-----    20-----
Občinske stvari.
Prav je,
kar čitamo v 47. listu „Novic" na strani 372—373 leta 1874 o poročilu iz 11. seje deželnega zbora Kranjskega glede občinskih zadev: ali bi bile velike občine koristneje ali male?
Ker je pa si. deželni zbor Kranjski sklenil, da naj se enkrat pokličejo izvedenci iz ljudstva, in tudi nekateri uradniki iz dežele v Ljubljano , da bi se tu pogovorili o vprašanji glede občinskih razmer, ker bodo pa poprašani le izvedenci zaradi občinskih zadev, občinske zadeve pa niso le za izvedence, ampak tudi za priproste ljudi velike važnosti, zato lepo prosimo, naj se nam ne zameri, da se drznemo tudi mi od priproste strani pri-prosto izraziti v naslednjih vrsticah svoje mnenje zaradi občinskih in uradniških zadev. *)
Na prvi pogled se marsikateremu dozdeva, da bile bi velike občine koristneje kakor male. Od druge strani bi bile pa male občine koristneje kakor velike zaradi potov iz daljnih krajev do župana; pri malih občinah so poti krajše, toraj tudi zamuda manjša kakor pa o velikih občinah.
Po našem priprostem mnenji bi bilo najpripravniše, ako bi bila vsaka far a sama za-se občina; dve ali več fara vkup ni drugače zajemati, kakor če se same rade združijo, in če lega kraja kaže, da je svet bolj kvadrat, ne pa preveč raztegnjen, ker raztegnjeni svet nekoliko prebivalcev preveč oddalji od županovega stano-vališča; ali pa če bi bila katera fara tako mala, da bi ne bila v stanu vzdrževati občinskih stvari.
*) Radostni smo sprejeli ta sestavek, ki nam je znamenje, da tudi naši ljudje na kmetih ne zanemarjajo za nje , zeld važnih zadev.                                                                Vred.
-----    21    ------
*) Zato mislimo, da Vam bo tudi govor visokocastitega poslanca gospoda Hermana v deželnem zboru Stajarskem prav po volji, ki se sklada o občinskih in uradniških zadevah zel6 z Vašimi željami.                                                     Vred.
•v
vsi lahko iz sklede zajemajo,   kolikor potrebujejo;   naj bi tudi cesarska kraljeva visoka vlada storila tako.
Toliko o občinskih in uradnih zadevah, si. zboru in odboru dežele Kranjske pa izrekamo prisrčno zahvalo za tako važno in koristno misel zaradi toliko potrebnih prenaredeb občinskih in uradnih , zato zakličemo radostno: prav je! Vas pa, preljube „Novice", prav vljudno poprosimo, da nam ponatisnete te naše črtice v svoj list. *)
Dalje naj bi se tako vravnalo, da bi se občinski predstojnik (župan) izbral bolj v Bredi občinskega okraja, da bi tako od nikodar ne bilo preveč daleč do župana. Ker se pa ne zgodi vselej lahko , da bi se dobil tak mož, kateri bi bil sposoben za občinskega predstojnika, zato bi bilo prav, da bi se napravila bolj na sredi občinskega okraja, če je mogoče, pri fari ali kjer je velika vas ali trg, kjer se ljudje tistega kraja navadno skupaj izhajajo bodi-si v cerkev k službi božji ali pa na trg, da si kupujejo potrebnih stvari, občinska pi-sarnica s potrebno bukvarnico. In tako bi se potem lahko izvolil za občinskega predstojnika vselej tak mož, kateri bi bil sposoben za ta posel, ker bi v odločenih časih dohajal v občinsko pisarnico, in ljudje bi vedeli, v katerih časih morejo opraviti svoja opravila, da bi potem ne imeli praznih potov, kakor se zdaj pogo-stoma zgodi.
Ravno tega mnenja smo tudi, kar se tiče uradnih zadev; ako ima katera uradnija svoj sedež na samoti ali pa na kraji svojega okraja, taka nikakor ni na pravem mestu. Kako neugodna je okrajna gosposka na samoti, to smo že sami skušali, ko smo po svojih opravilih bili zadržani pozno v noč, da potem daljni in neznani popotniki nismo znali kje iskati niti prenočišča niti večerje ; ko bi bila pa gosposka v kakem večem trgu ali veči vasi, tam bi bil pa vsak lahkojdobil, česar bi bil potreboval za živež in prenočišče. Ce bi bil pa okrajni urad preveč na enem ali drugem koncu svojega okraja, potem bi prebivalci v nasprotnem koncu okraja imeli predaleč do svojega urada.
Nadalje se nam ne dozdeva prav tudi to y da je včasih notar daleč od uradnije bolj na samoti, in tam svojo pisarnico ima; to nepristojnost smo videli in skušali tudi mi, ko smo morali za pobotnice daleč od tam iskati prič, in zato veliko časa zgubiti, pa pričam njihovo zamudo drago plačevati, ko bi jih bili sicer v kakem večem kraji ali trgu lahko dobili hipoma na iz-bero in za malo plačo.
Iz vsega se toraj razvidi, da za občine, kakor tudi za okrajne gosposke bi bilo najpripravniše, da bi imele svoje sedeže prvič v kakem večem trgu ali veči vasi, drugič kolikor je mogoče na sredi svojega okraja, in tretjič, da bi imeli vsi uradniki enega okraja blizo drug druzega svoje pisarnice, tedaj notar tudi blizo drugih uradniških pisarnic, da bi tako ne bilo potem treba ljudem hoditi po uradnijah iz kraja v kraj, Bog si ga vedi kam, k enemu tje, kjer solnce izhaja, k drugemu tje, kjer solnce zahaja.
Zanimivo je slišati, koliko ima človek potov pri uradnikih, na priliko, če se hoče oženiti, danes mora prekoračiti eno goro do fajmoštra, k fari, jutri drugo goro do župana, ker od župana mora imeti oglasnico za ženitev; pojutranjem zopet čez hribe in doline do notarja, in četrti dan zopet v uradnijo, peti dan ima prekoračiti zopet visoke gore in globoke prepade do mesta ali trga, da si kupi potrebnih stvari. In to je še le takrat, če se more povsodi ob enem potu kar je treba opraviti. Ker se pa pogosto pripeti, da se mora za eno opravilo dvakrat ali pa še večkrat hoditi, potem takem mu cel teden o potih poteče, in to zato, ker mora k vsakemu opravniku novo pot storiti, ker so raztreseni daleč drug od druzega; če bi bili pa kolikor je mogoče vkup nastavljeni, potem bi bilo dosti potov prihranjenih, ker bi se ob enem potu lahko več opravkov izgotovilo itd.
Zato so naše želje, da bi se ta reč kmalu predru-gačila na korist bornih deželanov in cele države, da bi se zanaprej občine in uradnije tako nastavile iz samote, v veče vasi ali trge in v sredo svojega okraja; kakor kuharica postavi skledo na  sredo mize zato,   da