče je uže napravljen na pot. Mati in Mihec se vrneta in mati nese lesen kovčeg, v katerem je spravljena obleka. Urh se umakne od okna in oba stopita v hišo. Mati se razveseli, lco Urha zagleda, ker bala se je, da je uže v pesteh krvolokih lovcev. V enej sapi ga poprašuje, če sta jih videla. Urh na kratko vse povć in mati srčno Boga hvali. Oče pa reče : Urh, naglo se napravi in poslovi, morda se vrno, če nas je tudi kdpa, vendar se jim ne moremo ustavljati in vidva bi bila nesrečna. Kako se tvoji stariši prestrašijo, Tone, si jim užo to povedal? Saj še sam nisem vedel, odgovori Tone. Urh je dobro storil, da mi ni poprej povedal, sicer bi bila zdaj oba v njihovih pesteh i ne bilo bi več pomoči. Urh vstaue in gre v svoj kovčeg po denarjev, ki si jih je prihranil in tudi mati mu nekoliko privrže. Ko se vrne, uže je za odhod vse pripravljeno. Mati britke solze toči, tudi Mihcu se je milo storilo; le oče prenafia nesrečo z stanovitnostjo. Urha sol ze posilijo, ko vidi, da vsi jokajo. Mati si solze obriše in Urhu daje dobre nauke. «Moj sin ! pravi,« ravnaj se po naukih, kar si jih od mladih nog od mene slišal. Hodi po poti dobrih in pobožnih, v slabe tovaršije ne zahajaj. Pokoren bodi svojemu gospodarju, in ako ti sreča pomore do višje stopinje, ravnaj s podložnimi pametno. Moli rad in Boga nikdar in nikder ne pozabi.» EDINOST oni so le bolj rnarijonete, katere imajo svojega Reccardinija, moia, ki uže blizo 40 let Gorico pripravlja na odrešenje, in ki je bil uže večkrat tudi zaprt in prodna iz Gorice, po dobroti naša vlade in po sebno po protekciji neke visoke, a poštene goriške aristokratične rodbine pa večkrat zopet pomilosčen. Ti in še nekateri drugi renegati, sinovi slovenskih etarišev, pa 3 ali 4 židje, to je klika, ki Gorico vznemirja. in ki hoče s preteniem oblastnije siliti, da Slovencem zabranijo vbod v Gorico se zastavami in da bi sploh vse pomenljivo slavnost goriških Slovencev prekrižali. V Gorici je posle strašila prevzel list »II Corriet-e di Gorizia«, tukaj pa • L'Indipendente«; zadnji namerjava strašiti posebno tržaške izletovce, pa zaman, ker k:«kor se sliši, vdeleŽi se jih zdaj še več, nego se je v začetku mislilo in moremo biti celo hvaležni temu listu, da je delal tako dobro reklamo za našo stvar. — Ni res, da ne bomo smeli t ra\vito zastavo v Gorico, to so le raztrosili Iren-dentovci, da bi Slovence vznemirili, tudi ni res, da bo kaka opreznost v Gorici; onih pet razsajalcev se niti na dan ne prikaže; a mi Slovenci se bomo povsem tako vedli, da nas bodo veseli pošteni Goričani. Poklali so nekateri goriški »cittadini« tudi neko prošnjo namestništvu, da bi ono v nedeljo zabranilo gostom vhod se zastavami in godbo. — Vse kar je ▼ tej prošnji rečeno, vse je grda perfidnost proti mirnim Slovencem. Kedaj in pri katerih prilikah je fie bila potrebna taka previdnost proti Slovencem? Nam pač ni treba niti policije zarad nas, pač pa jo je treba zarad iredentarske drhali. — Ali čujte zgodovino one famozne peticije. Sin uže omenjenega trgovca je hodil z ono pet cijo po gostilnah in krčmah ter nabiral podpisov; nabral je tako nekoliko sto polpisov, največ od branjevcev, celo šolarjev iti raznih nepoznanih ljudi, kateri niso niti vedeli, kaj podpisujejo. — Ali tu in tam je naletel tudi na kacega tacega, kateremu Italijani pravijo »quello del formaggio«. Tako na priliko je slišal eden naših sotrudnikov, ki je bil te dni v Gorici, na svoja ušesa, kako je ta gospodičič, imenujemo ga naravnost, Venutti, v gostilni pri luui držno silil neko peticijo železniškemu uradnikn W., potem pa nekaterim vojaškim penzijonistom in drugim starejšim gospodom, da jo podpišejo. Ali eden izmej njih vstane in mu razjarjen tako-le govori: »Vi hočete zabraniti vhod v Gorici poštenim Slovencem ; zakaj pa Vaš oče ne zabrani Slovencem vboda v njegovo pro iajalnico, zakaj ne zapodi Jon-kota, ki in u vsak teden prinese tisoče za blago? Slovenski denar Vam je dober, ali Slovence črtite, oni se ne smejo veseliti v Gorici. — To ste nehvaležni barbari, hinavci, sram vas bodi in poberite se mi z ono perfidno peticijo«. Lahončič ni vedel kaj odgovoriti, stisnol je rep mej noge io mirno pete odnesel. — In ti gospodje so bili večinoma Nemci iti Italijani, le par Slovencev je bilo v sobi. Kakor pri luni, dobil je popra pod nos 6e v nekaterih drugih krajih, in nek c. k. notar, obče spofitovani g. D. se je celo izrazil, da to agitacijo pospešujejo le nekateri brivci, ki so piiŠli lačni iz Italije, zdaj pa presiti uganejo tukaj lahonske bu:ke, za kalcre pravi Goričan nema pojma. To je torej tista svojat, ki hoče, da vlada se Slovenci ravna, kakor s cigani, da jim odkaže, kde smejo hoditi, kakor da bi bili gnanci. — K takemu počenjanj« so jih spodbujali dogodbi leta 1863; ali od tistega časa je dosti vode poteklo po Soči, dosti se je spremenilo, in mi hočemo po Gorici mirno, a ponosno z glavami po koncu korakati. — Ne bojimo se nobenega pretenja! Sramota pade le na tiste, ki so se pokazali tako podle, tako nedosledne in peifidne. Dalje ni mogla govoriti, solze jej besedo zaprć. Objame in poljubi Urha na čelo. Težka jej je ločitev od dobrega sina, ki ga je skrbno v božjem strahu odgojila. Urh jej poda roko in oče, Mihec, mati in Tone odidejo z Urhom iz hiše. Mati in Mihec neseta obleko in druge potrebne reči v čoln. Urh še enkrat materi rok6 poda in skoči v čoln. Mati, oče, Mihec in