SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol letaj 8 gld., za četrt lata 4 (Id., aa leden
meiec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gl4., ia jeden meiec 1
V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Poiamne številke po 7 kr.
fld.
Naročnino in oznanila On sera te) vsprejema npravniStvo (in ekspedletja^v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah Rt. 2, I., 17.
I shaja vsak dan, irvsemti nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 40.
V Ljubljani, v ponedeljek 18. februvarija 1895.
Letnik XXIII.
Florijan Hintnerjeva predrznost.
Zadnja »Laibacher Sehulzeitung" objavila je članek z napisom : „Die Schuldebatten in den Land-tagen*, ki bi bil v čast rajnemu .Tagblattu" ali pa še životarečim koroškim „Fr. Stimmen" in nekdaj celjski, sedaj graški .vahtarici". Z omenjenim člankom stopila je „Laibacher Sehulzeitung" na strankarsko-liberalno politično polje in tu seveda se mora srečati a političnim listom.
Imenovani list piše o narodnem in konfesijo-nalnem fanatizmu, ki se pojavlja v deželnih zborih pri razpravi o šolstvu; deželni poslanci se pitajo z neprofesorakimi surovimi izrazi „politische Werkel-miinner" , hochvv. »Kampfhahn* Jungenkriiftige Gallerienredner" itd. Hvali se seveda šolstva gorki zastopnik hofrath Suklje poleg neizogibnega barona Zvegeljna. Razpravlja se razgovor o šolski razpravi, kakor bi bilo na Kranjskem vsaj 100 tisoč Nemcev, nikar le 5% vsega prebivalstva.
Glede govorov raznih škofov v deželnih zborih pravi Florijan Hintner: Ein bedenkliches Zeichen scheinen uns die biscboflichen Kundgebungen zu sein, wie sie in den Landstuben von Klagenfurt, Linz nnd Troppau vernommen wurden. — Tu bi pač vprašali urednika Florijana Hintnerja, kaj je pač tako sumljivega, ako škofje kot varuhi vere v tej točki tudi glede šolstva spregovore svojo višjo pastirsko besedo. Ako celo vladna glasila ne najdejo v teh škofovskih izjavab nič sumljivega, je vendar predrzno, ako se ob tem spodtika Florijan Hintner.
Z jednako odločnostjo moramo zavrniti besede, ki se ozirajo na koroški deželni zbor. .L. Sehulzeitung" piše: Im Schosse des Karntnischen Land-tages vvurden die bekannten Forderungen nach Ausdehnung des slovenischen Sprachunterrichtes nnd Verkirchlichung der Schule neuerdings erhoben. O poslancu g. Einspielerju, katerega imenuje .der hochvv. Kampfhahn" pravi: „Die lusterne Begier-lichkeit dieses Herrn nach volliger Slavisierung der Volsschule in Kiirnten wurde ... in die geburen-den Schranken verwiesen.
Tako krivično, pristransko pisarjenje v strokovnem šolskem listu more pač vznevoljiti vsakega trezno mislečega, pravicoljubnega človeka. — Ali veste, g. Florijan Hintner, da ima 120 tisoč koroških Slovencev samo dve slovenski ljudski šoli, vi, ki se pritožujete, da se premalo poskrbi za Nemce na Kranjskem, kateri imajo glede šolstva vendar vsako najmanjšo zahtevo izpolnjeno? Kje pa ste se, vzgojevatelj slovenske mladine, učili vigojeslovja, ako v strokovnem šolskem listu odobravate, da se prvi pouk v ljudski šoli vršivtujem, ne materinem jeziku? Kaj bi vi rekli, ko bi vašega otroka silili pri vstopu v šolo, da se poučuje na podlagi slovenskega učnega jezika? Ali bi ne napolnili prostorov vseh židovsko liberalnih nemških listov z dopisi o zatiranem nemštvu mej Slovenci? Kako si drznete pri zdravi pameti odobravati take nesmisli, take krivičnosti?
Zato pa moramo z vso odločnostjo oporekati taki krivični, katoličane in Slovence žaleči pisavi, kakor jo je s tem pokazal gimnazijski učitelj vrednik Florijan Hintner v svojem omenjenem šolskem listu. Prepovemo si najodločneje, da bi grdil naše

-v
prepričanje ter hvalil krivično postopanje proti Slovencem mož, ki je našel v središču slovenskem gostoljubno streho. Kaj bi pač koroški Nemci storili s slovenskim profesorjem, ki bi recimo v Celovcu opravičeno tako pisal proti Nemcem, kakor piše gimnazijski učitelj Florijan Hintner nerečaično in krivično proti Slovencem? Sapienti sat!
Kranjski deželni zbor.
(17. seja dne 15. febr. 1895.)
Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob 11. uri.
Poslanec V i š n i k a r poroča o odkupu kneza Auersperga mostov n& Krki in v Soteski. Oba mosta sta cenjena na 2200 gld., če pa se ozir jemlje na mostarino, na 5824 gld. Ker sta ta dva mosta na deželnih cestah Novo Mesto-Zužemberk-Ljubljana in Soteska-Cmomelj, toraj ni misliti, da bi dežela obdržala mitnici, zato je treba jemati v poštev le vrednost mostov.
Zbornica sklene:
.Ozirajoč se na sklep z dne 8. aprila 1892. pooblašča se deželni odbor, da kupi od kneza Auersperga na Krki in v Soteski na deželni cesti se nahajajoča mosta čez Krko. Kupna cena ne sme bistveno se ločiti od dejanske vrednosti mostov, katero je določil dež. stavbinski urad, ter naj se izplača iz kredita za vzdržanje dež. cest za 1. 1895. Sedanjemu lastniku mostov se zagotavlja tudi v prihodnje oproščenje mostarine, ako bi jo dežela kedaj vpeljala".
Vdovi okrožnega zdravnika v Novem Mestu, Apoloniji Brvar, se dovoli dosmrtna letna podpora 200 gld.
Poslanec Hribar poroča o prošnji občine vipavske za podaljšanje kredita v znesku 15.000 gld. za 1. 1895. v svrho uravnave vipavskih voda. Poročevalec meni, da bi bil denar zavržen, ko bi se izvršila le delna uravnava, dokler ni dovršen celoten načrt, ki ga stavbinski urad že izdeljuje. Zato predlaga, naj se o prošnji preide na dnevni red.
Poslanec Lavreniič naglaša, da se vzlic mnogoletnim utemeljenim prošnjam še prav nič ni storilo za uravnavo vipavskih vod&, ki delajo vedno večjo škodo. Izdeljujejo se vedno le načrti, ki pa so skoraj neizvršljivi. Ko bi se le nujne stvari za 15.000 gld. izvršile, odpomoglo bi se največjim škodam za dolgo vrsto let, zato naj zborniea dovoli ta kredit.
