Poštnina plaćana t gotovini Leto LXXI., št. 239 Ljubljana, ponedeljek 24. oktobra 1W Cena Din SLOfEK I Iziiaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — In sera ti do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, uiseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25 — Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS CTPRAVNTSTVO LJUBLJANA, Kiurftjeva ulica fttev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.391 Pred obnovo pogajanj med ČSR in Madžarsko: Madžarom noben predlog ĆSR ni vžeč Izgleda, da se hočejo za vsako ceno izogniti neposrednim pogajanjem, da bi se mogli „ukloniti" diktata velesil in se tako izogniti notranjepolitičnim posledicam neuspeha vlade BUDIMPEŠTA, 24. okt. e. V noči od sobote na nedeljo je v Budimpešto prispel porebn: kurir, ki je prinesel nove češkoslovaške predloge za razmejitev med Češkoslovaško in Madžarsko, ki jih je češkoslovaška vlada izročila madžarskemu poslaniku v Pragi. Takoj nato je bila seja madžarske vlade Včeraj se je vlada ponov no sestala k seji, na kateri je zunanji minister dob:l navodila, kako naj odgovori na te nove predloge Po vladni seji sta predsednik vlade Imredv in zunanji minister Kanva ,poročala regentu Horthvju. Kakor za,trjuieio v političnih krogih., se je madžarska vlada v svojem odgovoru postavila* na stališče, da tudi ti češkoslovaški predlogi ne ustrezajo madžarskim zahtevam in da jih zaradi tega ne more sprejeti v taki nhliki. kakor so bili predloženi, temveč lahko služijo samo kot pod-laea za naftalina pogajanja. V madžarskem odeovoru se pondaria. da češkoslovaški predlo^ le deloma ustreza etnografskim meiam da pa se v vprašaniih glede večjih kraiev precej oddaljuje od madžarskih zahtev Dalie zahteva takoišnio zaključitev diplomatskih pogajanj in sprejem madžarskih zahtev. O podrobnostih češkoslovaških predlogov z madžarske strani ne dajejo obvestil. Iz dobro poučenih virov se doznava, da se novi predlogi znatno razlikujejo od prejšnjih, ki jih je Češkoslovaška stav:la v Komarnu. in da nudijo nove koncesije. Med drugim je pripravljena Češkoslovaška odstopiti Madžarski celo vrsto večjih krajev, tako Berehovo. Novi Bamki. Komamo. Lučenec. Leva R;mavsko Soboto itd Gre skupno za nadalinih 7000 kv km. dočim je popreje nudila 5.500 kv. km a Madžarska zahteva odstop 11 000 kv km. poleg tega pa tud; Bratislavo. Košice. Mun-kačevo. Nitro in Užhorod Kar se tiče madžr.rskih in poljskih zahtev glede skupnih meia. se zdaj v tukajšnji krogih poudarja, da v Varšavi smatrajo, da je treba to vprašanje rešiti v naj-kraišem času. ne elede na to. da dosedanji diplomatski koraki ki iih je Poljska napravila v tem pogledu, niso imeli zaželje-neea uspeha Praga. 24. okt. (Havas). Uradno izjavija- Volilno Vse skupine so živahno na delu in postavljajo svoje kandidate Po načelnih odločitvah o sporazumu opozicijskih skupin se je" pričela te dni že živahna volilna kampanja. Rekla-macijsko postopanje se bliža koncu. Dosedanje reklamacije kažejo da je bilo iz volilnih imenikov izbrisanih odn izpuščenih mnogo volilnih upravičencev in so reklamacijske pisarne preobložene z delom. Rok za reklamacije poteče jutri in je zato danes že zadnji čas. da se oni, ki tega še niso storili, preoričajo. ali so vpisani v volilnem imeniku ali ne. Glavna pozornost je sedaj posvečena kandidaturam V vseh strankah se vrše številne konference in posvetovanja. Opozicijske skupine vodijo še medsebojne razgovore glede razporeditve svojih kandidatur in bodo v teh dneh padle odločitve Iz taktičnih razlogov bodo v nekaterih občinah in v nekaterih sre-zih Dostavljeni skupni kandidati, v drugih na bodo posamezne skupine opozi-ci"»ckega bloka postavile paralelne kandidate Včeraj je bilo po vsej državi cela vrsta konferenc zaupnikov JNS na kateri so razpravljali o kandidaturah Kljub umiku g Demetroviča bo JNS nastopila tudi novsod na Hrvaškem, deloma skupno s KD7< deloma 7 ustnimi kandidaturami na listi dr M "ka Danes je prijel v Zagreb iz Pograda narodni no^iappc ^"arlo Kova^vić, ki bo imel nrihoHnie dni celo ivr^tro konferenc in sestankov s sonu&jertijd T*TC5 na Hrvat-skpm Seveda se vse- -sod pojavlja j :^fri-ge in iavnost c preplavlja z izrr nimi informaciiami — da bi se zanf zmedq med volilce To so računi brez krom a rja V Mariboru so včeraj postavljali kan-diaate G Zebot ki se je svoiečasno na vs«? pretege ponujal gospodu Zivkoviču. ie hotel men in ti svoj volilni srez in se je tokrat potegoval za kandidaturo na desnem bregu Ne vemo iz kakih raz- logov so ga odklonili in šele po zelo uplivnih intervencijah so ga predlagali za namestnika, dočim -j za kandidata določili posestnika Kolmana iz Slivnice pri Mariboru. Pri glasovanju o namestnikih pa je g. Zebot zopet propadel in so se zaupniki z 20 glasovi večine odločili za železniškega kontrolorja Fer-ka. Slično je bilo s kandidaturami v Kamniku. V Ljubljani so hoteli ta mandat zagotoviti glavnemu uredniku »Slovenca« duhovniku Ivanu Ahčinu. Sreska konferenca v Kamniku pa ga je soglasno odklonila in postavila za kandidata Nandeta Novaka. Glavni protikandidat dr. Ahčina je bil g. Ivan Štrcin. bivši poslanec tega sreza, toda pri glasovanju je ostal v manjšini proti Novaku. Kakor čujemo, bodo vse te kandidature v Ljub ljani razveljavljene in postavljen za kandidata zaupnik vodstva. V Ljutomeru je postavljen za kandidata g. Smodej. ki je tako morda 12 duhovnik na listi Agitaciiska turneja g. Jevtića Arandjelovac, 24. okt. p. Tu je bila včeraj konferenca zaupnikov JNS. na kateri sta poleg lokalnih voditeljev poročala tudi gg. Bogoljub Jevtić in Ilija Mihaljović. Njuni poročili o sporazumu opozicijskih skupin so bili sprejeti z največjem odobravanjem in navdušenjem. G. Bogoljub Jevtić odpotuje v spremstvu nekaterih poslancev JNS prihodnje dni na ag:tacijsko turnejo in bo imel med dnrgim zborovanja v Kra-gujevcu, Sarajevu, Bjelini. Zvorniku in še v nekaterih drugih krajih. ^ i r i te^ naročajte »Slovenski Narod«? Slovenski hodžerovci niso zadovoljni Sestanek zaupnikov v Ljubljani — G. Ribnikar jim iz Maribora ponuja svojo podporo Ljubi j&na. 24. oktobra. Včeraj popoldne so se se-ta;i v Ljubljani v hotelu Štrukelj delegat: Hodžerove skupine. Posvetovanja so trajala od 16 do 18 Razpravljali so o priključitvi Hodžerovih ljudi v Sloveniji k vladni IRZ Dr Potokar je obrazložil poli-tični položaj i drŽavi, kakor ga gleda vodstvo stranke in obvestil zbrant deleaate. da je dobil od predsednika stranke dr. Hodže-re striktno naročilo, da se morajo v Sloveniji p-idružiti vsi njegovi pnstaš; oficielni listi dr. Stojadinovića odnosno dr Korošca. Sporočil jim je rudi da se sme v sedanji volilni kampanji po domovom, ki ie bil sklenjen v Beogradu, kritizirati lokalna politika, ne pa politika vlade. Kako, kje in na kak način naj se ta kritika izvaja, tega g. Pot^'ar ni obrazložil. Po naročilu iz Beograda naj bi v Sloveniji postavila Hodže- rova stranka v čim več srezih svoje kandidate, ki bodo nastopili paralelno z oficiel-nimi kandidati na vladni listi. Po tej razlagi dr Potokarja so se oglasili k besedi zastopniki posameznih srezov, ki pa so se v pretežni večini izjavili proti takemu sodelovanju, Dt. Potokar jim je pojasnjeval, da se morajo pokoravat sklepu predsedstva iz Beog-ada. Kljub temu pa je zastopnik kamniškega sreza preči tal resolucijo, v kateri se odločno protestira proti sodelovanju. Dr. Potokar je nadalje sporočil, da se je v Mariboru že osnovala »gospodarska skupina«, ki se baje zbira okiog g. Ribnikarja ali »Večernika« in da se ta skupina stavi na razpolago g. Potokarju. vendar pa zahteva zase razne koncesije in več kandidatur. Zaradi te ponudbe so bili razgovori o postav- jo, da se bodo pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko nadaljevala danes ali pa jutri. Podajanja bodo na nevtralnih tleh, najbrž na Dunaju. Poleg Dunaja so se omenjala Še mesta Milan, Benetke, Komarno, Bratislava in Pistanv. Kdaj se bodo nadaljevala pogajanja PRAGA, 24. okt e. V tukajšnjih službenih krogih poudarjajo, da se bodo mad-žarsko-češkoslovaška pogajanja pričela v najkrajšem času Čeprav se je popreje s slovaške strani zanikalo, da naj bi bila nova pogajanja z Madžarsko na nevtralnih tleh. se vendar zdi verjetno, da bo nova konferenca na Dunaju. