Iz mladih    peres...
(Prispevki ^Zvončkarjev".)
CVETJE NA GROB SESTRICI VERI.     sta se po dolgi hoji prerili skozi gosto
grmovje, sta v nekem drevesu zapazili
Naše   drage   Verice   ni   več   med    votlino. Tam sta si naredili bivališče.
nami... Kakor bel golobček je zletela    za ^rano  nista imeli  drugega kakor:
njena nedolžna dušica k Bogu. Veselo    divje    sadje,    jagode,   borovnice   itd.
se je še  poslovila od svojih součenk    Kmalu pa se je  zgodilo,   da  je  mati
dne 20. junija, zdrava in polna življe*    hudo zbolela.    Silvica je pridno ždela
nja. Dovršila Je 4.  razred  vadnice  v    ot> mamičinem ležišču ter ji stregla in
Mariboru in pripravljala se je, da se    iz vsega srca molila za njeno zdravje.
vpiše  v   1.  razred  gimnazije.   Ali  go=    Xoda ni bila uslišana.   Ljuba mamica
spod Bog jo je poklical v svoj nebeški    jj je umrla. Zapuščena hčerkica je jo=
zavod; saj je bila tako dobra in blaga!    ^ala dva dni in dve noči.   Končno je
Dne 24.  junija je nagloma zbolela in    od utrujenosti zaspala. Sanjalo se ji je
čez dva dni nas je  zapustila.    Kakor    o viiah in palčkih, ki žive tudi v teh
nebeški angelček j,e ležala na odru, vsa    gozdih.   In  glej, čudo!   V hipu jo je
posuta s pisanim cvetjem, nam pa so    zbudil šepet iz njenih sanj. Od daleč   -
se kreila  srca od silne bolečine.    Na    je ze videla   prihajati   trume   palčkov
Vidovdan smo jo položili k večnemu    maloglavčkov, okrog katerih so rajale
počitku.    Prisrčno so se poslovile od    silovito lepe vile. Prepevale so s tako
nje zveste součenke, njene dobre uči*    ZVOnkim glasom, da je deklica mislila,
teljice in g. katehet. Oh, koliko rožic    ^a je pri svoji ljubi mamici v nebesih.
je imela, vsa je bila pokrita z njimi.    Postavili so jo v svoj  krog ter jo iz*
ki jih je v iživljenju  tako  ljubila.  In    voiii; za svojo kraljico.    Bila je jako
ko so ji součenke zapele »Gozdič  je    dobrega srca. Zato se ji je poslej ime«
že zelen«, so rosile obile solze prerani-   nitncn godilo.
^ro '                                                              Jaz sem imela kravo, krava je ime«
Kako se je veselila,   ko je prišel    ja zeleno tele, tisto tele je imelo zvo-
»Zvonček«. Vsa srečna mi je prihitela    nec, pa je moje povesti konec. nasproti:    »Dana,    »Zvonček«    je^tu,
»Zvonček«,  in ni mi  ga dala prej   iz                              Dragica  Sadnikova,
rok, dokler ga ni prečitala4. —                                        Št. Pavel pri Preboldu.
Naj Ti bodo te vrstice znak moje      —
Ijubezni, sestrica draga, in v spomin,           DOMOVINA OŽIVLJENA. ki se mi nikdar ne izbriše iz srca!
Stoletja dolga ti si trdno spala,
Danica Kutin.             o Ti prelepa moja domovina,
sijala nate sreče ni milina,
SIROTA — IKRALJICA.              '       ker tujcev peta te je zatirala.
Nekoč so živeli v borni hišici sre«         Svobode solnce nate ni sijalo,
di vasi oče, mati in ljuba hčerka SiU         nesrečna, žalostna si v temi bila,
vica. Ko je bil otrok star dve leti, mu         a uPa yendar njsi "gubila,
je umrL oče.    Mati je sklenila, da gre         si čakaIa- da soInce tj Je vstaI°-
po svetu, ker ne bi mogla izhajati z         Junaška pest te je osvobodila,   .
borno kočo. Tudi dolžni S9 bili mno=         -m zablestela spet ti je dobrava,
go.   Ko so  prisvetile na nebo drobne         da srca si hvaležnega zavpila:
zvezdice in za njimi debela luna, sta         Junakom, kralju, Domovini slava! se  napotili  mati  in  Silvica   po  svetu.
Dolgo sta hodili, končno sta dospeli v                               Marija Rus,
temen gozd.   Bila  je  temna  noč.   Ko                učenka 3. razreda v Ljubljani.