C C. Postale. - Esce ogni mercolsdi - 3 novembre 1926. PosamsTixa šieviike 25 stotinf Izhala: vsako sredo zjutra!, Stine ze celo leto 15 L. > pol leia S * > čelrt leia 4 » 7a inozemstvo celo leto lir 40. Ne aaročila brez do- poslane naročnine se ne morerno ozirati. Gdgovorni urednik: Polde Kenwerle. ^UärmmäHJm^^^jJ^ Jf Wmftm^m^w^m št. 65 V GoricL v sredo 3. novembra 1926 Leto IX Nefrankirana plsma se ne sprejemajo. Oglasi sr računajo po dogovorn in se plačalo v naprc! List izdala konsorc:* • OORlSKE STRA2E*. Tisfc Katoliške tiskame v Gorici, Riva Piazzuia štev. 18. Uprava in uredntštvo: ulica Mameli štev. 5. — iprel Scuole). —• Teles, int. štev. 308. Crna ura. Ko pisemo te vrste, pada zunaj dez in vode zopei naraščajo /er ogrožajo naše domove. Z grozo in obupom gledajo naši Ijudje v bot docnost. »Kaj bo, kaj bo?« je težka misel, ki jih tlači z dneva v dan, s tedna v teden. Pisali smo o tej grozoti že pred dobrim mesecem, toda predno smo dokončsli prva poročila, je naraslo in razdivjano vodovje povzročilo že nešteta nova opustošenja in razdejanja. In tudi danes, ko v tem morečem razpolot ženju gledamo proti nebu, ki je zat strto s temnimi, grozečimi oblaki, še ne vidirno nikakega konca net popisljivi nesreči, ki z vso krutot tjo rv.zbrzdanih naravnih sil unit čuje našo zemljo. Zdi se, kakor da se je mračno neurjc zaklelo da vprot pasti našo že itak skromnn in borno domačijo. Kmalu ne bomo imeli v naših krajih nobcne porabt ne ceste, nobenega mosiu in na stotine porušenih in odnešenih pot slopij. Komaj so začeli domačini in delomu iudi oblastva s hvalevredt no /Alavostjo popravljati vazdejant ja, ki so jih prizadele prve povodt nji, že so prihrumeli nad nas novi nalivi in pcvečali prvo, večmiljont sko škodo v neprecenljivo nesrečo, ki bo pahnila zlasti naše podezeb sko prebivalstvo v revščino in glad. Besede o revščini in gladu, katere smo zapisali, so žalostne in morajo vsakega čutečega človeka globoko zadeti, iodn žalibog niso nič pretit rane. Razdejanja in opustošenja, 1 ki so jih vtrpeli v ieh lednih zlasti ] naši hribovski in vipavski kraji, so tako silna, da ogrožajo celotni pro? met. Nestetim posestnikom so bili i odplavljeni ali skvarjeni vsi poljski pridelki. Kmei, ki je večinoma ze spravil domov vevne sadove ve!& mesečnega znoja in truda, je ob nje: poplav mu je zasula kleth, odt nesla shrambe in zasula njive, na katerih so zoreli še zadnji zaostali jesenski sudeži. Poleg tega je vot dovje mnogokje odneslo toliko krme, da posestniki nikakov ne bot do mogli pre/Aviii svoje živine. Prit morani bodo pvodati je pod ceno äli jo pa doma poklati. S'e težja nevarnost preti ljudstvu vsled vnit čenja prometnih zvez. So kraji, kamor ni mogoče ničesar dovoziti in iudi ne popraviti ruševin, ki jih je pustilo grozno nalivje. Tudi ogromne škode, ki so zadele pone: kod, zlasti v Idriji in okolici, trgot vine, katere so zalagale občinstvo z najpotrebnejšim, so tako občutt ne, da bo njihovo poslovanje otes ženo in bodo odjemalci vsled tega trpeli. Če pomislimo še na skrčeno kupovalno zmo/.nost našega ljud: stva, ki je y.e ilak komaj životarilo in se bo sedaj po tej nesreči $e tezje vzdrževalo, potem mora biti opravičenost naše trditve vs\ukoz mur jasna: lakota in najsiromašs nejše pomunjkanjs sta na pohodu. Pozivamo zuto ponovno vsa mit nisirstva in dvuga oblastva, da prit skočijo naši deželi z vso plemenit tost jo in širokogrudnostjo na pot moč. Malenkostne trenuine podpot re, odnisi davknv in drugc slične naklonitve so samo kapljica v mors je. Kadar se človek potaplja, mu ne zadostuje vejica, temveč rabi krept ko oporo. Take življenske opore mora biti deležno tudi naše ljudstvo v tej črni uri. Uverjeni smo, da se bodo vsa merodajna mesta zat vedala te svete dolžnosti ier z vso resnpbo vzela v roke ne samo pot pravo vseh javnih naprav, iemveč tudi pomoč našemu tako preizkiu šenemu ljudstvu. Kaj se godi po svetu? Četrti napad na prvega ministra. Lanska obletnica zma^e ob Piavi, sedmi april letošnjega lcta, 11. September in 28. oktober, to so štirje dnevi, ki bodo močno zapisani v zgodovini italijansketfa iašizma. Na te dneve so se dvignile zločinskc roke proti vodji fašizma Benitu Mussoiiniju in hotele v njem zadeti ves fašizem v sree. Tajni na* sprotniki tega novetfa politicnega .ijibanja povojnc Italije so štirikrat hoteli zadeti osebo ministrskega predsednika, a še zmcrai je bil cilj z^rešen. In mi pravimo hvala Bogu, kcr ne vemo, kako bi se sicer izlilo ogoreenje, ki bi lahko pokopalo apeninski polotok v valovih krvi in razdejanja. Nc bili bi zadeti samo krivi, padale bi tudi žrtve ne* dolžnih. Zato govorimo še enkrat vsem, ki bi skušali naša mnenja o priliki eetrtega napada na Musso? linija potvarjati, da kot ljudje, ki držimo nekaj na naša krščanska in eloveeanska naeela, obsojamo sle* herni tak poskus kot se je. dogodil 28. oktobra v Bologni. Toda preidi* mo k pripovedovanju samemu. Slavnostni dnevi v Bologni. Letošnio obletnico pohoda na Kim je hotel Mussolini obhajati v Bologni. Tarn so se žc mesece prej pripravljali na te slavnostne dneve. V sporedu je bilo več točk. Sredi mesta se dviga mogoena palaea ta- ! ko zvani »Littoriale«. V palači so najrazlienejisi sportni, društveni, vesclični prostori itd. Ta mogoena stavba je bila v Mussolinijevi na? vzoenosti olvorjena. Že ob osmih zjutraj so se postavljale v red eete armade. mornarjev in milienikov; vseh skupaj kakih 25.UÜ0. Ogromna množica ljudstva pa je valovila po notranjih prostorih »Littorialea« in eakala na prihod vodje. Ob devetih in pol so zatrobile trombe in na krasnem arabskem žrebcu se je približal Mussolini obdan od naj* vi.šjih iašistovskih dostojnikov. Oblečen je bil v uniformo »častne* ga fašistovskega korporala«. Okrog vratu mu je visela ovratnica naj* višjega italijanskega odlikovanja re* da Anuneijate, ki daje odlikovancu pravico, da nazivlje kralja z ime* ncm »bratranec«; čez prsi se mu je pa vil trak reda sv. Mavricija in malteških vitezov. Na vzboeenih pr* sih pa so se svetile še tri druge svetinje. Brž po prihodu spet zadoni trom* ba in Mussolini priene govoriti. Ljudstvo je bilo, tako se bere v po? roeilih, kar iz sebe od samega na* vdušenja. Po govoru se je prieelo branje odloka o odlikovanjih voja* kov in milienikov, ki so sc posebno izkazali. Mussolini je osebno pripe* njal odlikovanja. Med odlikovanci sta tudi glavni fašistovski tajnik Turati in državni podtajnik Suardo. Po tem obredu je vodja zajahal žrebca in jezdii na eelu vseh oddel* kov na trg Zmage, kjer so mimo njega in njegovega štaba vsi defi* lirali. Po dveurnem mimohodu je šel obiskat Mussolini prefekturp, ob enih pa sedež fašja, kjer je bilo skutiano kosilo. J*o kosilu so šli vsi ski :>aj v vojašnieo milienikov, kjer so odkrili žrtvenik padlim kolonj* skim fašistom. Odtod so krenili na dvorišče prefektove palaee, kjer so v eetverokotu stali alpinci. Po krat- kem nagovoru nanje je obkrožilo Mussolini ja šeebetanje mladih šol* skih deklie, ki so mu ponujale sve* že šopke. Med njimi se je precej easa pomudil, nato pa je odhitel v gimnazijsko palaeo. Tu se je otvo* rilo 15. zborovanje italijanske zve* ze za povzdigo znanosti. Zbrane so bile ueene glave, med njimi tudi bo* lonjski kardinal, ki so poslušalc znanstvena predavanja. Zatem se je Mussolini vsedel v avtomobil, ki ga je imel prepeljati na postajo. Predno je pa do tja pri* spcl, se je zgodilo nekaj, o eemer govori naslednji odstavek. Napad. I.;; gimnazija sc je odpeljal mini* stivki predscdnik ob polšestih v od* prt-im avtomobilu, ki ga je krmaril poslanec Arpinati, po ulici Rizzoli na lostajo. Pri Mussoiiniju je sedel b'-Lmjski župan Puppini, spredaj «.