Podbreška vojska. Priobčil Milan Pajk. I^HB^^^B^"*^'nH ^ -OTi* ' JK ~m-^ H__ ^^-.^-^S^l a Koračnica. ^- sf ^ 1. Le poča-si naprej, le počas, kar se da, ker po cesti podbreška vojska cokljd. ^iisPiiiiiifpilif^^iilil Klavir. f* '_ J^_*Jf_ ' *_*_ : * * • r -+ -H- _+ -4. • »^ V ^ ¦» * Konec. •^ 70 K- ¦ 3. mf -. ^ ¦ 2. Ko bi prej bil sovražnik moč našo spoznal, bi že davno pred nami bil pete po-bral. ^M I t I Od začetka. ¦ 3. Ven z zastavo! Pred nami naj prosto vihra, da vsaj vemo, če jug ali sever pihlja. ^M 4.Le počasi naprej, le počas', kar se da, ker po cesti podbreška vojska coklja. ^J 5. Ne razbijaj, fantiček nam bobna nikar! Nova koža telečja predraga je stvar. ^M 6. Oh, usmili se, stotnik, usmil' se me ti, ta-lepaglav'c mi stopa na kurje oči. H 7. Le počasi naprej, le počas', kar se da, ker po cesti podbreška vojska coklja! H 8. Tam med groznimi Turki nam bode hudo, tam na kolih gorečih otroke der6. ^M 9. Ostre sabljice sukajo v svojih rokah, da odstrižejo z njimi nam glave na mah. H 10. Pa kaj zremo v daljavi? Le strani, gorjč! Tam Kovačeva krava nam kaže roge! H 11. Kdor le more, k Pavlinu naj v vežo hiti, ker drugod od nikoder rešitve nam ni! ¦ 12. Tam nam štrukljev in krofov in boba dado, tam nam sladkih potic preobilo speko. H Opomba: Kitice 1., 4. in 7. se pojo po napevu A, ostale po napevu B. Kitice 3., 5. H in 6. so samospevi. — Ta pesem se je pela pri otroški slavnosti dne H 27. velikega srpana 1902. 1. v Podbrezjah na Gorenjskem. Posneta je po ¦ nemški narodni pesmi rDer Krahwinkler Landsturm" iz leta 1813. I Barve avstpiiskih-ogpskih dežel. črno-rumeno; Spodnje Avstr.: modro- zlato; Slezija: črno-rumeno; Stajersko: Avstrijske-ogrske dežele imajo te-le belo-zeleno; Tirolsko in Predarlsko: barve: Bosna in Hercegovinaj rdeče- belo-rdeče; Trst: rdeče-belo-rdeče; Zgor-rum.; Bukovina: modro-rdeče; Ceško: nje Avstrijsko: belo-rdeče, tudi črno-belo-rdeče; Dalmacija: modro-rumeno; rumeno. G a 1 i c i j a: modro-rdeče-rumeno,tudi rdeče- belo (Poljsko) in modro-rumeno (Rutensko); Jlrki solnca in lune V letu 1903. Gorica in Gradiščanska: belo-rdeče, rumeno-modro; Hrvaško inSlavonija: V letošnjem letu mrkne solnce dvakrat rdeče-belo-modro; Istra: rumeno-rdeče- in luna dvakrat. V naših krajih bomo videli modro; Koroško: rdeče-belo (srebrno); oba lunina mrka, in sicer delni lunin mrk ¦ Kranjsko: belo-modro-rdeče; Morav- dne 11. in 12. malega travna, ki se začne ¦ sko: rumeno - rdeče - modro; Ogrsko: dne 11. ob 11. uri 40 tninut zvečer, konča I rdeče-belo-zeleno; Reka: belo-modro in pa dne 12. ob 2. uri 57 minut zjutraj, in 1 zeleno-rdeče; Salcburško: rdeče-belo in delni lunin mrk dne 6. vinotoka. Ta se I -* 71 K- začne ob 2. uri 46 minut popoldne in konča plena je znašala 108 centov. Plen je bil se ob 6. uri zvečer. prodan nekemu trgovcu s kuretnino vMantui. To grozovito in strašno morjenje nam od- Krio knmn kaitrfnKniP? teza koristne Ptičke v že gorostasnih mno- Kdo koma kaj]daraje? jinah ^ koristjjo vse na drevesa obešene V kraju, kjer je bil rojen sloveči mo- in Pribite gne^dilnice? Marsikateri škorec ravski pisatelj Vaclav Koimak, je umrl «e več ne povrne, m vsa pnzadevanja v star berač. Občina je kupila mrtvemu beraču obrambo in varstvo za nase gozdarstvo, krsto, a ko je čula Kosmakova mamica, da pojjede stvo in vrtnarstvo nedolžn.h ,„ pre-hoče o položiti vanjo berača v stari in raz- P°trebn.h pticev so brezuspešna ker se capani njegovi obleki, je izbrala doma nekaj ^ft?ns°a "zDbXJ0SM J vneb°vpl]0Č1 ^020" boljše obleke ter jo^ odnesla v kočo, kjer vltl samoPašnosti- je umrl siromak, češ, naj ga preoblečejo. 