Tone gredo pa na Tonetov dom, da se on tam poslovi in potrebnih reči seboj vzame. Tiho stopajo drug za drugim. Britka žalost je vsem besedo zaprla; Se sicer tako zgovorni in veseli Mihec danas nobene besedice najti ne more, tih in potrt koraka s Tonetom za očetom in materjo. Do goščave prišedši obrne se oče k Tonetu in reče: «Ostanita tukaj, jaz in mati poj-deva gledat, če so še lovci pri vas v hiši, da te ne zasačijo.» Mihec in Tone gresta v goščo, oče in mati pa proti hiši; slaba luč brli v hiši, v katerej pribivajo Tonetovi starifii. Moreči skrb jim tlači srce, sami ne vedo, kaj bi počeli in kam se obrnoli. Mislijo si dragega Toneta, edinega sina, v pesteh ne usmiljenih lovcev. Tonetovi sestri ste uže počivali po trudnem delu ko je v hiši nastal hrup, da ste obe iz spavnice v hišo prileteli začeli jokati, ko ste zapazili lovce. Dobro uro vsi v hiši sedš in vedno Še upajo, da Tone pride in da ga niso lovci zasačili. Ker ga pa le nf, vsem up upada; neizrekljiva žalost zadržuje solze v očeh nesrečnim. StariŠi žalujejo po edinem sinu, sestri po dragem bratu. Kar se duri odpro in v sobo stopita ribičeva, oba z objokanimi očmi. Vsi glave vzdignejo misleč, daje Tone priSd. A ko zapazijo objokane prišleče mislijo, da sta Urh in Tone vojaka; sestri zajokati, oče pa k ribču stopi in ga izpra-šuje. Je li tudi vas nesreča zadela? Je li bil naš Tone pri vas ujet? Kam so ju peljali? (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Cesar in cesarjevit Rudolf prideta 7. t. m. zjutraj ob 6. uri v Pulj, in ker ima to cesarjevo popotovanje le vojaške namene, zato se cesar takoj po pregledu vojakov vkrca na ladijo »Miramar«. Vendar bo v Pulji obal od sanitete do arzenala s prapori okrašena io postavi se tu Šolska mladina in društva- Potem cesar ogleda nove trdnjave z oklopnimi vrtečimi stolpi. 8. t. m. bo prvi manover vpričo cesarja pri Fazani; 9. zvečer pa cesar in cesarje-vič odpotujeta, pri tej priliki bo razsvetljeno vse mesto, posebno ob morskej obali, kakor tudi arena, v luki pa se bodo vozili razsvetljeni čolni in plavice. Cesa-rjevič se odpelje v Celovec, kamor pride tudi visoka njegova soproga in se obalO. t. m. tukaj snideta. Tu eesarjeviČ ta dan slovesno odpre novi muzej »Rudolfinum«. Zakon \astran odvračanja gor slih hudournikov je cesar potrdil. Mej avstrijsko in ogerske vlado je nastal nek razpor zarad živinskega trga v Požunu. Naše trgovinsko ministerstvo je namreč ukazalo gališkim železnican, da morajo živino, ki se vozi na Dunaj, prevažati po nižjej ceni, nego pa ono, ki se vozi v Požun. Upamo da se tudi ta prepir poleže s tem, da bodo na dobičku — Ogri. Hrvatski deželni zbor je 1.1, m. sprejel proračun v tretjem čitanji ter dovolil izvenredni proračun v prvem čitanji in prestopil v podrobno obravnavo, sprejel je tudi predlog gledć ustanovitve gospodarske šole v Požegi. Za poikodovane po povodnji v Galiciji |e vlada nakazala 100.000 goldinarjev. V nanje dežele. Srbska vlada zahteva od turške, naj izvoli in pošlje poslance, da se določi, kde naj se zveže srbsko-turška železnica in da se začne trasiranje. Ruski general Totleben, slavnoznani strateg, umrl je 2. t. m. v nemških toplicah Soden. Bolgarsko narodno sobranje se odpre 6. t. m. s prestolnim govorom. Ministerstvo bo takoj v začetku zasedanja stavilo pra-šanje zaupanja, in ako mu ga ne izreče zhorova večina, odstopi ter se pokličejo radikalci na minisierske sedeže. Papež je zbolel, kakor poroča »Fan-fulla«; po noči od 1. na 2. t. m. ga je napala huda naduh a. Temu nasproti poroča «Monitenr de Rome«, da je papež popolnoma zdrav. Italijanski državni \bor se je 2. t. m zaprl. Italijanski senat je bil sklican ter ima danes prvo sejo. Francoska poslanska zbornica je 1. t. razpravljajoč predrugačbo državne {•irjih, a na vse zadnje ne ostane druzega, nego znižanji obresti, ker je egiptovsko prebivalstvo vsled previsocih davkov popolnoma zmolzeno, in egiptovska vlada denarja ne more od nikodar dobiti. h Asuana se je 2. t m. brzojavilo v »Daily News«, da je 12.000 upornikov vzelo Debhoh in da so uporniki posekali posadko ki je imeia 3000 mož ter poklali vse prebivalce. — Angleška vlada pa je izjavila, da uradna poročila te vesti ne potrjujejo. Francoska vlada, kakor poroča »Pariš Journalzahtevala bo od kitajske 500 milijonov frankov odškodnioe, ker je ta prelomila pogodbo. Francoske vojak* v Ton-kinu zelo mori Šnlnčarica. Jtej Francijo »» Kitajsko je vojna skoraj neizogibljiva. Kitajska vlada namreč ne pripoznava pogodbe, katero je nje poslanec Li-Hung-Ghang sklenol z francosko vlado. Francoska tedaj nema več nobenega iz volja, tu morajo govoriti kanoni; a ta vojna ne bo tako lahka; zdaj more Francoska očitno stopiti Kitajcem nasproti i vojno začeti ne le na rudečej, temuč tudi na rumenej reki, tu pa pride prav lahko navskriš z angleškimi interesi in potem bi nastopile težave, ki bi Fran« coskej delale največjo preglavico. Deželni zbor aoriški. m. ustave, sklenola, da so udje od poprej vladajočih hiš izključeni od prvosedništva frankoske vlade. V gorenjem Egiptu je nastala velika lakota, ljudstvo, od viade[in Angležev po polnoma zapuščeno, od gladu umira; zato pa imejo ljudje toliko več zaupanja v krivega proroka, in pričakujejo od njega pomoči, ker so od vsega sveta zapuščeni. V konjerenci zarad vredbe egiptovskega denar8tva so menda nastale nav-skriine misli in to zarad znižanja obresti