Štev. 235 ■-. i H -V Trst, v petek 23, avgusta 1912 Tedaj xxxvil. IZHAJA VSAK DAN - gsfi tb rsdetjah In praznikih ob 5., tb ponedeljkih*b 9. ilotnj. P»*fcml$iie fter. so prodajajo po 8 nvč. (6 stot.) v mnogih kobak&rnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdor-tćtni, Dornberga itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) 04LA6I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širofcosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po «> st mm. Za ogla.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka isadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-sanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« ..jedinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toSIjivo v Trstu. SPINOST Glasilo političnega druitv« zxme NAROČNINA ZNAŠA m Ml* U*o 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece «K;u» brea do poslane naročnine, se uprav« ne ovira. Wv*m*»m u MMJato li, lipi, naši materi Slavi, ki nas Je vse dojila polno veličastnih spomenikov velike » . o- * " losti. In ta krasota je delo našega ns.u.Ja, našega Slavo-Čeha, naših bratov, kajti, a« c-t, — veliki pesnik Kolar me je porčil,-da. mo vsi isto, da nam je samo treba, da .;as združi bratska ljubezen, — pa bomo spoznali takoj, da nas ne morejo ločiti niti gore niti reke — niti daljina. In občutil sem to ljubezen, prisegel sem na onem svetem mestu vtifkemu pesniku, da bom tu v svoji domovini 6iri! to ljubezen. — Kjtromanić je poljubil Hurbanka in ga oddal v objem Kargačeviču. Hurbanku Morilec soproge obglavljen. BEROLIN 21. Na dvorišču sodne Ječe v Insterburgu je bil včeraj zjutraj obglavljen bivši molzač krav Kratzki iz Grunehelde. Obglavil ga je rabelj Schowietz. Krutzki Je minolo jesen ustrelil svojo soprogo in porotno sodišče ga Je obsodilo na smrt. Potres v Turčiji nadaljuje. CARIGRAD 22. V Marmarskem morju nadaljujejo potresni šunk?. Malo število hiš, ki so ostale ohranjene, se hoče podreti. Pistyan 22. V vasi Vagdebčd se Je 15 družin zastrupilo vsled vživanja gob. Pet oseb je že umrlo. Berolin 22. Danes predpoludoe je uradnik Schaffhausenske banke, Friderik Klotsch pobegnil s okolu 100.000 markami v 4% pruskih konsolih, katerih številke niso objavljene. Berolin 22. (Kor.) — Bančni uradnik Klotsch |e bil danes aretiran v svojem stanovanju v Charlottenburgu. On je od septembra m. I. dvignil od defravdiranih papirjev znesek 50 000 mark !n izkupilo zapravil. Včeraj je prodal ostanek vrednostnih papirjev in je izkupilo deponiral pri neki banki. Ko se Je danes zjutraj vršila revizija, je bilo razkrito poneverjenje. Homatije v Turčiji. TurSko črnogorski spor. BEROLIN 22. „Lokalanzeiger" poroča iz Carigrada: Spor Turčije s Črnogoro se utegne mirno rešiti. Neki balkanski diplomat zagotavlja, da je hotela Črna gora vsled ob-koljenja Berana le pritisniti na Turčijo. Ministrska kriza. CARIGRAD 22. Demisija Husejn Hllmi paše se potr{uje oficijelno. CARIGRAD 22. Pravosodna listnica je bila ponudjena tajniku Hilmi bejuf ki Jo je sprejel. CARIGRAD 22. V okolici HalmI paše zatrjujejo, do je odstopil, ker se je bal, da ne bo kabinet več nepristranski. CARIGRAD 22. Glasilo mladoturŠkega odbora „ Tanin" obžaluje padec justičnega ministra Husejn Hilmi paše, kateri je padel vsled dopopusdjivosii vlade v albanskem vprašanju in meni, da Je edino pravilen recept mladoturŠkega ministra Talaata, ki pravi, da se Albancev ne sme streljati, ampak pretepati jih do kostij. Turški prestolonaslednik na Dunaju. DUNAJ 22. Turški prestolonaslednik je dospel danes v najstrožjem inkognitu semkaj. Turški poslanik na Dunaju je šel prestolonasledniku nasproti do Požuna. Dogodki v Albaniji. BEROLIN 22. »Lokalanzeiger« porcča iz Carigrada: Spor med Turčijo in Črnogoro utegne biti rešen kmalu. Italijansko-turška vojna Mirovna pogajanja. LONDON 22. Turški poslanik v Londonu, Tevf*k paša, se udeleži mirovnih pogajanj v Parizu. na i£?ih prsih in vse nas uspavala z isto materinsko pesmijo. Bratje, poljubite me! — Is navdušeni, ognjeviti mladci so se objel! v ozek skupen objem, prsi so se jim razburjeno dvigale, mogli so le «idostno ječati, a po licih so jim tekle solze veselja, ki so se izgubljale v bratskih poljubih. — Isti trenotek se je na vztoku porodilo solnce In se vzdignilo izza daljne planine ter z zlatim valom oblilo zeleno pokrajino pod seboj, temne zidote kraljevske cerkve, črne strehe mesta Zagreba in tam doli v ravnini Savo, kz se je lesketala med zelenim poljem in grmičevjem kakor srebrn pas na krilu kraliice! i — Glej dneva —! — je vzkliknil Kotromanić prvi in s prav svetniškim za-maknjenjem motril to sijajno sliko pomladanskega jutra, globoko vdihavajoč sveži jutranji zrak. Bilo mu je tako veselo, tako vedro in tako močno v duši, da ni vedel, kam bi se del in kaj bi počil. Čutil je silen nagon, da naredi nekaj, ah — da pritisne vso to krasno zemljo na svoje srce in da jo obspe s poljub*, kakor se poljublja samo ljubica. Na jezik so mu privrele zopet rodoljubne besede, ognjevite in žarke, kakor oni plameni tam na vzhodnem nebu, krepke, mlade in bujne kakor vsa priroda okrog njega, ki je z vsakim svojim dihljajem kipela prebujenosti, življenja, radosti. In ko so njegove mlade, krepke besede doneie v novoporojeno jutro, Je gori nad njim zvenela Škrjančkova Jutranjica, poleg njega na cvetočem mandlju pa je sedela v vršiču črno-glavka in drobila svojo divno veselo pesmico. Skladno so se mešale njegove mlade besede z mladimi zvoki ptičjega petja, — a njegova duša in srca njegovih prijateljev so občutila, da se tudi v njihovi notranjosti poraja nekaj, prebuja nekaj, da je v njihovih dušah zasijalo krasno pomladansko jutro. In bilo je, kakor da iz porojenega prekrasnega jutra in iz navdušenih besedi združenih mladcev, — odpovsod in iz vsega odmeva budeč glas kakor silna angelska trobenta, ki kliče k novemu življenju, a vse je buktelo moči in mladosti povsod — Iv zraku, i v travi, i v dušah mladcev. (Pride le.) BEROLIN 22. »Lokalanzeiger" javlja iz Carigrada; Danes so se pričela v Parizu mirovna pogajanja med turškimi in italijanskimi delegati. Ta pogajanja se neoHcijelna, zaupna in neobvezna. Turški odposlanec v Parizu, Rifaat paša, se bo tudi udeležil po-gajani. CARIGRAD 22. »Sabah" pripoznava, da so sedanja mirovna pogajanja nadaljevanje mirovne akcije v Švici, sklenjene od prejšnje mladoturške vlade. List je ponatisnil izjavo nekega diplomata, glasom katere se bodo nadaljevala zaupna mirovna pogajanja ter trajala približno dva meseca, nakar pride do oficijelnih pogajanj. PARIZ 22. »Echo de Pariš" vztraja pri svoji trditvi, da je pričakovati sklenjenja miru v oktobru ali najkasneje v novembru. Pogajanja v Parizu so privatnega zn?