•!f"L\ državni podtajnik Crandi. Na oglu ulice Rizzoli in Neod* visnosti je avto vozil bolj poeasi, ker so se menda neki konii splašili in ker je bilo treba obraeati. V tem hipu poči strel iz revolverja. Ob ecsti par korakov od avtomobila je stala majhna postava in merila dru* gie proti predsedniku. Kar naenkrat pa zaeno tarn okoli gomazeti elo* vcška trupla drugo na drugem in živa kopica se jc valjala po tleh. Vodja je ukazal brž po prvem strelu avto ustaviti, vstal je pokon* cu in zavpil z moenim glasom: »Zdaj pa mir, nihee naj ne izgubi glave.« Krogla ga ni bila zadcla; šla pa jc tik mimo prsi tako, da jc pre« strclila trak reda sv. Mavricija in jopič ter šla skozi rokav na levici sedeeega župana in jc obtieala v ste* ni voza. Hladnokrvno kot da bi se nič ne bilo zgodilo je ukazal vodja pognati naprej na postajo. Tu se je prav mirno razgovarjal s častniki in sc nato odpeljal z družino v Forli v svojo vilo. V krogu svojih doma* čih se je popolnoma umiril in začel igrati na svojo rjriljubljeno violino, ki jo ima še izza svojih ueiteljskih časov. Napadalec. Brž ko je hotel mladi napadalec drugie sprožiti, plane nanj neki orožniški podčastnik iz Trsta in ga podere na tla. Čez par sekund je za« motana na cestnem tlaku cela ko* pica ljudi, ki bijejo in mahajo krog sebe kot iz uma. Kri teče; precej je ranjenih, ker sc nc vc pravzaprav, kdo je napadalec. Ko odstopijo ne* kateri, izvlečejo orožniki eno trup* lo vse razmesarjeno in pomečkano in jc odneso na kvesturo. Trupla ni mogoee spoznati, tako je zmeekano. Policija pride, išče, a ne dobi nika* kega slcdu. Skozi okna že donijo mogoeni vzkliki, da je vodja ostal neranjen. Ob polnoči stopi pred policiskega komisarja tiskarnar Mamolo Zam* boni in javi, da išče svojega sina Antea, ki ga iwgrcsa družina že par dni. Ko govori nesrečni oče z urad* nikom, mu splavajo oei na oder, kjer leži ono truplo. Ojoj, oče spo* zna v truplu — svojega sina Antea. Kvcstor je očeta pridržal in poslal kamijon še po druge elane napadal* čeve družine: mater, sestro, brata in neke sorodnike. Stanovanje in tiskarno Zambonijevih pa zastražis jo moeni oddelki orožnikov. Kdo je napadalec? Več prič je vidclo majhnega fanta, ki je meril z revolverjem na predsednikov avto. Bil je v črni srajci in dolgih hlačah. Ta je Anteo Zamboni, 16 let star, sin omenjenega tiskarnarja, časti* vrednega meščana boloniskega, o komur ne bi nihče nič sumil. Sin Antco je bil celo nekaj časa v fa* šistovski mladinski organizaciji. Bil pa jc slabo nadarjen in jc oprav* ljal v očetovi tiskarni nižje posle. Sam od sebe prav gotovo ni prišel na misel, da bi streljal na predsed* nika. Morali so ga naščuvati gotovi ljudje. Nckc price hočcjo celo ve* deti, da je v trenutku atentata stal poleg fanta elcgantno oblečcn go* spod, ki je pa izginil kot duh, ko so se vrgli na dečka. Policija bo morala napeti svoje moci, da bo odkrila tajne spletke Mussolinijevih in fašistovskih sovražnikov. Po atentatu. Po bliskovo se je razširila vest, da so skušali vodjo fašizma ubiti. Go* vorile so se najbolj neverjetne reči. Kralj jc dobil prvo vest o napadu od Mussolinija sarnega. Koj nato mu je častital. Za kraljevo častitko so deževala pisma na Mussolinija od vseh strani. Množicc po vseh mestih so pa dajale duška svojemu veselju z ob* hodi in vzklikanjem. Oblastva so sc, ker poznajo vodjevo voljo, naj sc ohranita red in mir, pošteno tru* dila, da bi do izgrcdov ne prišlo. Toda pri takih dneh kaj radi neod* govorni elementi pod krinko fa* šizma ribarijo v kalnem in zasle* dujejo svoje posebne namene. Fa* šizem sam se takih ljudi, ki so mu v sramoto, otresa. Novi ukrepi. Komaj se je poleglo prvo mr* zličrjo razburjenje, so šla oblastva na dclo. V petck se zbere ministr* ski svet. ponoči pa veliki zbor fa* šistovskega vodstva. Tarn bodo go* vorili o razpustu opozicionalrwh strank, o zatretju opozicionalnega tiska in o reviziii imenikov o članih fašistovskc strankc. Preicktje raz* nih pokrajin so že ustavili opozicio* nalnc liste. V Milanu so ustavljeni socialisticni »Avanti« in komuni* j sticni »Unitä«; v Turinu znana ' »Stampa«, ki je izhajala že 60 let; v > Benctkah nc sme več izhajati tudi ! v Gorici poznani »Gazzettino«. ; Drugod je pa še cela kopa listov - morala prenehati. Za^stopnik »Goriške Straže« je bil tudi pozvan na goriško kvesturo, kjer so mu javili, da velja za ta list, ki ne spada med opozicionalna gla* sila, predhodna cenzura. »Stražo« je torej treba pred tiskanjem nesti v pregled na kvesturo. In če ob koncu tega sestavka po* vemo še enkrat prav skromno naše stališčc, moramo slovcsno izjaviti, da Slovenci in Hrvatje v mejah ita* lijanskega kraljestva spoštujejo via* davino in njene zakonitc predstav* nike. Cc pa stavijo kot državljani z cnakimi pravicami in cnakimi dolžnostmi svoje zahteve, to pač ne pomeni nasprotovanja vladi, še manj pa kralju in državi! Stran 2. >GORIŠKA STKAŽA« DNEVKE VESTI. Bravcem in prijateljem. Vsled držuvnih in cerkvenih praznikov v tem tcdnu je izški dtu našnja številka le na šestih straneh. Obenem pa javljamo vsem našim zvestim prijateljem, da bo od prU hodnjei*a ledna dalje izhajala »Stra; ža« zopet dvukrat v tednu. In kon? čno še nekaj. Vemo, da je skoraj težko prositi sedaj v teh te/.kih dneh, ko so naše Ijudsivo hudo udavile vremenske nezgode, a ven* dar to storimo v svesti si, da Ijubs Ijenega list a naše Ijudstvo ne ztu pusli in mu pomaga. Torej: dajte, kjer sc niste za sklad »Goriške Straže«. Če ne morete dosii, pa malo, vsak vinar je dobrodosel in hvale/.no sprejet. Pohiiite, ker bi radi do novega let a sklad za enkrai zaključili. Škofijski odbor za Alojzijevo proslavo. Razposlali smo vsem- čč. duhov* nijskim uradom življensko pravilo, pod katerega naj se podpišejo oni mladeniči, ki se obvežejo, da bodo to pravilo izvrševali. — Pola stane 1 liro. Prosimo pozornosti, da se po* le ne zrnečkajo ali pomažejo. Ostala navodila smo že poslali gg. deka* nom. Odbor. Nove povodnji in naša pota. V soboto ponoei je divjalo stra* hovito neurje po vsej Sloveniji. Sa* va je spet razlila svojc kalne valove in odnašala mostove, hiše, živino. Posebno je trpcla blcjska okolica. Pa tudi v Ljubljani je vihar z dež* jem grozno divjal. Po baški in idrijski dolini na na* ši strani so sc tudi element! razto* gotili. Baea in Idrijca sta močno na* rasli. Butajo ob bregove in jih spodjedajo. Najhujšo škodo pa pri* zadevajo posestnikom ponovni usa* di. Svet jc že vsled obile močc tako razmehčan kot testo. — Skoda pa še od prejšnjih povodnji ni nie po- pravljcna. Glavna cesta iz Sv. Luci* ie na Podmclec, Hudajužno in Pod* brdo je popolnoma