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da pride Dunaj v poštev predvsem zaradi tega, ker je blizu Budimpešte :n Bratislave, obenem pa se je hotelo s tem tudi poudarjati vlogo, ki jo igra Nemčija v tem sporu Predlog madžarske vlade, da bi bila pogajanja v Benetkah ali v Milanu, je že iz tehničnih razlogov nemogoč. Namesto ČSR Sredosla vi ja ? DUNAJ, 24. okt. e. Kakor javljajo iz Prage tam razpravljajo glede imena nove države Namesto Republika Čehov, Slovakov in Malorusov, naj se imenuje nova država Zapadna Slavlja ali Sredoslavij a. Eksplozija v Olonracu PRAGA, 24. okt. e. Snoči nekoliko minut pred 21. je nastala močna eksplozija v nemškem narodnem domu v Olomucu. Policija je ugotovila, da je eksplodiralo na stopnišču približno pol kg neznanega razstreliva, ki je bilo na prav nespreten način zažgano z vžigalno vrvico. Stopnišče je razdejano, zidovi so popokali in 8 oken je bilo razbitih Smatrajo, da je bil atentat delo Nemcev samih, ki bi radi na ta način dosegli, da bi nemške čete okupirale Olomuc. kar bi bilo pa v nasprotju z monakovskim sporazumom. ljanju kandidatur za posamezne sreze odgođeni, dokler ne bodo končana pogajanja s to skupino. G. Ribnikar je. kakor znano, vodil pri volitvah 1. 1935 akcijo za Maksi-movičevo državno listo, ki je dobite v Ljubljani 27 glasov. V nadaljnji debati je bilo postavljeno tudi vprašanje, kako naj se zadrže Hodže- rovi kandidati na shodih, ako bi se na njih pojavili rudi zastopniki JRZ. Dr. Potokar je delegate obvestil, da je dobilo vodstvo stranke iz Beograda zagotovilo, da zastopniki JRZ ne bodo smeli motiti delovanja in govorov Hodžerovih kandidatov Na svojih shodih naj vedno poudarjajo, da zahtevajo svobodne in tajne volitve in svobodo tiska. 3££anSl Ponovno opozarjamo vse volilce, da se še danes ali vsaj jutri zjutraj osebno prepričajo v volilnih pisarnah, ali so vpisani v volilnem imeniku odnosno, če je njihov vpis pravilen. Volilna pisarna JNS je v Kazini 2. nadstropje, volilna pisarna Bloka narodnega sporazuma pa v Beethovnovi ulici štev. 6 na dvorišču. Pogajanja za modus vivendi med Francijo in Nemčijo Sklenil naj bi se nenapadalni pakt Pariz, 24. okt. p. >Oeuvre« poroča o pogajanjih za sklenitev modusa vivendi med Nemčijo in Francijo. Kancelar Hitler je v pcslovilni avdienci dosedanjega francoskega poslanika v Parizu Pran-cois Ponceta izrazil željo, da bi prišlo med obema državama do pomirjenja. Tudi v razgovoru z nemškim poslanikom v Parizu Welckom je francoski zunanji minister Bonnet pestavil enak cilj, nakar mu je zastopnik Neon-čije odgovoril, da Nemčija želi. da bi v Evropi prišlo do boljših dni, kakor so bili v septembru. >Oeuvre<- poroča, da so na sobotni seji francoske vlade razpravljali tudi o vprašanju francosko-nemskih pogajanj, ki so baje že znatno napredovala. Govore tudi o sklicanju mednarodne konference, na kateri bi razpravljali o omejitvi oboroževanja. Kar se tiče pomirjenja med Francijo in Nemčijo, naj bi se ustvarilo s posebno deklaracijo ki bi bila slična angleško-nemški v Monakovu in ki bi poudarila, da se Francija in Nemčija ne b^sta poslužili vojne za ureditev evropskih odnosov. Ust trdi ,da čuva Daladier vse to še v tajnosti do bližnjega sestanka radikalno socialističnega konsrresa. Izredno zasedanje Sobranja Strogi varnostni ukrepi v Sobranju Novi krediti za narodno obrambo Sofija, 24. okt. e. Včeraj ob 15. se je sestalo narodno Sobranje k izrednemu zasedanju. Poslopje in trg okrog Sobranja so zasedli orožniki, vojaštvo in konjenica. V sami dvorani narodnega Sobranja so bile izvršene velike spremembe. Poslanci niso mogli zasesti mest, ki so si jih hoteli sami izbrati m ravno tako se ne morejo zbirati v skupinah, ker so sedeži označeni po srezih v alfabetskem redu in mora vsak poslanec zavzeti mesto, ki mu jc odrejeno. Točno ob 15. je stopil v dvorano predsednik vlade Kjuseivanov s člani vlade. Zbornica je sprejela vlado z grobno tišino. Predsednik vlade je najprvo prečital ukaz o otvoritvi izrednega zasedanja, nakar je predsednik narodnega sobranja poročal o umoru generala Pejeva in majorja Stoja-nova, poudarjajoč, da zaradi tega vojska ni omajana, temveč je še vedno pripravljena, da v polni meri izvrši svojo dolžnost. Vladna večina je tem izvajanjem burno ploskala, dočim so s strani opozicije glasno zahtevali, naj se odkrijejo intelektualni mo- rilci generala Pejeva. Za prihodnjo sejo, ki bo jutri, je bil predložen dnevni red, ki obsega razpravo o proračunu in o načrtu zakona o odobri t vi*4.25 milijona levov ministru vojske za potrebe narodne obrambe. Po seji Sobranja se je sestal skupščinski odbor za zunanje zadeve, na katerem je Kjuseivanov poročal o zunanjem položaju. Prihodnja seja bo v torek Narodno sobranje šteje zdaj 160 poslancev, v resnici jih je pa v Sobranju samo 157. ker so bili trije komunistični mandati razveljavljeni. Pričakujejo, da bo razveljavljenih še več drugih mandatov. Vlada razpolaga / večino okrog 100 poslancev, opozicija pa jih ima 57. Sofija. 24. okt. e. V narodnem Sobranju se je danes povoljno komentiral odlok ministrskega sveta, na podlagi katerega bodo izpuščeni iz zaporov vsi osumljenci, aretirani v zvezi z umorom generala Pejeva. Tako je bil tudi izpuščen urednik »Pravde« Hristo Stojkov. Ostali aretirane! bodo najbrže izpuščeni še danes židje zahtevajo svobodo v Palestini Sestanek vrhovnega vodstva Židov angleškega imperija London, 24 okt. AA (Reuter). Včeraj se je v Londonu sestal odbor zastopnikov židovske organizacije iz vsega angleškega imperija. Izrekel »e je za popoln razmah židovskega gibanja in proti vsaki omejitvi naseljevanja Židov v Palestini. Odbor je sprejel resolucijo, ki odobrava sklepe angleških oblasti, ki »o sklenile zadušiti sle- Iherni terorizem v Palestini. Odbor misli, da bo to koristilo Arabcem in Židom. V f resoluciji izjavlja odbor, da bi sposobnej-i ša uprava v Palestini lahko prav kmalu vpo-stavila red ir mir ter stalno sodelovanje med 2idi in Arabci. To bi samo koristilo splošnemu napredku Palestine. Prepričan je, da se bo palestinsko vprašanje obrnilo Ivan Pucelj dolgoletni borec za pravice slovenskega kmeta in ugleden ^lan vodstva JNS tako, da bo to koristilo /"injovuiskim vezem, ki vežejo židovski; ljudstvo na Palestino. : Akcija ameriških Zidov NE\V YOKR, 24. oktobra. A A. DNB: List: poročajo, da je sena or VVagner obiskal predsednika Roosevelta in v imenu številnih senatorjev protestiral proi nameram angleške vlade, ki hoče omejiti priseljevanje zidov v PalesUno. VVagner je poudaril, da mu je RoosevcJt obljubil, da bo estro prd.estiral pri angieški vladi * preti takemu postopanju. Aiv.ori&ka vlada namreč meni. da je Pales ina neomejena d< movina zidov. Nemiri v Palestini Jeruzalem. 24. okt. (DNB). V Jaffi je včeraj prišlo do večjega števila spopadov in je bil ranjen neki angleški redar Arabski uporniki so porušili mnogo brzojavnih drogov in so tudi poškodoval, cev za dovajanje petroleja. Pred rekonstrukcijo angleške vlade London, 24. okt. (Reuter). Najbrž bosta danes imenovana novi minister za mornarico in novi minister za dominione. Ti dve ministrstvi sta vodila odstopivši Dutf Coo-per m pokojni lord Stanlev. Ni izključeno, da bo v zvezi s tem prišlo do manjše rekonstrukcije vlade. Ožji ministrski odbor bo pred redno tedensko sejo v sredo imel sestanek, na katerem bo pripravil vse potrebno. Dasi so uradni krogi precej skromni v izjavah, se vendar doznava, da bo za novega ministra domin ionov imenovan vojvoda Devonshire, ki je bi'; dosedaj državni podtajnik v tem ministrstvu. Za ministra mornarice bo najbrž imenovan admiral Mar-geson. Senatne nadomestne volitve v Franciji PARIZ, 24. okt. (Havas) Po zadnjih podatkih o včerajšnjih nadomestnih volitvah v senat je bilo izvoljenih 16 republikancev (+2), 10 levičarskih republikancev ( + 3), 11 neodvisnih radikalov ( + 6), 35 radikalnih socialistov, ( + 8), trije socialistični republikanci ( + 1), štirje socialisti ( + 2). Izvoljenih je bilo skupaj 79 senatorjev. Ožje volitve bodo v 27 okrajih. V Španiji nič novega Salamanca. 24. okt. AA. DNB. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na frontah ni bilo nič novega, nacionalistična letala so bombardirala vojaška poslopja v Valenciji. Japonski napad na angleško vojno ladjo SANGHAJ, 24. oktobra. (Reuter). Uradno objavljajo, da je Sest japonskih bombnikov napadlo angleško topničarko »San Piper« pri glavnem mestu pokrajine Ho-nan. Skoda na ladji je vaHka, vendar ni bil ubit ali ranjen noben mornar. Letalo padlo v jezero Bukarešta, 24. oktobra AA. Ha vas: Nenadna nevihta je zajela letak), v katerem so bile Štiri osebe. Letalo je padlo v ro Razelm blizu Constance. Vse štiri be so utonile. Sorzna poročila. Carin, 24. oktobra. Beograd 10.