čaja. Oficijelna pogajanja se bedo vršila v Švici. Premirje bo kmalu sklenjeno. LONDON 22. Turški poslanik v Londonu se udeleži mirovnih pogajanj v Parizu. Upati je, da bo v kratkem sklerjtno premirje, kateremu sledi sklep miru. Proti tiraniji na Hrvatskem. Kakor sploh ni bilo drugače pričakovati, je bil sinečni javni shod radi dogodkov na Hrvatskem naravnost ogromno obiskan. Ni v Sokolovi dvorani, kjer se Je vršil shod, ker se gledališka dvorana renovira, in v velikem atriju pred dvorano ni bilo prostora, da bi mogla pasti Igla na tla. V svojem pozdravnem govoru je izvajal predsednik pol. društva „Edinost" dr. W i 1 f a n, da predmet današnjega zborovanja zaslužuje vso našo pozornost, da zaslužuje, da izrazi.no svojo voljo na manifestanten način. Zbrali srno se, da povzdignemo svoj glas v imenu zakona in najsvetejih pravic. Ravno zato pa naj bo naš nastop dostojanstven, ker zakonitim načinom moremo najbolje služiti stvari, radi Kratere smo se sešli. Namen temu shodu ni samo, da damo bratom onkraj Sotle moralne podpore, ampak tudi, da nastopimo v obrambo državnih zakonov, ki jih podpisuje isti vrhni faktor pri nas in na Hrvatskem. Vsi poklicani faktorj naj vedo, da smo vsi na jugu pripravljeni braniti te zakone, svojo svobodo in svojo konstitucijo. Dr. Wilfan je govoril s takim ognjem, da je koj v začetku kar elektriziral občinstvo. Nato Je predsednik podelil besedo d Ž. poslancu dr. R y b a F u, ki ga je občinst /o pozdravljalo na navaden prisrčen naCin. Nadvezai je na besede predgovornika o dvojnem pomenu današnjega zborovanja. V nadaljnem govoru je govornik razpravljal, kako je možno da danes na Hrvatskem vlada le volja enega človeka, pandurja Ma-djarov in je pri tem pojasnjeval, v kaki zmoti so bili Hrvatje vsikdar, kadar so pričakovali zaščite in ljubezni M^djarov. Pri-, povedo val Je, kako je bil v Jednaki zmoti tudi cesai ski Dunaj, ko Je mislil, da z dobrohotnostjo priveze nase Madjare. Al! jtdno dobro so prinesli ti dogodki na Hrvatskem vendarle, spoznanje namreč, da le v slogi v hrvatskem narodu samem in pa v Jedinstvu med Hrvati in Srbi je rešilev. Petera je ro-kazoval, koliko bi se mogla Avstrija učiti iz svoje lastne zgodovine v Lombardiji in na Beneškem, kjer je le ona sama s svojim policijskim zistemom ustvarila revolucijom rje. Govornik je našteval vse neizmerne zasluge, ki si Jih Je hrvatski narod pridobil zi državo in dinastijo. In je s tresočim glasom žigosal način, kako se danes vrača Hrvatom vsa ta neizmerna udanost in ljubav — način, ki je prišel do izraza v kulturnih in ju-stlčnih stališčih, kakor so bili takozvani %e-leizdajskl proces proti Srbom, tisti prosluli Fridjungov proces In sedan|i proces proti Jukiču In tovarišem. Ta proces Je kulturni Škandal in v interesu naroda in monarhije je, da se taki škandali ne ponove več, ker nas sramote pred vso Evropo. Govornik je nato dokazoval, da nimamo od nikjer pričakovati pomoči, nego le od zavesti, dasmo en narod od Koroške pa do srbske meje, in da to svojo pripadnost k enemu narodu nagla-šamo posebno tudi proti Dunaju In Bud'm-peštl. In ker se v Dalmaciji pojavljajo neki znaki, kakor da bi se hotelo tudi tam začeti s sllčnimi procesi, Je svaril govornik cesarski Dunaj pred vsakim takim poskusom. Govornik se Je tu spomnil sedanje akcije našega ministra za unanje stvari, ki vabi velesije, da bi napravile konec vojni med Italijo in Turčijo. Dr. Rybsf pa je zaklical ministru: Čemu hodiš delat mir v Turčijo in Italijo ?.S a j imaš vojno stanje doma! Če i m a tvoja beseda veljave pri ministrih raznih držav in pri vladarjih mora imeti tvo- V Trsta, dne 23. avgusta 1912, ]a beseda veljavo tudipriogr-skih ministrih in pri našem vla d a rju. Zahtevaj torej, da se odpravi sedanje stanje na Hrvatskem! Mej tem svojim govorom je pokazalo ntŠe ljudstvo svojo disciplinarnost. Dasi je bilo ogorčenje na najviši stopinji, vendar so se zborovale! pokorili prošnji govornika že v uvodu govora, naj se premagujejo, da bo naši manifestacija resna in čim dostojan-st ven ej a. Ali ko je govornik končal, tedaj je Izbruhnilo po dvorani z elementarno silo, da je prišlo do impozantne manifestacije ogorčenje našega naroda radi tiranije, pod katero trpi narod hrvatski pravo mučenstvo. Demonstracija je trajala več minut. To je seveda le kratek izvadek iz krasnega Rybarevega govora, h kateremu se Se povrnemo. V imenu Hrvatov in Srbov se je oglasil za besedo arhitekt Costaperaria, ki je izvajal drhtečim glasom, kako srečen je narod, ako ima poštene voditelje, ki ga vodijo po pravih poteh do narodnih ciljev. A kako nesrečen je narod, ako ga vodi lasten sin v propast, ker služi tujim gospodarjem. Tržaški Slovenci so tako srečen narod in zato morajo nastopati odkritim čelom. On zaupa v pošteni karakter Slovencev in njihovih voditeljev ter jih prosi, naj stvar Hrvatov smatrajo za svojo, da se na Hrvatskem odpravijo ljudje, ki so se stavili v tujinsko službo. Posebno morajo biti dr. Ry-baru hvaležni Dalmatinci na tem, kar je rekel glede Dalmacije. To nam mora biti v tolažbo v sedanjih hudih časih. Zahvaljuje se v imenu Hrvatov in Srbov za današnje zborovanje, ki je povzdignilo svoj glas, da bodo morda čula tudi ušesa, ki so bila do-sedaj gluha. Zborovalec Krizmančlč je tudi na-glašal, koliko so Hrvatje trpeli za državo in kako plačilo dobivajo sedaj. Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je predsednik .dr. Wilfan spregovoril še svoj zaključni govor. Govoril je s povzdig-nenim in sonornim in s takim temperamentom, da so zborovaicem žarela lica. Na predlagamo Vam — je vskliknil — nikćke resolucij, nikakega poučnega protesta, ker to kar ste Vi danes čutili in kar so povedali govorniki, ne bodo mogli prezirati na viših mestih. To je glas naroda! Naše besede niso bile ne frazeaske ne lakajske, kajti, kakor piše izvestno slovensko časopisje ne odgovarja čustvovanju našega naroda. Mi zahtevamo svoje pravice, ase zavedamo tudi svoje dolžnosti d o d r ž a v e. Ali tudi na vršenju svojih dolžnosti hočemo biti možati. Mi nočemo padati v tisti podli bizantizem, kakor se po javlja v izvestnem slovanskem časopisju. Kakor možje hočemo vršiti svoje dolžnosti do države in do cesarja. Izraze svoje lojalnosti ne spremljamo mi s tistimi „hura" in živio-klici. Ali kraj vse naše lojalnosti naj vedo tam gori na Dunaju, da tudi naša potrpežljivost ima nekje svoj konec. Naj vedo, da se mi tu na jugu čutimo vsi en narod in vsaka krivica, ki se godi enemu delu naše skupnosti, boli nas vseh. SIcer res ni lahko vršiti svoje dolžnosti do države v kateri se dogajajo kulturni in justični škandali, radi katerih se mi sramujemo radi sebe in v imenu države I Radi sebe torej io radi časti monarhije kličem: Popravite, kar ste zgrešili! lzneŠenimi čutstvi In živo razpravljajoč o dobljenih utisih so se zborovale! mirno razšli. _ Umazana tlmavska voda« mestnem svetu tržaikem. V sinočni seji je svet. Černivec, že v četrti seji nadaljeval svoj obstrukcijoni-stični govor. Ker seveda nima toliko materijala na razpolago, da bi lakko polemiziral proti poročilom večine v vodovodnih zadevah, pričel je sinoči mučiti mestni svet s citiranjem starih protokolov mestnega