Dr. Papež pojasni to vprašanje, ki se kot morska kača vije že več let, in podpira Lavrenčičev predlog. Poročevalec odgovarja, da bodo po novem načrtu troški znesli do S50.000 gld. in udeleženci bi prispevali do 75.000 gld. Dokler ta načrt ni izdelan, naj se vse delo odloži.
Pri glasovanji je bil Lavrenčičev predlog vsprejet in kredit podaljšan za tekoče leto.
Dr. Schaffer obširno poroča o pospeševanji železnic nižje vrste ter naglaša, da je Kranjska glede lokalnih železnic jako zaostala; te železnice pa naj se grade do glavnih prog. Za take lokalne železnice je državni zakon jako ugoden. Dotični načrt zakona prav nič ne veže dežele, temveč je le nekak okvir načrtov. Konečno stavi naslednje predloge :

1. Načrtu zak. o pospeševanju železnic nižje vrste se pritrjuje. 2. Organizacijskijstatut za kranjski dež. leznični svet se potrjuje. 3. dež. odbor se pooblašča, napravo načrtov in poudarkov o troških za železnice nižje vrste na ta način podpirati, da dovoli udeležencem brezobrestna posojila iz železniškega zaklada, kateri se nabira vsled sklepa dež. zbora z dne 25. nov. 1890, in to pod tem pogojem, da se posojilo svoječasoo vrne iz stavbenega zaklada.
Zakon je bil sprejet brez debate. GIed6 organizacijskega statuta pa nasvetuje posl. Hribar pri § 1., naj dež. železniški svčt obstaja iz 10 ia ne iz 9 članov, in sicer iz deželnega glavarja in dveh od dež. odbora iz svoje srede izvoljenih članov, dalje iz 3 članov, katere volijo zastopniki veleposestva, mest in kmetiških občin, vsaka kurija posebe; iz 1 člana, ki ga predlaga kranjska trgovska in obrtniška zbornica, iz jednega na predlog c. kr. kmetijske družbe, iz jednega na predlog občinskega sveta ljubljanskega in iz jednega na predlog upravnega sveta dolenjskih železnic.
Posl; G r a s s e 11 i podpira predlog, da dobi Ljubljana svojega zastopnika v tem svetu.
Baro S c h w e g e 1 je proti temu in naglaša, naj dobi trgovska in obrtniška zbornica dva zastopnika, enega za trgovske, drugega za industrijske interese.
Pri glasovanju obvelja predlog, da obstajaj železniški svet iz 10 članov po označenem redu.
Ob 1. uri se je pričela tajna seja.
Ob 5. uri dež. glavar zopet otvori sejo. Zapisnikar tajne seje posl. P o v š e prečita sklepe, katere smo že objavili, da se namreč dež. primariju dr. Slajmerju zviša osebna doklada na 1000 gld.; dež. primariju dr. Vošnjaku se dovoli pokojnina v znesku 600 gld. in ne 800 gld., kakor je bilo vsled tiskovne pomote v zadnji številki; g. Jož. Pfeiferju se podeli naslov in značaj tajnika 1. razreda in o svojem času odmeri pokojnina v znesku 1800 gld. Deželnim služabnikom se vračunajo petletnice v pokojnino; dež. odbor se pooblašča, da pri zgradbi dež. gledališča kot dogovorjena globa pridržani znesek 10.800 gld. firmi G. Toonies izplača s tem pogojem, da se firma odpove svojim iz računskih diferenc nastalim terjatvam v znesku 6573 gld. Ako firma te ponudbe ne vsprejme, potem se jej prepušča, da dožene svoje zahteve glede globe in dozdevnega višjega zaslužka pravdnim potom.
Posl. M ur ni k poroča o prošnji slov. kat. delavskega društva v Ljubljani, naj bi se nekatera dela v prisilni delavnici omejila in o prošnji občinskih zastopov v Gor. Šiški, St. Vidu in na Ježici, da bi se delavci in delavke iz teh občin ne vspre-jemale v tobačno tovarno. Glede prve prošnje obširno utemeljuje, da je dež. odbor kolikor mogoč« omejil v prisilni delavnici vsa dela, ki bi utegnila škoditi domaČim obrtnikom in delavcem. Gledd druge prošnje predlaga, naj se odkloni, ker ne spada pred dež. zbor.
Posl. P o v š e nasvetuje, naj se druga prošnja izroči dež. komisiji za revizijo katastra v dokaz, kako primanjkuje poslov.
Podobčina Bukovje prosi, da se občinska pot Dilce Studeno-Planina uvrsti med okrajne ceste. Poročevalec Lenarčič nasvetuje, naj se prošnja iz-
roči dež. odboru v reaitev, ker načrt ni dogotovljen. — Obvelja.
Posl. M u r n i k poroča o prošnji župljanov iz Bučke za izločitev iz občine Studenec in ustanovitev samostojne občine ter predlaga, da se prošnja odkloni, ob jednem pa dež. odboru naroča, naj pretresa, ali bi ne kazalo, da se Bučka priklopi kaki drugi občini, ali pa ustanovi nova občina iz sosednih davčnih občin. — Obvelja.
PodobČina Rakitnik v Slavinski občini prosi, da bi deželni tehnik napravil načrt za obč. vodnjak. Poročevalec Lenarčič predlaga, da se prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj jej po mogočnosti nstreže.
Posl. Langer poroča o preložitvi okrajne ceste Trebnje-Catež-Moravče pri Čatežu. Na tej cesti je 39 klancev, nekateri s padcem 20°/0- Vožnja s težkimi vozovi je sploh nemogoča, celo za pešca nevarna. Odkar pa je stekla dolenjska železnica, je topla želja tamošnjega prebivalstva, da bi dobili boljšo zvezo z bližnjo postajo na Veliki Loki. Do-tični načrt je že izdelan. Poprava sedanje eeste bi stala 5396 gld., preložitev pa 11.403 gld. Res, da je poprava cenejša, toda ostalo bi še 32 klancev e strmcem do 10%. tor0i še vedno prehudo za težke vozove. Kaže najbolje, da se cesta primerno preloži od Čateža navzdol ob rebri do potoka Dušice v litijski okraj. Vsa preložitev znaša na daljavo 4232 m. Na cestni okraj trebanjski odpade troškov 5544 gld. 97 kr., na litijski 5858 gld. 3 kr. Dežela pa prevzame jedno tretjino teh troškov, ki se primerno razdelil na oba kraja. Ta predlog je bil brez ugovora vsprejet, kakor tudi dotični načrt zakona.
Za preložitev okrajne ceste Tržič-Srednja Vas pri Eovorju se dovoli 5000 gld. iz dež. zaklada. Vsi troški so proračunjeni na 16.900 gld. (Mi dvomimo, da je to občna želja tamošnjega prebivalstva, kajti trije člani okr. cestnega odbora so se odločno uprli tej preložitvi, ki je na korist znatni manjšini. Op. por.)