unieena. Na ne* štetih mestih je zasuta ali pa spod* jedcna, da na kak promet z vozovi kamoli še z avtomobili niti mi* sliti ni. Brž onkraj slikovitega mo* stu pred svetolucijsko postajo nad spomcnikom XV. avstrijskega ar- madnega zbora grozi kar velikan* ska masa razmehčanega ilovnatega brcga, da bo zbobnela na državno cesto in io pokopala. Že zdaj ni varno tarn mimo. ker vsak čas od* pade s prevese kepa blata ali ka* men ja. Čudimo se, da si oblastva ne ogledajo takih ogroženih mest. O poteh na Št. Viško gorsko planoto in ponikovsko pa niti ne govorimo ne. Prepuščene so kar ljubemu Bo* gu, da jih s prvim spomladanskim solncem slrdi in ustavi potoke, ki zdaj derejo po njih. In taka slika se nudi povsod. Ljudje se samo sprašujejo, kdo mora nositi brigo za ceste in pota. »Goriška Pratika«. Letošnja »Goriška Pratika« se že tiska. Bo prav zanimiva in lepa. Poleg poduenega branja bo ccla vrsta poduenih migljajev za dom in gospodinjo. Nepotrebne prati* karske navlake ne bo kar nie. Tak lep dar bo poklonila »Goriška Straža« svojim zvestim prijateljem. Popravek. Naš dopis o nesreei pri sv. Kržu Vipavskem popravljamo v toliko, da ponesrečeni sc ne piše za Vali* ea, marveč je Štor Franc. Uredništvo. Občinske takse. Županstvo goriške obeine razgla* ša, da so pri računovodskem oddel* ku razgrnjeni od 1. do 15. novem* bra scznami o obeinskih davkih na pse, klavirje in biljarde za 1. 1927. Kdor hoee vložiti priziv, mora to storiti na kolekovancm papirju za 2 liri tekom 20 dni. Razglas. V mestni hiši je razglas o petih prostih mestih pri radiotelegraf* skem zavodu »Eletra« v Genovi. Zavod za pospeševanje trgovine in obrti opozarja, da si vsi, ki sc namerjajo podvreei izpitom za instalaterje parnih peči, lahko ogledajo toza* deven oglas v ulici Morelli 37. Sneg. Zima se bliža. Na Češkem še hi- treje kot pri nas. V sudetskih go* rah je zapadlo toliko snega, da so se kar trije vlaki ustavili. Poincare in nemščina. Pred kratkim je francoski mini* strski predsednik Poincare obiskal nemško Alzacijo. Ko je prišel na* zaj v Pariz je napisal pismo višje* mu šolskemu svetu v Strasburgu, naj se zopet uvede v vseh šolah nemščina, ki jc bila ilotlej iz teh šol prcgnana. Pojav čiščenja. V Milanu izhaja letos tednik »II Torchio« (vijak), ki nosi podnaslov »Giornale dei giornalisti« (list za easnikarje). List je pisan v stro* gem fašistovskem duhu. Njegov glavni urednik Gorricri si je nadel nalogo, da easnikarstvo v Italiji oeisti vseh peg. Med drugim je za* eel eistiti tudi pri znanem milan? skem dnevniku »Corriere della Se* ra«, ki je po odliodu senatorja Albertinija postal iz opozicionalne* ga lista iašistovsko glasilo. Kakor se zdi pa »Corriere« ni še zadosti pravoyeren. V »Vijaku« napada Gorrieri ravnatelja »Corriereja« Ugo Ojettija in mu oeita, da krije s svojim imenom nekatere uredni* ke, ki so znani protifašisti in so ze pod Albertinijem bili pri listu. Od* prto pismo koneuje tako: »In^'f; g. ravnatelj (namree Ojetti) ali ve* ste, da ne govorimo za nas. Marveč za štcvilne naše prijatclje, ki vsak dan trkajo na naša vrata in spra* šujejo: Ni še nie? Ne, dragi prijatelji, ne. Povejte to vašim nežnim otroeičem, ki vas prosijo kruha. Ne, ni še mesta za vaše poštcno delo. Protifašisti od veeraj in lažifašisti od danes jedo namesto vas.« — Zadnje besedc so resniene. Manjšinski institut. Na juridieni fakulteti dunajske univcrze so ustanovili institut za proučevanje položaja o narodnih manjšinah. Študentjc si bodo lahko pridobili tudi doktorsko east s štu* dijem manjšinskih vprašanj. Raz* umc se pa samo ob scbi, da se bodo Duna. jean jc bolj brigali za nemškc manjšine kot za druge. Drugi pa, eeprav imajo vee manjšin, pa nima* jo najbrž ne voljc ne smisla za svoje manjšine. Čudna tatvina. Iz Amerike so poslali v Oslo na Norveškem 200 zabojev napolnje* nih z dragimi instrumenti in napra* vami, ki jih je rabila letošnja eks* pedicija. Ko so zaboje odprli, so našli le slamo in papir. Zlikovce iščejo, pa jih ne najdejo. Manjka tudi dosti dragocenih zapiskov No* bilovih in Amundsenovih. Kitajski škofje. 28. oktobra je papcž posvetil šest kitajskih škofov domaeinov. Ti so prvi škofje Kitajci, ki bodo sami vodili kitajske misijone. Vatikan je na to polagal posebno skrb, ker vedno uei, da se mora božja bese* da v materinščini oznanjati, ee naj v človcska srca prodre. Zdravo mesto. Velja, da je zlata Praga zelo zdra* vo mesto. Zato se njeno prebival* stvo precej množi. Pri zadnjem Ijudskem štetju 1. 1921. so našteli 657.000 prebivalcev, letos pa že 725.000. Na vsakih 100 kar 13 vee. Nova monarhija? Bukareški list »Adeverul« nekaj piše o dogovorih med Ogri in Ru* muni za skupno monarhijo. Ogrom in njih sosedu se pa silno mudi za kralievsko krono. Vsem je zmešala ßlave. Listi vse mogoee ugibljejo, kaj išec rumunska kraljica po Ameri* ki. Kni trde, da je šla iskat posojila za svojo državo, drugi pravijo o dosti miljonih dolarjcv, ker je dala pohvalo neki ameriški tovarni toa* letnega mila. Navsezadnje se pa be* re, da se je rumunski kralj kar raz* jezil in ukazal poklicati svojo ženo domov. Poljaki hočejo kralja. Maršal Jože Pilsudski, ki vlada Poljsko, je obrnil zastavo. Prej je bil navdušen Socialdemokrat. Kar naenkrat se je pa približal poljske* mu plemstvu in monarhistienim strankam. Te že itak ves eas godr* njajo, ker ni kralja kot je bil v sta* rih poljskih easih. Govori se že o kandidatih za prestol. Dva sta kne* za: Radziwil in Poniatowski, tretji je pa — Pilsudski sam. Pa tudi, če bosta prva dva sedla na prestol, bo le marsal imel prvo besedo. Zborovanje v Moskvi. 26. oktobra zveeer jc Rykov otvo* ril XV. zborovanje ruskc komuni* stiene stranke. V 37*članski odbor ni bil poklican niti en sam elan opo* zicije. Ta danes ne pomeni nie vee. Skrivaj pa šc ruje. Zanimivo jc tu* di Buharinovo poroeilo o medna* rodnem položaju. Dejal je, da do* biva kapitalistieni svet od treh stra* ni hude sunke. Iz boljševiške Rusi* je same, od angleškega prcmogar* skega štrajka in iz Kitajske, ki se otresa tujcev z zapada. Nov belgijski denar. V Belgiji bodo vpeljali novo de* narno enoto. Imcnovala se bo »bel* ga« in bo vredna 5 sedan jih fran* kov. Noui zvonovi u Vel. Zoiiijah. Po prizadevanju preč. g. župnika Kragelj*a in bivšega gosp. župana Štokelj*a so dobili v Vel. Žabljah minule božiene praznike novc zvo* nove. Nabavili so si jih vrli Žabeljci sami in siccr mnogo večje kot so bili prejšnji. V samonabavi pa je — kot kaže zgodovina naših novih povojnih zvonov — že neka goto* vost boljšega uspeha. In žabeljsko zvonilo je kot izdelck lahkega tcž* nega sistema dobro, bilo bi pa celo prav dobro, ee bi srednji zvon nc Ziiostajal v dobroti za tovarišema. Kaj more biti temu vzrok? Neeis* tost bakra in cina ne, njiju neprava zmes ne, nezadostno razgreije, me* šanje in čiščenje zvonovine tudi ne; saj je bil vsega tega 'srednji zvon v isti mcri deležen kot tovari* ša. Ni torej drugega kot kak ma* lenkosten pogrcšek pri montiranju oblikc. Dobroto žabeljiikih zvonov izpri* eujejo ta*le dejstva: 1. Intervali zvonov (e1, sis1, gis1) so nataneno zadeti, 2. Glavni brenealni glas so* glaša popolnoma z udarnim