0Ali, mati", je dejal rnateri mladi Kosmak, Ppegovori, izpeki in pečenice. ,,čemu ga ne oblečejo bogati ljudje, saj mi imamo sami malo." — ,,Sinček", je od- Človek mnogo premore, samo če je dosti govorila mati, ,,bogatim darujejo bogatini, samozavesten. siromakom moramo pa darovati siromaki." Nauči se, da boš lahko živel brez tega, česar ne moreš imeti. Nismo zato na svetu, da smo, temveč zato, • Razmišljen učenjak. da bo kaj iz nas. ,.v . , ... .... En neumnež stori mnogo liudi neumnih. Ucenjaka so pokhcah nekoc iz njegove Marsikdo, ki hvali druge, kara samega sebe. delavnice k uradu. Preden je odšel učeni Lepa Vsebina je več vredna kot llpa zu- i gospod z doma, je napisal na tablico pn nanjost. Najlepše pa je, če je oboje v vratih, da se vrne sele proti tretji un po- lepem soglasju poldne dotnov. Mislil si je namreč: nCe me žetev modrega človeka traja vse leto kdo isce,v vsaj zve, kdaj pridem zopet do- Ko zagiedamo solnce, pozabimo na milijone mov." Ucenjak sam pa je opravil svoj posel zvezd pri uradu še pred tretjo uro ter se počasi Neumneži znajo karati, ne znajo pa po-vracal domov. Doma pa je bral na vratih, pravliati da se vrrie šele ob treh. T^azmišljeni mož p0Zabi, kar si napravif dobrega in napravi je bržkone pozabil, da je sam tisti, ki je _ | 72 ^ Tisti je dobrega srca, ki je dober v sreči, Jezik je že več ljudi hujše ranil kot meč. ne tisti, ki je dober v nesreči. Preveč še s kruhom ni dobro, premalo pa Zaničevati človeka je lahko, ali mnogo težje tudi nič ne izda. ga je razumeti. Delo je največji užitek. Kdor zna o pravem času molčati, je več Resnica je pri Bogu; naša naloga jc, da vreden kot najboljši govornik. jo iščemo. Nič ni globokejše ukoreninjeno kot površ- Nobena izguba ni večja kot izguba dobrega nost. imena. Uganka. Priobčil Fr. Rojec. Dvozložnica pove ime ostf, da jo tako cenejšo si napravi, ki hitro ude ti odebeli, in pa ščetinec, kadar čuti glad, kjer kožo ti prebode do krvi; pobira ga po tleh in hrusta rad. a debelosti te se vsak boji. Zdaj pa podaljšanki tej še pripiši Če pa prideneš zadaj črko eno, dve črki in dobodeš pred oči beseda spomnila te bo sadu, besedo novo, ki vsak rad jo sliši, ki pač za uporabo ni nobeno, dokler zadosti živeža je v hiši le časih človek revnega stanii, in zdravje uživalcu tek sladi. nabere si ga in primeša kavi, Kako se ta uganka razloži? Rešitev in imena pešilcev priobčimo v ppihodnji številki. Rešitev besedne naloge in uganke v drugi številki. Besedna naloga: Kdor laže, tudi krade. FTTl Uganka: Peteri rodni bratci so II peteri prsti na roki. |A|dfal ^,J [ '____^*^ Snmo bescdno nalogo sorešili: e I I Q u « Alojzij in France Bratina ter France Isek, ^^^^^^ I ^_^_^_ učcnci pri Sv. Križu na Murskem polju. ^^™^^ ~~I ~ . ^*1 Samo uganko so reSili: Franci I D 3 K e r C 1 n K I Sič, učenec v Ljubljani; Pavel Strmfcek in ^^^^¦•"1 —---------------------^m^^bJ Ivan Jakša, prvošolca, Franc Zorer, tretje- j e \ k a Solec v Celju; Ferdo Peihavec, gvmTiarijfC i ^ ^^J v Trstu; Anica Šavnik, učenka v Kranju; r_ a j Vladimir Štrekelj, drugožolec v Zadru; ^^|^o_^ Anica KovaČ, učenka v Zatičini; Alojzij in plj^ T^ ~. ^^1 Franc Bratina, učenca pri Sv, Kriiu na I 1 | T Z 1 C I Murskem polju; Zoran Jošt v Celju; Ma- ¦"J--------—-----------——1"^^ rija Voves, učenka v Radovljici; Bogdan I m | 0 Č 6 r ad Žužek, učenec v Ljubljani; Minka GradiS- _^J__J________ 1 ^*m n*^» u^enka pri Sol. scstrah v Celju; Vltav- I ri j _ i n t a 1 v P „ 1 sky B., Nerat Anton in BanovSek Leopold, | I _ I učenci V. razr. okoliške Sole v Celju; Anica ^ ] ~~ ^ ~^ ^1 *"¦ Jurko v Tepanjah; Pavel Suyer, drtigošolec I j e g U 1 j a v Ljubljani; Beda Muller v Zagorju ob ^m4-------------------------— i "J Savi;PečuhMimika,StanetiLTUčka,TonLka I Z 1 d a r Slekovec, Sunčič Ivanka, štibler Pepika, |^^_____________, _^ Rožman Fanica, Kegl Micika,KrajncBarika, ¦ir [ I t Ivanka Zartl, učenke V. razr. II. odd. pri ^^^ | ^^^ Sv. Križu blizu Ljutomera; Olga in Marijana ^^"^' T ^^1 Lončar v Ljubljani. ^ I* ---------~~-—^n A m e j r | l | k a I ^^(Mt __________I b r a n a p I | u | g I__________ ^«^^ M | 1 J i | s t opadk i m | a j v e | c | /-r^^Bs I j P r e | S | e r ' e | n | F r a n c \ *'H@^K^^ I —