Cesta v blejskem cestnem okraju, ki se pri Rečici odcepi od blejsko-javorniške dež. ceste in blizu Mlina stika z loško-bistriško dež. cesto se uvrsti med okr. ceste.
Istotako se uvrsti med okrajne ceste občinska pot od Kostanjevice čez Malence in Koprivnik do Zameškega.
Prošnja občinskega zastopa pri Sv. Gregorju v kočevskem okraju, da se prenaredi zakon o licence-vanju bikov, in o legalizaciji se izroči dež. odboru, da zastopu odgovori v zmislu sklepov 1. 1891 in z dne 11. febr. 1895.
Prošnja okr. cestnega odbora na Vrhniki, da se občinska pot od Podčela do Frtice in od Vrzdenca proti Sv. Joštu uvrsti med okrajne ceste, se odstopi dež. odboru v primerno rešitev.
Prošnja živinozdravuiških pomočnikov v novomeškem okraju, da smejo prosto izvrševati svojo prakso, se izroči deželnemu odboru z naročilom: SI. deželna vlada se opozarja na to, da se na Kranjskem k zdravljenju živine pripuščajo tudi kovači, ki so izprašani za podkovstvo, mesogledstvo in živino-zdravstvo. SI. vlada naj se od slučaja do slučaja ozira na to.
Vsprejme se dalje predlog, da se napravi nova okrajna cesta od Moravč čez Krtino do Zelodnika. V ta namen se dovoli v pokritje na 26.355 gld. proračunjenih troškov 10.000 gld , katerih prva polovica se vsprejme v proračun tekočega, druga polovica v proračun prihodnjega leta. Istotako je bil vsprejet dotični načrt zakona.
Prošnja občin Vače, Peče in Kanderše za primerno cestno zvezo Moravče-Trata-Vače se izroči deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanju o njej poroča in stavi primerne nasvete.
Prošnja dr. Jos. Mantuanija na Dunaju za podporo, da zbere vso glasbeno ostalino in životopisne podatke o Jak. Gallusu, se izroči dežel, odboru v primerno rešitev.
Prošnji prebivalcev davčne občine Rakitne za ustanovitev samostojne selske občine se ne ugodi. Istotako se ne usliši prošnja faranov iz Preloke, da bi se Preloka in Žuniče izločila iz občine Vinica kot samostojna občina.
Prošnja nekaterih prebivalcev iz župnije Sv. Katarine pri Topolu, da se ustanovi samostojna občina, se ne usliši, ker bi občina štela premalo prebivalcev in imela premalo davčne moči.
Prošnja prebivalcev v davčni občini Lučne za izločitev iz občine Trata se ne usliši.
Odkloni se prošnja Ribniškega trga in pod-občin Goričavas iu Gorenjavas za ustanovitev dveh samostojnih občin.
Občina Kostel se razdruži v dve občini: Banja-loka in Pirče.
Davčni občini Katzendorf in Sele ter vas Moos-wald se izločijo iz selske občine Kočevje.
Prošnja mestnega županstva v Višnji Gori za uredbo občinske meje se izroči deL. odboru, ki naj stvar brž ko mogoče ugodno reši.
Nato je bilo tretje branje lovskega zakona, ki je bil z večino v celoti vsprejet. Proti so glasovali: Dragoš, Klun, Lavrenčič, Povie, Žitnik.
S tem je bil dnevni red končan.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. februvarja.
Štajerski deželni poslanci in koalicija. Iz Celja prinaša „N. Fr. Pr." o ti Izadevi v soboto obširen dopis, koder se imenuje izstop naših poslancev — komedija, ki jo baje vsi obsojajo. Jako odurno piše o naših poslancih, ki so ostali v koaliciji, češ da bi bilo jako nerazumno, da bi izstopili iz koalicije, če prav se jim Celje ne dovoli. .Nagon samo-ohrambe bi jih od tega zadrževal. Teh šest koali-rancev jako dobro ve, da morejo imeti svoje mandate samo toliko časa na varnem, da le dotle kaj pomenjajo, dokler ostanejo pri vladni stranki." Dalje piše: Če bi pa nepričakovano izstopili, tem bolje, ker „se pač ne morejo šteti mej cenila vredne dele sedanje večine". Ta izjava vodilnega liberalnega lista nam vsaj to kaže, da naši slovenski poslanci v koaliciji niso ni toliko dosegli, da bi jih liberalci vpo-števali in da je torej zanje najneosnovanejše očitanje, češ, da se bratijo z liberalci.
Katoliška mladeniška družba v Trstu. „11 Popolo" je sprožil v svoji številki z dne 14. t. m. važno misel, kako naj bi se Trst po malem izvil liberalizmu iz krempljev. Ustanovila naj bi se za mladeniče katoliška družba. Ravno take družbe so posebno rešile Milan popolnemu brezverslvu. Mi le želimo, naj bi ta misel kmaiu postala dejanje.
Mažarski bogočastni minister Vlašič je vsprejel dne 14. t. m. odposlanstvo nekaterih govih mameluških čakaVskih volivcev. Pri ti priliki je izpregovoril nekaj besedih, ki so preznačivno merilo mažarskega liberalizma. Rekel je, da je pri zadnji čakavski volitvi bilo treba neko gibanje v kali udušiti. Ce bi se res iz tega razvila kaka stranka, bi bilo to v največjo škodo Ogerski. Vse politično življenje bi se razdrlo, če bi se stranke ločile po verah. Nasprotniki so se bojevali z orožjem, ki ni dostojno v političnem življenju. Oltar in prižnico zlorabljajo. Kako naj dobe naši državljani mir v cerkvah, če se jim tam iz posvečenih ust pravi, da so prokleti, če ostanejo zvesti liberalni zastavi. Boj v Cakovcu se ni bil zavoljo osebe, marveč zavoljo tega, ker je bil kandidat bogočastni minister tistega ministerstva, ki hoče ohraniti cerkvenopolitične predloge v vsi njihovi celosti. — Da ga ni sram tako hinavskih besedij.
Trocarska zveza namestu trodržavne zvezel „Independance Belge" piše, da se po mnenju merodajnih ruskih osebnosti j v Berolinu v kratkem zbliža ruski car našemu in nemškemu cesarju in da se morda obnovi trocarska zveza. — Zadnja menjava predsednika franc. republike in dobro vplivala v Rusiji. Poleg tega pa zveza Nemčije in Avstrije z laškim kraljestvom nima pomena, ker je Italija preslabotna in zato je trodržavna zveza pri koncu. Mladi car je sklenil resno zboljšati notranje ruske razmere in zato si želi miru z Berolinom in Dunajem.