glasom, kar se žal redkokdaj nahaja; 3. Podkrilni glas je eista oktava h glavnemu glasu, kar daje glasu zvona zadovoljivo podlago. Le ma* la nadkrilna terca ni prav čista: pri večjih dveh zvonovih previsoka, pri malcm prenizka. Glasovna po* manjkljivost srediijcga zvonä mo* ra torej tieati v disharmoniji višjih alikvotnih glasov. Liv je — kot navadno pri Broi* liju — prav lep, brez kake korck* turc. Breneaiijc traja dobro minu* to. Teža zvonov ne prcsega 3% normalnc teže Broilijevih zvonov, kar je pri njem reclka prikazen. Glede pravilne natanenosti obe« sitev zvonov tudi v Žabljah ne za* dovoljuje. G. monter dobi pri cerkv. oskrbnišštvu napisane ne* dostatke za odpravo. Cerkovnikova skrb ali bolje ne* skrb za zvonove pa ozlovoljuje. Onecišeenje zvonov z mazilom, kapljajočim iz ležišč osi, cviljenje kembljevih obesil med zvonjenjem ga hudo obtožuje. Izgovarjanje na slabo plaeo je nieevo. Bo'lj moško bi bilo prositi poviška ali pa izja* viti: Z Bogom, gospodje! Išeite si drugega! — Ivan Mercina, kn.; nadškof. kolavdator cerkvenih zvo- now \i sirohego svefo. Poroka v Vatikanu. V soboto je v Vatikanu poroeil papež Pij XI. svojo neeakinjo gro* lico Marijo Lujizo Ratti z marki* zom Edvardom Persichetti Ugolini, legacijskim svetnikom pri vatikan* skem poslaništvu republike Nika* ragua. Poroka se je izvršila prav s kraljevskim sijajem. Sam papež je imel poroene obrede; nato je maše* val in novoporoeenca obhajal. Po cerkvenih obredih je bila pri* pravljena ženitvanjska pojedina v prestolni dvorani. Za sv. oeeta je bila poscbej pripravljena pod zla* tim baldahinom miza, kjer je sam obedoval. Tako določa obred. Nižje doli je pa bilo pripravljcno za 11 oseb. Pri pojedini so cabili samo dragocene posode, ki so sicer za* klenjene po muzejih. V bližnji dvo* rani je pa bilo ženitvanjsko kosilo za ostale visokc povabljence, okoli 80 po štcvilu. Ko sta novoporoeen* ca popoldnc Se pomolila na grobu sv. Petra, sta bila še enkrat pri stri* cu sv. oeetu, nato sta šla na poroč* no potovanje v Pariz in Madrid. Osramočeni minister. Boljševiški prosvetni minister Lunačarskij sc strašno žene za brez* verstvo. Po raznih shodih doka* zuje, da Boga ni in da je vse ustva* ril le eloveški razum. Nckoč jc do* kazoval pri klavirju, da tu ni nič duhovnega, vsa t^lasba izvira le od raznih gibov eloveškega telesa, ki lahko klavir razstavi na posamezne dele in ga zopet sestavi. Eden iz* med navzoeih pa zavrne ministra: ^>Pa poklieite kirurga, naj raztclesi Vase truplo in je spet sestavi!« Lu* naearskij je obmolknil. Izumirajoči rod. Na zapadni obali Mehike je maj* hen otok. Tarn je že izza odkritij živel divji rod Indijancev ljudožr* cev. K tem hrabrim in skrajno divjim sinovom pragozdov in va* lovov se ni upal nihee približati, niti misijonarji ne, ker so vsakogar brž spekli in pojedli. Šc pred par lcti so ti divjaki požrli dva mor* narja. Zdaj pa se sliši, da so divji otoeani postali popolnoma mirni. Ko so prišli k njim vojaki in misi* jonarji, so našli le šc 125 ljudi, vse krotke in mirne, a slabotne in bol* ne. Kaj je moeni rod upropastilo, bo uganka narave. Pevčeva pot. Par dni je odkar je umrl v Mona* kovem cden najboljših nemških opernih pevcev dr. Alfred de Bary. O dvseh strani in dvorov je dobival ljubljeni pevec easti in priznanja. L. 1918. pa je nenadoma oslepel in je moral oder pustiti. Že od tedaj se je oslepeli pevec bavil s sv. pi* smam in premišljevanjem o kršean* stvu. L. 1922. mu je pa še zvesta so? proga umrla. Brž po smrti svoje edine opore je Bary vstopil v bogo* slovje. Končal jc popolnoma bogo* slovne nauke, kar ga zadene mr* tvoud. Zadnja želja prej slavnega pevca, zdaj skromnega duhovnika ie bila, da ga pokopl jejo v mašniški j obleki. Ženski mornar. Prvo žensko so imenovali za mornariškega eastnika. To je lepa gospodiena Cieerinova, ki je posta* la eastnik na neki ruski ladji. Priloga »Goriške Straže« št. 65 »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Frovilno postopanje. Kdo ne pozna Alzacije in Lore; ne! To sta dve deželi, ki ležita med jnmcoskim narodom in med nem; škim narodom. Alzacija in Lorena sta čudni deželi. Velika večina pre; bivalstva govori »alzaško narečje«, nemščino, močno pomešano s fran; coskimi besedami. Toda prebivalci so fruncoskega mišljenja, Ijubijo Francijo, ne inarajo za Nemčijo. Dežela je zelo bogata; redi jo moč; na industrija; ima velike rudnike, kjer kopljejo železo in premog. Za to obmejno deželo so se Nemci in Francozi tepli cela sto; tetja. Do leta 1870. so jo držali Francozi v pest eh. Ko pa so zmago; vite vojske nemških knezov leta 1870. potolkle francoskega cesarja Napoleona III. in so prodrle do srca Francije — do Pariza — je morala Francija ob sklepu mini izročiti Alzacijo in Loreno Nemčiji. Sko; ro petdeset let so v teh deželah via Juli pruskt uradniki, ki so z na; siljem hoteli zbrisati z obličja te zemlje vsako znamenje f'vancoskes ga duha in francoske kuliure. Zas tdi so vse francoske sole. Izganjali so svojemu narodu vdane Alzača; ne. Toda alžasko ijudstvo ni pot pusiilo. Ostalo je zvesto svoji pras vi domovini, Franciji in je nepres slano zahtevalo, naj da Nemčija alzaški deželi samostojnost in sat moodločbo. Ko so leta 1918. vkorakale frans coske čete v Alzacijo, jih je Ijud; sivo sprejelo kakor prave rešnike. Kako tudi ne! Pol stoletja je dežela ječala pod pruskim jarmom. Pets deset let je Ijudstvo upalo, da bo prišel čas, ko bo na svoji zemlji svoj gaspod. Zdaj so prišli francos; ki rešniki in so osvobodili deželo in so — zaprli vse nemške sole; in so začeli preganjati domače tiU zaško narečje iz sol, sodnij, uras dov, iz vsega javnega življenja; in so počeli pritiskati domaCe ljudi ob steno in urivati na vsa vo; dilna mesia ljudi iz stave Francije; in so jeli rušiti katoliško šolstvo v Alzaciji in so zadeli katoliško Alzacijo v srce. Zdaj sc je vzdignila vsa Alzacija in Lorena proti Parizu, proti cen; Ivalizmu, proti slepim državnikom in je na ves glas in iz vse moči za* vpila: Prišli ste, da nas osvobodile! Mi Ijubimo Francijo, mi smo zanjo tr; peli! Toda naša ljubezen do velike francoske domovine ne terja, da bi ubili v svojih srcih ljubezen do svoje male alzaške domovine! Zato zahtevamo, da ostanejo vse dobrU ne, ki jih je alzaška domovina ustvarila, nedotaknjene. Zahteva; mo, naj naš alzaski jezik ima do; movinsko pravico v Alzaciji. Za; htevamo za katoliske otroke kato; liško solo! Hočemo, naj Alzacijo vlada alzasko Ijudstvo samo — ker tako se bo tudi čutilo svobodno in srecno in bo branilo Francijo do zadnje kaplje krvi. Francoske vlade so bile gluhe. Sedem let niso hotele slišati zahtev Alzacije in Lorene. Razburjenje alzaškega ljudstva je rastlo. V pas riški parlament je Alzacija poslala samo take poslance, ki zastopajo program, da mora dobiti Alzacija; Lorena široko avtonomijo z alzašs kim deželnim jezikom. Ko je vlada videla, da se dezela ne ukloni, je začela premišljati, kako bi to zves sto Ijudstvo zadovoljila. Letos pa je francoska vlada pris šla do spoznanja, da tako ne gre naprej. Alzaška manjšina hoče žis veti, se noče pofrancoziti. Minister; ' ski predsednik Poankare, najhujši \ nacijonalist, a dalekoviden drzuv; j nik — je v septembru prepotoval I Alzacijo. Hodil je od vasi do vasi, od mesta do mesta — in poslušal želje prebivalcev, ki so smeli pro? sto in brez strahu govoriti. Ko se je vrnit v Pariz, je Poankare izdal sledečo okrožnico: »V vseh krajih, kjer se govori alzaško narečje, se mora pouk v ljudskih solah vršiti v nemškem in francoskem je/.iku. Sole se morajo tako urediti, da bo vsak učenec, ko dokonča ljudsko solo, znal govoriti in pisati nemški in francoski je; zik.