na egiptovski dolg. Toliko je gotovo, da je francoski poslanec od konference odpotoval v Pariz in je konferenca zarad tega do ponedelka odložena. Znižanje obresti bi francoske upnike zadelo hudo, ker imajo mnogo denarja v egiptovskih pa- DeželM zbor je imel svojo 5. sejo v ponedeljek ob 5. uri zvečer. Potrdi in podpise se zapisnik prejšnje seje. Deželni glavar opravičuje poslanca Eugenija bar. Ritter, da se ne more udeležiti dena&nje seje. Predsednik naznani, da je Nj. ces. kralj, apoštolsko veličanstvo z najvišim sklepom od 19. junija t. I. blagovolilo odreči svojo potrdbo načrtu postave, zadevajoče cestno-policijski red, kar je priobčilo c. k. namestništvo z dopisom 2». junija t. 1. št. 9491. Nato naznani predsednik peticije raz-kazane v prilogi z opazko, da misli izročiti proSnjo bivšega učitelja Matija Leban-a za podporo ali za novrnitev škode, ki jo je imel vsled prehranjena v bolnišnici milosrčnih bratov v Gorici, izročiti istemu odseku, kateri utegne biti izbran za razpravo bolnišničnega prašanja, kadar predloži deželni odbor dotično svoje poročilo, vse druge peticije pa gredo petecijskemu odseku. Po prestopu na dnevni red poroča poslanec dr. Roje v imenu finančnega odseka o računskem sklepu šolskega zaloga za leto 1883, ki se potrdi. Poročevalec dr. Roje poroča o preudarku šolskega zaloga za leto 1883. Potrdi se. Poročevalec Gasser poroča o računskem sklepu deželno občinskega zaloga za leto 1883, Odobri se. Nadalje poroča isti poslanec o računskem sklepu gospinskega zaloga ia 1883. Odobri se. Poročevalec Kocijančič poroča o računskem sklepu zaloga 2a ranjene in bolne vojake za leto 1883 Oiobri se. Isti poročevalec poroča o sklepu gozdarskega zaloga za 1. 1883. Potrdi se. Poročevalec Gasser poroča o računskem sklepu zaloga Werderberških štipendije v za 1. 1883. Potrdi se. Poročevalec Verzegnassi poroči o računskem sklepu zaloga dež. gluhonemice za 1. 1883. Potrdi se. Poročevalec Gasser poroča o deposi-tih in ptujein denarji za 1.1883. Odobri se Poročevalec Maurovich poroča o računskem sklepu dež. zaloga za 1. 1883 Potrdi se. Poročevalec Vercegnasi. Sprejme se predlog dež. odbora zastran poslopja št 20-2, 2t-l na Placuti, ki se tako glasi Naročuje se dež. odboru, da dovoli c. k državnemu erarju deželno poslopje na Placuti v porabo kot vojaško bolnico za 15 let za letnih 2250:15 po tarifi, določenej v postavi zastran vojaških stanovanj od 11. jnniia 1879. drž. zak. št. 93. in da plača 249:85 kr. najemnine za vrt, ki je v zvezi z omenjenim poslopjem. Poročevalec petecijsk^ga odseka pl Dottori poroča o prošnji Petra Michelli dosluženega vojaka iz Ogleja, da bi se mu povikŠala podpora, ki jo dobiva iz zaloga za bolne in ranjene vojake; prestopi se na dnevni red. Poročevalec dež. odbora, vitez dr. Tonkli poroča o načrtu postave zastran razdelitve občinskih zemljišč Selskih v Volčanskej županiji pod 2/. načrt. Spejme se. Poročevalec predlaga potrditi še načrt postave tudi v zadnjem branju. Predlog se sprejme, Isti poročevalec poroča o načrtu postave o razdelitvi občinskih zemljišč v Planini, v Gorenjih in Dolenjih Novakah pod 3/. Potrdi se načrt, kakor predlaga poročevalec tuli v zadnjem branji. S tem je bil končan dnevni red. Poslanec Gasser predlaga, naj bi se po poti nujnosti izročilo naslednjo poročilo dež. odbora v obravnavo peticijskemu odseku: 1. O predlogu c. k. namestnifctra, da bi se dovolila kaka podpora iz deželnega zaloga za izdelanje ceste od Plinine proti kopašniftkej dolini. 2. O štipendijih, ki naj bi se dovolili za strugarske in kovaške učence v tehno-logičnern muzeju na Dunaju. 3. Zastran podpore morskej kopelji v Gradu. 4. Zastran letnega doneska 600 gl. za napredovalno ohrtnijsko šolo v Gorici. 5. O dogovorih mej c. kr. namestništ-vom v Trstu in dež. odborovu zastran podpore, ki naj bi se dovolila za cesto kraj Boše. 6. O nagradi, katero predlaga odbor Albertu PlaniŠčeku za sestavo glavnega, kazala doželno zborskih obravnav v dobi od leta 1861-1882. Pravnemu odseku se pa odda: Odborovo poročilo zastran zgradbe renškega mosta čez Vipavo, Zbor sprejme ta predlog, in nato priporoča še predsednik odsekom, naj pripravijo kakor hitro mogoče gradivo za prihodnje obravnave, in potem sklene sejo z. opazko, da v svojem času naznani dan* uro in dnevni red p ipodnje seje. Seja se je končala ob 6'l, uri zrečer. DOPISI. Pri »V. Ivana* 30. junija. (Noti zvon in slovesna procesija). — Kakor so Ivančani uneti za narodne reči, prav taka tudi za cerkvene, ker v malo letih so prostovoljno potrošili 8400 gold. za notranji cerkveni lišp, kar je v čast Bogu in vsem faranom. In zdaj v najslabših časih sa dali zliti sov zvon, ki je največi v trž tŠkej okolici, težek je kilov 1846 (33 centov) s napisom: a V čast sv. Ivanu, cerkvenemu patronu. Farani leta 1887.» Zvon je jako lep in izvrstno v glasben (glas c mol) s prej-šnim velikim (tež. 18 centov glas s) in malim (tež. 8 cent. gias g), kar dela veliko čast g. Sainassi. Zvon je Širok (prorez) m. 1*51. in visok m. 1*45 ter lepo paradira v prostornem zvoniku. Da se je tak zvon tukaj napravil, naj-veče zasluge ima naš mnogospoštovani gospod župnik Ivan Treun, uze od svojega prihoda v našo faro je vedno želel, da bi se srednji zvon težek 12 centov glas/dal Ereliti v večjega, ker ni popolnoma vglas-en, pa farani niso bili zadovoljni, da bi se srednji zvon odpravil, ampak so zagotovili več doložiti, da