Laška cloaca mamima. Junak Crispi nadaljuje svojo neznačajnost. Duč 14. t. m. je dal oddati v Giolittijevi hiši v Rimu vabilo k sodišču, v katerem je tožen bivši ministerski predsednik — obrekovanja in ponarejanja, zato ker je razkril Cri-spijeve kreposti v denarnih zadevah. Zato se seveda zviti diktator ne meni, da je Giolitti še poslanec in da zbornica še ni privolila kazenskemu postopanju proti njemu. Giolitti živi sedaj v Sarlotenburgu pri svojem zetu in ni upati, da bi kar tako ostavil svoje zavetje.
Brez dela. Evo nekaj številk : V Hamburgu je imelo med 53.756 delavci samo 20.000 celo leto 1893 dela, 33.549 je bilo 550.000 tednov brez dela, jedna oseba povprek torej 1646 tednov. 49224 oseb je bilo po 5 tednov brez deja; 7595 po 610; 6630 po 1115; 4732 po 16 20; 2434 po 21-25; 3693 po 27 30; 921 po 31-35 ; 1053 po 36-40 ; 1375 več
nego 40 tednov. O vseh mestih dobivamo jednake podatke. Velikanska armada ljudij brez dela povsod vedno bolj narašča in ž njo nevarnost za celo družbo.
Razgled po slovanskem svetu.
Volitev v Medjumurju in Hrvati.9
Iz Zagreba, 13. februvarija.
Vsled hude volilne borbe, za katero se je iz državne blagajne potrošilo okoli 100.900 gld., zmagal je v Medjimurju seveda vladni kandidat, namreč sam minister Vlašič proti katoliškemu kandidatu dr. Majoru. Da je bilo pri tej volitvi mnogo neredov, pa gotovo tudi nasilja, more se razsoditi že po tem, da je dobil vladni kandidat le 80 glasov več nego oni katoliške stranke. Le-ta je dobil namreč 1220, oni pa 1380.
Komur je znano, kako se godš volitve na Oger-skem in Hrvatskem, se ne bo niti najmanje čudil, da je moral minister zmagati. Vladnemu kandidatu se namreč pripiše toliko glasov, če jih ima manj nego protivni kandidat, kolikor jih potrebuje za večino. In to se godi vse po povelju državnih oblastij. Katoliška stranka je v Medjimurju gotovo v veliki večini, ker je vkljub ogromnemu pritisku od vladne strani dobil njen kandidat toliko število glasov. Kako radi bi jih bili vladni liberalci (!) potlačili, da so jih mogli, ali se jim ni posrečilo. Iz člankov vladnih listov je videti, da jih je že skoraj sram te Pyrrhove zmage. Ker pa po navadi vseh liberalnih listov nočejo povedati pravega vzroka te žalostne prikazni, da ljudstvo ne mara nič več za njihovo prazno govoričenje, trobijo zdaj vsi liberalni mažarski časopisi v jeden rog, da je največ kriv v tej zadevi zagrebški nadškof dr. Jurij Posilovič. Vsi vpijejo složno, da je tako ponašanje od strani tega dostojanstvenika prava Jugoslovanska perfidija" nasproti vladi, katerej ima on zahvaliti svoj položaj. Niso li to hinavci, saj vemo vsi, da so hoteli imeti na tej stolici Mažara. in da je proti njihovi volji imenovan dr. Posilovič.
More li biti kaj ostudnega nego pisarija takih najetih dninarjev, ki pišejo, kakor se jim zapoveduje od liberalno-židovske družbe. Na vsem, kar pišejo, ni niti besedice resnice. Nadškof dr. Posilovič je pri tej volitvi kot višji duhovni pastir storil manj, nego bi v takem slučaju moral storiti. Niti se je izdala kakšna poslanica gledč volitev, kakor trdijo neki mažarski časopisi, nego je nadškof odgovoril na vprašanje nekih župnikov, kako da se ravnajo pri volitvah, da je dolžan vsak katoliški župnik, podpirati izvolitev onega, ki je pripraven zastopati v saboru katoliško prebivalstvo ter podpirati povsodi in odločno katoliško vero. In ko se je pritožil pri nadškofu ogerski podžupan tega volilnega okraja, da se neki župniki mešajo preveč v volitve, poslal je precej svojega tajnika dr. Premuša v Medjimurje, da potrebno ukrene in pomirljivo deluje. Naloženo mu je bilo še posebej, da prepove vsem župnikom na dan volitve porabo cerkvenih zastav, kakor je to po Ogarskem navada. Ali pomiritelj dr. Premuš jo je skupil; podžupan ga je dal vjeti in po žandarjih spremiti do dravskega mosta pri Varaždinu, kjer je meja svobodne mažarske države. Najlepše je pa pri vsem še to, da je gospod tajnik sam Medjimurec in posestnik v onem kraju. To je popolnoma resnično poročilo, a vse, kar pišejo mažarski časopisi, je izmišljeno.
Mažari se tudi hudo motijo, ko Hrvatom oponašajo, da oni širijo v Medjimurju opozicijo. To ne staji. Medmurski privrženci so verni privrženci mažarske države. Leta 1848 so se borili z Mažari proti Hrvatom in taki so ostali do dandanes. Župniki so večjidel tudi mažarski privrženci, saj drugače tudi ne bi bili imenovani, ker imajo tukaj patronatsko pravico grofi Festetiči in sama država. Ni bilo tedaj potrebno od strani Hrvatov kakšnega delovanja v tem kraju, saj tudi v narodnem pogledu ne bi žali-bog vspelo, marveč se je narod hrvatski v Medjimurju osvestil v verskem pogledu, in iz tega je nastal ves pokret, ki se more nazvati v prvem redu katoliški, kakor tudi po drugih krajih na Ogerskem. Vidi se pa iz vsega, da je ta narod še čil in zdrav, in če se je tako lepo probudil v verskem pogledu, je tudi še nade, da se s časoma to isto zgodi tudi v narodnem pogledu, čim preneha nadmoč mažarskega plemena nad različnimi narodnostmi. Zavoljo tega se tudi pri tej priložnosti mažarski časopisi vnovič groze, da se mora Medjimurje odcepiti od zagrebške nadškofije ter prepustiti škofiji v Kameucu ali Vešprimu. To je seveda že davna želja mažar-
skib Šovinistov, češ, da s tem laglje pomažarijo
tudi ta del Ogerske.