sveta in pa seznama vseh mest nemškega cesarstva z navajanjem vodnega konsuma istih. Na splošno se more reči, da jako srečno in zelo vstrajno izvaja svojo misijo kot bojevnik socialistične manjšine. Italijansko-liberalna večina se je izkazala doslej kot stranka, ki ima malo odporne sile. Ko so gospodje svetniki prese-dili dve uri ali k večjemu tri urice v zbornici, se zmučijo in gospod župan zaključi sejo. Tako so doslej sami podpirali socijalistično obstrukcijo, ker so se socijalisti od seje do seje lahko odpočili in znova pripravljali. Sinoči je kmalu po deveti uri župan Valerio prepustil predsedstvo drugemu podžupanu Brocchiju, ki kaže več energije in vstrajnosti ter nekako voljo, premagati socialistično obstrukcijo. V začetku svojega sinočnega govora je svet. C e r n i v e c najprej na dolgo in po- včavi citiral sklepe mestnega sveta izza let |8S2—1903 glede že sklenjenega vodovoda .S.tjcjan-LonJer-Trst, ter potem omenjal, da se ti sklepi niso izvršili. Zatem je govornik začel znova .peglati" prvega podžupana Ricchettija in princa Thurn-Taxisa. — Izdajstvo bi blio plačati princu kraške skale po K 3 90 kvadratni meter, dočim je raog'a n. pr. okrajna bolniška blagajna nakupiti krasna posestva ob morju v Valle d' Oltra pri Trstu po niti 40 vinarjev kvadratni meter. — Princ Thurn in Taxis, ki je sicer že bil v posesti vseh pravic nad reko Timavo, je vendar leta 1908 (oz. njegova tašča prin-cesinja vdova Hohenlohe) vložil po odvetniku dr. Rfcchettiju tožbo proti erarju zaradi lastnine, in Šel s tožbo v tretjo instanco, pa je v vseh treh instancah propadel. Ko je videl, da ne pride do lastnine, je prosil za dovoljenje, da sme uporabiti dnevno po 100 000 m8, ki jih niti od daleč ne rabi. Očevidno je, da je hotel to napraviti le zato, da izkoristi tržaško občino. In pri vsem tem Je princa zastopal dr. Ric chetti, ki je bil tudi mestni svetova le c, prvi podžupan in pa celo predsednik vodne komisije v mestnem svetu! Ko so socijalisti zasledili nečedno delovanje Ricchettijevo, se je ta odpovedal kil jenteii princa Thurn-Taxlsa. Kot prinčev zastopnik je od tedaj nastopal Adolf A. Al berti, brat mestnega svetovalca in člana večine Albertija ter svak svetovalca in člana večine Mraka. Toda Ricchettl je tudi v tem času.ostal predsednik komisije. V zadnjem času se je sicer tej časti odpovedal, toda to ne zadostuje, odpovedati se mora kot pod župan in svetovalec. Nato je svet. C e r n i v e c razlagal, kako le sklep glede zidanja obrežne ceste Trst-Tržč vplival tudi na vprašanje timav-skega vodovoda. Pri rešitvi vprašanja timavskega vodovoda pa je zelo interesirana tudi elekrična družba za izrabo vodnih sil Sočinih pri ka teri so interesirani tudi mestni svetovalci, in katera družba hoče dvigati timavsko vodo 150 m visoko, da bo lahko tekla v Trst. Okoli rešitve timavskega projekta je torej interesiranih vse polno ljudi, ki so mu morda prej kot mestni svetovalci bili nasprotni a vsled svojih interesov morali postati njegovi pristaši. Lepo vlogo je igral pri tem vprašanju tudi inženir Sospisio, ravnatelj mestae pli-aaroe. Ko je imel namreč oddati glede cene električne moči, ki jo ponuja že omenjena električna družba za izrabo Sočinih vodnih sil mestu, svoje zvedeniško mnenje, je jednostavno izjavil, da mu je tudi pri najbo!jši volji nemogoče imeti v tej zadevi obJeKtivno mnenje, ker je tudi sam član imenovane električne družbe. Ta je pa lepa! Ravnatelja mestne plinarne in elektrarne se vendar ne imenuje zato da bi pometal ali nosij oglje, temveč zato, da vodi, da daje v odločilnih momentih potrebnih nasvetov itd. No, in kadar ga mesto najbolj rabi, — ne more izvršiti svoje službe. To je kakor če bi nastavili tržnega nadzornika ki naj bi inspiciral trgovce in ki bi izjavil, da ne more opravljati svoje službe, ker je tajnik trgovskega društva. Inž. Sospisio je najbolje plačani mestni uradnik s knežjimi dohodki zato — da ne gleda na korist občine, ampak ki so mu mar le lastne špekulacije! Govornik je nato prečital dvakrat zaporedoma imena vseh nemških mest ter prvič pri vsakem pristavil, koliko litrov vode na dan pride na osebo, drugič pa kakšen vodovod ima dotično mesto. To je trajalo pol-diugo uro. Slednjič je pričel čitati 1200 spremi-njevalnih predlogov tu za vsakega zahteval poimensko glasovanje. Seja traja, ko to pišemo — o polnoči — dalje ter bo bržkone trajala pozno v noč. Navzočih svetovalcev je 43, torej komaj zadostno število. Svet. Černivec je danes med drugim izjavil: Večina hoče na vsak način rešiti timavski projekt, toda mi pravimo, da ga ne rešijo na noben način, če jim Slovenci ne pomagajo. Predsednik je končno danes ob 2*45 zutraj vzel besedo govorniku Černivcu in na to zaključil sejo.__ Za češko-nemško spravo. Iz Mlade Boleslave poročajo dne 21. t. m.: Namestnik knez Thun je v spremstvu prezidijalnega šefa Brauna obiskal tukajšno okrajno razstavo. V svojem pozdravnem govoru je župan Matoušek rekel med drugim : .»Vaša Jasnost si kot zastopnik cesarja v deželi z odkritosrčno vnemo prizadeva, da bi dosegla mir med obema v tej lepi deželi bivajočima narodnostima. Naša odkritosrčna želja, da se delo miru dovede do zaželjenega uspeha, na podlagi popolne enakovrednosti obeh narodov in nerazdelnosti češkega kraljestva. Okrajni glavar Papaušek je v svojem nagovoru na namestnika povdarjal, da žele Čehi in Nemci miru, ker trpe pod sedanjimi razmerami i eni, i drugi. Namestnik knez Thun se je zahvalil na dveh nagovorih, ter izjavil, da so vsi kompetentni faktorji pridno na delu, da bi se konečno dosegel med obema narodnostima mir, da bi sedaj vezane sile postale proste za gospodarsko ojačenje dežele. Doma6e vesti. Kupujte narodni kolek. Prejeli smo: Često čitamo po Ustih tožbe, da po toba-karnah v Trstu nI dobiti narodnih kolkov In to je res in obžalovanja vredno. Ne vem i ali naši tobakarnarjl ne marajo naših kolkov | v razprodalo, ker Jim ne .nesejo", ali pa •jih tržaški Slovenci ne zahtevajo. V prvem slučaju ni to v čast našim tobakarnarjem Nemarnost od strani občinstva pa je absolutno neodpustljiva. Ali tako vračamo družb* milo za drago — tisti družbi, ki toliko žrtvuje na naš narod ob periferijah?! Po trebe družbe so velike, da jih prispevki in darovi ne pokrivajo, a mi smo tako nemarni, da se ne pobrigamo, da bi kupoval; vsaj po par narodoih kclkov. Že čujem prigovore: ,Radi tistih par vinarjev družba ne obogati!" Zato pa odgovarjam : po par vinarjev od mnogih — mnogih narašča v lepo svoto. Če bi vsak Tržačan kupil po par narodnih kolekov, bž se to do dobro poznalo v družbini blagajni OragI rojaki! Prenezavedni, ali prenemarni, ali prekomodni smo, da bi vpraševali po narodnih kolkih! Celo tedaj jih nočemo kupovati, ko nam na kaki prireditvi prihaja kaka „sitna" gospica. Kvečemu da kupu jemo — pa le zato, da jo odpravimo — 90 ... en kolek! To nI častno za nas tržaške Slovence! In naroden greh je, kajti pomislimo le, kaj bi bilo z našimi