—, 11.7325, London 20.965, New York 440J50, Bruselj 74.475, Milan 23.175, Aautocdam 239.50 Berlnin 176.35, Prag* 1&J35, Varšava 82.75, Bukareita ~ ~ Ljubljančani so postali rodoljubni IdobrjMMt 9L. oktobra Človek In ne PUiJtl, da večja ali manjsa. rođoljubja savisi samo od dobrega domialeka, ki se ga je na pr. potftuzil Bra> nibor in ki se je sijajno obnesaL Medtem ko so vse nardraJne akcije ter inačice cvetličnih dnevov silno nepriljubljene med našim občinstvom, je postal BraaCborov are-čolov čez noč tako popularen, da je razgibal vse plasti našega sicer tako prisrčno zaspanega prebivalstva. Ljudje, ki doslej niso niti vedeli, da. deluje ter živi nekakšna, narodno obrambna organizacija pod imenom Branibor ali ki se za njeno delovanje in naloge niso mnogo bolj brigaU kakor za. lanski sneg, so postali nenadno silno rodoljubni, kan* je treba naglasiti s posebnim veseljem. Zaradi tega rodoljubja je treba pisati o Brani borove m srečolovu, Če že ne o samem srečolovu in razdeljevanju daril. Najprej moramo ugotoviti, da je pri nas vsaj toliko rodoljubov, kolikor je Branibor razdelil da-riL In daril nikakor ni bflo malo. Dobitkov je bilo skoraj toliko kakor pri žrebanju državne razredne loterije. Seveda milijonov niso delili, česar naši rodoljubi tudi niso pričakovali. Vedeli smo le, da vsaka tretja srečka zadene, če že ne vsaka druga, Ze to je povišalo število naših rodoljubov na več tisoč. Prejšnje čase so rodoljubi hodili slepi mimo nabiralcev prispevkov za Branibor; kdove zakaj. Zdaj so pa le redki prezrli prodajalce srečk na ulicah. že v soboto se nas je začela polaščati posebna rodoljubna psihoza. Ljudje so posegali po srečkah, kakor da so zastonj. Vsi smo nenadno dobili smisel za narodno obrambno delo in nihče ni dvomil, da je rešitev domovine v srečkah. Včeraj dopoldne se je pa naša narodna zavest še tem bolj utrdila v primeri z velikim dogodkom, ki se je odigraval tako dramatično na restavracijskem vrtu 3-Zvezde«, kjer so delili ves dan dobitke. Ljubljančani, ki slede duhu časa in se ravnajo po vzorih zahodne Evrope, uživajo navadno ob nedeljah vse radosti \veekenda, če ne na Gorenjskem in šmarni gori, pa vsaj v bližini končnih tramvajskih postaj v varnem zavetju. Včeraj so tudi to žrtvovali domovini na oltar in že na vse zgodaj so začeli naskakovati restavracijsko verando v Zvezdi. Toliko ljudi ne morejo privabiti niti volilni shodi. rodoljub je se je i HMir> nhrski na poseben način na vseh ulicah v središču. Povsod so bila tla nastlan* m pcmaaiimi srečkami in ovitki, pa tudi z ovitki daril. Za veliko srečo naših meščanov Ji bilo treba tudi mnogo papirja, ki so ga davi pometači merili celo na vozove. Toda ne le papirja, ki je pokril nase ulice In slasti Zvezdo, temveč papirja, ki so ga delili srečnim ljudem. Razdelili so skoraj 10 tisoč dobitkov. Dovolj bi jih bilo za lep sejem ali razstavo. In med njimi je bilo knjig za celo knjižnico. Ge bi toliko knjig prejeli naži rojaki za mejami, bi bili v resnici lahko veseli. Ljubljančani so sicer veseli vsega, kar dobe zastonj, vendar se nekateri niso primerno veselili lepih knjig. Dame, ki so dobile knjigo o britju, so se sicer veselile praktične knjige še bolj kakor če bi dobile gospodinjsko. Vse te knjige res niso izšle prejšnji teden, a so kljub temu lahko zanimive. Sanjskih, knjig menda res ni bilo med njimi. Kar se tiče mene, nisem zadel ne »Življenja sv. Ge-novefe« in ne »Strahu na Sokolskem gradu«; ne morem tudi reči, ali je kdo obogatil svojo knjižnico s »Smrtjo starega zandarja«, rečem le lahko, da so bile med knjigami prave delikatese Toda med dobitki so bile še razne druge delikatese, ki niso privabljale le rodoljubov s srečkami, temveč tudi one brez srečk. In nekateri so dopoldne, ko je bil najhujši naval, zadeli brez srečk, kar so razdeljevale! opazili šele popoldne, ko niso mogli najti mnogih dobitkov. Popoldne stražniki nekaj časa niso puščali na vrt nikogar, kdor ni imel srečke. Toda bilo je že prepozno. Sreča je že naklonila tudi dolgoprstnežem svoje. Sicer so delilci dobitkov zaslužili vse občudovanje, da so se kljub taksnim goram pestrega blaga orientirali ter ljudem postregli hitro. Dobitke so sortirali po vrstnem številčnem redu vzdolž verande, da je bilo omogočeno hitro in sistematično razdeljevanje. Precej dobitkov je ostalo še nerazdeljenih in danes hodijo ljudje še vedno po nje v Braniborovo pisarno. To je prav, da sreča ne traja samo en sam dan in da tudi ljudje niso bili rodoljubni le včeraj. Zdaj torej vemo. kako je treba potipati naše meščane in kako je treba buditi v njih narodno zavest. Branibor je zadel na pravo struno. Sreski odbor JNS v Ljubljani poziva vse svoje člane, somišljenike in prijatelje, ki še niso utegnili preveriti se, ali so vpisani v volilni imenik, da to store danes in Tajništvo JNS posluje v Kazini, n. nadstropje, danes neprekinjeno od 8. do 20. ure, jutri pa od 8. do 18. Predsedstvo Sokol kriv bede v Gramozni jami Odgovor na senzacionalni članek, objavljen v sobotnem „Slovencu" Ljubljana. 24. oktobra Sobotni »Slovenec« je objavil senzacijo, kakršne leto« še ni bilo niti v pasjih dneh. >Cekdo odgovarja na reportažo, ki je izšla v našem listu pod naslovom »Kolonija je-tičnih v Gramozni jami«. Članek je senzacionalen, ker je prišel pisec do čudovitega sklepa, da je namreč Sokol odgovoren za socialno in moramo zlo v Gramozni jami. Zadeva je v resnici zelo zanimiva, ne le zaradi načina, kako pri nas nekateri skušajo reševati socialna vpiHšanja m kako je mogoče oblatiti kogarkoli javno samo zato. ker je njegov idejni nasprotnik. Doslej ni £e nihče dolžil sokolskih organizacij, da ovirajo odpravljanje barak v Ljubljani ali da sploh kakorkoli škodujejo socialnim akcijam mestne občine. Ob tej priliki pa ni niti potrebno omenjati dela socialnih odsekov sokolskih društev. Toda Sokol III, lastnik o>km>Slo-venčevega« pisca morali vsi posestniki že samih zemljišč, kjer stoje barake ali hiše s slabimi stanovanji, načeti prevzemati odgovornost za bedo stanovalcev. Pri vsem tem Sokol nikakor ni lastnik barak, temveč samo dela zemljišča, kjer stoje barake. Precej barak stoji na zemljišču mestne občine, ki bi morala prav tako po isti logiki prevzeti odgovornost za vse socialno ter moralno zlo. Toda mestna občina ima nedvomno mnogo več oblasti v rokah kakor sokolsko društvo. Ko društvo ni moglo uporabljati zemljišča, je prevzelo v najem od mertne občine 5000 kv. m veliko zemljišče ob Tvrsevi cesti. Pred poldrugim letom se je mestna občina obrnila na društvo z vprašanjem, pod kafcmimi pogoji bi bilo pripravljeno prepustiti ji zemljišče v Gramozni jami. Društvo je odgovorilo, da rado prepusti zemljišče mestni občini v zameno za mnogo manjšo parcelo ob Tvrševi cesti, kjer ima zdaj te-lovadišče. in če mu mestna občina plača za razliko 10.000 kv. m 60.000 din dolga pri Mestni hranilnici; razen tega bi naj mestna občina izposlovala pri Kavčičevih dedičih društvu pot s telovadišča do Tvrševe ceste. Na magistratu so začeli proučevati pogoje društva v posameznih odsekih, a do končnega sklepa po poldrugem letu še ni prišlo. Po vsem tem je očitno, da »Slovencev« pisec ni napravil nikomur nobene usluge s svojim duhovitim člankom, pač zato, ker je pozabil najprej obrniti se po informacije na mestno poglavarstvo. Lahko bi zvedel marsikaj. Zdaj pa je menda dovolj pojasnjeno, da Sokol ni tudi Lastnik barak in da iih ne oddaja stanovalcem v najem. (Po izjavah stanovalcev v barakah, ki stoje na zemljišču Sokola, pobira mestna občina od harakarjev po 100 din letne najemnine.) Sokol rudi ne brani mestni občini podreti barak. Cim bodo na magistratu pristali na društvene pogoje za prepustitev zemljišča, bodo lahko začeli preurejevati Gramozno jamo v park — seveda. Če ne bodo imeli še kakšnih posebnih preglavic z barakarji samimi. Senzacije, da je Sokol kriv bede v Gramozni jami. je torej konec. Hvala za zabavo! Iz policijske kronik« Ljuoljana, 24. oktobra Razen nekaterih po imenu že bolj znanih rokomavhov, tel se klatijo po Dolenjskem ter ograž&jo ljudi in njih imetje, zasledujejo orožniki tudi 32 letnega Janeza. Unučica., ta. Je odsedel že več kaaai. pa »e ni poboljšal- TJnučič, rojen v Morsu V Nemčiji, pristojen pa v skocjan v krškem okraju, govori več tujih jezikov in se vede, ce je treba, prav spodobno, kar mu pa služi samo za krinko, da »e lažje približa svojim žrtvam. Kadar se satede v tujo hiso, zna ljudem pripovedovati rasne zanimivosti in mu zvečer radi dovolijo prenočiti pri njih, zjutraj na vse zgodaj pa odhaja s plenom, ki si ga je nabral pod gostoljubno streho. V zadnjem času »e Udati večinoma po okolici škocjana, kamor je privabil tudi enega svojih pajdašev, s katerim bodita tsflarpag »po poslih«. Oni dan sta vdrla v več hiš v vaseh okrog: Krškega, kjer se prej nista rada pokazala, potem sta se pa spet umaknila nekam nad skocjan in obiskala niže posestnika Franceta Redka v KtenovnSku. Odnesla sta lepo rjavo obleko ,siv suknjič, več parov čevljev, nekaj ženske obleke in vojaško knjižico. Iz shrambe neke druge hiše sta ukradla več jestvin, ki sta jih najbrž odnesla v kako skrivališče. TJnučič hodi okrog vedno oborožen z dvema samokresoma. Rad se zateka k svoji priležnici v Zagreb, kamor prinaša tudi del nakradenega plena, zato ga zasledujejo tudi zagTebski varnostni organi, ki iščejo že nekaj tednov stanovanje, kjer se sestaja s svojo ljubico. Včeraj je bil v Ljubljani aretiran 30 letni samski krošnjar