Ali s tako delitvijo ni tako lahko, vsaj bi jo bili drugače gotovo izveli že za nadškofa Mihaloviča »li pa za 8edisvakaucije. Še je nam dobro znano, da se je precej po smrti nadškofa Mihaloviča oglasila zaladska županijska skupščina, da se ta delitev Medjimurja izvrši. Ta predlog Beveda ni stavil kak katolik, nego protestant, kateremu je stalo v prvem redu do tega, da se mažar-orsag ves pomažari. Ali tedanji tajnik škofa v Kamencu pa se je izjavil, da se ta del zagrebške nadškofije ne more zjediniti s kam«nsko iz političnih, cerkvenopravnih in administrativnih razlogov. Pa tudi mnogi drugi cerkveni dostojanstveniki so bili proti temu zjedinjenju posebno že zaradi tega, ker bi do 80.000 duš sčasoma ostalo brez pravega verskega pouka, ker duhovniki it omenjenih škofij ne bi znali hrvatskega jezika, dočim zdaj prihajajo tjekaj iz zagrebškega semenišča vsi vešči hrvaščine, kar je čisto naravna in pravična zahteva. Tudi mnogi posvetni mogotci se proti kakšnemu zjedinjenju, kajti oni so še vedno tega mnenja, da se bode dala ravno radi Medjimurja sčasoma samostalnost hrvatske cerkve odstraniti ter zopet zjediniti s katero ogersko nadškofi|o, kakor je bilo to pred 50 leti. Da je to želja večine Mažarov, prav radi verjamemo, vsaj je v vsem njihov glavni trud, vse, kar ni mažarsko, pomažariti in z Ogersko dim tesneje zjediniti. Ali nadejamo se v dobri genij hrvatskega naroda, da se ta želja Mažarom ne bode nikdar izpolnila.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. februvarja.
(Kranjski deželni zbor) je v soboto zvečer ob Vi 10. uri zvečer končal letošnje zasedanje ter ob jednem svojo šestletno dobo. Ker bodemo o zadnji seji itak obširneje poročali, omenjamo danes ob kratkem, da je v večerni seji naj prvo poročevalec o proračunu deželnega zaklada, poslanec K I u n , obširno odgovarjal raznim predgovornikom, v prvi vrsti poslancu Hribarju gled6 konservativne stranke slovenske in dvornemu svetniku Šukljeju gledd „ka-pelanokracije" in krščansko-socijalne stranke v dr-žavn. zboru, poudarjajoč svoje značiinomnenje, da je program te stranke v obče le kopija programa konserv. stranke, a taktika po njegovih mislih napačna. Proračun je bil na to v nadrobni razpravi vsprejet brez debate. Le pri točki gledd pouka itd. je bilo nekaj šuma. Poslanec dr. V o š n j a k namreč v zadnjem trenotku predlaga, dasi je imel priliko v finančnem odseku, naj se v proračun ustavi znesek 3000 gld. za slovenske knjige, namenjene za 5. in 6. gimnazijski razred. Ker je bil ta predlog z večino odklonjen, zakliče poslanec Hribar proti levici : »To je sramota za kmečke poslance, ki ne poj-mijo narodnega vprašanja!" Poslanec Pakiž odločno protestuje proti tej žaljivi opazki, č«š, da vsakdo glasuje po svojem prepričanju; ker bode deželni odbor gotovo imel toliko kredita na razpolaganje, da plača dotične knjige, če so potrebne. Vsa potrebščina dežele za tekoče leto znaša 1.008.558 gld., pokritje 129.676 gld., torej primanjkljej 878.882 gld., ki se bode pokril z dosedanjimi prikladami in novo naklado na pivo. Dalje so bili sprejeti načelni nasveti glede belokranjske in železnice čez Karavanke in glede volilne reforme, o kateri je obširno razvijal 8 v oje misli posl. Klun. Soglasno je bil vsprejet predlog gledd sirotinskih in hiralskih ustanov povodom cesarjeve petdesetletnice. Deželni glavar je koncem seje našteval, koliko je dežela v zadnjih šestih letih izdala za občila iu kulturne nameue ter z na-udušenim »slava" in »hoch" presvetlemu cesarju končal sejo in zasedanje.
(Iz Krškega) se nam 17. t. m. poroča: Na današnjem, obilo obiskanem vol nm shodu postavil se je po predlogu g. župana dr. Mencingeria soglasno g. profesor Tomo Zupan kandidatom za prihodnjo državnozborno volitev.
(Občinske razmere v Tržiču.) Poroča se nam iz Tržiča: Visoka c. kr. deželna vlada razveljavila je z odlokom dne 11. t. m., št. 866., naše občinske volitve, katere so se bile vršile 30. oktobra 1893, v vseh treh volečih razdelkih ter ob j*d-
nem zavrgla tudi volilniimenik. Sreujsko pred-stojništvo naj nemudoma sostavi nov zapisnik vseh opravičenih volilcev, da se na podlagi novega volilnega imenika potem izvrši v vsakem oziru postavna in pravična volitev srenjskih odbornikov. Zares, le taka radikalna razsodba zamore spraviti stvar v pravi tir in zato bo menda všeč obema strankama. Me ve se pa, katera stranka bo na boljem. Po izbrisu nekaterih neopravičencev se bo spremenil znesek vsega davka in po tem lahko tudi voleči razdelki (§ 13. občinskega volilnega reda). To se bo precej vedelo, da le c. kr. davčni urad vpošlje natančen izkaz opravičenim občincem predpisanega davka. — Vojska bi nas ne mogla bolj razcepiti, kakor nas je razcepila že ponavljana volitev; močno nas vse teži tolika nejedinost, razburjenost in razdraženost I Dal Bog, da bi se z novo volitvijo povrnil ljubi mir! 1
(Iz Bohinja.) Ni ga skoraj dneva pri nas, da ne bi znova debelo nasnežilo. Cestni odbor ima dovolj posla, da omogoči skupno življenje doma in s svetom zunaj Bohinja. Vendar zaradi težavnega pota menda pogrešamo zunanjih, zlasti živinskih kupčevalcev. Osamljeni, od svetnega prometa ločeni, težko pričakujemo dnevnih novic iz časopisov. Vsa čast našim poštarjem v tej zadevi. Kolikor mogoče redno dobivamo in odpošiljamo pisma. Znamenitih novosti pri našem tihem in mirnem življenju ni. Pa kmalu bi bil pozabil, — jedna novotarija je vendarle. Kaj neki ? No povem Vam, da nekaj dni sem dobivamo vsa pisma s pristno nemškim pečatom Woch, Feistritz. Od kod neki kar naenkrat ta sprememba? Kje je ostala slovenska Boh. Bistrica? Ali se je pod debeio sneženo odejo kar čez noč stopila? Ali so se morda Bohinjci ponemškutarili, ali kali? Prav sedaj v zapuščeni zimski sezoni, ko je tudi nemški turist ves žameten s snegom, nas je tembolj osupnil samo nemški napis. Pomislite, kakšni vik in krik bi nastal v Reiehu, ko bi dobili tamkaj kar nenadoma slovenski poštni pečat. Pa Slovenec je potrpežljiv — jednakopravost kje si?