otročiči, kaj bi bilo z nami, ako bi ne bilo Družbe in nje pomoči! Pomagajno tistemu, ki nam pomaga! Pa tudi podružnice na) bi storile več v tem pogledu, izlasti na) bi vplivale tudi na fobakarnarje, da bodo prodajali narodni kolek. Na rojakih pa je, da rabijo te kolke ob vsaki priliki in da tako na neobčuten način izdatno množe Družbi dohodke! Evo, (udi to je eden načinov dela za narodno stvar za vse one, ki pravijo, da se ne smejo .izpostavljati". Cirilmetodsr. Kako je boljše ? Prejeli smo: Boj, kakorŠen že en čas divja po časopisih med tovarnama kavinih surogatov, med Kolinsko in Franckovo, je že prenapet, je že proti ukusu! Osobito od strani zadnje se pojavljajo strastni napadi. Tako ne more iti več dolgo, ker ravno glede tega se često sliši med ljudstvom nevoljno godrnanje, torej prav želeti bi bilo, da se stvar zajezi čim prej. Najenostavnejši način bi seveda bil, da se taki inserati — ki so narodnim težnjam v nasprotju — kratkomalo odklanjajo. A tu bi naleteli več ali manj na odpor pri tiskarnah, ker vsaka — umljivo! — stremi za tem, da pridobiva čim največ oglasov. Ker gre pa tu za narodni b!agor v obče, Je treba nekaj žrtvovati. Sicer bi pa bila za tiskarne kaj majhna izguba, osobito z ozi rom na vpliv. Od par inseratov več ali manj v letu pač ni odvisen obstoj nobene tiskarne, najmanj pa tiskarn, ki so večjega obsega, ker navadno le te inserirajo. Zavedno gospodinjo taka oznanila gotovo ne ovirajo — ona ve, kaj Ji je storiti; a imamo, žal, Še mnogo takih, ki so ah premalo ali celo nič zavedne, ali so že preveč navajene tuje tvrdke in mislijo, da je izključeno, da bi mogla biti kaka druga — slovanska — primes tudi dobra, kamo-li Še bolša 1 In baš na take gospodinje imajo taki oglasi naravnost ogromen vpliv, da — kolikor ni dovolj, da sama greši — Še druge zavaja in se izgovarja, češ: saj jo priporoča slovenski časopis!... Poleg tega je pa žalostna resnica tudi to, da s priobčevanjem takih oglasov škodujemo tudi svojemu ugledu. Kaj pa, na pri rr.er, da se posreči Franckovi tovarni, ki je brezdvomno imenitno situirana, s časoma uničiti naše slovansko podjetje? No, potem preneha naravnim potom in-seriranje Kolinske, obenem pa tudi deloma Franckove tovarne. Nasprotno pa, da domače podjetje vspeva, utrjevalo bi si svoj obstanek in bilo v položaju pogostejšega in temeljitejšega objavljanja. Torej ta a izgubaw za tiskarne bi bila do malega pokrita. Morda daja, kakor Kolinska, tako tudi Franckova tovarna na leto v naše narodne namene kake svote, a to je le pesek v oči, ker že ne more drugače, ko vleče tako lepe kupčke denarja iz našega ijudstva. Nemški darovi Slovencem — če sploh so — so kaj redki in lahko vsak hip prestanejo, medtem ko bi od Kolinske tovarne, ki bi si — s tem, da vsi naši gospodje zahtevajo izključno le njene izdelke — gmotno stanje še bolj utrdila, lahko upali v trajnejše in izdatnejše podpore v prid naših obmejnih bratov itd. — brez pregodrnjane tujčeve miloščine ! Značilen način inseriranja: „Tovarna v Zagrebu, tovarna v Pardubicah" — tj vse se lepo sliši in je sila zapeljivo, v resnici pa je Franckova tova-na nemško podjetje, v nemški žep in nemške roke leti slov. denar — torej: v množini brezkoristno. Nikar ne mislimo, da bi Nemci bIH v tem slučaju tudi tako kratkovidni — saj se nam morajo smej ti! Po eni strani zidati, po drugi pa podirati, ne gre! Merodajnim krogom v premislek. Sicer pa mislim, da imajo nekateri v obližju te stvari še kaj več povedati; torej, dotični, vendar že enkrat z besedo na dan! Pripomba uredništva. G. dopisnik se nekoliko moti, ako meni, da so inserati le vprašanje tiskarn. Ne, to je tudi in v prvi vrsti vprašanje listov. Posebno za dnevnike, ki ne štejejo mnogo tisočev naročnikov in ki ne dobivajo nikacih subvencij )e vprašanje inseratov — ekzistenino vprašanje. Saj se tako godi celo tudi tržaškim italijanskim listom, ki imajo vsakovrstnih podpor. Ob vsem sovražtvn proti Slovencem priobčujejo inserate slovenskih podjetij, u novcev, obrtnikov in celo tudi teliko omraženih slovanskih bank. Če gospod dopisnik opozarja na škodo narodno podjetje ako moralo prenehati vsled konkurence, pa smemo tudi mi vprašati : ali ne bi bila škoda za narodno stvar, ako bi morala narodna glasila prenehati, ker bi jim — po odpadku dohodkov od inseratov drugorodnih tvrdek — zmajkovalo sredstev za pokrivanje ogromnih dnevnih stroškov ? ! Stvar je pač taka-le: v Pri dnevnikih morajo Inserati pokrivati gotov del stroškov. Dokler se torej slovenska javnost ne zave vrednosti reklame v toliko, da bodo mogli listi pokrivati dotično svoto od domačih inseratov, doye| so Jednostavno siljeni sprejemati oglase tudi od neslovanskih tvrdek. To je za nje vis major. Tega spoznanja pa v naši Javnosti Še ni, oziroma ga ni toliko, da bi naši ljudje hoteli trositi za reklamo tako, kakor drugo-rodci. Pa tudi tisti del javnosti, ki inserira, je čudak. Pri nas v Trstu plačuje|o „Piccolu*, kolikor zahteva, ne da bi z očesom trenili; nasproti slovenskemu listu pa se postavljajo na stališče: jaz sem naroden trgovec in zato Je slovenskemu listu dolžnost, da mi gre na roko in da mi čim manje računa. In tako barantajo in barantajo, a če se jim ne vstreza, je strašna zamera. Ti dobri ljudje pa ne pomislijo, da je list tudi narodno podjetje, ki zahteva absolutno gotovo svoto dohodkov, ako hoče ek-zistirati. In to je še podjetje, ki služI sicer brezplačno tisočerim potrebam narodnega življenja in snovanja. Toliko v bistrenje stvari. Pa brez zamere. Naše bolezni. S Prošeka: Kmetske razmere v zgornji okolici so, kakor povsod, težavne. Primanjkuje vedno vsega. Letos Je letina sena in živeža še precej dobra, vina pa ne bo toliko, kakor je kazalo začetkoma. To pa radi bolezni na trtah. Zato bomo tudi prihodnje leto financijeino šibki. Dovolite, da se dotaknem tudi — slovenskih bolezni. G. državni poslanec dr. Rybar Je na shodu dne 11. t. m. izvrstno govoril. Le škoda, da ne bo mnogo koristilo pri raznih kritikih. Oni bodo tudi nadalje stresali sitnosti in — nič delali. To je naše zlo, naša slovenska bolezen. Vsakdo le hvali svojo stranko in svoj list, mesto da bi vsi skupaj odpravljali nedostatke in napake v našem narodnem življenju. „Delo* kritikastrov pa mora biti na veselje — Nemcem in Italijanom. Mi se moramo boriti za ljudsko šolo, oni pa snujejo svojo fakulteto v Trstu. Kaj mari tem slovenskim strankarjera, če tudi vse vrag vzame! Da Je le propaganda za stranko! Ti fanatiki strankarstva so prava In nevarna slovenska bolezen ! Res je, da smo mal narod. Toda tudi 1 in pol milijonskemu narodu ne bi trebalo toliko beračiti za ljudsko šolo, ako bi bil složen v zahtevanju. In ker nimamo ljudskih šol, je vprašanje, kdaj bodo mogli tržaški Slovenci pošiljati svoje otroke naravnost na gimnazijo ali realko? Ob sedanjem cepljenju Slovencev utegne dotlej steči še mnogo vode v morje. Potem pa naj mislimo še na visoko šolo! Oh, kako to boli vsakogar, ki