Niko, doma nekje iz Bosne, ki se klati navadno okrog brez posla in je tudi brez »talnega bivališča. Kriminalni organi so ga izsledili v neki heznici, kjer je dajal za pijačo prav tako sumljivim Upom, kakor je sam. Ko so ga privedli za policijo in ga preiskali, so našli v njegovih žepih celo zbirko zlatih verižic, prstanov, uhanov in ur. Poleg zlatnine, vredne nad 6000 din so našli pri njem tudi okrog- 1O.0O0 din v bankovcih in v kovanem drobižu. Med zaslišanjem so kriminalni organi dognah, da se je Niko Sele pred dnevi pojavil v Ljubljani, kamor je prispel s Sušaka. Med potjo pa se Je ustavil tudi v Zagrebu. Najbrž je zagrešil vec vlomov v Dalmaciji in tudi v vlakih je nemara kradel. Včeraj Jb cija aretirala tudi pleskarskega pomočnV ka iz zelimelj, nekega Vinka M., ki je ss dolgo brez posla in tava okrog brez it si nega bivališča. Vinka so varnostne oblasti že dolgo zasledovale zaradi tatvin. Po aretaciji se je sprva izkazalo, da ne premore Vinko razen robca in Žepnega nožica, ničesar, kar pa policijskim uradnikom ni šlo v glavo. Pri ponovni telesni preiskavi so se pozanimali tudi za njegovo perilo in v srajci so našli zašitih nad 2000 dinarjev, ki Jih je nedvomno ukradel. Slinavka in parkljevka Kakšni so znaki tek nevarnih živalskih kužnih bolezni in kako zdravimo bolno živino Laško, 23. oktobra Nedavno smo poročali, da. je v našem srezu popolnoma prenehala slinavka m parkljevka, kar je razglasilo tudi sresko načelstvo v Laškem. Kmetje so lahko zopet gonili svojo živino iz laškega sreza na sejme drugih srezov. Bolezen pa se je znova pojavila, tako da so oblasti zaprle ljudsko Solo v Jurkloštru in v Loki pri Zidanem mostu, da bi preprečile širjenje slinavke in parkljevke. Zato je odredilo sresko načelstvo, da so do nadaljnjega prepovedani živinski in svinjski sejmi. Vsakršno obolenje za slinavko ali parkljevko mora živinorejec takoj prijaviti sreskemu veterinarju. Prepovedana je vsakršna gonja goveje živine in prašičev. Zaradi nujnega klanja se bodo izdajali živinski potni listi. Uvoz nekuhanega mleka in mlečnih proizvodov ter sena. gnoja in vseh predmetov, s katerimi bi se mogla slinavka in parkljevka prenesti, je iz Hramš pri občini Dobrni in iz Lahomna v občini Laško strogo prepovedan. Dvorci, v kat°re se vračajo ljudje iz Nemčije in Francije ali iz okuženih krajev naše države, se proglašajo za sumljive Take osebe se morajo takoj prijaviti mestnemu poglavarstvu zaradi razkuženja. Oglednik živ.ne pa mora pregledati v teh dvorcih parkljarje vsak drugi dan skozi 14 dni ter vsak najmanjši sum prijaviti na načelstvo. Zdaj pa nekaj o slinavki in parkljevki:. Po veterinarskih virih posnemamo: Bolezen se začne z mrzlico in mehurčastim izpuščajem na gobcu in med parklji ter traja povprečno en do dva tedna. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo. Krave izgube precejšnjo količino ali pa tudi vse mleko ter ga ne dobe nazaj v celoti niti po ozdravljenju. Goveja živi na izgubi znatno na teži ter tako pade pri tržni cera. Živina je več tednov nesposobna za vsako poljsko delo in vožnjo sploh. Nalez-ljivosti so podvržena predvsem goveda, svinje, ovce in koze. včasih tudi človek, ki dobi neprijeten izpuščaj na ustnicah. živali se okužijo pri dotiki v hlevu, na paši, ali na sejmu z bolnimi živalmi ali kužno slino in gnojnim izcedkom iz parkljev. Tudi mleko bolnih krav, ovčja volna, kože, seno in slama ter gnoj prenašajo včasih kuživo od bolnih na zdrave živali. Nevarnost obstoji, da prenesejo kokoši, ki stikajo po domaČih in sosednih dvoriščih in vrtovih bolezen slinavke v tuje hleve, še bolj velja, to za rrvinje, pse in mačke. Nujno potrebno je tedaj, da so okužene živali v hlevih zaprte, a psi naj bodo priklenjeni na verige v času, ko traja bolezen. Bolezen traja najdalje med parklji, zato je treba te takoj namazati s tekočo smolo ali petrolejem. Pred hlevom in pri vhodu na dvorišče je postaviti posodo z razkuževalnim sredstvom za izpiranje obutve oseb, ki prihajajo ln odhajajo z dvorišča, a prostor pred pragom hleva in pot pri izhodu z dvorišča naj se potrosi z negasenim apnom. Znaki bolezni so naslednji: žival se prične najprej tresti. Telesna toplina se dvigne od 39 do 39.5 na 41 do 41.5 stopinj C, a začne padati takoj po pojavu mehurčkov na goocu ali med parklji. Iz gobca se izcejajo shne, ki se v trakovih vlečejo na tla. Notranja ustnica in zobno meso (dle-sen) sta vroča, suha in rdečkasta, a slično tudi ostala sluznica ust. Tretji dan bolezni se pojavijo na jeziku m na brezzobem delu gobca ko grah ali oreh veliki mehurčki in mehurji z rumenkasto ali S svetlo tekočino. Ko popokajo ti mehurčki, ostanejo male, a zelo boleče ranice, ki se zaceMjo šele po preteku enega ali dveh ted nov. Pri kravah se opazijo slični mehurčki včasih na vimenu, pri svinjah na rilcu. Izjemoma je včasih vneto tudi grlo. Govedo začne počasi hoditi. Koža med parklji pa tudi na peti oteče, postane rdeča in boleča, pojavijo se mehurčki in pozneje tudi rane. Večkrat se dogodi, da govedu, ovcam in prašičem izpadejo po hujši bolezni parklji. Tudi na vimenih se napravijo mehurji. Zaradi tega ima mleko pogosto grenak okus ter je rumenkaste barve. Dorasla živina običajno za slinavko ne pogine, pač pa, če jo prestane, v bodoče ne oboli več. (Postane imuna.) Kako zdravimo bolno živino. Zdravljenje živine ni neobhodno potrebno. Živina pa mora imeti mehko tekočo hrano, dobro pitno vodo z nekoliko soli ter vedno svežo sleljo. Gobec izpiramo s kisom ali gomilčnim čajem. Parklji pa naj se na-mažejo s katranom ali petrolejem. Mleko naj se previdno izmolze v posebno posodo in če ni izpremenjeno, se samo prekuhano tudi lahko uživa. Rane na vimenu je namazati z ribjim oljem, lahko tudi z lanenim ali drugim oljem ali mazilom, da se prej zacelijo. Razmeroma dobro in ceneno zdravilo je za izpiranje gobca in parkljev lahka raztopina kalijevega permanganata (en gram na liter vode). Ako je živina zaprta, naj se ji da tudi v vodi ena žlica gTenke sofi. ali pa skuhano laneno seme. Pravega zdravila ali cepiva, kakor pri mnogih iivalskih kujgah pri slinavki še nimamo. Kadar je nastopila bolezen v vsej svoji ostrosti, imamo na razpolago serum od prejšnjih eroved, ki so prebolele to bolezen, ki zmanjša učinek bolezni in odstotek poginulih živali. Olimp popuščat' in Celje je prešlo V premoč. V 16. minuti je Dobrajc po lepi kombinaciji iz neposredne bližine porinil žogo v O lim po vo mrežo, dve minuti pozneje pa je prav tako iz neposredne bližine povišal na 2:0. Celje je nadaljevalo svoje akcije. Olimpova obramba pa je nudila uspešen odpor. V 27. minuti je igralec Olimpa Cater dejansko napadel igralca Celja Bajramoviča. Sodnik je takoj izključi Catra. V tem hipu je navalil igralec Olimpa Flis na sodnika in ga dejansko napadel. Sodnik je nato takoj zaključil tekmo. Sodil je g. Vrhovnik iz Ljubljane objektivno in točno, a kljub strogosti nI mogel preprečiti surovosti. V prijateljski predtekmi je mladina SK Celja premagala mladino SK Olimpa s 4:0 (4 : 0). V štorah je dopoldne moštvo SK štor v prijateljski tekmi premagalo enajstorico SK Boruta iz Goto-velj s 6:1 (3 : 1>. —c žrtev napadalcev. V Dramljah pri št. Jurju ob juž. žel. so se v nedeljo popoldne sprli vinjeni fantje. Nastal je pretep, v katerem je dobil 20-letni posestnikov sin Blaž Svetršek Iz Dramelj hudo poškodbo na čelu in poškodbo na ustih. Sve-trška so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico. Naše f*tedališ&> DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 24. oktobra: zaprto Torek, 25. oktobra: Veriga. Red B Sreda.' 26. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Red Sreda Četrtek. 27. oktobra: Zene na Niskavuo-riju. Red Četrtek Petek, 28. oktobra: zaprto Sobota. 29. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Izven O P K B A Začetek ob 20 uri Ponedeljek. 24. oktobra: zaprto Torek, 25. oktobra: zaprto Sreda 26. oktobra: Gorenjski slavček četrtek, 27. oktobra: Poljub. Premiera. Premierski abonma Petek, 28. oktobra: ob 15. uri: Prodana nevesta. Dijaška predstava. Gostuje Josip Križaj _ Sobota, 29. oktobra: Ero z onega sveta. Red A ★ Domačo opero »Gorenjski slavoefc«. bodo pel: prvič v letošnji sezoni v sredo dne 26. t. m. za premierski abonma. Tudi tekom letošnje sezone se bodo za eno serijo abonmana vprizorila različna operna dela kakor v minulih sezonah. Kot prva v tej seriji pride na vrsto Foerster-Poli-čeva opera -Gorenjski slavček«. Predstava v sredo je uvrščena v ta tedenski repertoar ljubljanske radio - postaje, ki slavi ta teden 10-letn'co svojega obstoja. Premiera Smetanove opere »Poljub« bo v četrtek dne 27. t. m. Zasedba posameznih vlog je v rokah naslednjih Članov naše opere: H°ybak>ve. Ribičeve in Španove ter gg.