popolnoma plačajo nov zvon in tako se je tudi zgodilo, da firani plačajo vso svoto 3300 gld. z vsemi troški novega zvona, in prvi je bil gosp, župnik, ki je daroval za novi zvon 100 gold., hvala mu, živio! Prav na dan sv. Ivana je naš presvitli g. škof zvon blagoslovil, kumica mu je bila gospa Marija Gasparčič, ki je darovala 200 gold. in boter je bil cerkveni starešina gosp. Ivan Marija Gropajc, daroval je 100 gld., hvala jim, živiol in ostali farani jih lepo posnemajo. Po končanem blagoslovu, če tudi je dež lil, smo zvon v delo postavili in v 3 urah, ko je prvič zapel, prosunil in razveselil je vse poslušalce. Včeraj pa smo imeli navadno procesijo, katera je najlepša v tržaškej okolici, kajti pot je lepa in lepo okrašena, ljudstva je bilo obilo, račnnilo seje nad 15000 ljudi iz mesta in vse okolice. Pri procesiji je svirala lepe komade veteranska godba, tudi veteransko društvo je slavnost K uveličalo, hvala mu. Naši deželni bram-ovci so se tudi lepo v procesiji skazall, ker so prav dobro pri evangelijih streljali, hvala jim, živeli 1 Procesija je šla v prav lepem redu, samo, ko so naši vrli pevci začeli peti, ustavljalo se je ljudstvo in radostno lepo petje poslušalo. Tudi dež je bil ta dan bolj usmiljen, nego na dan sv. Ivana, ko se je zvon blagoslovljal, ker je v oblakih lepo počakal, dokler je vsa slavnost bila končana. Toda vse je Šlo lepo po sreči in v redu v čast božjo, v veselje in zadovoljnost vsega pričujočega ljudstva. Hvala Bogu! Prihodnjo nedeljo 6- julija pa bode navadna šagra z narodnimi zastavami okrašena. Zaradi te veselice ne bode mogoče deputaciji naših krasnih deklic se blagoslovenja goriškega po l p. društva zastave vdeležiti, in tudi narodnjakom ne, ker ni mogoče domače zgodovinske veselice toliko prezirati. V duhu bomo tudi v Gorici z nusimi brati in jim naprej kličemo: Imejte se dobro, živeli! Ivančan. Iz tržaško okolice, 1. julija, — Sagre so tukaj 1 V nedeljo t. j. 29. junija popold. sem se napotil do bližnje vasice Padriče, kder so imeli domači fantje po starej navadi tako zvano šagro. UŽe večkrat sem čital še lansko leto v listu »Edinosti« dosti pritožb zoper te šagre, kder nI druzega, nego surovost in grdo vedenje okoličanskih poitalijančenih mladeničev. Tukaj sem zapazil same narodne in av- EDINOST. strijske zastave ter sem si mislil: tukaj bode vse slovensko. — Stopim bliže plesišča. Godba okoličanska se mi je zelo dopadala; ali žalibog, ko se godba nekoliko oddahne, druzega nisi slišal, nego grdo, ostudno laško petje, katerega ne slišiš drugje, nego v Trstu po starem mestu od kakih maiovrednih pobalinov, kakor n. pr. »me batte el cor«, »brava la ŠeŠolota«, ali pa »la bella mora«. Oj fantje I kaj je tukaj »šešolotski« ali okoličanski narodni ples? — Blizu mene je stal nek kmet, ki me je videl tako z glavo zmajevati in godernjati. Ogledoval me je in Še drugemu pri njem Stoječemu tovarišu pravil, da me sliši vedno godrnjati. Stopim bliže ter ga vprašam, od kod so pa ti fantje, odgovori mi, da so iz bližnjih Trebič. Bog pomagaj I ali tam ne znajo nič slovenskega? vprašam ga dalje, odgovori mi, da, saj druzega ne znajo, nego slovensko, odgovori kmet. Kako pa je to, da tako grde in ostudne laške pesni pojo in rjovejo, in 5e pod slovensko zastavo? Ker ne znajo druzega, in še to, kar pojejo, ne znajo, kaj pojejo, odgovori mi vprafiani. Povedal mi je tudi, da so vmes tudi iz bližnjega Lo-njerja nekateri. — Mej tem, ko se midva tako dalie pogovarjava, pride mala tropa mladih fantov slovensko pevajoč: »Naprej zastava Slave!« Zdelo se mi je, kakor da bi me pri srci mazal in veselo vprašam, od kod so pa ti ? Povedo mi po dva, trije naenkrat, da so iz Bazovice. Ko pridejo na plesišče, postavijo se v kolo in pojo več slovenskih pesni. Vse prejšnje rjovenje trebčanskih ln drugih fantov je utihuolo In vsi so zdaj poslušali lepo petje male družb«. Okrog sebe pa sem slišal: aha, ti znajo drugače, nego oni pred od »Sešolote« itd. Zvedel sem pozneje, da imajo v Bazovici mladega pevovoitjo, kateri ima veselje do petja, in kateri jih uči same slo* venske pesni. Hoteli o ini ga še predstaviti, ker so ga pred tam videli, pa je morda uže odšel, ker ga ni bilo najti. — Ker se je pa uže mračilo, poslovil sem se od okolo stoječih Padričariev in stopil v bližnjo gostilno, da sem si potolažil zelo* dec — kateri je bil napolnjen od »brava la šešolota — s čašo dobrega vina. Nazadnje pa Še izrekam : sramota onim treb-čanskim in vsem onim rogoviležem, kateri se upajo pod slovensko zastavo, na starodavnem narodnem plesu grde italijanske pesni rjoveti; čestitam pa vrlim mladim bazovskim pevcem, kateri so gri&li na ples z geslom: »Naprej zastava lavel« Opominjam tudi, da bi si v vsakej vasi pridobili takega pevovodjo. kakor ga imajo oni v Bazovci in posnemali njih petje in Be naučili več slovenskih in sploh slovanskih pesni in popustili ono grdo laško rjovenje. Dan danes imamo lepih pesni, kot listja in trave. Na svidenje toraj prihodnje leto z narodnim petjem, a ne z laškim rjovenjem! Ako imate še take peti, bolje je, da molčite ali pa, da doma ostanete; ni treba, da se po drugih vaseh skazujete, ker s takim postopanjem ne delate sramote le sebi, teinuč tudi narodu svojemu. Ne zamerite, ako vam vaše grdo vedenje očitam, ampak premislite in videli bodete, da imam |az, vaš ogleduh, pravi Narodni popotnik. Doma&e in razne vesti. Cesarski