« S tern ukazom je nacijona; listična Francija otvorila novo p6; litična dobo v Alzaciji ; Loreni, za; čela je novo šolsko politiko, ki sledi zahtev am ljudstva. Francoski dr; žavniki so spoznali, da je najboljša manjšinska politika — tista poti; ilka, ki sposluje jezik in zahteve ljudstva. Kaj je novega na deželi? Št. Maver. Naša va;:ica bo zopet prišla do svoje stalnc službe božje. Po pri« zadevanju naših cerk. 'ključarjcv je bil naprošen veleč. g. Koršič iz Solkana ki je obljubil, da bo hodil k nam opravljat sv. mašo. Ljudstvo mu je zato zelo hvaležno. — Pa še nekaj je treba omeniti. Med našo mladežjo se jc zelo razpasla grda navada, da nastavljajo limanicc za ptiče. Starejši naj malo popazijo, da fantalini opuste svojo navado. Brje. Naša novozgiajena cerkev sv. Ci? ri'la in Metoda je srečno pod streho. Sedaj bi bilo treba še dcnarnih sredstev, da se dovršijo notranja in zunanja dela in dokonča zvonik. Upamo, da se bo vse to zgodilo kljub raznim težavam in bo drugo leto za praznik sv. bratov naša nova cerkev svečano blagoslovljena. Baška dolina. Naša dolina je vsled zadnjega vcenega dcževja silno trpela. Bili so v »G. Straži« že tozadevni do? pisi, toda ogromne škode, ki smo iih radi zaporednih povodnij mo- ruli prenesti in jih bomo šc morali občutiti v svojem vsakdanjem de? hi, so tako težke, da se moramo po= novno javno oglasiti. Naše ceste, naše poti in tudi naše steze so vni= čene ali pa v takem stanju, da skoro niso prehodne. Nasa pol ja, naši travniki so mnogokje odnešeni ali pa zasuti. Tudi mnoga poslopja in razne dru^e napravc so močno pri* zadete in sire škoda, ki je marsiko* Ua zadela, v težke tisočake. Tem ne= srcčnikom bo samo odpis davkov, j čctudi za več let, malo pomagal. Treba je izdatnejše pcdp^re. Kar se tiee razrutih cest, vnieenih mo= stov in drugih opustoscnj na jav? ncm premoženju, moramo pa prav rcsno povedati, da brez pokrajin* ske ali državne podpore ne bodo nikdar vee v prejšniem svojemu namcnu od,i4ovarjajočem stanju. Merodajna oblastva naj storijo čimprej svojo dolžnost, da ne bo zavladala ludi ob državni meji rev« sčina in pušeoba, ki za nobenej*a tujca ne bo nie vz^lcdna, za doma- cine pa ne spodbudna. Nabrežina. Nekaj o pevskih razmcrah. — Naša vas je nekdaj slovela, primer? no s tedanjimi razmerami, po svo« jem splošnem kulturnem življenju. Bila so to različna društva (pevsko, drams'ko, tamburaško). Njih delo« vanje je bilo v polnem razmahu. Ljudjc, ki imajo vpogled v tedanjo dobo, izprieajo, da je bilo kulturno snovanje omenjenih drustev na visoki stopnji in v posebni meri še petje. Da ne bi prišlo do vojne in konečno do takega položaja, bi zaznamovali na tem polju znatne uspehe. Danes pa, žaL ugotavljamo nasprotno: namcsto, da bi sledili dnevi izpopolnjevanja in napredka, sledijo dnevi pojemanja in propa* danja. Ali bi se dalo temu poma« gati^, oziroma ta položaj vsaj omie= litiV Močii za enkrat bi že bile, toda kar nam primanjkuje je prcmalo zanimanja, krepke volje in pred* vsem vzajemnosti. To so tiste rane, ki bi jih lahko sami zacelilji. — Če se nam ne posreei obnoviti pevske* ga drustva,, pa vsaj ccrkveni zbor bi z novimi elementi veliko prido* bil. Imamo ženski narašeajo za ccr« kveno petje, ki se vadi nad eno leto. So to mlade moči, ki veliko obetajo. Toda fantje, kje so?! Po gostilnah in v kavarni. Znajo tudi oni zapet. pa to ne zasluži imena petje. In še takrat sežejo večkrat po tu jem blagu. Gojite milo slo* vensko petje; širite je doma in drugod ter imetje vce smisla za pravo, zdravo razvedrilo, kot pa za veseljaeenje, popivanje in pies. Iz Tolmina. Naša tolminska fara oddaja že od nekdai po naših gorah svoje kapla* ne. Tako se je tudi letos zgodilo. 0. g. Ivan Scmič, 1. kaplan, je odšel pret. soboto na svoio župnijo Čc? povan. Bil je v Tolminu štiri leta in Pol, podučeval je veronauk na ljudskih šolah, na učiteljišču ter se veliko trudil na prosvetnem polju. C. g. hdko Ferjančič, II. kaplan, naš je tudi zapustil ter odšel za župne? ga upravitelja na Bukovo, od koder bo uprayljal tudi vikarijat Graho* vo. G. Ferjančič je bil v Tolminu nad eno leto, upravljal tudi vikari^ jat Kamno ter je deloval vneto v kat. društvih. — V Tolmin prideta sedaj kot kaplana novomašnika č. ^. Premrl France iz Vrhpolja pri Vipavi in g. Peter Sorli iz Grahove- ga. — Na tuk. gimnazijo inueitelji- see pride kot katehct e. t*. Franc Spcssot, župnik iz Perteole v Fur? laniji ter bo ob enem podvodja v Skodnikovem konviktu. Dno 7. novembra pride v Tolmin naučni minister eksc. Fedele, kjer bo rjrisostvoval blagoslovljenju te? meljnega kamna za novo poslopjc tuk. gimnazije. Ob tej priliki se bias goslovi zastava za tplm. Balile, sc otvori italijanska ljudska knjižnica in šolska razstava. K sprejemu mi? nistra bodo vabljeni učitelistvo, žu; pani in vsa italijanska društva. Goče. Velik udarec je zadel Malikovo hišo v Ložah. Zgubila je v tcku dobrega mcseca dva gospodarja. Stari gospodar je umrl 17. avgusta v 82. letu in mladi pa 21. septembra v 35 letu. Oče je dolgo hiral,, sin pa jc skleniH življenje po kratki mučni bolezni, ter zapušča štiri otročiče. Bila sta dobra moža. Bog potolaži hudo prizadeto družino. Nad Gočami je stara domača božjepotna cerkev na Obeluncu. Leta 1886. so cerkev vzdignili za poidrug klaftar. To delo je izvršil prav mojstersko Mihael Blaško iz Lokavca. Letos se je pa cerkev po* polnoma prenovila zunaj in zno? traj. Za čas prenavljanja je bil kip Device Marije v župni ccrkvi. V nedeljo 17. oktobra smo prenesli kip nazaj v slovesni procesiji. Po« leg domacih župljanov jih je bilo mnogo iz sosednih vasi. Deldeta so lepo okrasile kip in cerkev z ne? brojnimi venci. dekleta in deklicc so spremljale kip z venci in šopki lilij. Pred kipom pa je šla dolga vrsta žen z gorečimi svečami. Fantje so postavili lepe slavoloke. Ljudje ne pomnijo še tako lepe slovesnosti. Naj z obelunškega hriba Mari j a svoj blagoslov razli« va po vsej okolici! Kobjeglava. Dne 26. 10. 1926 je umrl previden s sv. zakramenti g. Jožef Jazbec iz Tupelč. Bil je mož krščanskega du? ha in nad vse ljubljen. Doscgcl je starost 87 let. Vsi so ga visoko cc? nili in spoštovali; o tem je pričal veličastcn pogreb. Domači pevski zbor pod vodstvom g. Fr. Rudeža mu ie zapcl žalostinke. Naj ti bo luhka zemljica! Družini naše so? žalje! N. V. Gogol. Fönest o tern, hoho se je sprl Ivan Ivanovic z \nwm Hihiforoyiiem. Iz ruščine prevaja I. K. II. Bilo je zjutraj v mesecu juliju — ko je lcžal Ivan Ivanovič pod strc? šico. Dan ie bil vroč, zrak suh in sc je prclival v strujah. Ivan lvanovič jc bil že v mestu, v stajah in na pristavi, se je že razgovarjal z mu? žiki in babami, ki ]ih je sreeaval, odkod, kam, kako in zakaj; strah ga je obšel, vlegel se ie. da se od? dahne. Ko je ležal, je dolgo ogle? doval sobc, dvorišče, skedenj, ko? koši, ki so se lovile po dvorišču in je sam pri sebi mislil: »Gospod, moj Bog, kakšen gospodar scm jaz! Kaj mi še manjka? Perutnina, kla? nice, skednji, vse koristno, žganje prcžgano in neprežgano; v sadnem vrtu, hruške, čcšplje: v ogradi mak, zelje, grah ... Kaj mi še manjka? Jaz bi rad vedel, kaj mi še manjka?