- Banovca. Janka, Zupana, Sancina in Lupše. Opero dirigira dirigent Zebre. Režija je Zupanova. Premiera bo za Premierski abonma. Ponedeljek, 14. oktobra katon- NAftNJE PRIREDIT V E Masioa: Amor ▼ fraku KlBO Union: Ničevo Kino Sloga: Na dnu IOmo Slika: Njena ljubezen, njena bol Kino Moste: Izgubljena žena in Ljubezen na pohodu Pedagoško društvo: predavanje univerz-nega prof. dr. Pavla Vuk-Pavloviča: »Vzgo jiteljevo carstvo« ob 18. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi DE11JRNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trn-koczy decL, Mestni trg 4 in Ustar selen-burgova ulica T. ŠAH — LSK zmagovalec na brzem turn»rju. Ljubljanski šahovski klubi so v soboto zvečer odprli zimsko sezono z velikim brzim turnirjem, ki ga je priredil odbor »Združenih ljubljanskih šahovskih klubov«. Veranda gostilne »pri Jerici« je bila skoraj pretesna za sprejem množice sodelujočih igralcev in velikega števila prijateljev kraljevske igre. Prireditve so se udeležili z izjemo Šišenskega ŠK vsi ljubljanski klubi, LSK celo z dvema moštvoma. Favorit je bil seveda državni prvo k LŠK, čigar prvo moštvo so sestavljali Furlani. Preinfalk. Šiška, Sikošek. Marek, Gerzinič, Ciril Vidmar in Slokan V. In zares je to moštvo kot edino premagalo vse svoje nasprotnike in sicer Amaterja in Triglava s po 5 in pol: 2 :n pol. Zo'oTničar-ja in Sentpetra s 6 in pol : 1 i i pol. Lovšina in LSK II pa celo s 7 in pol ; pol. Najboljši uspeh je dosegel Slokan V na osmi deski, ki je porazil vse nasp^ofr LSK je s-gurno zasedel prvo mesto z 30 točkami. Za naslednje me?to ;e biln V borba med Amaterjem in Triglavom. Ami -ter je bil na boljšem do zadnjega kola. tu pa je nepričakovano podlegel 'ru^emu moštvu LšK s 3 in pol: 4 in pol. zaradi sar sa je Triglav dohitel in stri imeln onako število točk. namreč 28, ter sta si delila 2. in 3. mesto. Borba med obema se ie končala 4:4. Na 4. mesto se je plasiral Sent-peter s 24 točkami pred LSK II, ki je imel le pol točke manj, dalje Železničar z 20 in pol in Lovšin s 5. — Klubsko državno prvenstvo. Semifl-nalna tekma za klubsko prvensti o Jugoslavije, ki ga bran-' že neka i let T.SK. bo 6. novembra v Zagrebu in sicer med tamošnjim Amaterskim §K in prvakom dravske banovine LŠK Zmagovaloo bo i to igral 20. novembra finalno tekmo 7 Beo-grajskim SK spet v Zagrebu Beograjčani so v semifinalu nepričakovano premacali Subotiški ŠK. čeprav so nasfo^ .»mirni amaterji, dočim so pri Subotičanih i?ra li znani mojstri Kostič, M. Sch 1 dr. Gy6rgy. Posamezni rezultati so bili: Kostič —PopoviČ pol : pol. M. Schreiber^—SaviC 1:0, Bošan—Busek pol : pol, L Sorr Pavlovič 1:0. Enerel—KindM 0:1, dr Gznrgv —Nikoltč 0:1. Balaž—Vilovski 0:1 m St« ' feld—Petrovič pol : pol (prvoinrmovn*-Subotican!). Končno stanje ie bilo 4:5 : 3 5. Anton Kovač umrl • • Ljubljana, 24. oktobra V soboto dne 22. t. m. je umrl ta us* ritev Jugoslavije zaslužni mož, vojni do« brovoljec Anton Kovač, pekovski mojster in posestnik iz Rožne doline. Pokojnik se je iz ruskega ujetništva javil v oktobru 1916. leta v dobrovoljce v Odesi, kjer je bil v 7. pešpolku, II. dobrovoljske d;viz je. Po končani podoficirski šoli se je javil v 1. bataljon, ki je bil poslan iz Rusije po dolgi poti čez Ledeno morje, Anglijo in Francijo na solunsko boj;šče, kamor je dospel aprila 1917. leta. V sestavi 8. pespolka se je udeležil znamenitega preboja solunske fronte, borb pri NLšu ter je v zmagov tem pohodu dospel s polkom v Subotico. Dragega vojnega tovariša ohranimo vojni dobrovoljci v trajnem spominu. Vojnim dobrovoljcem: Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, vabi vse svoje ljubljanske tovar'še na pogreb pokojnega vojnega dobrovoljca Antona Kovača. Pogreb bo danes ob 16. iz hiš? žalosti Rožna dolina c. V. št. 15 na pokopališče na Vič. Iz Šoštanja — Župna ga*ir*Ka va,p. V nedeljo dopoldne se je vršila v šc-štanju delna župna vaja, katere so se udeležile tudi gasilske čete iz Šoštanja, Topolsioe. Gabcrk in Družmirja. Za objekt požara je bila občinska hisa v Tirnici. Točno ob 10. uri eo na strel možnarjev stopili gasilski oddelki v akcijo. Kljub precejšnji oddaljenosti Pake in hidrantov so dale cevi vodo na objekt v pičlih 2 minutah. Po vaji ^e je vršila revija čet in zbor oddelkov, pri kateri je Žmpni starešina g. Kopač pohvalil nastopajoče Čete in označil vajo za tehnično popolno. — SUn»vKa in pai-KljevKa ^ ^ zadnje dni pojavili tudi v naši dolini. V ša-leku so 4 posestnikom obolele svinje na tej bolezni. Storjeni eo bili ukrepi, da se bolezen ne bo razširila. — Možnost reKlamacij poteče v torek 25- t. m. Volilci, prepričajte pravočasno, če ste vpisani. Tudi za volilce iz bivše okoliške občine je razgrnjen volilni imenik v občinski pisarni v Šoštanju. — O^etma vest. Na tukajšnjo meščansko šolo je nastavljen diplomirani *"mpnatom. I I ...... I'HII'1 WWPWffii— KtNO SLOGA — TEL. 27-30 NA DNU Po slovitem romanu M. Gorkega D.oje mladih bitij se bori, da jih ne pogoltne DNO — Razstava naših umetnikov v Beogradu. V sredo se zaključi razstava naš h "umetnikov Gojmira Antona Kosa, Mihe Maleša in Franceta Goršeta v Beogradu. Obisk je bil doslej srednji. Beograjčani tudi ne kupujejo del naših umetnikov. Samo notranji minister dr. Anton Korošec je kup!! na razstavi za 15 000 din umetn'n. — Poro^» SveU*lava Petroviča. Včeraj se ie poročil v Splitu filmski igralec Sve-tisl&rv Petrcvič s kolora turno pevko Friedl Schus'erjevo. Poročila sta se v stareka-loliškem ?i'pni!?kem uradu. Pred poroko je nevesta izipvila. da hoče ostati nem-gka državljanka. Petrovič je v pogovoru z novinarji izjavil, da prispe spomladi v Split ekspedicija Tobis- filma, ki bo posnela zunanje prizore za novi film. Ravnatelj Tobisa Vollzogen je že v petek prispel Iz Berlina v BeogTad. da uredi vse potrebno oflede noveea filma. Petrovič ]e kupil v Nemčiji veliko posestvo z lepim dvorcem in velikimi gozdovi. Posestvo je takn veliko, da lahko redi na njem 500 praš'čev. — Smrf viSoKo izobražene žene. V Mi- trovici je umrla Angelina Popovič, stara 73 let Njen rče je igral v javnem življenju v?žn? vlogo, in bil je zelo priljubljen na dvoru s: bskefra kneza Mihajla, tako da s*r fc govorilo o poroki njegove hčerke s knezom. Angelina je dovršila tri fakultete in govorila sedem svetovnih jezikov. Zadnja leta s»e ie preživljala z dohedki od poučevanja tujih jezikov. — No\a trerovska obala na Sušaku. Na precilog prometnega ministra je ministrski svet odredil, da se takoj začne graditi na Sušaku nova obala v trgovske svrhe. Obala bo dolga 200 m in bo podaljšek sedanje obale na Brajdici. Dela je prevzelo podjetje inž. Krstulovič iz Splita za 6 milijonov 495.000 din. — Sneg v Bosni in na Hrvatskem. Iz* Sarajeva po:oča^o. da je začelo v četrtek deževati. V petek zjutraj se je pa ozračje močno ohladilo in zvečer je po planinah snežilo. V soboto zjutraj so bile vse planine okro£ Sarajeva pobeljene. Sneg- je pa zapadel tndi na Kalniku pri Križevcih. Stari ljudje pravijo, da pomeni to zgodno zimo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, zmerno hladno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 14, v Dubrc-vniku 13, v Zagrebu 12, na Visu 11. v Ljubljani 10.4, na Rabu 10. v Mariboru 9. v Eeogradu 8. v Sarajevu 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7654j temperatura je znašala 1.8. — Nesreče in nezgode. Včeraj so prepeljali v bolnico 331etnega posestnika Janeza Mihe'.iča iz Gor. Laz, ki ga je podrl na cesti med Ribnico in Žlebičem neki avtom obi Ust. Mihelič ima poškodbe po životu. Sletni posestnikov sinček Joško Koželj iz Lahovč pri Komendi je včeraj pekel doma na štedilniku jabolka. Ko se je iztegnil, je pa omahnil na razbeljeno železno ploščo in dobil hude opekline po desni strani života. Čevljar Anton Dobre iz Ko-vora\pri Tržiču se je včeraj zaletel s kolesom nekje pri Kovoru v nasproti vozeči avto. Dobil je hude notranje poškodbe. Iz Polšnika so prepeljali v bolnico 301etnega organista Alojza Papeža in 171etno služkinjo Zoro Žagar. Na oba se je prevrnil na gozdni poti s steljo naložen voz, pri čemer se je Papež hudo poškodoval po glavi, 2agai jeva pa je dobila hude notranje poškodbe. S noč i se je pripetila hujša nesreča tudi na vogalu Kopitarjeve ulice in Poljanske ceste. Prišlo je do karambola med nekim avtom in motociklom, na katerem je sedel orožniški poročnik Janez Bregar. Motociklist je padel in si zlomil nogo. — V Kleti umorjena. V vasi Pogančecu blizu Križevcev so našli v kleči umorjeno vdovo M aro Mušak, staro 40 let. Imela je najete težake in ko je v petek zvečer odšla v klet, da bi jim prinesla vina, so Težaki zaman čakali. Slednjič so odšli za njo v klet, kjer so našli vdovo Tirtvo v mlaki krvi. Kraj nje je ležala okrvavljena sekirica. Nesrečna vdova je bila vsa razmesarjena. Bila je noseča :n sicer že v osmem mesecu in rodila bi bila dvojčka. _ Zaradi petelina ubil starca. V Lasinj- skem Snjeničaku na Hrvaškem