dar. N. V. cesar so podarili iz svojega gl. 200 za popravo zvonika in pokopaliSča v Mavhinji, političnega okraja Sežanskega. Imenovanje. «Wiener Zeitung». od 3. t. m. razglaša, a je za briksenskega pokleženega škofa imonovan Škof Aichner, za ljubljanskega pokneženega Škofa pa kanonik Missia. Vladika Josip Juraj Stros-majer je dal nalog ravnateljstvu svojih graščin, da morajo vsa poslopja, in vse v njih nahajajoče se premicnosti zavarovati Dri banki »Slaviji«. Dotična pogodba, vsted katere je vladičino ravnateljstvo plačalo banki čez gold. 3000 premije, sklenola se je te dni. — Tudi je vladika s posebno okrožnico pozval vse župnike in župne oskrbnike, naj cerkve in druga cerkvena poslopja zavarujejo pri tem slovanskem zavodu. — Tako umeje slavni mecen naš pomen gasla »svoji k svojimi« Naj bi ga posnemali vsi narodnjaki, kajti le tedaj bodemo uspešno in vsestransko na-predovali, kedar postanemo tudi v gmotnih ozirih neodvisni od tujega, sovražnega nam sveta. Udom delalskegra podpornega društva in drugim gostom, ki so se hoteli vdeležiti jutrajšnjega izleta v Gorico, javi odbor, da je omenjeni izlet odložen za 8 ali 14 dni, kakor bode to odloČil odbor bralnega podpornega društva v Gorici. Zatorej kupljenih voznih listov ni treba vračati in morejo se tudi še kupovati. — Dan izleta v Gorico se naznani v kratkem. Slavjanska Čitalnica. Naznanjamo p. n.čitalničarjem, da je društveno kegliŠče vsaki večer dobro obiskano, a zvečer vidimo tudi mnogo slov. dvužin na lepem vrtu v hladu sedeti pri vrčku dobre pive. Vsako soboto in nedeljo bode v čitatnici jour fixa, ker ta dneva na večer se vs;ik rad 7abavlja v domaČem krogu, a čitalnični čuvaj ima izvrstno kuhinijo, katera se sme prispodobljati najbobšim restavracijam. Pri tej priliki priporočamo odboru, da bi prekrbel vsaj vsako drugo soboto tudi malo godbe. Seja mestnega zbora je bila vferaj zvečer. — G. NadliŠek prosi predse d nika, da bi pospoševal rešenje prošnje za pokritje potoka v Vrdelji. Predsednik zagotovi, da se kmalo zgodi. Potem naznani predsednik, da je poslanec Dompieri nazaj vzel svojo demisijo kakor predsednik komisije za plinsko tovarno, da pa g. pl. Burgstallerja ni bih mogoče k ljubu vsem prošnjam pripraviti do tega. da tudi on vzame nazaj svojo odpoved kakor poslanec. Vsied tega bo treba razpisati volitev tndi za V. volilni okraj. Na to je bilo skle-neno, da se vladi predloži načrt, po katerem se imaio zvečati magacini za pe-trolje v sv. Sabi, da se ne bode več pe-treljo puščalo v novej luki čisto na prostem, kakor je to zdaj v navadi. Potem je dovolil zbor 700 gld. za morske kopelj namenjeno skrofuloznim, ubogim otrokom. Zbor je na to odohril lansko leto zarad naprav proti koleri več izdanih for. 3585 in dovolil v enak namen za letos f. 5000. — Prošnja prebivalcev sv. Marije Magdalene spodnje, da bi Be razdelila nekatera občinska zemljišča, se na predlog g. Nabergoja odda gospodarskemu odseku v pregled in poročilo. Odobrilo se je potem, da se bode letos naložilo 29'f0 mestne do* klade na hišni davek in sprejela tudi ponudba društva za oiepšanje Trsta, da se napravi javni vrt v novej luki pri takozvanih silosab, v kateri namen daruje omenjeno društvo 5000 gld., mej tem ko bo vrt stal 10.000 gld. Konečno je zbor izrekel svojo pohvalo mestnim ognjebran-cem, ker so se tako izvrstno vedli pri zadnjem podrtju hiše v ulici dell'Istituto. Stoletnico ustanovljenja svojega je praznoval dne 3. t.m. tukajšni časnik »Osservatore Triestino«. Izšel je ta dan v praznični obleki, t. j. na prvi strani obrobljen je bil z lepim okvirjem, bil je za eno polo pomnožen in kot prilogo je imel prvo številko z dne 3. julija 1783 z nata-njčno ponatisneno obliko, kakor je bil pred sto leti prvič tiskan. — Kar je pa nas z nekako sentimentalnim čudom dr-nolo, bil je ravno oni praznični okvir v barvah, — slovenskih. Bode-li drugo stoletje terjal, zagovarjal ter branil pravice slovenskega naroda? Mogoče; ali kaj in u je na poti? Stalna razstava. Bediteljstvo naznanja, da se bode otvorila stalna razstava dne 12. t. m. — Kdor bi izmed vpisanih razstavljavcev svojih stvari ne bil Še postavil na odločeni mu prostor, naj to stori brez odloga. Triftike novosti: Morskega psa so videli baje v četrtek zjutraj med Miramarom ln Barkolo. Velika grozna zver plavala je neki naravnost proti naši luki. Samomor. V četrtek zjutraj najame Ferd. Spezič, 48 letni umirovljeni uradnik in začasni pisar pri c. k. za mesto deleg. sodniji, izvoščeka fit. 108 ter mu veli peljat ga na pokopališče. Onkraj Sv. Jakopa začuje izvošček strel iz voza, UBtavi, pogleda vanj in vidi na obrazu ležati Sp^ziča. Hitro obrne izvošček voz in dirja na bližni policijski komisarijat. Zdravnik je spoznal, da je Spezič uže mrtev. Nesrečnež se je ustrelil z revolverjem v desno sence. Poskus samomora, Katinka B„ dasi Šteje uže 26 let svojega poetičnega, včasi pa tudi kislega natakarskega živenja, je vendar šu dobra duša, rahločutna in kar je dandanes uže jako redko, tudi zvesto ljubeča, kajti ljubi res iz same ljubezni. Greh je, da grozen greh, da bi se tako nježno-čuteče bitje žalilo 1 Nje zlobni ljubljenec j» to storil; ali ona kaj tacega prebiti ne more, — kako bi tudi, saj morebiti še le prvič ljubi. Sine ji tista grozno-sladka trpko čudna misel v glavo in hajd' tret žveplenkine glavice in namakat jih za ono okrepčevalno posledno pijačo, po kateri se — pa ne