(Iz lavantinske škofije.) C. g. Josip Gunčer, provizor v Ljubnem, je postal kapelan v Žavcu in č. g. Jernej Stabuc, provizor pri St. Urbanu poleg Ptuja, kapelan ravnotam. — Predstavljen je č. gospod Mat. Meznarič kot kapelan v Jarenino.
(Namesto venca na grob svoji umrli sestri) podaril je preč. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi, za „katoliški sklad" 10 kron.
(Za slov. šolo v Velikovcu.) C. gosp. Valentin Aljaučič, župnik na Dobravi je daroval za velikovsko šolo 10 kron na mestu venca na grob svoje sestre.
(Poročil) se je dne 16. febr. dr. Janko Poneb-šek c. k. davčni uadzornik z Marijo roj. Tomičič v Voloskem.
(Nekaj iz statistike.) Slovani so po navadi po-trošni, ali znajo tudi štediti. Lep dokaz za to daje prebivalstvo mesta Zagreba, kajti polovica njih štedi. Leta 1890 bilo je vložiteljev v vseh sedmih zagrebških hranilnicah 15 651, a koncem leta 1893 jih je bilo že 18.325. Semkaj niso všteti tisti, ki v istem letu vloženi denar zopet vzdignejo. Po tem so rasle tudi vloge. Leta 1890 je bilo vloženih 14,185.479 goldinarjev, a leta 1893 je bilo že 15,668.416 gld. Dobro znamenje je to, da raste število vložiteljev manjih zneskov od 10 do 50 gld. Teb ie bilo leta 1893 do 2860, od 50 do 100 gld. 2164, od 100 do 200 gld. 2702, od 200 do 500 gld. 3425. Od 500 gld. naprej pada število vložiteljev, ali jih je vendar še 1783, ki so vložili čez 2000 gld. Največ se je vložilo meseca januvarija, namreč 785.950 gld., najmanje v novembru 366.800 gld. Največ se je izplačalo meseca julija, namreč 826.864 gld. Vseh vlog se je I. 1893 vzdignilo v iznosu 7,180.242 gld.
V	vseh hrauilnicah vkup s poštno je prihranjenega deuarja v Zagrebu okoli 18,000.000 gld. ali 450 gld. na osebo.
(Samomorilcev je več nego v vojski padlih.) Neki Anglež je zračunil, da je v petdesetletni vladi angleške kraljice njenih vojakov v boju padlo 52.000.
V	tej dobi pa je bilo na Angleškem 77.000 samomorilcev. Po drugih deželah je število samomorilcev še večje.
Društva.
(Podpiralna zaloga slovenskih vse-učiliščnikov v Grade i) je dovršila z letom
1893/4 22. leto svojega obstanka. Poročilu o delovanju v zadnjem letu povzamemo, da je v preteklem letu razdelilo društvo med slovenske vseučiliščnike 1039 gld. Čistih dohodkov z obrestmi vred je imelo 1246 gld. 54 kr., a od prejšnjega leta je bilo preostalo gotovine razpoložnine 601 gld. 4 kr.. toraj skupaj 1847 gld. 58 kr., troški so znašali 1178 gld. 40 kr., tedaj je razpoložnine ostalo 669 gld. 18 kr., koja vsota je ua račun prihodnjega akademičnega leta v hranilnici na obresti shranjena. V hranilnici je tndi vsota 1200 gld., katera je bila po odborovih sklepih v smislu društvenih pravil leta 1889/90, 1890/91, 1891/92, 1892/93 in 1893/94 dodana glavnici v gotovini. — Odbor je zboroval sedemkrat in je rešil 153 prošenj; odbitih jih je bilo 8, tedaj se je vsota 1039 gld. razdelila na 145 prošenj. Najmanjša jednokratna podpora je bila 5, največja pa 12 gld. Podpiranih je bilo 27 slovenskih vseučilišč-nikov: 8 pravnikov, 11 medicincev in 8 modroslov-cev. Po deželah jih je bilo 18 s Štajerskega (dobili so 804 eld.), 6 s Kranjskega (dobili so 103 gold.) in 3 s Primorskega (dobili so 132 gld.) Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to leto ni bilo nobenega. — Poročilo pravi med drugim tudi: »Pri tej priliki pa zopet tudi potrkajmo na vrata onih mnogobrojnih gospodov bivših vseučiliščnikov, ki so svoje dni uživali podporo od našega društva. Lepo število se jih je že skazalo hvaležnih se svojimi večkratnimi darovi, a žalibog nam je pa tudi vnovič povdarjati, da se velika večina za društvo, katero jih je za njihovih vseučiliščnih let kolikor toliko po svojej moči podpiralo, kar nič ne zmeni, da si so bili prevzeli vsaj moralično dolžnost, da kesneje po mogočnosti povrnijo društvu, kar je v njihovih neugodnih gmotnih razmerah drage volje z&nje storilo. Prosimo tedaj zopet in zopet, kajti drugače nam ne bode več mogoče svojega pesla tako izvrševati, kakor bi radi in kakor sedanje razmere od nas nujno zahtevajo. V to ime Bog pomozi!"
(Občni zbori koroških slov. posojilnic.) V četrtek dne 21. t. m. zboruje celovška posojilnica v društveni pisarni na benediktinskem trgu št. 4 v Celovcu; dne 17. t. m. zboruje St. Janžska posojilnica pri Cinkovcu v St. Janžu v rožoi dolini.
(Podružičenshod v S t. Janžu pri Spod. Dravogradu.) Piše se nam : Zelo marljivo delujoča slovenj egraška podružnica Sv. Cirila in Metoda, imela je dne 10. t. m. shod v St. Janžu pri Spod. Dravogradu. Prišlo je kakih 50 poslužalcev. Načelnik, preč. g. Ant. Ostrožnik otvori zborovanje s kršč. pozdravom »Hvaljen bodi Jezus Kristus" ter s prisrčnimi besedami pozdravlja navzoče. Nato g. kaplan Rozman v daljšem govora pojasnuje vzvišeni namen Ciril-Metodove družbe, in dokazuje zakaj se potegujemo za versko-narodno šolo. Za društvene namene in posebej za velikovsko šolo se je nabrala precejšna svota.
(Podružičen shod t Sinčivasi na K o r.) Poroča se nam: Škocjanska podružnica sv. Cirila in Metoda je imela dne 3. t. m. shod v Sinčivasi. Dva govornika sta v izbornih govorih utemeljevala potrebo verske iu narodne šole in po-jasno vala zlasti nrastveno bedo sedanjih časov, povzročeno po brezverski šoli. Domači igralci so dokaj lepo predstavljali igri: »Sv. trije kralji" in »Od Hiše". Udeležba je bila zelo mnogobrojna.