je na tragičen način izgubil življenje SO letni starec Milovan G j urić V petek zvečer je prišel k njemu sosed Stevo Carović m g-a poklical iz hiše. Pred hišo ga je začel pretepati, dokler se starec ni zgrudil, potem je pa napadalec pobegnil. Ponesrečenega starca so prinesli v hišo, kjer je kmalu umrl. Izkazalo se je, da je bila Carevićeva teta Ljubica ukradla pokojnemu petelina. Saj starec je trdil tako in zato ga je Carević ubil. — MHnM*o kolo usmrtilo otroka. V vasi Srečanici pri Varaždinu se je pripetila v sobo'o težka nesreča. V mlinu Slavka Grama je bilo več ljudi, med njimi tudi 10 letni mlinarjev sinček Ivica. Deček se je približal mlinskemu kolesu, ki ga je zgrabil in udari večkrat z njim ob kamen, še predno so ljudje kolo ustavili, ie bil deček že mrtev. Iz Lffsbljjane —lj Državna cesta skozi Ljubljano. Kje bo državna cesta tekla skozi Ljubljano proti Dolenjski, smo zadnjič vprašali v našem listu in dobili na mestnem tehničnem uradu prav zanimiv odgovor. Državna uprava namreč res namerava opustiti dosedanjo smer državne cestev št. 2 skozi mesto proti Dolenjski vsaj v odseku od šentjakobskega mosta do dolenjskega kolodvora. Po prvi varianti bi šla nova trasa od šentjakobskega mosta po Grudnovem nabrežju in Prulah, dalje pa po novem mostu čez Gruberjev prekop in nato po nadvozu ali podvozu čez progo dolenjske železnice, da bi prišla na sedanjo Dolenjsko cesto v bližini dolenjskega kolodvora. Po drugi varianti bi pa nova cesta šla skupaj s primerno razširjeno in tak( težko pričakovano avtomobilsko cesto Ljubljana—Sušak do srede Barja, kjer bi se ločila od avtomobilske ceste in krenila proti vzhodu mimo Hauptmance in Babne gorice do sedanje Dolenjske ceste pri Škofljici. Stvar pač Še ni odločena, kje dobimo novo državno cesto na dolenjsko stran. Mestna občina smatra, da sedanja trasa skozi mesto, zlasti po Florijanski ulici in Karlov-ški cesti ter tudi ob začetku Dolenjske ceste zaradi nereguliranih ozkih cestišč, kjer vozi tudi tramvaj, nikakor ni več primerna. Osnutek regulacijskega načrta pa predvideva tudi regulacijo in razširitev Dolenjske in Karlovške ceste od mosta čez Gruberjev prekop približno do Tesarske ulice, kjer bi se začel širok preboj skozi zgradbe in zemljišča naravnost na trg sv. Jakoba. Po taki regulaciji bi bila naznačena smer primerna za državno cesto, zlasti če bi uspelo urediti križanje z dolenjsko železnico tako, da bi ne bilo v nivoju, temveč s podvozom ali nadvozom. Glede opornega zidovja ob Ljubljanici, ki ga je omenja'a ista notica, je pa najbolj informirana terenska tehnična sekcija, ki vodi vso regulacijo Ljubljanice. Proces tehnične terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice proti podjetniku namreč še teče in zato ni mogoče dati zanesljivih podatkov, kaj in kako je z betonskim opornim zidovjem ob Grudnovem nabrežju. u— Ljubljanskim muslimanom! Mestno poglavarstvo poziva vse v Ljubljani živeče osebe islamske veroizpovedi, da se zglasijo zaradi popisa najkasneje do vključno 5. novembra 1938 v mestnem statističnem uradu (Gosposka ulica 15 — prej Auerspergova palača) v* uradnih urah ali pa, da pošljejo v istem roku na gornji naslov svoje sledeče osebne podatke: 1) priimek in ime; 2) poklic in zaposlitev z označbo delodajalca; 3) bivališče z navedbo, od kedaj stanuje v tem bivališču; 4) imena staršev; 5) kraj in čas rojstva; 6) spel; 7) zakonsko stanje. —lj Upravni odbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani bo imel svojo zadnjo sejo pred občnim zborom v sredo 26. t. m. ob 20. uri v sob: ZKD s sledečim dnevnim redom: 1. poročila funkcionarjev, 2. sestava proračuna za bodoče društveno leto, 3. slučajnosti. Člani upravnega odbora naj se Udeležijo seje zanesljivo in točno. Tajnik. —lj Sestanek »J ugroslo venske ženske zveze, sekcija za dravsko banovino«, M je bil najavljen za ponedeljek 24. t. m. ob 20. v magistratni dvoran", je preložen zaradi zatemnitve mesta na četrtek 27. t. m. ob 20. Na sporedu je predavanje ge. Pavle Hočevarje ve o kongresu Mednarodne ženske zveze v Edinburgu in poročilo ge. Bare Remčeve o vtisih z razstave Male ženske zveze v Bukarešti. Vrši se v magistratni dvorani. Vabljeni vsi. Vstop prost. —lj Temo in meglo prerežemo, ako pridemo na golaževo juho v Daj-Dam. enako dobro golaževo juho dobiš tudi v re-stavraciji-kavarni Keršič. Šiška. Franko-panska, do dveh zjutraj. —lj ProsJava Jadranskega dne 31. oktobra. Ljubljanski krajevni odbori Jadranske straže-mesto, železnica in univerza pripravljajo za 31. oktober svečano proslavo Jadranskega dne v dvorani Trgovskega doma. Spored proslave bomo objavili pozneje. —lj Kolo jug. sester sprejema prošnje za božično obdaritev samo do 15. novembra 1.1. Poznejše prošnje se ne bodo upo- i števale. - —lj Kolo jagoelov vse narodno ženstvo, da ae udeleži v narodnih nošah kulturno - prosvetne akademije na Taboru 29. t. m. ob 20. —lj ZIMSKO PERILO — KARN1CN1K — NEBOTIČNIK. —lj Ljubi janski Sokol sporoča, da odpade dre vi telovadba članstva ln naraščaja zaradi zatemnitve mesta. —lj I. (43) Delavski prostevni večer kot otvoritveni prosvetni večer v letošnji sezoni priredita »Vzajemnosti: in »Zarja« v sredo 26. oktobra ob 30. uri v dvorani Delavske zbornice. Program Je prvovrsten, enodejauka, recitacije, naetop pevskega zbora in godbe na pihala. Ptofeeor Ivan Favai bo predaval o Z edin Jenih državah Amerike "vstopnice po 4, 3 in dva dinarja v Strokovni komisiji, Delavska zbornica, L nadstropje. u— Kontumac psov in mačk. Mestno poglavarstvo razglaša: Dne 20. oktobra t. L je bila v državnem veterinarskem bakteriološkem zavodu v Ljubljani uradno ugotovljena steklina pri psu, ki ga je dne 18. t. m. ustrelil v Z g. Šiški zaradi suma stekline mestni konjač. Pes je bil srednje rasti, kratkodlak, svetlorjave barve z belimi nogami ter belo liso preko čela ln nosa, Lastnik je neznan. Da se steklina ne razširi, se odreja v področju mesta Ljubljane kontumac psov in mačk. Psi čuvaji morajo biti v-edno zaprti v dvoriščih, ali pa priklenjeni na verigi. Vsi ostali psi (lovski, luksuzni itd.) morajo biti na prostem opremljeni z nagobčniki, ali pa se morajo voditi na vrvici. Prepovedano je pse voditi v javne lokale. Vse mačke morajo biti varno zaprte. Iz kontumačnega okoliša se smejo psi in mačke odpeljati le z dovoljenjem mestnega poglavarstva. Vsakdo mora svojega psa ali mačko, ki je prišel v do-tiko s steklim psom. takoj oddati mestnemu konjaču ali pa ga varno zapreti. Vsak primer se mora brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu uradu v Ljubljani, Krekov trg St. 10 I. Psi in mačke, ki bodo zaloteni, da niso zavarovani po gornjih odredbah, bodo odvzeti, lastniki pa strogo kaznovani —lj Za Putni«°va potovanja ob V^h •»vetih v Trst, Gorico in Idrijo je še čas za prijavo samo še danes do 6- ure zvečer, za vlak pa še jutri. —lj P»"osiava 20 letnice Jugoslavije. Ljubljanska sokolska društva in narodne organizacije bedo proslavile 20 letnico narodove svobode skupno s prosvetno akademijo v soboto 29 t. m. ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Vabimo sokolsko članstvo, naraščaj in članstvo narodnih organizncij, da se udeleži akademije v polnem Številu, člani in članice, ki imajo sokolski kroj, naj se udeležijo v njem, ,ostali udeleženci pa v meščanski obleki z. društvenim znakom oz. v narodnih nošah. Vsa društva, ki sodelujejo pri proslavi, naj prinesejo seboj svoje zasU.ve. sokolska društva poleg tega tudi narašr-ajske prapore. Vstopnine ne bo. Ljubijariskn sokolrka društva in narodne organizacije. —lj Tatvine v mestu. Iz gostilne Karla Gnidice v Beljaški ulici je odnesel tat 30 din drobiža, več jestvin, cigaret in pijače ter par ženskih rjavih čevljev, v skupni vrednosti 600 din. S kolesa Karola Novina v Knafljevi ulici je nekdo ukradel 150 din vredno pokromano svetilko znamke »Im-pex«. Iz stanovanja Ivana Dolinarja v Cig-lerjevi ulici 17 pa je tat odnesel okrog 100 din v drobižu. —lj Nočni razgrajači. Vriskanje, divje tuljenje, ki pa naj bi bilo petje, in prepiri v nočnih urah v Šiški niso redkost. Razgrajači se pojavijo zdaj v tej, zdaj zopet v drugi ulici in so zlasti glasni, kadar vedo, da stražnika ni v bližini. Nočni razgrajači na se ne zadovolje samo s tuljenjem in razgrajanjem, marveč nadlegujejo zlasti radi mirne ljudi, ki se vračajo iz mesta, bodisi iz kina ali iz gledališča. Včeraj ponoči so se nekje na Celovški cesti kotili tudi neke dame. ki je bila brez moškega spremstva in so jo naravnost preganjali po cesti, dokler ni upehana dosegla vrat domače hiše in jih brž zaklenila za seboj. Predrznežem bo treba v bodoče pošteno stopiti na prste. Iz Maribora — Napad z boksarji. Pri D. M. v Brezju so napadli v noči od nedelje na ponedeljek nekateri fantje Franca Gumzeja, delavca v trgovini Jurčec na Vodnikovem trgu. Prisilili so ga, da je stopil s kolesa, vrgli so ga ob tla, mu preiskali vse žepe in ga nato s topim predmetom obdelava-li po glavi, da je ves krvav obležal. Gum-zej domneva, da so ga tepli z boksarji. Njegove poškodbe so precej resne. — Nevarna vlomilca pod ključem. Mariborska policija je prijela dva drzna vlomilca, ki sta strašila po magdalenskem okraju. V železniški in delavski koloniji sta izvršila 7 ali 8 vlomov. Eden je Adolf Pintar, drugi pa Bruno Gajsek, oba od Device Marije v Brezju. Pri hišni preiskavi so našli celo zalogo raznega ukradenega blaga, pisalni stroj, staro motorno kolo, perilo, orodje in drugo. Priznala sta, da sta vlomila v Delavski ulici v hišah št. 8 in 10. Po končanem zaslišanju bosta izročena sodišču. radnju prilika, da se nasmejete v komediji KINO MATICA 21-94 ob 16., 19.. 