sladko, brez groznih bolečin — za vselej zaspi. Ljudje pa, ki nemorejo čutiti več one dušne blagosti, ljubavi, spasili so nesrečnico in odvedli v bolnico, kder bode kmalu ozdravila. Policijsko. Bilo je vjetih in priprtih te dni več grabežev, ki so si osvojili, prodali ali skušali prodati raznovrstnih stvari; saj tatu vse pristjeni ošaben, vzame tudi najneznatnejfie stvari. Izpred sodišča. V četrtek, dne 3. t. m. sta bila sojena dva besna neodre-šenca (irredentista) zarad pregrehe zoper javno varnost s pokladanjem in zažiganjem bomb in petard. — 28 letni mizar, pa več časa brez dela pohajkovajoč, Anton Novak—oh, kako milozvučno ultra talijansko imel — rojen v Trstu in Izraelovega rodu potomec, 18 letni Jože Vita. rojen tudi v Trstu, toda talijanski podanik, raznošnik časnikov, izumila sta velikansko sredstvo ešiti vendar sebe in Trst. O raznih prilikah sta pokladala petarde in jih zažigala, če nista bila prej preplašena, z namenom, da bi strahovala trdovratno ljud- stvo, ki se neče dati rešiti, ter ga zbombami prisilila, naj se reši teškega, žulečega i.*a avstrijskega in naj se udi zveličavnemu kraljestvu sladko smehljače se Italije — ne ne, le nenasitljivej lafikej lakoti. — Za to nekoliko predrzno-razposajeno otročarijo je bilo prisojeno Novaku dve leti nekoliko tesne in temne rešitve, izraelcu pa 6 mesecev. — Naši čitatelji se spominjajo dobro zadnjih volilnih shodov v Koper-skem okraju in volitve volilnih mčž. O tej priliki je Pomjanski krčmar Rok Stur-man—no, pravo pravcato latinsko ime! — navdušen po irredentorskem srebernem, ali Še cel6 zlatem pritoku, mnogo bedarji klobasi! i-i čvekal ter se v svojem zlato tulečem ognju predrznol tudi Žaljivo govoriti o avstrijskih upravah in o N. V. cesarju. Radi te pregrehe sodil se je dni 3. t. m. in priznano mu je bilo 3 mesece trdega hladila. — Znana je naširn čitateljem tudi pravda radi veleizdaje zoper Juretiča, bivšega urednika tukajšnega ir-red'entovskega političnega časnika »In ii-pen lente«. Obravnava se je vršila pred porotniki v Inomostu in bil je obsojen Juretič na 18 mesecev ječe ter 3000 gld. globe na kavciji. Vložil je bil zoper to obsodbo utok ničevosti, ali najviše sodišče na Dunaju je zaviglo njegov utok potr-difŠi prvo obsodbo, in Juretič bode v no bel — ječi Suben premišljeval o rešenju. Poštnim hranilnicam po celem našem cesarstvu se je uložilo meseca maja t. 1. f. 2,261.110-34, tedaj več ko vsaki prejšni inesec t. I. Meseca januarja se je bilo uložilo f. 1,526.64110; meseca fehru-varja f. 1,412.22236; marca f. 1,619.777-16 in aprila f. 1,832.000-81. v prvih petih mesecih tedaj t 8,651.751*77. Tramway s paragonom Trsl^Gorlca-Ipava. Gospodje baroni Ritter-Zšhony v Gorici, lastniki velikanskih tovaren v Stražiču in Podgoro prepustili so brezplačno podjetniku te železnice, g. Šmidu, od svojin zemljišč toliko, kolikor je bilo odmerjeno za to železnico na njihovi zemlji. Vrh tega, v resnici veledušnega daru, sklenili so z inženirjem jako ugodno pogodbo za prevažanje izdelkov njihovih tovaren za aobo 10 let. — Rojaki, posnemajte, kolikor morete po svoji moči, hvalevredni čin imenovanih gospodov, da bode čem prej izvršena ta prekonstna železna pot. Goriški Gospodarski list št 6 je priobčil te le članke: 1. Nekatere opazke o letošnji sviloreji. — 2. Vodenčev nadokis v kletarstu. — 3. Nekoliko opornb v pravej košnji trav in detelj. — 4. O izvažanji gnojnice na polje in travnike. — 5. Jež kot jako koristna živalca kmetovalcu. — 6. Poduk o nekaterih kmeti-stvu silno škodljivih razstlinah. — 7. Mlekarstvo. — 8. Kmetijske drobnosti. Kolera na Francoskem. Koliko se da sklepati iz poslednjih poročil o koleri, gotovo je to, da kolera nema prave moči, ker je število bolnikov skoraj vsak dan enako, v Tulonu, kder najbolj razsaja, umre jih na dan 10 do 12, v Marzilji pa 2. V Tulonu je 3. t. m. zbolelo 25 ljudi, umrlo jih je 10, vseh bolnih je bilo skupaj 116. Zdravniki mislijo, da je kolera uže dosegla svoj vrhnnec, pa bo vsled velike vročine le počasi ponebavala, upa se tudi, da se dalje ne razširi. Vlade so stoiile vse mogoče, da se ne zanese iz okuženih krajev. Žrebanje srečk državnega posojila I. 1854. 1. julija: 3 125 354 474 487 879 899 918 997 1037 1126 1137 1149 1209 0409 1630 1640 179G 1813 1875 1912 1918 2051 2092 2256 2285 2402 2520 2640 2673 2870 2897 2913 2987 30i4 3062 3284 3602 36"3 3711 3726 in 3928. Revolver, puška, nož, bodalo, vrv, raznovrstni strup, da tudi — škarje, vse to služilo je obupljivim nesrečnežem v porabo za samomor, s topom (kanonom) pa so dosehdob le mesta in tvrdnjave raz-devali. Jakob X., podčastnik vi.topniČar-skem oddelku bavarske vojske, posadka Monakovo, si je mislil, da je Človek naj-veČa vseh tvrdnjav, kakor si nekoji malenkostni in zagrizeni pesimisti - filozoli mislijo in tudi pravijo, da je Človek najveČa in naigrozniša zver. Jakob tedaj si je mislil, da je Človek najgrozniša tvrdnjava, ki bi se mogla le s topom razdejati in kot topniČarski veleum hotel je to svojo v resnici jako prvotno misel precej poskusiti. VedoČ, da so lastne skušnje najboljše, najbolj prepričljive, poskusil je tedaj obresničiti svojo velikansko misel najprej nad sabo samim. Lepo očisti svoj top, nabaše ga s kartečo, postavi se junaško pred cev, kakor se to za najveČo tvrdnjavo tudi spodobi, zapali top in — tvrdnjava je razdejana pala. Predrz hišo zapusti. Pristopivšim spremljalcem ves razjarjen reče kralj: •L') pomislite, nesramni angleški doktor je zahteval od mene, nuj usta odprem, r kolikor več denarja toliko več poslov, ve? trgovine. Po nekoliko ima ta opazka resnici v sebi; ali premisliti je treba, da se tak • privilegirane banke pečajo večdel le z • skom-pivanjem menjic in s posojili na v » idine, to je na dragocenosti, vrednostne j»api-j« itd. in s tem se prav mul > povzdiguj trgovina, Še manj pa obrtnija, ki je pravi vir blagostanja; banke delrjo več na borsi, pospešujejo spekulacije in nevarne igre, nego pa pravo trgovino, obrtnijo in kmetijo. — Stvar je narav n-.