res želi svojemu narodu kulturnega napredka ! Ko bi se le našel med Slovenci mož s potrebno avtoriteto, da bi združi Slovence v jedno falango v boju za skupna prava! Tacega misije čakamo. Saj imamo dovolj mož, oistrih in učenih, ali mi bi potrebovali — moža ! V sedanjem kaosu, brez skupne vodilne avtoritete, pa lezemo niže ic niže. To Je naša bolezen. Najprej izgubimo — če bo ta naša politična zmešnjava nadaljevala — Koroško, potem Štajersko, za to pride na vrsto naša lepa Gorenjska in val se potem razgrne tudi preko našega Primorja. Ljudstvo je tudi krivo, ker je tako nezavedno in politično nevedno, da ne sluti nevarnosti. In zopet ni krivo, ker na vse zadnje ni njegova krivda, da je nezavedno in nepoučeno v političnih stvareh. Če bi stvar ne bila tako neizrečeno žalostna, mogli bi mi Tržačami občutiti nekako zadoščenje. Koliko smo bili zasmehovani od vseh strani radi naše pretvezno „solzarske" politike. Danes pa bi morali Slovenci Boga hvaliti, ako bi bilo naše ljudstvo v narodnem pogledu povsodi tako malo — solzarsko, kakor |e ravno na tržaškem ozemlju. In kako vse drugače bi bilo tudi z našim narodnim gospodarstvom, ako bi vsi — mesto da se koljejo med seboj In medsebojno diskreti-rajo in slabe vse naše gospodarske institucije — delali združenimi silami za utrjen|e našega poljedelstva, za povspeŠevanje naše obrti, za razvoj naše trgovine, za jačenje naše denarne organizacije — brez vsacega ozira na politične namene —, da bi nam laglje preskrbljale osebni in hipotekami kredit! Vsa ta jamstva narodove blaginje, narodnega obstanka in narodne bodočnosti se žrtvujejo žrelu strankarskega fanatizma in egoizma. To je naša velika bolezen, ki nas mora položiti v narodni grob, ako se ne pojavi skoro — pravi zdravnik! Petletnica NDO. NDO priredi ob priliki petletnice obstoja v nedeljo dne prvega septembra t. 1. veliko slavnost po sledečem sporedu: Ob pol 10 dopoludne sprejem Ljubljančanov na Južnem kolodvorj z godbo in zastavo; od tam pred .Narodni dom", kjer ie vrši ob 10 dopoludne velik manifesta- v I V Trstu, dne 23. avgusta 1912. cijsfei shod z dnevnim redom: Petletnica NDO. Popoldne se vrši v društveni dvorani NDO kongres, ki prične ob 1. Ob 3 obhod izpred „Narodnega doma" z godbo in društveno zastavo proti konsumnemu društvu „Jadran" pri Sv. Jakobu, kjer se vrši ločno ob 4 pop. velika ljudska veselica z godba, petjem, plesom, srečolovom, tombolo itd. Na tej veselici se razvije zastava zidarske skupine NDO. Strel naznani razvitje zastave. Prižigali se bodo tudi ume-talni ognji. Na sporedu so tudi govori. — Te slavnosti se udeleže razun Ljubljančanov, ki pridejo v Trst s posebnim vlakom, zastopniki narodnega delavstva iz Pule, Gorice, Ajdovščine, Volosko-Opatije itd.; nadalje zastopniki vseh narodnih strokovnih organizacij na slovanskem jugu. Slovensko delavstvo mesta in okolice ! Petletnico slavimo letos, petletnico organizacije, ki se poteguje za interese jugoslovanskega delavskega ljudstva. In prišli bodo ta dan zastopniki nar. delavstva Iz vseh jugoslovanskih pokrajin, da počaste in izkažejo simpatije NDO. Pa tudi zato pridejo, da se z nami vred navdušijo za na-daljne boje. Za to Je potrebno, da se na dan 1. septembra zberemo vsi skupaj. Delavstvo vseh stroki Agitiraj z vso vnemo, da proslavimo ta da a dostojno! Nobeden naj te dni ne miruje, kajti dela je mnogo! Na noge torej I Osrčlte se! Vojaški nabori. V sredo je bilo pozvanih pred naborno komisijo 216 vojaški dolžnosti podvrženih Tržačanov in tujcev. Od Tržačanov sta bila potrjena dva, in sicer eden za armado in drugi za domobranstvo. Eden je bil poslan na opazovanje v garnizijsko bolnišnico. Od tujcev je bilo potrjenih 6 za mornarico in 50 s pridržano določitvijo. V garnizijsko bolnišnico je bilo oddanih 6 nabornikov. Včeraj Je bil zadnji dan nabora za Tr-žačane. Potrjeni so bili: 1 za armado, 1 za domobranstvo in 1 za mornarico. Od tujih nabornikov Je bilo pozvanih 200, prijavilo se jih 158, od katerih je bilo potrjenih 42 in sicer 39 s pridržano določitvijo in 3 za mornarico; eden Je bil poslan v vojaško bolnišnico na opazovanje. V vsem Je bilo pozvanih dosedaj pred naborno komisijo 1816 Tržačanov in tujcev; od teh se jih Je predstavilo 1613. Od Tržačanov Je bilo potrjenih 342 in sicer 248 za armado, 72 za domobranstvo, 10 za reservo in 11 za vojno mornarico. V garnizijsko bolnišnico je bilo poslanih 57. Od tujcev je bilo potrjenih 98 in sicer 9 v mornarico in 89 z pridržano določitvijo, 7 jih je bilo poslanih v opazovalnico v vojaško bolnico. Tržaška mala kronika. Trst, 22. avgusta 1912. Mlad je začel. Včeraj Jutro je bil aretiran komaj 14 letni deček Alojzij Kavčič iz Gorice, stanujoč pri Sv. Mariji Maedalenl spodnji 335. Prejšnji večer se je namreč tiček vtihotapil v dvorišče hiše št. 6 v ulici Farneto, ter se pustil zapreti v dvorišče. Tekom noči je hotel malopridnež ulomiti vrata, ki vodijo iz omenjenega dvorišča v neko trgovino jestvin, kar se mu pa ni posrečilo. Potem je prerezal neko mrežico v oknu ljudske kuhinje Egidij Caisutti-ja z očividnim namenom, da bi ulomll in kaj ukradel. Pa tudi to se mu ni posrečilo. Polici|a je dognala, da mladega ulomilca ni bilo že šifri tedne domov. Ukradena kava in aretiracije. V sredo popoldne so bili aretirani na trgu Sylos sledeči individuvi: 42 letni Fran Fonda, 42 letni Fortunat Basiatti in 32 letni Romeo Primosich vsi iz Trsta, 36 letni Ivan Barbariol iz Rovereta (Videmska pokrajina v Italiji) in Peter Barbariel od istotam. Vsi aretiranci so obdolženi, da so že dlje časa vsak dan ukradli po nekaj kave iz skladišča špedicijske tvrdke „Adriatica". Društvene vesti. Pevsko društvo „Adrijaa v Barkov-Ijah priredi prihodnjo nedeljo, 25. avgusta t. 1. domaČo veselico. Na vsporedu je petje in godba. Pri igri sodelujejo bivši igralci Slovenskega gledališča v Trstu. Po vsporedu prične ples, ki bo trajal do 11. ure Lepa prilika je tudi Tržačanom, da po-setljo to veselico v prijaznih Barkovljah, ker imajo ugodno zvezo s tramvajem in v mesto se lahko vrnejo z zadnjim, ki vozi iz Barkovelj ob 1130. Na svidenje v Barkovljah v nedeljo, 25. t. m. ob 57a popoldne. Tržaško koles, društvo „Balkan" priredi v nedeljo dna 1. septembra t. 1. veliko slavnost na Opčinah v obširnem prostoru g. DraŠček. Začetek slavnosti ob 4 pop. Ples do polnoči. Slavnostni govor bo imel velespoštovani g. Štefan Ferluga, dež. posl. in vodja šole ha Opčinah. Dosedaj so priglasila sodelovanje sledeča društva: 1. Pevsko društvo „Zvonfl Opčina, 2. Pevsko društvo „Hajdrih* Prošek, 3. Kolesarsko „EDINOST" št. 235. društvo „Danica* Gorica, 4. Kolesarsko društvo „Sokol" In „Orao" Zagreb, 5. Klub slovenskih biciklistov LJubljana, 6. Klub slovenskih biciklistov Rudoifovo, 7. Ciklo-klub „Split" Split Dalmacija, 8. Svira pro-seška narodna godba. ftlar. del. organizacija. Obrtnljski pomočniki! Ali ne vidite, kako se dandanes združujejo vsi stanovi? Vse se organizira, da na podlagi