21 AMOR V FRAK (FILM JE V NEMŠKEM JEZIKU) — Na vzorčnem sadnem sejmu prodajajo kabinetno sadje po 10, pakovano sadje v ameriških zabojčkih po 7, rinfuzno po 8—5 din za kilogram. Doslej je bilo prodanega že precej sadja. — Vse kradejo. Posestnik Miha Živec z Vrhnika pri Sv. Juriju ob Pesnici je orožnikom prijavil, da so mu tatovi odnesli iz sadovnjaka 000 kg jabolk in iz vinograda 100 kg grozdja. Orožniki so aretirali nekega viničarja, ki je tatvine osumljen. — Ko]e*a Izginjajo. Čevljarski pomočnik Ferdinand Kohout iz Jadranske ulice Z3 je prijavil na policiji, da mu je nekdo v Jurčičevi ulici odpeljal kolo znamke NSU z evid. številko 2—19—131237, vredno 1.700 din. Ukradeno kolo je last Rudolfa Kaschana iz Studencev. — Slovenjebistrttke novice. Na Ritozno-ju, Visolah in v Kovačevi ves i je trgatev v polnem razmahu. Letošnja kapljica je izborna in upajo vinogradniki na dobro kupčijo. — Racija. Mariborska policija je ob priliki široko zasnovane, temeljite gracije zajela poleg beračev tudi 20 raznih sumi ji-vežev in sumi ji vk. Nekatere so pridržali v zaporih, druge so predali dermatoloske-mu oddelku tukajšnje bolnice. Veseloigra »Trideset sekund ljubezni« Duhovito zabavna predstava je žela vsesplošno zado voljstvo in priznanje Ljubljana, 24. oktobra Aldo de Benedetti je lani s svojo duhovito zabavno komedijo >Rdeče rože« tako osvoji naše občinstvo, da mu je v soboto z novo veseloigro zbudil prav posebno veliko zanimanje. Gledališče se je napolnilo izjemoma do zadnjega sedeža in bUi so prvič tudi novi priklopni stoli uporabljeni. »Trideset sekund ljubezni« je močno privlačen naslov. Pa je v resnici pol minute trajajoč poljub uvod ljubezni, ki se razvije šele po veselih in razburljivo napetih dogodkih te veseloigre. Zopet gledamo znani triko t, ki nas je že tolikokrat zabaval: ženo med zakonskim možem in Cest lcem, in dramatik nam iznova razlaga problematičnost zakonske zvestobe in zamotanost ljubezenske psihologije. Kot glavni motiv pa je vpletel vsi zgodbi veselo satiro na moralo, ki se zmaje do vseh temeljev celo v zagrizeno spodobni družini, kakor hitro gre za denar. Benedett'. je duhovit v zakonski in ljubezenski spletki, prav posebno pa v satiri. Piero Guarandi je vsekakor originalen ljubimec, ki hoče pridobiti lepo lahkomiselno Grazio. Nov je način, kako si jo osvoji, čeprav je neverjetno, da bi njegov rimski vzgled našel posnemalcev. Vse v vsem: Benedetti jeva veseloigra ni prazna zabavnost, zbuja misli, ki jim radi pritrjujemo pa čustva, ki so nam znana, podaja vrsto izvrstno, živo naslikanih značajev, nas dve uri prjetno zabava in zaključuje vse dejanje presenetljivo učinkovito, da odhajaš s predstave zadovoljen. Zlasti še, ker je tudi ta veseloigra našla odlično soigro vseh zaposljenih igralk in igralcev, prav okusno opremo scenografa arh. Franza in skrbno režijo ter polno harmonijo kreacij pod vodstvom prof. O. šesta. Ne dvomim torej, da bo tudi "»Trideset sekund ljubezni« izpolnilo svoj namen, privlačevalo duhovite zabavnosti željno občinstvo in želo pri vseh nadaljnjih predstavah toliko zadovoljstva gledalcev kakor jih je premiera. V sredini dogodkov stoji mlada, lepa Grazia Sirianijeva, žena zobozdravnika Tulila. Igra jo Mira Danilova, ki ustvarja v letošnjem repertoarju tip za tipom in je dala tudi Grazii polno življenje, svoj temperament in naravno čustvenost. Tudi zunanje je zmagovita. Mevžasti Tullio je našel v Jermanu realistično močnega označevalca. Odličen >ponesrečenecc: zaradi Grazijine nezgode z avtom je Kralj, ki preseneča z vsakim prizorom in zbuja s končnim odhodom z odra najbolj zadovoljen krohot. Tudi s to kreacijo se uveljavlja Kralj kot pravi odrski umetnik. Izvrstno podajane so tudi stranske osebe: Cesare Siriani. upokojeni general, ki ga predstavlja Cesar z imenitno igrd .n mimiko, profesor Aguzzi. ki mu daje Grc-gorin vse polno domislekov v igri in i likerji, advokat Fcrrini, ki ga dož vlja Lipah prav učinkovito zlobna svakinja G<*1-tiuda S riani, ki ji daje krepko real stičn«) življenje Ciabrljolcičcvc, genera'ova gospa Giovanna Nablocka, zobosdraVnlška trhm. čarka Sla.vč^cva, profesorjeva žena MiJeva Boltarjeva, kuharica Rakarjeva. sobarica Juga Bol ta r jeva ln končno pacijent Prometnik. Veseloigra je žela ro vseh dejanj h mnogo iskrenega priznanja, prinesla igralcem cvetja, £le lr.1 ški blagajni pa prvič razprodano hišo. Te smo bili prav posebno veseli in želimo, da bi jih bilo še prav mnogo! Fr. G. Iz Litije — Žrtev tragične nesreče. Na tukajšnjem pokopališču so zakopali Petra Babica, delavca pri telefonski sekciji, ki ga jo ubila lokomotiva brr.ovlaka v Mošeniku. Vse sočustvuje s pnkojr.'kovo družino. Vdova je predi'ničarlca, trije otroci pa obiskujejo še ljudsko šolo. Vložena je prošnja, da bi prejemali otroci podpori. oža ki jo pozabil, da ima njegova žena. mati. sestra ali nevesta god. Opozoril ga boš na to in vsak ti bo hvaležen. Ta ali oni se spomni, da bi moral poslati šopek bolnemu prija:elju. drugi zopet bo naročil pri tebi tedensko, dnevno ali priložnostno dostavo rož tja in tja. In sploh — prodajaj,, kar se da, če znaš občevati z ljudmi. Bodi posrednik med proizvajalcem in porabnikom. Prodajati se da vse: zobna pasta, božične razglednice, obešalniki, zemljevidi, milo. olje za av o-mobile in pri vsem se da zaslužiti. Moraš pa biti dobro podkovan v svoji stroki. Zadrege ali celo sramu ne smeš poznati. Poišči vrsto blaga, ki ga boš najlažje predajal in šele potem bcš imel uspeh. Pie-mišljuj ,ali bi znal izdelati miniaturno letalo .avto, ladjo, hišo ali nebotičnik iz lesa ? Nekaj, o čemer ljudje baš govere. Poskusi to. Morda najdeš za svoje izdelke odjemalce, ali irposojevalce. Za to gre. Marsikateri trgovec ima rad v svojih izložbah take izdelke in če jih imaš izposojenih mnogo, se ti nabere precej izpesojo-valnine. če živiš na kmetih, je možnost zaslužka enako velika, kakor v mestu. Morda imaš košček vrta, 1 ravnika ali sploh zemljišča, ali pa ga lahko dobiš v najem. Redi kokoši. Povpraševanje po jajcih je vedno bilo in bo. Najbolj priporočljive so leghom-ke, ki zneso mnrgo jajc, pojedo pa malo. Ali pa prideluj melone, nabiraj gobe in zdravilna zelišča. Postani vrtni zdravnik, če se spoznaš na vrtnarstvo. Svetuj in pomagaj tistim, ki takih izkušenj nimajo. Kadi ti bodo za to nekaj plačali. Uredi si sušilnico za sadje in sočivje. Vse to in še marsikaj drugega lahko opravljajo možje pridnih rok in bistrih giav. Zdaj pa še nekaj za žene. Katera izmed vas nima rada orrok? Tu se vam odpira široko polje dela in zaslužka Uredite si dom tako, da boste lahko jemale k sebi otroke, ki so njihove mamice začasno odpotovale, ki imajo drugo delo, ali pa ki leže bolne doma. Ali pa se naselite v rodbinskem penzionu in se ponudite staršem za večere, ko hočejo v kino. gledališče, na koncert, ali k znancem na obisk. Tako lahko vedno skrbite za več otrok, ker vzamete vse v svojo sobo, ki ste jo temu primerno urediti Naučite se prirejati v rod- nasvetov tistim, ki ne vedo, preživljali binah otroške svečanosti, zabave m plese za otroke. Mamice vas bodo rade vabile k sebi. Toda v ta namen morate znati mnogo iger in šal znati morate čitati pravljice in deklamirati otrokom primerne pesmi. će imate talent za organizacijo, boste povsod v rodbinah dobro sprejeti in plačani za svojo pomoč in nasvete ob raznih prilikah. Pojdi.e po tovarnah v domačem mestu in ponudite se delavcem, da jini proti malenkostni odškodnini operete vsak dan brisače. V ta namen lahko stopite v stik tudi s pralnico. Sprejemajte čez poletje v varstvo od svojih znancev in po njih priporočenih 'odbin vse kanarčke, otroke, akvarije rože itd. će živite v manjšem mestu, se ponudite za nakupo-valko ženam. Cela vrsta dobrot je, ki jih v mestecu ni mogoče dobiti. Odpeljite se enkrat na teden v najbližje večje mes o, imejte tam svoje trgovine, kjer vam bodo radi plačevali provizijo. Saj poznate žene, ki to petrebujejo in koliko takih malenkosti se vam lahko nabere vsak leden. Včasi je treba kupiti