« Ko si jc sam stavil tako globoko zamišljcno vprašanjc, se je Ivan Ivanovič zamislil: in med tem, ko so njegove oči iskale nove predmc? tc, so skočile črez plot na dvorišče Ivana Nikiforoviča in sc nehote za? čele ukvarjati z radovednim gleda? njem. Suha baba je nosila po vrsti zaležano pcrilo in ga ie razgrinjala na razpeti vrvi, da se prezrači. Sko« ro je staro monduro z obnošenimi našitki raztcgnila na zrak in objcla parketsko kofto: vsula sc jc nato po dvorjansko z grbovimi knofi z odjedenim ovratnikom; bele Kazi? mirovc hlače z petnami, katere so včasih naiicnjali na noge Ivana Ni? kiforoviča, in ki bi iih sedaj mogli napenjßti sumo še na njegove prstc. Za temi so povesili druge v obliki 1, potem kozaški bešmet, katcrega je dal narcditi Ivan Nikiforovič pred dvema lctoma, ko se je pripravljal, da vstopi v milico in ko jc bil žc na tem, da si obrije brke. Na koncu se jc izobesila tudi špaga, ki je bila podobna čii>kam, vrteč sc po zraku. Nato so sc zavrtcle tudi pleticc ne? cesa, ki je bilo podobno kaftanu travno?zclene barve z medenimi gumbi do pet. Izmed pletic se je zablestel telovnik. ki jc bil obšit z zlatom in ki je spredai imel vrezek. Telovnik je skoraj skrila pokojne matere stara jopica z žepi, v katere bi lahko vtaknili cclc tegiče. Vse to skupaj pomcšano je Ivan Ivanovič pazljivo glcdal, medtcm, ko so žar? ki solnca objemajoč mestoma plavi ali zeleni rokav, rdeči našitek ali del zlatega kordona ali igraje se na vrvici delali vse nckako nenavad? no, kar spominja na vrv, ki jo po? tcgnejo potujoči komcdijanti, po? sebno, ko sc tolpa ljudstva namno? ! v\, da bi glcdali kralja Heroda z zla? i to krono ali pa Antona, ki pelje ko« zo. Za ograjo sc razlegajo gosli, ci? gan brcnči z rokami po svojih ust? nicah mesto pajacota, pa solncc za? haja in sveži hlad južne noči vidno objemlje vedno močneje sveža ple? ča in prsi pristavčank. Ilitro je starka prilezla iz drvar? nice in vlekla in drsala na sebi sta? ro sedlo z oguljenimi strcmeni, z izrezanimi mošniami za pistole in z ročem svitlo rudeče barvc z zlati? mi obšitki in z medenimi vložki. »Glej, ncumna baba!« je sam pri sebi mislil Ivan Ivanovič: »še same? ga Ivana Nikiforoviča bo pridrsala, da se bo prezračil!« In res: Ivan Ivanovič sc ni prav nič motil v svojem ugibanju. Črcz pet minut jc dviunila še ncrodno šajtcrgo Ivana Nikiforoviča, ki je zavzcla skoraj polovico dvorišea. Nato je prinesla šc kapo in orožjc. Stran 4. »GORIŠKA STRA2A« Gore nad Idrijo. Ko so zadnji nalivi po nižinah in ob vodah napravljali o^romno ško* do, smo mi hribovci rekli: Hvala Bogu, da smo na hribu! Pred po* vodnijo smo tu varni. Obiščcjo pa nas lahko šc druge vrcmcnske ne? prilike! Tako nas jc res v noči od petka na soboto — 29. in 30. okro? bra — obiskal hud Vihar z vso svojo grozoto, ki smo jo mogli natančne? je opazovati še le v soboto zjutraj. Po tleh je leza'lo vse polno strcšnc opdke in slame, pobitih šip in po* lomljenega sacmega drevja. Na pokopališču je vihar odlomil in vr? gel po tlch vcliki križ in nagnil ve? liko grobnih spomcnikov. Ljudje hite popravljati strehe, da vsaj za silo pokrijejo velikanske odprtine in zavaiujejo notranjo opravo in krmo pred dežjem,, ki neprestano lije. Mlinsko pri Kobaridu. (Majhna nesreča.) V sredo 27. t. m. sta trčila skupaj dva kolesar- ja za mostom med Mlinskim in Kobaridom. Pri tej priliik opozar? jamo, da naj se vsak varuje in naj vozi na desno! — K sreči ni bilo vcliko škode, eden se je malo odrsal. Kolesi sta sevcda poškodo? vani obe. Čezsoča. Letos bcremo v naši »Goriški Straži« o samih povodnjih, ncurjih in viharjih po celem svetu. Pri zad? njem neurju je tudi naša občma imela občutno škodo. Dne 29. okt. so se zbirali celi dan hudi oblaki in v noči mcd 29. in 30. oktobrom je imelo neurje svoj višek. Bila je grozna noe, vihar, blisk in grom je divjal nad dve uri. Vsi ljudje so bili v strahu, kaj bo. In res: prišla je nesreča. Hud vihar, ki je tako zclo divjal, je odkril mnogim po* sestnikom hiše in reveži so bii ob najhujšh nalivih brez strehe. V ti? sti noči je napravil vihar vee tisoe lir škode. Res velika nesreea za na* šo vas in za naša stanovanja, od k:i* terih smo itak že tvrdkam, ki so nam jih upostavile, zelo veliko dolžni. — To neurje ni prizaneslo tudi mostu v Logu Čezsoškem, kaj* ti dne 29. oktobra popoldne ga je grmeča Soea odnesla. Pa tudi eez* soški most je v veliki nevarnosti. Most je sicer nov, toda v zelo sla* bem sianju. Pa saj ni eudno, saj dan za dnem drdrajo tovorni avti polni drv eezenj. Treba bi bilo za> enkrat napraviti konec temu, kajti sama obeina v svojo porabo bi lahko ta most rabila desetletja in desetletja, toda avti napolnjeni z lesom nam ga bodo popolnoma po* kvarili, da se bo res nekoč porušil in obenarji bomo placali novi most. Čudimo se tudi, zakaj avti ne upo* števajo table, ki pravi, da tovorni avti, težji od 40 q, ne smejo eez most. Pozivamo zatorej pristojno oblastvo, da pazi na to, da ne bodo ti napisi na mostu brez potrebe. Opisali bi tudi naše občinske poti, ki jih imamo, o tern pa prihodnjič. Planina pri Vipavi. Izjavljamo da g. Ivan Štrancar iz Plaiiine št. 11 ni pisal dopisa, ki je bil priobčen v »Gor. Straži« z dne 13. oktobra št. 62. Urcdništvo. Pisma rojakov, Riva Trigosa pri Genovi. Iz Rive Trigose blizu Genove nam piše naš zvesti prijatelj »Gori* ške Straže« Podgornik Leopold v imenu »lovcnskih rudarjev kaj ža* lostnc novice. 30. prcteklega mese* ca zveeer je tarn eksplodirala zao* stala mina in zahtevala dve clove* ški žrtvi. To sta Rudolf Humar iz Bat in Ipavec Franc iz Senice pri Levpi; Še pred par dnevi sta poslala po »Goriški Straži« pozdrave vscm domačim, zdaj sta pa že pod tujo rušo. Slovcnski minerji izrckajo staršem, bratom in sestram pone* sreeenccv prisreno sožaljc, mrtvi* ma tovarišema pa želijo veeni mir. Omenjena nesreea je pa zahteva* la še več žrtev. Težko jc ranjen tu* di Bavdaž Avgust iz Levpe, lahko pa Merlon Jakob iz Britofa pri Di* vači. Pozdrave vsem domaeim in še posebcj dragi »Goriški Straži« po* šiljajo iz oheine Čepovan: Podgor? nik Leopold, Skok Ivan, Suligoj Ru- dolf, Šuligoj Franc, Suligoj Ciril, Mrak Anton, obeina Tribuša, No* vine Štefan, obeina Avče, Kolenc Ivan, Pertot Ivan iz Lcvpe, Jug Pe* ter, Strgar Vincenc, Skrt Stefan. Skrt Peter, Sauli Leopold, Baudaž Peter, Kumar Peter, Okroglič Fr., Šulig Albert in Humar Rudolf, Mu- rovec iz Lokovca in Štrukelj Fe* liks, Lom. — Težek jc borni kru* hek da!eč proč od domačije, težek in s trpljenjem in solzami orošen. Idra (Brescia). Tarn pri Brcšiji je precej naših rojakov, posebno s Tolminskega pri delu v predorih. Pa nam pišejo ti prijatelji, ki so moraii za zaslužkom dalcč z doma: »Tu se nas je zbralo dosti Sloven* cev. Casa imamo nckaj prostega, od doma ne dobivamo. dosti pisem, drugega pa nimamo kaj brati. Zato nam napravite to vcselje in pošlji* te ljubljcno »Stražo« na naslov ...