združitve doseza zboljšanje svojega položaja. Ako se združujejo bogati tovarnarji, ako so že vsi delodajalci spoznali, da je le v organizaciji moč, morate spoznati to tudi vi, obrtnijski pomočniki. Ampak tega spoznanja ni med vami; razkropljeni ste 1 Manjka vam marsičesa. Posebno pa obrtne šole v slovenskem jeziku. Za to pa imajo tudi vsako boljše mesto Nemci in Italijani, ker imajo obrtne šote v materinem jeziku. Pa kaj mislite, da se bodo drugi potegovali za vas ?! O ne 1 Sami morate zahtevati, česar trebate. Pa so še druge stvari I Tako na pr. glede plače, ureditve delavnega časa itd. Tudi v tem oziru se morate sami poprijeti dela, če hočete, da bo boljše. Kako pa? Strnite se skupaj 1 Vpisati se morate v društvo, v organizacijo, da tam dobite potrebno znanje. Storite to nemudoma, kajti čimpreje, tem bolje. NDO priredi, z ozirom na navedeno, v nedeljo dne 25. t. m. ob 10 dopoludne važen sestanek kjer se natančno pogovorimo. Na sestanek so vabljeni vsi obrtnijski pomočniki: krojaški, čevljarski, pekovski, mizarski itd., torej vsi, kolikor jih je pač v Trstu, ki se prištevajo slovenski narodnosti. Sestanek se bo vršil v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška 2. — Strokovno tajništvo NDO. Na zadnjem shodu delavcev tehničnega zavoda pri Sv. Andreju izvoljena deputacija naj se blagovoli udeležiti važnega posvetovanja, ki bo danes ob 8 zvečer v konsumnem društvu Jadran" pri sv. Jakobu. — Skupina mestne plinarne NDO sklicuje za danes ob 6 zvečer važen sestanek v društvenih prostorih, ulica sv. Marka 19. Ta sestanek je velevažen. Uprava mestne plinarne odpušča slovenske delavce, ne pa renjikolov, akoravno so slovenski delavci dalje časa uslužbeni v tej tovarni, nego renjikoli. Predmet je torej važen. Treba je, da ukrenemo potrebno, da se vse te napravil-nosti — odpravijo. Pridite vsi! Tudi nečlani naj pridejo! — Centralni odbor NDO sklicuje za soboto ob 8 zvečer važen sestanek v društveni dvorani ulica Sv. Frančiška štev. 2. Člani, pridite na ta sestanek v častnem številu 1 — Opozarjamo, da se bodo vozni listki za „ponesrečeni" izlet v Gorico sprejemali nazaj samo do nedelje. Kdor listka do nedelje ne prinese, bo sam kriv, da ne dobi denarja nazaj. Zakaj biti tako zanikern? Že 1 mesec razglašamo in še ni — nič. Povedali smo, da NDO nima dobička, če se listek ne vrne, temveč železnica. Ali hočete res vlado podpirati? Tisto, ki je izlet prepovedala. — Delavci, tovariši 1 Nabavite si društvene znake, ki se dobivajo v uradu NDO. ulica Sv. Frančiška 2 po 50 vin. kos. — Tečaj NDO. Kdor se želi vpisati v tečaj, ki ga uvede NDO začetkom meseca oktobra, naj se blagovoli vpisati takoj v uradu NDO ulici sv. Frančiška štv. 2 in sicer nemudoma. Ta tečaj bo velikega pomena za vse one, ki se žele izobraziti; zato naj nihče ne zamudi te prilike. — Skupina uslužcencev c. kr. glavnih skladišč vabi vse odbornike in namestnike na izredno sejo, ki bo danes ob 7 in pol zvečer v društvenih prostorih. Ker je dnevni red zelo važen, se prosi da se v obilnem Številu udeleže. — Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč priredi v nedeljo, 25. t. m. veselico v „Kons. društvu" v Rojanu. Na sporedu je: godba, petje, ples itd. Začetek ob 4 popoludne. Vabimo tem potom vse tržaško slovensko delavstvo, da se udeleži te veselice. Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skhdlšč se nahaja pod okriljem NDO, zato je dolžnost vseh Članov NDO, da agitira jo. Prosimo torej ! — Godbeni odsek NDO si je izvolil na izrednem občnem zboru sledeči odbor: R. Šorn, predsednik,- D. Kapelj, podpredsednik, A. Pirjevec, tajnik, L. Pegan in V. Zega, blagajnika, A. Bsbič in J. Vodopivec, odbornika, namestnika : Kolombin A. in Tence L » pregledovalca računov: Ortoglio Fran in Gržina Drag. Vse prijave, ponudbe, pogodbe sprejema edino R. Šora, predsednik god-benega odseka NDO, ul. Sv. Marka Št. 19, na katerega naj se naslavljajo vsa pisma. Vse druge pogodbe so neveljavne in nične. Godbenike se prosi, da zahajajo točno k vajam. Društvena dvorana se nahaja v pritličju hiše št. 19 ulica Sv. Mirka. — Zidarji! Dne 1. septembra se razvije vaša zastava. Zastava je zelo lepa in Dr. PECNIK je od 15. julija do 10. septembra odpotoval in ordinuje na BLEDU (Gorenjsko) dvorec Titania. NUOVO )Cdtel Provinciate (Novi deželni hotel) Trst, largo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. \\\\\\\\\\\\\\\w^\\\\\ V DOBROZNANI gostilni RIGOLETTO v Trstu, ul. Barriera št. 40 točijo se dalmatinska, isterska. furlanska vina, nadalje vermut, maršala itd. ter pri ljubljeno pivo Puntigam. — MRZLE JEDI LUIGI COKS1CH, lastn.k. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzc Bellini št. 13 laiirotl cerni n. iitois lsrett Bogat Izbor ur ▼reke rate, kakor tuđi dtanoT, p ritano* z 41 j a-ma&tf in brca đljamazi-tor, 2easke .erižleo, zlate Id irebrue im m oikt. vte po kouknrenčnih cen zh Stran III. »■■■■■■■■■B9 2 Umetni: fotografiju! J iCr^r Otellt B «Uo* mw Uer, 4« (pritličja) ■ PosebRMt: Povečanj« vsakatart fotografija. r. m. la Jtt lnrt«)i *m Zalog« to- la iHOZsnt. vin špirita likerjev la razprodaja na drobao In debelo JAKOB PERHAUC Trat, Via delle Acque št. 6, Trat (Nasproti Oaffo Centrale) Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih dc nih {talijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaos Bargnnder, renskih vin, Mesella in Ohianti. Bom, konjak, ratna žganja ter posebni pristni tropinoree, slivove« in brinjevec. Izdelki I. vrate, doili iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrii. Raspo-lilja m po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej, ees JOSIP BABIC - Trst via San Marco št. 1 2. Priporoča svojo na novo ore vzeto in urejeno Toči se vipavsko belo vino, istrsko črno, opol dalmatinski, vermut, maršala. Kuhinja domača vedno na razpolago — — i porkimi in mrzlimi jedili. — — JOSIP VATOVEC - Trst ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni) priporoča cenj. občinstvu svojo pekarno in sladcičarno v kateri prodaja ves dan svež kruh in siadčžce vse izdelano z zdravstvenim elektr. strojem. ■o | < n C/J ry 23 PC a r> O < —1 cr c/> 3 m o O -o i 3 ? C Zdravilno pivo dvojnega kvasa Val zdravniki ga prlporodajo. Odlikovano na ^^ CTfP A £kl Odlikovano na : 7 razstavah.: | EZmM A\5mI • 7 razstavah. : Glavna zaloga v Trstu, via ValdMvo št. 32. — Telefon št. 220I. Mnenje g. dr. J. Mihočinović-a KRIŽEVCI Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Bila je ena najsrečnejših idej, ki se je tudi uresničila, združiti dve dragoceni zdravili: klnlnski alkaloid z železnim elementom v taki sestavi Železnato Ki na-vino Serravallo (Vino dl Chlna Ferruginoso Ser-ravallo), ki ne samo vrne bolniku zdravje, temveč mu tudi dela veselje pri jemanju, KRIŽEVCI, dne 2. marca 1910. Dr. /. MIHOČINO VIČ. POHIŠTVO S0UDN0: in : ELEGANTNO M* PO ZMIRNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TRM ID N O CL Predno kupujete, morate vsi