(Bralno društvo na Bledu.) Z Gorenjskega. Dne 10. t. m. priredilo je »Bralno društvo na Bledu" v prijazni gostilni pri »Petranu" veselico s petjem v korist revnim šolarjem. — Od blizu in daleč odzvalo se je od-borovemu vabilu navzlic slabemu vremenu — toliko odličnega občinstva, da je bila prostrana Petranova dvorana prenapolnjena. Privabil )e toliko občinstva gotovo preblag namen koncerta najbolj pa srečno izbran vspored. — Program bil je obširen, kajti obsezal j« nič manj kot 12 pevskih točk in sicer 4 za moški in 8 za mešani zbor. Vse točke obširnega vsporeda izvajale so se prav dobro, nekatere celo izvrstno. Omenjati mi je posebno mešanega zbora, dasiravno je tudi moški zbor častno rešil svojo nalogo. Mešani zbor blejski šteje 39 pevskih močij in navzlic temu, da se isti vežba komaj jedno leto, mogel bi ga postaviti v vrsto najboljših zborov na deželi. Pri vstrajnosti kaže se tu lepa bodočnost. Najbolj ugaiali so mešani zbori: A. Foerster — Ah, ni li žemljica krasna; H. Sattner — Opomin k petji, Studenčku, Po zimi iz šole in Schumanov — Breznov sneg. Vsako navedenih pesnij pozdravljalo je občinstvo s zelo navdušenim odobravanjem, nekatere moral je zbor ponavljati. Hubadova harmo-nizacija narodnih pesnij se ušesom kaj prilega. Po odpeti Schumannovi „Breznov sneg" podaril je gospod T. iz Bleda gospej Rušo ve j v znak hvaležnosti, ker je tudi gospa R. vežbala blejske pevke v petji krasen šopek. — Duša v«acemu pevskemu pevskemu zboru je pa gotovo pevovodja nadučitelj g. Rus ki je ob tej priliki pokazal, da ne zna le samo krasno peti, svoj zbor dobro izvežbati, nego da ume tudi izvrstno voditi. — Odlikovali so zavedni Blejci gospod naduČitelja s tem, da so mu podarili krasno izdelano »taktirko" s katero naj bi
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk,
še mnoga leta svoj zbor vodil razveseljujoč domačine in tujce s krasnim petjem.	R.
Telegrami.
Aroo, 17. februvarja. (Oddano ob 8. uri 40 m. zjutraj.) Stanje nadvojvode Albrechta se v pretečeni noči ni poslabšalo, pa tudi ne zboljšalo.
Aroo, 17. februvarja. Danes zjutraj izdano poročilo o stanju Nj. c. kr. visokosti nadvojvode Albrechta se glasi: Vnetje na pljučih se od včeraj zvečer ni razširilo naprej, a znatna splošna zlabost, zlasti bitje srca nevarno pojemlje. Nothnagel, Wiederhofer, Huebel.
Aroo, 18. februvarija (opoludne). Nadvojvoda Albreht leži v agoniji. Boje se smrti vsak trenutek.
Aroo, 18. februvarja. Nadvojvoda Albrecht je ob eni popoludne umrl.
Konjioe, 17. februvarija. Občni zbor „kat. pol. društva v Konjicah" izrekel je z navdušenjem slovenskim štajerskim poslancem popolno priznanje za njih odločno postopanje v deželnem zboru graškem ter jim za bodočnost obljubil najkrepkejšo podporo. Sklenila se je soglasno prošnja za slovensko gimnazijo v Celji. S trikratnim živijo-klicem na cesarja se je izvrstno obiskan zbor zaključil.
Budapeit, 18. februvarija. Poslanec Endrey predlaga, naj poslanci odstopijo svoje dijete za jeden dan v korist stradajočih v deželi. Sklenili so jutri razpravljati o predlogu.
Rim, 17. februvarja. Papež je vsprejel danes v prestolni dvorani okoli 400 romarjev iz raznih škofij na Beneškem in v Emiliji. Vsakega romarja posebej je papež ogovoril, ko so se vrstili mimo njega. Zato je trajal vsprejem nad jedno uro. Vsa vznemirljiva poročila o papeževem zdravju so s tem ovržena.
Petrograd, 17. februvarja. Od mero-dajne strani se potrjuje v glavnih potezah poročilo ruskih listov o rusko-japonski trgovinski pogodbi. A pogodba še ni sklenjena, ker se obravnave še nadaljujejo. Upati pa je, da se sklene v tem zmislu, kakor poročajo časniki, ker se kaže na obeh straneh dobra volja.
Pariz, 17. februvarija. Kakor poroča „Figaro", spoznala je iz došlih inozemskih poročil francoska vlada za dobro, da bolj poskrbi za varnost srbskega kralja Aleksandra. V ta namen je neki odšel višji uradnik rainisterstva za notranje zadeve v Biarritz.
Washington, 17. febrnvarija. Senat se je posvetoval včeraj o izdaji obligacij. Hill je izrekel veselje, da je sklenil nemški državni zbor resolucijo, naj se skliče mednarodna denarna konferenca.—Wolcott pravi, da Cleveland ni govoril resnice, ko je trdil, da hoče vzdržati pariteto zlata in srebra. Cleveland in Rothschildi niso vredni hvale, ker so hoteli očrniti kredit Amerike. Wolcott misli, da je nemški državni zbor pokazal s svojim glasovanjem, da ima sedaj boljše misli o srebru. Hill je odgovoril, da ni hotel zagovarjati Rothschildov. Predsednika Cleve-
a * a	Cas	Stanja		Veter	Vreme	> O t, a 5 Isf s <* m a
opazovanja		T mm	t«plom*n po Celijo			
16	7. n. zjut. 2. n. pop. 9 « iv«č	736-8 734 7 734 2	-15-2 -60 -166	si. sever brezv. m. vzh.	oblačno jasno	0 00
landa vežejo postave. Kongres mu je odrekel pomoč. Potrebnih velikih svot ni mogoče na drug način oskrbeti.
Umrli »o:
15.	februvarija. Frančiika Pogačar. vojaškega oskrbnika iena, 61 let, Kolodvorske nliee 11, plučnica. — Karol Weber, sirota, 6';, leta, Strel ške ulice 11, davica. — Peter Melik, kajžarjev gin, 6 let, Črna Vas 36, angina diphtheritica,
16.	februvarija. Franu Pogačnik, knjigovez, 29 let, sv. Petra cest« 63, jetika. — Janez Zabukovec, posestnikov sin, 1 mesee, Cesta na loko 10, katar v črenih. — Marija Jereb, ključarjeva žena, 50 let, sv. Petra cesta 50, kap.
Tremensko sporočilo.
7. u. zjut. 732-9 —10-4 brezv. 17 2. u. pop. 731-6 —5 8 si. jvzh. 8 i. »vež. 732-6 —9-6 si. svzh. Srednja temperatura obeh dni — 9-3* in za 9 0 in 8'3* pod normalom.