« Kako so zvesti in verni svoji grudi ti naši delavci! — Tistim, ki menijo še iti h gradnji predorov tja doli, preberemo v pre* mislck tole pismo: »Tuka j v daljni Brešiji nas je vee Slovenccv iz Loma. Vcčkrat nas kdo po pismu vpraša ,ee se tu dobi delo. Sporočamo, da delo se dobi tukaj in bodo še pisali po delavce. Toda ne svetujemo, da bi hodili scm, kcr zdaj bo še mraz pritisnil. Vode je toliko, da pridemo vsi pre« močeni od dela v predoru. Upamo pa, da bomo tudi mi kmalu prišli v domače kraje. Pozdrav vsem fan* torn in dekletom!« • S. L. Taka so lMsma naših ljudi, ki jim domača 2ruda ne more dati dovolj kruha. Kako zvesti so ostali ti ljud* je v diiljnih krajih svoji rojstni zemlji. Naj bi to zavest ohranili v vseh trpljenjih, da si z njo lajšajo- svoje težko delo, to jim želi njih prijateljica »Goriška Stra/a« in jih zvesto pozdravlja! I Pozdravi fantov-vojakov. i Iz Givitavecchie. j Slovenski fantje * vojaki, ki slu* i žimo pri devetnajstem polku polj* ; ske artiljerije iz Firenze in ki se se* j daj nahajamo v Civitavecchii, po* šiljamo pozdrave staršem in se* stram, bratom in vscm slovenskim iantom in dekletom, posebno pa letniku 1907, da bi nas prišcl kaj kmalu obiskat, pomagal menažo jesti in konjičke »štriglat«. — Ko* ritnik Jakob, Dolenjavas pri Seno* žečah; Lenasi Franc, Šmihel; Vil* liar Andre j, Studcno; Gržclj Jože, Postojna; Krebelj Ivan, Ostrožno Brdo; Miklavec Lipe, Dane; Pod* gornik Alojzij, Malovšc; Leban Jo* žef, Ozeljan; Pavlin Andre j, Ajše* vica; Furlani Anton, Prvačina; Zorž Ivan, Dornberg.; Uršie Alojzij, Ga* brije; Korenjak Franc, Kozana; Lo* višeek Alojzij, Kopriva; Uršie Ignac, Idrsko ob Soči; Skrt Marko, Bizjak, Beguš Jožef, Nemški Rut. Nensški zyodsiji kroipir je prlspel v sRIadlštiti Zadružne zveze. Kdor se jo nairoc:!! nonj, rtaLJ gra öZm prej dvigne, sicer nairočila ne bo« niTflO inogli upošfevati. Odclaljeni ncirocnikl, Lci želijo, dot se jiiti po- šlfe kroxii^ir po žele- ^iiici, morajo prej ra^- Ra^ofi denar. Za nenaročnike je raii razpolötcjo SO q[ kronv pirjai. Zafo naj se po- ŽLnr2, kdor L?c* hoce 1- meti. Zadružna zveza v Ciorici Copso Verdi 37 "Goriška Stražaa vsako hišo! v Podpisani se najtoplcje zahvaljujeju vsem, ki so sočustvovali ž njimi v težkih dneh o priliki izgubc njihove^a ljubljenega, nepozabnega sina ozir. brata Bogoljuba - Josipa Savelli-ja dijaka 4 teč. kr. trg. sole v Gorici. Posebno pa čutijo dolžnosl, da izrazijo prisrčno zahvalo preč. g. o. prijorju usm. bratov v zdravilišču S. Jtista za požrivovaino iolažbo v zadnjih urah pokojnil:ovili, vsvva preč. gg. c'uhovnikom iz Gorice, Šempasa, Črnič, Oscka, Kronberga za spromsivo, g. ravnatelju kr. tr. šole v Gorici, clrju. Viertalcrju in preč. g. drju. Mirku Brumatu za prekrasna nagrobna govora profesorskcniu zboru in dijakom kr. (rg Sole za spreinstvo in krasen venec, vsetn drugim darovalcem prelepih vencev in šopkov, šolskim vodstvom iz Šcmpasa, Oseka in Ozcljana za sprenistvo, pevskim zborom iz Šempasa, Ozeljana in drugim gg. pcvceni za ginljive nagrobnice, vsem gg. mladenkam iz Šempasa za spreinstvo z belimi šopki, še posebej pa fantom šempaskega pevskega zbora, ki so poskrbeli, da je bil pogrcb manifestacija ljubezui do pokojnika. Sploli vseni mnogobrojnim prija'eljem in znancem iz Šempasa, Go- rice in okoliških vasi, ki so z udcležitvijo pri pogrebu a!i drugače dokazali, da sočustvujejo z nami, najlepša zalivala. Bog jim povrni z drugimi dobrotami. Sempas, 29. 10. 1926, Žalujoča družina SavelH. Podpisane izrekajo teiu potom najiskrcnejšo zahvalo vscm sorodnikom prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način dali izraza svojemu soCu- stovMiiju ob nenadomesiljivi izgubi soproga, sina in brata Ä.Ii>in~a Kofola^ trgovca in gostllrilCarja v Čepovanu. Predvsem se zahvaljujcjo gospodom zdravnikom gorižkega sanatorija „S. Giusto" za požrtvovalno skrb, g. Mariu Grusovinu, uradniku na goriškeni niunicipiju za njegovo ljubeznjivo naklonjenost, druiini bkarjevec za požrtvo- vaino pomoč v bridkih iirah, prečasiiti dnhovščini, zlasti g. žnpniku Semiču za ganljiv n?grobni govor, pevskemu zboru za žaloslinke, kakor tudi vsem darovalcern cvetja in vencev. Čepovan, 28. oktobra 1926. Etna Kofol, vdova. Lucija, mati. Štefanija in Jožefa por. Paglavec, sestri »Kaj to pomeni?« jc mislil Ivan . Ivanovie. »Jaz nisem videl nikdar orožja pri Ivanu Nikiforoviču. Kaj in kdo je on? Za streljanje ne stre- lja, a orožje ima? Čemu mu je? A ti slavna stvarca! Jaz sem. že davno hotel dobiti to. Jaz močno želim imeti to orožjc. Jaz bi se rad zaba* val z orožjcm. Jej, baba, baba!« je zakrieal Ivan Ivanovie mij4aioe s prstom. Starka je prišla k plotu. »Kaj take|4a imaš, ti babura?« »Sa| vidite — orozje.« »Kako orožje?« »Kdo ve, kako! Če bi bilo mojc, tedaj bi znabiti znala iz eesa je iz= delano; no ono jc j^osposko.« Ivan Ivanovie je vstal in začel opazovati orožje od vseh strani in je pozabil dati od^ovor starki, za? to, kcr \U\ je skupaj na vrvico obe? sila, da se prezraei. »No, lahko se misli, da je železno,« je nadaljevala starka. »Gm! železno. Kako, da železno?« je mrmral Ivan Ivanovie. »Ali ga ima že doltfo?« »Morda, žc davno.« »Krasna stvarca!« je nadaljeval Ivan Ivanovie. »Jaz si bom izprosil. Kaj bo on deial ž njim? AH pa bom zamenjal za karkoli. Ali je ßospod doma, babura?« »Doma.« »Ali leži?« »Leži.« »No, prav; jaz pridem k njemu.«, Ivan Ivanovie se ic oblekel, jc vztl v roke ^rčasto pas jo palico, kajti v Miv^orodu ie vee psov ka? kar ijudi in konj. Čeprav je bilo dvorišee Ivana Ni* kiforoviea tik dvorišča Ivana Iva? uoviea in je elovek lahko prelezel z enc^a na dru^o črez plot, je ven- dar šel Ivan Ivanovie po ulici. Iz tc ulice je bilo treba prehoditi trtj, ka? teri je bil tako ozek, da se dva voznika z enim konjem nista mo.^la o<*niti, ee sta se srcčala, in sta mo= rala v takem položaju toliko easa ostati, dokler ju niso prijemsi za zadnjo. kolesa potegnili vsakega na svojo stran nazaj na ulieo; pešec sc je oprijemal za cvetlice in na ovi? jalke, ki so rastle na obeh stranch plota. Na ta tr# je bil obrnjen z cne strani skedenj Ivana Ivanoviea, z zdru^e strani hramec, vrata in ^o? lobn jak Ivana Nikiforoviea. Ivan Ivanovič je prišel k vratom, zaj*ro? mel s kljuko. Odznotraj se je dvi<^- nilo pasje laianje. No, raznodlaka pasja čreda se je hitro vrnila nazaj mahajoč z repom, ko je videla, da je prišla znana oseba. Ivan Ivano? vie je prehodil dvorišče, na kate* rem so se bleščali indijski j^olobje, ki jih je Ivan Nikiforovič lastno= ročno pital, kosi bue in rnelonov, tarn zelenje, tarn zlomlj-eno kolo, ali obroe sodekov, tarn se jc valjala majhna deklica v zamazani srajci. Prava slika, kakoršno ljubijo sli- karji! Senca razvešene^a ]»erila je po* krivala skoraj vse dvorišee in j4a jc navdajala z nekim hladom. Babura iU\ je sprejela s poklonom in zaze* vala in ostala na mestu. Pred hišo je bil lepo