-, ker boljše je EDINOST. pečati se s prometom, ki dobro vrže' dela m;iio sitnosti, nego pa denarje dajat' na kmetije in obrtnijo, kateri obe stroki ne pienušate visokih obresti in drugih dobičkov, katere zahtevajo banke. Razvidi se iz tega, da pomnožitev denarja po bankah prav malo koristi produktivnim stanovam, kmetu in obrtniku; ampak da le množi premnoŽenje nekaterih previlegiranih, in teh je zginijivo malo. •— Nastane torej prašanje: kako pride država do tega, da daje akcisjkim dru-fitvam previlegije, da smejo izdavati bankovce, ker je vendar dokazano, da ta društva podpirajo le nekatere bogataše in pospešujejo nemoralno borsno igro ? Ali ni to podobno državni podpori velikašem in finančnim baronom, kateri so večinoma židje, da potem še bolj deiejo nizko in delalno ljudstvo? — Iz tega se da prav lehko sklepati, da država nema pravice, še manj pa uzroka, da daje druS-tvam previlegije, ki so na škodo davkoplačevalcev, kajti država s takimi previ-legiji ne podpira trgovine in obrtnije, ampak le nekoliko izvoljenih židovskih družin, kajti ne le banke, ampak tudi velika trgovina je skoro izključljivo v Židov, skih rokah. — Denar po nizkej ceni morejo torej dobiti le največi borzijanci se svojimi menjicami, kajti da dve taki veliki firmi podpišete menjico, dobite najveće svote po neznatnih obrestih in menjico pa bankovci se tako menjavajo v previhgi ■ ranih rokah, a ne pomnoŽujejo občnega blagostanja, ampak iz njih se dela vsaki dan težji jarem nižim, delalnim stanovom. Vsled tega je silno potrebno v interesu davlcoplačulcev, da se odpravijo previlegije bankam, da smejo izdajati bankovce. — Da pa se prompt ne ovira, naj le država sama izdaja državne bankovce; to je tu li najboljša garancija, ker za državo morajo tako in tako garantirati vsi državljani. Taka državna banka bi se ne imela pečati ne z eskomptiranjera inenjic, ne s posojili na varščine, ampak ona bi morala posebno zdaj s pomočjo poštnih hranilnic le olajševati plačila na vseh domačih in ino=!transkih trgih; tako sicer, da bi se na priliko moglo v Trstu plačati na pošti dolg, katerega ima trgovec v Londonu ali Parizu; s kratka državna banka naj bi le posredovala plačila in inlcase in to na najboljši, na|cenejši i o najhitrejši način. — To bi pospeševalo trgovino po čisto naravnem potu, a ne previleairane, židovske banke. (Dalje prih.) Tržno porodilo. Kava. Imetniki terjajo sopet više cene, tendenca jako dobra; predaja živahna. Prodalo se te dni blizc 5000 vreč Rio po gld. 49-66.—. 1500 vreč Santos po gld. 58—65.—, 500 vreč Java po gld. 65—69.—, kakih 200 sodov Cevlon plant. od gld. «0—122.—. Portorico stane prid. 85—104.—, Moka gld. 98—106. Sladkor — mlahova tendenca, cene vsaki dan slabše. Prodalo se je 6000 vreč sladkorja po gld. 22—27.—. Sadje. — Prašanje je le po pomeran-cah in limenih, ki stanejo denes od gld. 4—7.—. mandelji gld. 85—88—, rožiči gl. 6.50, lige v vencih gld. 10—14.—, opaša gld. 12—!6.—, cvebe Elemtž gld. 10—24.—, Sultanina 15—36. Olje — kupčija še precej živahna; jedilno stane gl. 43 do gl. 48.—, namizno gl. 76 do gl.88. Petrolje — stalno in trdno na gl. 9*14. DomaČi pridelki — zanemarjeni; fižol gl. 7 do gl. I2.—; maslo dobro domaČe gl. do gl. 99. RiŽ — italijanski gl. 18 do gl. 21.— indijanski gl. 12'!, do gl. 16.— Šito — cene se sopet pomikajo nazaj, J:ej- dohajajo poročila o "dobrej letini. — Pšenica ruska stane gl. 9'i,, koruza le-vantinska gl. 6.80. Les — dobro obrajtan, cene pa vedno enaks. Seno — gre še precej od rok; denes stane gl. i.3o do gl. 1.70. Horsno poročilo. Na bersi je postalo sopet prav mirno, malo špekulacije, kurzi vsled tega nekoliko bolj mlahovi. Dunajska Borsa dne 4. julija Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 55 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 40 » Zlata renta......102 » 45 ■ 57, avst. renta .... 95 » 70 » Delnice narodne banke . . 852 » — » Kreditne <'Hnice .... 299 » 80 » London lo lir sterlin . . 121 » 90 » Napoleon..............9 , G7ll.» G. kr. cekini............5 » 76 » 100 državnih mark ... 59 » 55 » Vozni reci železnice za Trst. 0d I. junija 1884 naprej. O d vo z iz T s t a. ajatraj (brsov/uk) (J., II., III. do I jubljane od tam naprej I., II. razred) nn Dunaj, za z Reku, Puljeni, Bruckom, Zagrebom, Beljakom, CeloTcem, Bo Iranom. 7-30 zjutraj (hrtovla*) (I., II., III.) v Nabrežino, Videm, Benetke, Milan, llim. 9*10 zjutraj (omnibut-vlak) v Nabreiino, Videm. Benetke. 10— zjutraj (pog/nf vlakJ (I., II., III.) na Dunaj, zveza z PeSto, Bruckom, Zagrebom, Karlovcem, Siakom. 4*50 popoludne (omniftut vlak) fol., II., Iti.I r NabreJiao, Videm, Benetk«, Milan, Rim. 6*30 popoludne (poStni t>;ak) na Dunaj, zvezi z Reko PuHto, Bruckom, Beljakom, Zagrebom, Karlovcem, Siskom, Celovcem, Bolzanom. 