Zahvala.
oblačno ^
sneg ene« —8-6", oziroma
109 1
Iskrena zahvala izreka se za sočutje ob času bolezni in ob smrti gospe
in za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Valentin Aljančič, iupnik na Dobravi, se v svojem in svojih domačih imenu prisrčno zahvaljuje za obilne izkaz* sožalja ojpriliki smrti svoje predrage sestre, oziroma hčere in tete
Marije Aljančič,
ki je, potolažena s sv. zakramenti za umirajoče, dne 12. t. m. v Celovcu mirno v Gospodu zaspala ter bila dne 16. t. m. pokopana v Križih pri Tržiču.
Iskrena hvala bodi ie posebej izrečena p. n. g. stolnemu kanoniku G. B i 11 n e r - j u , ki je nje zemeljske ostanke blagoslovil pred hišo in pred kolodvorom, prijaznim Celovčanom za mnogobrojno spremstvo in vsem, ki so rajnico ii Celovca do rojstnega doma spremili.
Bodi blaga pokojnica priporočena v molitev!
Na Dobravi pri Kropi, dne 16. febr. 1895.
Vsebina 4. zvezka 1895:
1. Ivan pl. Zaje. Spisal A. Sušnik. 2. Josip Dobrovsky, slavni učenjak češki. Spisal Fr. Kovačič. (Dalje.) 3. Srečni Janko nesrečen. Zložil Anton Hribar.
4.	Jarem pregrehe. (Povest.) Spisal P. Bohinjec.
5.	Lepi Tonček. (Povest.) Spisal Podgoriian. (Dalje.)
6.	Tlačanje. (Povest.) Spisal Podravski. (Dalje.) 7. Na tuji zemlji. XII. Ob Koloseju. Zložil M. O. 8. Huda ura. Spisal dr. Jos. Križan. (Dalje) 9. Zajčki Samostan pri Konjicah. Spisal Ivan Somrek. (Konec.) 10. Roditelja rimskega cesarja Romula. Spisal Andrej Fekonja. 11. Iz belega Zagreba. Piše Janko BarI6.
12.	Književnost. — Slovenska književnost. Slovensko-nemški slovar. — Knjige Matice Slovenske za 1.1894. Letopis ^Slovenske Matice" za leto 1894. — Prvi amerikansko slovenski koledar in kažipot za 1. 1895.
13.	Razne stvari. — Na platnicah: Stara pesem.— Slike: 1. Ivan pl. Zaje. 2. Pri vaškem brivcu. Slikal A. Ribari. Razne oblike toče — šest podobic. 4. Nekdanji zajčji samostan. 5. Razvaline cerkve zajčkega samostana. 6. Ostanki zajčkega samostana. 7. Ferd. Lesseps.
zeli službo spremeniti.
Njegov naslov povd iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	107 4—1
8
IS
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Kri čistilne krogljice
so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij.
Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 skatlji-cami 1 gld. 5 kr.
Dobiva se pri	569 15
Ubaldu pl. Trnk6czy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se 7. obratno pošto.
Lekarna Trnk6osy v Oradon.
Štev. 3491.
106 3-1
Mesnice y
V četrtek dne 28.
pri podpisanem magistratu
najem.
t. m. dopoldne ob 10. ari oddale se bodo
a) jedna mestna mesnica v poslopju mestnega gasilnega orodja v šolskem di
za shrambo "drevoredu in
b) tri mestne mesnice v mestnem poslopju št. 8 v Vodnikovih ulicah
za dobo od 1. maja letos naprej potom očitne dražbe v najem.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
12. dan februvarija 1895.
Dunajska borza.
Dni 18. februvarija.
Skupni državni dolg v aotah.....102 gld.	10	kr.
Skopni državni dolg v srebra.....102	,	05	.
Avstrijska zlata renta 4%......125	„	40	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	1*0	„	85	.
Ogerska zlata renta 4%..............124	.	50	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kroa . .	99	•,	60	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 400 gld. .	1100	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld. . ...	414	.	25	.
London vista...........124	B	19	„
NemSki drž. bankovci za 100 m. aem. drl. veij.	60	„	60	.
20 mark............12	,	10	,
80 frankov (napoleondor)............9	„	83'/».
Italijanski bankovci........46	„	96	„
C. kr. cekini......................5	„	82	„
Dni ie. fafcravarija.
4% državne srečke 1. 1854, 260 gld. . . 5% državne sreike I. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % z »dolinice Rudolfove ielec. f 200 kraa
Tišine srečke 4%, 160 gld.......
Dunajske vravaavae sreAe b% ... . Dunavsko vr&aavae paeajila 1. 187B . .
Posojilo goriikaga meata.......
4% kranjska deželno peeajile.....
Zastavna pisma av. asr raas.-kred.banke4% Prioritetne abveaniae država« želeeaice . . „	„ jatae železaiee 3% .
„	„ jafcae želemnce b% .
„	„ dolenjski železmic 4%
152 gld.	—	kr.
1«5 „	75	
200 .	—	
99 .	25	
165 „	25	
134 „	50	
108 „	25	
111 „	25	
67 H	—	
99 „	50	n
230 „	25	
174 „	70	
13® „	—	
98 „	50	
Kreditne srečke, 100 gld........201	gld.	— kr.
4% srečke dunar. parobr. družbe, 100 gld.	160	„	—	,
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	B	76	.
Salmove srečke, 40 gld........71	.	—	,
St. Gen6is srečke, 40 gld.......73	B	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......51	„	§0 .
Ljabljanske srečke.........25	.	—	,
Akcije aaglo-avstrijske banke, 200 gld. .	184	.	—	.
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3479	.	—	.
Akcije tržaškega Llojda, 500 gld. . . .	563	„	-	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	107	.	59	„
Dunajskih lakal. teleeaic delniška družba .	82	.	—	„
Montanska drurtba avstr. plan.....91	„	—	„
Trboveljska premogarska dražba, 70 gld. .	174	„	—	„
Papirnih rubljev 100........138	,	37>/,„
Na kap in prodaja vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, danarjav itd, Zavarovanj« za zgube pri irabanjlh, pri iiirebanja najmanjšega dobitk* K a I a n t n a i s v r š i t e v naročil na borzi.
Menjarnltaa delnlika družba
„91 E R C U
iollziiti it II Dunaj, Miriabilfirstrasss 74 B
t*
JUT Pojasnila TEtt v vseh gsspsdarskih in ftnanialb stvar«k,
potem o kursnih vrednostih vseh ipakulMijiklb vrtdisstnih papirja« in «nM sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovan)* pri popolni varnosti Pf naloženih g; 1 nvn 1 o,
Iadajatelj : Br. hm* JaMitt
Od*ovwai mdsrfk: AadraJ Kataa.
Tisk .Katolišk« Ti«**™«" * l.mhliaoi