obiskati dobroznano trgovino narejenih oblek Vittorio Piscur, Trst ulica Arcata 1, zraven gost. „Air antico ussaro". NB. Prosi se, da se trgovina ne zomenla z dragimi. O N <0 i i «em: mWm j KOLINSKO CIKORIJO toplo priporočamo « edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. iiir>r« ---------1 v korist druZbi sv. Cirila in Metoda i 689 Stran IV. „EDINOST" St. 235. V Trstu, dne 23. avgusta 1912. boste lahko ponosni na-n]o. Dne 1. sept. se lahko malo oddahnete, kajti veliko je bilo vaše trpljenje; spominjali se bodete na tiste čase, ko so od ene strani podjetniki, od druge pa socijalni demokrati pritiskali na vas. Toda samo en dan bo dan veselja, potem bo treba zopet na delo, ker se nahajate v stiski, iz katere vas reši le vstrajen boj. Boj, dokler ne zmagate popolnoma. Vesti iz Goriške. Kolesarsko društvo „Solkan- v Sol-kaou priredi v nedeljo, dne 25. t. m. ob 5 pop. pred gostilno g. Ant. Mozetiča javno tombolo z dvema dobitkama, in sicer cin-kvina K 100, tombola K 200. Kartele se prodajajo po 40 vin. kos. Solkanski fantje priredijo v nedeljo dne 25. t. m. ob 4 pop. običaini javni ples Sv. Roka na vrtu gosp. Al. Mozetiča (med tombolo. Kol. dr. „Solkan* se ples ustavi.)! Posamezni listki se prodajajo po 20 vin., 61 listkov 1 K. ! Iz Anhovega pri Kanalu : Dne 15. i t. m. pop. se je leta 1827 rojeni Štefan: Markič iz Anhovega vračal iz Kanala do-i mov. Markič se Je vdeležfl vojen v Italiji; leta 1848 in 1849 pod slavnim maršalom grofom Radeckim. Truden od enource hoje in starosti je na severni strani Anhovega sel na parapet mosta z namenom, da se odpočije. Najbrže pa je tu zaspal, in Je v spanju omahnil ter padel tri metre globoko v. potok pod mostom na kamenje. Vsled padca je zadobil na glavi dve smrtonosni rani. Revež je ležal na mestu nesreče približno eno uro, preden] so ga opazili mimo idoči otroci. Zatem so ga prenesli z mesta nesreče (ki je oddaljeno 10 minuto v) v njega revno stanovanje, kjer je tri četrt ure kasneje v Gospodu zaspal. Pogreb, ki se je vršil dne 17. t. m. predp., je bi! slovesen in vojaškega lica.! Pogreba se je udeležilo vojaško veteransko društvo iz Kanala korporativno z zastavo pod poveljstvom g. načelnika Bajta in vsa c. in kr. lovska četa št. 7 z gg. Častniki, ki je označenega dne imela tukaj vaje in sicer ravno tamkaj, kjer je veteran Radeckega ponesrečil. Tako 4e imel pogreb lice v vojni padlega junaka. Na pokopališču-je imeLg. podpolkovnik Štaafer tako pretresljiv govor, da so oči navzočih solzile. Ženska C. in M. podružnica v Sežani priredi v nedeljo dne 25. t. m. občni zbor v „Čitalnici" tečno ob 2. uri popol. Vabi ulfudno vse Čislane čianice in vse druge prijateljice naše prekoristne družbe, ker je obč. zbor posebne važnosti. Važen, ker odide Iz Sežane dolgoletna, delavna in blaga predsednica podružnice, g.a Anica Bajčeva. Vsled njenega odhoda nastane v podr. praznina, ker se vsakdo brani dela in odgovornosti. Gotovo Je vsaki narodni dami na tem, da naša podružnica ne propade, ampak, da napreduje. — Zato pridite na občni zbor vse, ki Vam Je ljuba in draga naša največja dobrotnica, družba sv. Cir. in Metoda. so bili potoki krvi; večji 61etni fantič Je imel dvakrat zarezo, kar priča, da se Je skušal revček braniti. Trije so bili porezani na levi strani, a eden pa na desni strani vratu. Ko je prišel mož domov — poslala ga je k jutranji maši v Dobravo — našel je ta grozni prizor; žene pa nikjer. Nekateri pravijo, da so Jo videli, ko je šla proti Jezeru, drugi pa v gore, a drugi dan je ljudska fantazija že segla tako daleč, da so govorili, da so jo našli obešeno v zvoniku na otoku. Nič ni na tem resnice, ker do danes, jo še nobeden po groznem umoru ni več videl. Včeraj ob 4. je bil pogreb teh nedolžnih otročičev. Spremljalo je sprevod 5 duhovnov, zdraviliška godba je igrala tri komade, pevski zbor je pel žalostinke, in velikanska množica ljudi je s solznimi očmi, katere so pričale tugo in žalost v srcu, molče korakala za rakvami. Obupan oče vozil se je tudi za njimi — kaj je njegovo srce čutilo v tem Času pač nihče ne more povedati. Položili so jih v skupen grob, ki je bil v kratkem ves posut s cvetljicami. Leto-viščniki so v tem britkem trenotku pokazali svoje sočutje s tem, da so pripomogli k tako lepemu sprevodu. — Kje se nahaja sedaj ona revica, ki ni odgovorna za svoje tako grozno dejanje, nihče ne ve; morda leži kje globoko v propadu, ali na dnu jezera. Mati nesrečnice — pravijo — da je bila 10 let v norišnici v Ljubljani in tudi ta je večkrat kazala take znake, radi katerih so marsikateri svetovali, naj bi jo poslali v j norišnico. Mož se je branil in prikrival to nesrečo; drugače pa se jim Je godilo dobro in zakonska sta se dobro razumela. Sedaj je pa konec vsega 1 Pravijo, da je mož tako potrt in obupan, da se je bati zanj. Bog lfcu daj moči, da prinese 1 j TTlll£P se želi seznaniti z gospodično ali mlado i I Ujet vdovo v svrho ženitve. Ponudbe pod „Tujec" na Inser&tni oddelek EdinoBti. 1414 Pn^tilniAomii in trgovci z vinom sedaj je UUOllllllbarjI še čas, kdor potrebuje d- bro. belo vipavsko vino ! Možno ga je dobiti le še pri Francu B&ša št. 272 v Vasi na Saksidu pri Dorn-bergu ; kdor .bo prvi lahko ujame še kakih 80 hI ; cena po dogovoru. Kupci se lahko tudi obrnejo i pismeno ali ustno na Matijo Paniča, Barkovlje pri Trstu št. 298.___________1719 j Uinn Kletarstvo v Pobegih ima še na razpolago j V IIIU> raznih vrat vin in sicer refošk, brgunder, ; raznih belih teuejših in domačega tropiuovca. 1753 N27n2niQ 8e B'avnemu občinstvo, da se ot-led«.lIolljCl vorl v soboto dne 24. avg. nova gostilna KonHumnega društ7a pri državnem kolodvoru v ulici Lazzaretto vecch!o št. 31. Vabljeni so vei znanci in prijatelji, a posebno člani za ustanovitev odbora. GoBtje dobrodošli. Priporočamo se uljudno — Pripravljalni odbor. 1756 Talfni ae 0<*da prostor za skladišče lesa I aKti J v rajem. Pojasnila daje: Paul, ulica Fabio Severo 28, zraven vojaške bolnišnice. 1757 Inralra na glasov>rju za Zimsko sezono plesnih ItJlCtlt/d vaj se išče. — Ponudbe s pogoji na upravo Edinosti pod „Glasovir". 1758 lIpArira vajenega v trgovini jestvin sprejmem Uuvlll/d tacoi. Naslov pove Inseratni oddelek Mehanični zavod za cementno industrijo TELEFON Stev. 20-93 ARTURO MAYER, Tržič (Monfaicone) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 ( proizvaja in prodaja po konkurenčnih cenah Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koncesijonirane posebnosti: Brušene ploščice za prevlako in plošcice iz bisernice. Kletarstvo pri Pobegih i . ^privH. c. + vpisana zadruga z omejenim jamstvom nlUniOflB AQr?5lIIC3 Ul OlCUftćl vabi na v TRSTU _ _ a ustanovljena leta 1838. VI. glavno skupščino/™^ poosnja ** Zavarovanja steklenih tabel proti razbitja. ki se vTŠi v soboto, dne 31. avgusta t. 1. ob 6 zvečer v lastni kleti pri Pobegih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in prečitanje zapisnikov zadnjih občuih zborov. 