8-30 zveSer (kuri« 1 rfak) (I., II., III.) na Dunaj, zveza s PeSto, Kanilo, Bruckom. fi-4r> ZTefier (»nega« u?ok) (I., II., III.) v Ljubljano, Polo, Bruck, Beljak, Alo, 9-— zveBer (meB.n »iak) v Nabrežino, Videm, Benetke Milan. Dol a. z v Trst. 6-30 zjutraj (»»San vlak) (II., III.} iz Ljubljane, Beljaka Celovca, Pole 7-37 zjutraj (omnibirB vlak) iz Milana, Benetk. 8-42 (kuriaki vlak) (L, II., III.) iz peSte, Dunaja. 10-50 (poS/»i Wak) (I., II., IIIJ iz Dunaj., Reke, 8isk» Zhgreba, PcSte. 7-37 ;omnifc?fs-t>rak) iz Rima, Milana Bez N;ibre«ino. 0-30 iveitr (poštni t-fak) (L, II., III.) Iz Dunnja, Hrvatskega, Ogrskega. 8-10 zvečer (omnifctia rfak) iz Kormlna Bez NabreCino. 9*52 zveSer (brtovlak) iz Italije Sez NabreJino. 10*05 zvefier (Srzou/ak) (L, II., III.) iz Dunaja, Ljubljane zveza z Reko, 12-36 v n0ei (ominTitid-iiiak) iz Italije i5ee Nabretino. NA DEŽELO! tržaška gospođa! V krasni grajščini Dr,Inki (Lnstthal) pri Ljubljani dobijo se po nizki ceni prelepa »ta* novanja za poletno dobo Kraj je rajsko lep, grajšS ina razpolaga čez krasne parke in drevorede. V Dolu je crher, pošta in izvrstna gostilna. Do postaje Zalog pol ure. Kaj ve2 pri opravništvu «Edinosti". Službo občinskega tajnika išče mož v na,]bo!.fih letah, Slovenec, kateri govori in pi^e tudi nemško iti italijansko. On je zmrž^n opravljati |,r«z i/je me ne le vsa opravila občinskega tajnika, ampak sploh tuli naj težje delo, ki spida v poiročje odvetnikov in javnih uradnij, ker ima z vsemi takimi zavedami že mnogo let s prav dobrem vspehom opraviti, kar bo tudi s p-av dobrimi spričevalami dokazal. — Oferte naj se blagohodno pofiljajo pod naslovom »Anton Jurman« uredništvu Eiinosti v Trstu. ^Z52S?52525ZSZ52525ZS25ZSZ5Z5ZS2525^ Drogerija Girolama Hirsch-a ^Vla tihega nasproti Zaloga romanskega žveplja •Lune> P P S S 3 vrste, g n za perice po 90 kr. jj I. Lug »Fenlce« kilo. Barve, mlete z* oljem'in vodo. m kakor tudi, barve auho-fiao mlete I vrste S Zidarski čopiči št. 8 po fr. 2 — jeden; Kj firnež za kočije angleške fabrike Harland |0 & sin v Londonu, konjski fluid od dr. g) Kwizda itd. 9—10 Popolno Ozdravljenje 1 IN U HITRO vseh bolezni na Slveih, eplleptičnlh IN SKRIVNIH po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil. 7—25 Dr. prof. A. MALASPINA ud mnogih učenih društev 106, FAUBOURG S. ANTOINE 106, PARIŠ. Posvetuje in zdravi se pismenim potem- 25252525 C. lc. priviligirano društvo Alojzija Nlayer-jeva trgovina piva v STEKLENICAH v Ljubljani priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. 12-124 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravijo je prava dobrodejna pomoč in ni treba ninopih be- ___ sedi, da se dokaže njihova , ~ , čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu nujtrdovratmše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo (18) Prodajejo se v vseh glavnih lekamicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti r Gorici, v Trstu vlekami E. Zanetti i G B. Rovis, G. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. V Mmh JENF.fi ®kta ITTfR Priporoča ae od naj-prvih zdravnikov strokovnjakov tujih in domačih, kot najuspefinejo vodo grenčico vplivajočo na čiščenje krvi in na ono želodca. — Zamore ae je vsak čas dobiti svežo po vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 8—10 Lastniki Bratje Loser v Trstu. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima seto zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po 1 idili, bolečine v kriii ter lircih, oteklino, otrpnele vde in kite itd , malo lafa Se se rabi, pa mine po-volnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo *cvetu zoper (Varrtv, znamka j trganje po dr Mali&u* s zraven stoječim znamenjenem; 1 steklenica SO kr. Planinski želi&čni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavoBt vratobol, Brane in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr [oristnejsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 20—17 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi Bmradljivo sapo lz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne KrogTjice, c. kr. priv., ne smele bi se v nljednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-aočlle pri zabasanji tloveškeca telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah & 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpoiiljava »c le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše *e takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trsu \ Ljubljani. Cos. kr. privil. RIUNIONE ADRIATTCA di SICURTA (c. k. priv. Adrijska zavarovalna družba) ustanovljena 1833. leta v Ravnateljstvo: Gustav vitoz Landauer Herman baron Lutterotli Henrik vitez Neuniann vrhovni ravnatelj Pavel baron Ralli Kari baron Reinelt Henrik Salem Adolf Frigyessi, vrhovni tajnik. Družba zavaruje; a) na življenje v vseh slučajih; b) na Škodi po požaru; c) na Škodi po prevažanji (transportu); d) na Škodi po toči. Kapital in reserve druStvene z dn4 31. decembra 1883. poleg računskega poročila predloženega občnemu zboru delničarjev dnć 26. junija 1884. sestojć s f. 11,490.902-38. Zavarovalnine se je uplačalo 1883. v vseh oddelkih skup f. 8,562.961-99. Skupne odškodnine je plačala družba leta 1883. f. 5,963.925-86. V celi dobi obstanka družbe pa svoto f. 114,949.847*01. Lastnik, drufitvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC. Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.