postavljen hodnik z ob? strcšjem na dveh hrastovih stcbrih, ncpričakovana obramba pred soln? cem, ki se v tern času v Malorusiji noče umikati in obliva pešca od nog do glave z vročim potom. Iz teg a se more razvideti, kako moč* na je bila tista želja Ivana Ivanovi* ea priskrbeti si ono neobhodno stvarco, ker se je odloeil iti z do* ma v takem easu, ko je imel navado samo zveeer hoditi na sprehod. (Dalje). »GORIŠKA STRATA« Stran 5. Za gospodarja in gospodinjo. Nov način za brušenje kos in srt pov. Položi koso ali srp pol ure, preden orodje rabiš, v vodo, kateri si primešal par kapljic (na 10 litrov V2(i Htra) žveplene kisline ali hudi* čeve^a olja. Ako potetfneš potem z navadnhn pešeencem cnkrat čez oradje, imaš fino, vseskozi cnako ostrino. Ako leži orodje dalj časa v vodi, nič ne de, samo dobro in pazljivo #a je treba obrisati. Kako očistiš kriače za obleko? S krtačo, ki ni čista, oblcko bolj za* mažeš kot očistiš. Krtačo očistiš, čc držiš z eno roko kos belega pa* pirja čez rob mize, z drusio pa pri* mcš krtačo in jo drgneš po s papir* jem pokritem robu. Papir moraš tolikokrat prcmcniti, da ga krtača več ne umaže. Če drones krtaco po šmirosp. Avtfustu Ravniku — Zavaros valnice L' Union v Gorici, Via Bars I zellini št. 2, za pravilno izplačilo | mojetfa po.^orelega poslopja. J Marija vd. Perše, i Ajba. Mlekarne! — Zaradi povečanja obrata se proda po ußodni ceni po^ snemalnik za 300 litrov. — Naslov pri upravi »Straže«. Javna prostovoljna dražba posestva na Planini pri Vipavi. V nedeljo dne 21. nov. se proda po* sestvo obstoječe iz njiv, travnikov, gozdov in hiše z j*ospodarskimi po= slopji. Vsa potrcbna pojasnila in kupni noj4oji se dobijo pri Ivanu Štrancarju, Planina 11. NASA VINA, dobra. po nizkih cenah, tudi v raanjših kolicinah; marsalo, vermut, grenčice, žganje, vinski jesih itd. prodaja trßovina v ulici Ascoli št. 31 (na vogalu trga Korenj, de Amicis). Vsem ljubiteljem zimskega cvets ja naznanjam, da so mi dospelc iz Holandije eebulice raznobarvnih hijacint, polnih in enostavnih, tuli? panov, frezij, cesarskih kron (Fritti* laria imperialis), narcizov ter go= molji »škrnicelnov« (Calla aethiopi* ca). Čcbulice prodajam po najnižjih cenah ter jih razpošiljam tudi po j pošti. »Vinoagraria« (Just Ušaj) — ' Gorica, Piazza Vittoria 4. G R9M0F0NI prenosni od 175-230, 330-540, 600-1000 lir. Nove gramafone s kovčeki z veliko iz- beroplošč (Valencia, Manette, Seminola, Valentine) v knjigarni WOKULAT Gorica, Corso V. E. 7 (vogal ul. Barzelini) Kdor želi kupiti posestvo v Ju* goslaviji, naj se obrne na splošno znano in največjo posredovalno pisarno v Sloveniji »Posest«, Ljub? ljana, Sv. Petra cesta št. 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število najraznovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20, polletno Din. 10. Na željo pošljemo 1 štcvilko brezplačno na ogled. KalolišRa knjigarna - Gorica iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iillca Carciucci 2 (Montova hlša) illl[illl![||l!HimililnnniHi;ii[|iiiiiiiiiiiii!!ii!iiiiii Za solsko leto 1926 - 27 ima Katoliška knjigama ogromno zbirko vseh postavno predpisanih tipov šolskih zvezkov in vseh za šolo spadajočih predmetov. Velika zaloga risarskih potrebščin, Fabriano papirja raznih vrst, risarskega orodja, tušev vseh barv in druge risalne predmete. — Velika izbera slovenskih in italijanskih leposlovrih knjig. — Cene v istini brez konkurence. — Pravkar je izšel tudi katerega ima Kat. knjigarna v izključni razprodaji za Goriško. Cena kakor !ani: Lir 4 za izvod. Trgovcem običajni popust. Pozor na domeco tvrdko Vellka manufakturna irgovina Andrej jVIavric ============= GORICA - Viai Carducci 3 - Naiveeja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hlaeevine, žameta, ž firja, perkala, prtenine,perila, brisae, zaves, posteljnih pregrinjal, odej volncnih in bomba= žastih, volne in žime za žimniee ter vsakovrstno perje. Velika izbera izgotovljenih oblek za moške in decke. Lasfna krojačnica za ženske in moške. Sprejema vsako naročilo, ga izvrši točno in po z m e r n i h cenah. Velika izbera kožuhovin. Na drobno! "*W«I^W* ^» debelo! Pozor X1& domačo tvrdko! Stran 6. »GORIŠKA STRA2A« Lloyd Sabaudo. Prihodn.ie vožnje: v Severno Amerfko: »Conte Biancamano« 10. 12. 1926. »Conte Rosso« 19. 11. 1926. \.: < it'üovi- v Njujork v 9. tinea's, v Južno Ameriko: »Conte Verde« 7. 1. 1927. »Principessa Maria« 17. 12. 1926. i/. Genove v Buenos Ayrcs * 13 lC dneh. v Avstralijo: »Re d' Italia« 10. 12 .1926. lüformacije tlaje in sprejenia pred n..roči!ti na vozne listke zastopnik /\ Rosich. GorLa, Via Contavalk St. 4 PODRUZNICA Ljifbljanshe kredifne Me b Gor Corso "Vesrcll Telefon števiika 50 „Ts'govski Dom" Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Wn!b50,m0(W CßlltFBlfl LHÜLlÜfÜl Din. 10^00.000 Podružnice : Brežice, Celje, Črncmel], Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4%. VEoge v ftekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, cekow, deviz in obligacij vojiie odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazela v tu- in inozemstvo. Bopzni in ostali bančni posli. . TROPII1E *m -W -m kupuje žganje - slioooec prodaja ; na drobno in debelo Distilleria Go- ' riziana, Viale XX Settembre 23 v Gorici. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 3&. Lastnik se je specialism! na Dunaju, bil vet let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že lcta 1918.— Sprejenia od 9. do 12. in od 2, (5., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — Röntgenologicni imi za zdravljenje in diagiiostiko ppiniBPiji Dl. 8. BEFIQKi fl GORICI, CORSfl SiTT. LM. HI, It \h sprehha od 9 - iz m i - s Zdroi'nil- zu zobe in ustß Dr. LGJZ HHfilBHEF sprejerna vsc clni v tcdnu v Gorici, n« Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini žtev. 14^ nasproti Ljudskemu \rtu. Teod. OORSO ^EROS 32 (nasfi.) *» ViJihB zslogi? ?M.t& 0im \% mm fu?arnE Rsgsncheri S Häyniza^, ?ss^> erstns bfago za psrsfctnsB k«Rur fusfi ssiiiia l?M?& njjj^ep in zenshep ssiSjü?, Telefon štev. 16 Usfanovljena I. 1889 Puštn: čeh. 10.S33 MESTHfl HR8HILHIM L3UBL3ÜH5HB (ORADSKA ŠTEDIONICA) StanJe vloienega | I f T W\ I I A |\J A Stanje vloženega denapja nad 200 *-'J ^ ^^ *^J ^^^l^ /^ denai'Jn nad 800 mllUon.. dinarie. pREŠERNQVA UUCA —U-«» To» . . sprejeina vloge na hraniine knjižnice kakor tudi na tekoči račun, in sicer protl naj- ugodnejiemu obrestovanju. Hmnilnicn plačuje zlastl za vloge protJ dogovorjenl oil- povedi v tekočem rnCunu najvlšje mogo'Je obresti. tjamstvo za vse vlogein obresti, tudi tekočega računa, je večje Jflk kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranllnične- ^H ga premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter Bg davLno mocjo. Uprav radi tega »alagajo prl njej sodliča denar Br nedoletnih, žtipnijski iuadl cerkvetn in občine občinski den;ir. W • Naši rojalci v Air.eriki nalagajo svoje prihranke naj- ^ več v naši hranilnici, Uer je tu popolnoma VAREN. w Hranilnica daje posojila po nizki obrestni tneri na posestva in nienice. UDINE — Via SaL^orgpnsiiio S — UÖINE Po z^" 1 ^....."¦" : *h c^ricth s > slogenskem in nemShem iczlku