2. Poročilo nadzorstva in potrjenje računov za leto 1911—1912. 3. Določba porabe čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. X obilni udeležbi uljudno vabi NAČELSTVO. Vesti iz Istre. » Edinosti. 175t» Pripravljalni odbor za osnutje , Kmetske organizacije na Koprščini" sklicuje sestanek v Cezarjih za dan 25. t. m. ob 4. popol. Vabljeni so tudi vsi rodoljubi, ki se zanimajo za stvar. Iz Boršta. Ako Je nedeljskega izletnika doletelo na izletu veselo iznenađenje, ljubo presenečenje, koliko veselejim srcem se vrača domov, koliko rajši se spominja krasnih ur. A v nedeljo 25. t. m. lahko vsakega doleti tako veselo iznenađenje. Tega dne priredi namreč »Vzajemno društvo za zavar. goveje živine v BorŠtu" javno tombolo z lepimi dobitki. Lepa gnjat in precejšna mera dobrega vinca — eh, srečno omizje, ki bo deležno teh „darov božjih". — A tiste, ki ljubijo Ščetinca, bo gotovo „vlekel" lepi prešič. Druge bo spet zanimala lepa telica, a vsak vinogradnik bi z veseljem oprtai lično, novo škropilnico. A vse to bo tako po ceni! Saj stane posamezna srečka le borih 40 vinarjev. Zraven tega bo svirala vrla Ricmanjska godba in nastopi domači pevski zbor. Za srbeče pete pa bo po tomboli ples. Tižaški izletniki, okoličani, Brežani ! Piidite vendar v nedeljo v Boršt! Ne bo Vam žal, saj tudi tisti ki ne dobi, bo odhajal z zavestjo, da je pomogel dobri in' koristni stvari do vspeha. Na veselo svi-j denje J _ Druge slovenske dežele; O grozni rodbinski tragediji na Bledu nam pišejo cd tam: O umoru nedolžnih otročičev se na Bledu še mnogo govori. Se v velikih mestih kjer živi na mi-; lijone ljudi, so taki grozni čini nekaj Jako redkega, Tolikobolj pa, če se Je tak slučaj' dogodil v tako mirnem in moralno nepokvarjenem kraju, kakor Je ravno ta. Procesije ljudi iz bližnjih in daljnih krajev so hodile kropit ta nedolžna trupelca, ki so ležala eno tik druzega; oblekce so visoko okrog vratu skrivale grozne rane in te rane zadala jim je lastna mati v hipu blaznosti I Še speče vzela Jih je iz postelje enega za drugim, prerezala Jim vratove in dela jih zopet v posteljo ter pokrila z rjuho. Na tleh Rocnipo Opozarjam Vas, da se sami pripra-nUblltbd. yite na one posledice, ki ste jih piBali moji soprogi. Na svidenje danes ali jutri. Koruza._1760 ^ffehsi nceblovana, zračna v novi bifii pri sloven-OUUa Bki družini se takoj odda, eventueino s hrano. Via Cunicoli št. 13, IV. nad. vrata 13. 1761 iklojzij Trst - ulica Belvedere št. 3 - Trst Trgovinu dellKotes, kolonialnega blaga in jestv n vseh vrst. Blago vedno sveže in prve vrste. Razpošilja so t Jdi 00 poš'1 in do-— stavlja na dom ■■■ ■■■■■■ Radi preselitve je na prodaj vse obstoječe blago v trgovini UALERIAHA POMOTA ion. ulica S. Antonio 2 po znižanih cenah. — IZBOR predmetov za gospe in gospode, kakor tudi umetnin in galanterij. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica In rtzerve dne 31. decembra 1911. Delniška glavnica (pop. vplačana; K 10.000.00 — Statutarični rezervni zakladi . . „ 5 000.000.— Posebna rezerva dobička . . . . „ 2.000 000 — Razpoložljiva rezerva....... 3.000.000— Izredna rezerva za Škodo . . . . „ 1.000.000 — Pomožna premijska rezerva . . . „ 2.000.0 0*— Rezerve kurznih izpreminjevanj . „ 1.472.022 66 Premijske rezerve in prenosi živ- ljenskih zavvrovanj......„ 128.397.53905 Premijska rezerva zavarovanj proti elementarnim nezgodam . . . n 11.411.5*10.17 Rezerve za vi ečo škodo . ... r 4.713.+82.(11 Skupaj . . K 168.994.604.43 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1911) K 503.251.645.75 Odkar obstoja družba je bilo v vseh branšah iz plačano na škodah K 720.197 869 34. Zastopstva v >.8th deželnih g avclh mestih in važnsjih krej h A.sto Oflrske mo-anljo. Mmm - Buffet Trst, via Carlo Ghega št. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. r^crrrr: ; Prvovrstno pivo. crtrr Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOLPIN. Pri zdrauiu + sila Solate GIOVANN1 SAMBO ! KST - borzni tre: h t. 14 - TRST (zraven kavarne Franjai«) Pod vodstvom GUSTAVA GALA. H'^ijenpki predmeti tucat po kron 2, 4, 6, 8. 10-16. • iskretne poSiljatva na d. želo, poštnine prosta. Če ?e poSije derar naprej. Nadalje: ei&stičae nogavice in obveze za skrčene žile, pas vi, »uapenzorji, zrau-nalci. Predmtti za bolnike. Vsakovrstni predmeti ir irumija, pete, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopelj, banje in posode, cevi iz gumija, irigatorji iti ud Nepremočljlvl, pristni angleški površniki Konkurenčne cene po meri. Konkurenčne ce'e. 4444 CninflPofVl Antona Jerkiča naslov: Trst, ul. rUlUljrdla delle PoBte 10, Gorica, Gosposka' ulica 7.__ Sprejme poa „Predajali Kupim se prodajalko za tobakarno, prednost ] ima če s kavcijo. PonucJbe Edinost s Prodajalka". 1746 sta^a zobovja po visoki ceni. Ulica G. Vasaii 19, IV. desno. 12-2, 6-7. 1747 MI Vi, Avgust Holfl via Sta ion 35. Vel k i^bor Plncqufc-verižic garantiranih is priveskov. Naprsiniki in zapestnice. Zlate, srebrne, nikelnste in jeklene ure. RegoUtoiji it prvih tvornic „Zenit" in „Ornega". Poprave z garancijo enega leta. Gramofon! in pioiče vseh vrst. ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■ !■ aa «23 IB ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ IB JB ■■ ■■ ■■ ■■ ilristide via S. Servolo 2. - Trst Telefon 329, Rom. VI. tovarna a^i) cesl in cementnih :: plofć, ternco'i In umetnega Kamna. :: Sprejema vsakovrstno delo v cementu. Cene zmerne, delo točne. ALEKS FRANC MATER - TRST žgalsiicE ka^e TELEFON 1743. Najbo Jšl vir za dobivanje pečene ka /e MMsmm m ćaa ČEVI-JAiiNiCa. S > J m Valentin Čeh ■ Trst, ul. 6. Carducci 40. Q Prodajalna i delarnlco Tsako- ■ TTstnega obarala *a moSke la »i ienske ter otroke. ® SPREJEMAJO SE NAROČILA ® ■ - PO MERL - O Cene zmerne. Svoji k ayojiml A^RHfi A R kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico ■ ^J-JV^V-J/nn za nikeliranje, posrebrnele, bakranje itd. Itd. Trst, Via Gaetano Donizetti 5. - Telefon i26, Rom. IV. Popr&vHa priprave za točenje piva, motoije na gas in bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle in izrrSiye druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalaga žarnlo, stekel za gat In elektriko in d ugih predmetov. i I Cržašba posojilnica in hranilnica | Y lastni MIL | Telefon št. 95: i. Trsi, Plozzo Cosermo Z, L n. (obod po Slaonlti stopnicah). BruUa« vlog« sprejem« od nekega, 0e tudi al ud M JI 01 Jih obrestuje ^^F (4 |0 Mtmtrni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga ae lahko po eno krono. PeaeJUa daj a aa vknjiibo po dogovora Na menjioa po 6 *lm aa aaatave fo &V|*/t in na amortisaoljo a« dalj-o doDo po dogovora. 0000 Uradne are: od 9.—12. ure dopolodne in od 8.-6. popolndne. Izplačaj a ee vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in prasniklh je ured zaprl Poitno - taranllnlčal račun 816*004. kakor tudi hraaUae vredne«*, papirjev. II« t In Itd. a katerial ee najnapelneje navaja itediti avojo deco.