tudi kaj večjega, recimo zastore, ki naj bodo povsem originalni ali darilo za nekoga, ki ne sme tega vedeti. Će imate telefon, se domenite z zdravniki svojega mesta in postanite njihova nočna telefonistka. Vsak vam bo rad plačal nekaj, če bo dobru vedel, da lahko brez skrbi odide z doma, pa bo vendar pravočasno in zanesljivo obveščen, da je treba hiteti k bolniku. Zadostuje, če naročite v telefonski centrali, naj zvežejo z vašim telefonom vse bolnike, ki se obračajo na dotične zdravruke Ce imate pregledno zabeleženo, katerega zdravnika in kdaj morate klicati, je to delo kaj enostavno. Uredite si dostavo južen šolskim otrokom, delavcem ali uradnikom. Stopi-te v urada ali tovarni y zvezo z nekom, ki bo proti malenkostni nagradi pobiral naročila pri svojih tovariših in vam telefoniral, vi boste pa južir.e samo dostavili, vse drugo opravi on V šoti opravi to sluga ali učitelj, če ga prepričate, da je vaša hrana dobra. Vkuhavajte sadje za svoje znance, pecite jim na razpolago pecivo, dobavljajte ijm živila, kadar imajo gos.e V ta namen se morate vedno specializirati v dotični stroki. Možem in ženam, ki imajo avto, se priporoča voziti proti malenkostni odškodnini otroke v šolo in nazaj Vozite svoje sosede na delo in domov. Stcpite v stik z realitetnimi pisarnami in ponudite potom njih svoje usluge tistim ki iščejo stanovanje ali bi radi kupili hišo. Rad: se bodo poslužili \*aše usluge, saj veste kako mučno je tako iskanje. Posodite svoj avto proti primerni odškodnini tistemu, ki zna šofirati, pa sam nima avtomobila in ga potrebuje. Će imate klavir, šivalni stroj ali gorsko solnce, najdete mnogo ljudi, ki bi se radi vsaj nekaj ur v tednu ali pa vsak dan tega ali onega naužili. Izplačali bi se vam oglas v domačem listu, v katerem ponudite svojo uslugo ljudem. Takih možnosti je na tisoče. Ra^en tu opisanih in drugih ležečih tako rekoč na dlani, recimo pouk tujih jezikov, prevodi, pisanje naslovov, prepisovanje rokopisov na pisalni stroj itd. jih je še mnogo, ki zahtevajo posebna najnjenja, spretnost in izurjenost. Tako si lahko uredi človek žabjo farmo v medicinske svrhe ali kačjo farmo. Redi lahko poštne golobe, ustanovi pogrebni zavod za pse, mačke, kanarčke itd., redi angorske mačke, prorokuje bodočnost lahkovernim ljudem, skrbi za grobove, če svojci tega ne morejo, daje na razpolago svojo kri, zbira žuželke za ribiče, posoja daljnogled, z vsem se da zaslužiti. Ti nasveti so kot rečeno nanizani v ameriški knjigi in prikrojeni ameriškim razmeram, vendar je pa med njimi mnogo tudi takih, ki veljajo enako za nase razmere in nase ljudi. Pridnim, poštenim ljudem nikjer ni treba stradati kruha, seveda pa niso vsi iznajdljivi, mnogo je pridnih, pa si ne morejo pomagati, ker so plahi in nerodni, ker nimajo nobenih zvez, nobenih priporočil ali pokroviteljev. Hitrost na železnicah Priobčujemo pregled povprečne hitrosti na železnicah v nekaterih naprednih državah. Francija, ki na tem polju v Evropi vodi, je dovoljevala do zadnjega največjo hitrost 120 km na uro. Ta meja se je zdaj pomaknila na 140 km. Belgijski brzovlaki vozijo s povprečno hitrostjo 110 km. Anglija ima sloveča vlaka ^Silver Jubilee^ in >Coronation«, ki aozita do 130 km na uro. Električni vlak na progi R m—Nea-pelj vozi povprečno 114,5 km, na nemški progi Hannover—Hamm pa vozi ekspresni vlak 137.9 km. Amerika ima mogočne lokomotive, ki vozijo 130 do 140 km na uro. Pariški otroci zopet doma Strah pred vojno in opetovani pozivi, ki jih je širil pariški radio in v katerih je svetoval staršem, naj se umaknejo z otroki na kmete, da ne bodo v nevarnosti, če bi sovražna letala napadla mesto, so povzročil, da 1. oktobra Pariz ni imel več svojega običajnega lica. Kakor London, je bil tudi Pariz mesto bi ez otrok. Glede na mednarodni položaj je bilo prosvetno ministrstvo pomaknilo začetek šolskega leta za deset dni naprej in tako so se pojavili šolarji in šolarke na parišk h ulicah šele po 10. oktobru. Najbrž so bili celo veseli, da je pretila nevarnost nove vojne, saj so jim bile počitnice podaljšane za deset dni. V ponedeljek 10. oktobra se je vrnilo v Franciji v šole 6 300.000 učencev in učenk. In satiričm tedniki so seveda vzeli pariške šolarje za glavno tarčo svojih dovti-pov. Pišejo namreč, da je zavladala med pariško šolsko mladino velika radost nad tem, dq bo odpravljen en učni predmet, namreč zemljepis. Zdaj sploh ni vredno učiti se zemljepisa, ker se zemljevid Evrope menja kar čez noč. To izpremembo bodo pa itak pozdravil vsi Francozi, ki niso bili nikoli posebno dobro podkovani v zemljepisu. Ženin se ji je samo smehljal V Pekingu je za.h evala gor pa Juanči-livano ločitev zaradi bigamje svojega rro-ža. Obenem ie zahtevala 30.000 dolarjev atimentov. Toženi mož jo sin bivšega p rezidenta in generala Juančikaja. Tudi žena je hči visokega uradnika. Pravi pevod za ločitev je pa nekaj čisto drugega, žena pripoveduje da se je zaročila v aprilu 1935 v Pekingu, ko ji je bilo 17, -ljemu pa 24 let. Na zaroki je sedela za mizo nasproti ženinu ženin se ji je prijazno smehljal, ni pa izpregovoril z njo nobene besede, kar je smatrala za p-sledico fantove sramežljivosti. V avgustu istega leta sta se vzela :n Sjele po poroki je mlada žena spoznala, da je mož gluhonem. Sporazumevala sta se samo pismeno. žena pripoveduje tudi. da je šele pozneje zvedela, da je bil njen mož že oženjen, da je pa njegova prva žena zblaznela in zato ni živela dema. Da je ostala tako dolgo pri svojem možu. se mora on zahvaliti harmoničnemu življenju doma, ker se je žena zelo dobro razulema z vsemi rodbinskimi člani, razen z možem. Posebno tašča je ravnala z njo zelo lepo. Zdaj je umrla in mladi ženi je postalo življenje v moževem domu neznosno. Zato je sklenila zahteva'i ločitev zakona in sklicevati se pri tem na moževo dvože-n-s.vo. Moževo gluhonemost je omenila samo mimogrede Po kitajskih zakonih bi pa to itak ne bil razlog za ločitev zakona. Toda sodišče je razsodilo preti r.ii. Sodnik ji zlasti ni hotel ver je* i. da ne bi bila vedela za prvo moževo ženo. Opazovalnica na ognjeniku Avstralski minister Hugles je oznanil, da bo vlada zgridila opazovalnico za delovanje ognjenikov na Rabaulu. Stroški za zgraditev vulkancleškega institu*a so preračunani na 5 tisoč funtov šterlingov. V Raboulu so imeii. kakor znano, lani hud potres ob izbruhu vulkana. Takrat je izgubilo življenje nad 3000 ljudi. Ins i-tut bo opremljen z instrumenti, ki bodo opozarjaj na pretečo nevarnost vsaj 24 ur pred izbruhom ognjenika. 83 SERGEJ Flflin I "-1 anmnn rz— I Toda v prvi vrsti je treba govoriti s Herzgom in če se je bankir že vrnil, bo zahteval od njega pojasnilo o pravem stanju »Crcdita Universel.« Herzog je stanoval na Hausmannovem bulvarju v mali palači, ki jo je bil najel z vso opremo od Američanov. Kričečega ameriškega razkošja se ni ustrašil. Nasprotno. V pozlačenem lesu in črešnje-vo rdečečm brokatu salonov, v zelenem salonu bu-doarjev in rdeče modrem stropu jedilnice je videl čaroben, blesteč, čeprav vsakdanji ton, ki je pač lahko očaral pogled delničarjev. Zuzana si je bila uredila v palači kotiček, skromno prevlečen s pisanim blagom in muselinom. Skromno novo pohištvo je bilo v popolnem nasprotju s težkim, kričečim razkošjem drugih soban. Sergej je našol ob svojem prihodu na dvorišču hlapca, ko je baš umival kočijo. Herzog je bil torej Že doma. Princ je odhitel po stopnicah in prijavil svoj prihod. — Kako to, da mi od svojega odhoda niste poslali nobene vesti? — je vprašal trdo. — Zato, — je odgovoril Herzog povsem mirno, — ker vesti, ki naj bi jih bil vam poslal, niso bile razveseljive. — Bile bi mi vsaj znane. — Ali bi se bil s tem kaj izpremenil uspeh najinega prizadevanja? — Vi ste me v tej zadevi vodili kakor otroka, — je dejal Sergej očitajoče. Nisem vedel, itam grem. Vi ste mi obljubili mnogo; kako ste izpolnili te obljube? — Kakor sem mogel, — je odgovoril Herzog mirno. — Igra ima svoja naključja. Iščemo Auster-litz in najdemo Waterloo. — Toda menice, ki ste jih prodali, bi ne bile smele priti nikoli iz vaših rok, — je pripomnil princ srdito. — Vi ste to verjeli? — je odgovoril bankir ironično. — Če naj bi bile ostale tam, bi mi jih ne bilo treba tam imeti. — Končno, — je dejal Panin, v prizadevanju najti nekoga, ki bi nanj zvalil odgovornost in grenkobo svojih težav, — končno pa vedite, da ste me grdo varali. — Imenitno! To sem pričakoval, — je odgovoril Herzog smeje. — Ce bi se bila špekulacija posrečila, bi bili brez vsega pobasali svoj delež na dobičku in v zvezde bi me bili kovali. Špekulacija se pa ni posrečila, vi odlagate svoj del odgovornosti in malo manjka, da me ne proglasite za sleparja. In vendar bi najina špekulacija v prvem primeru ne bila nič poštenejša kakor je zdaj, toda uspeh posveti vse. Sergej je srepo pogledal Herzoga. — Kdo mi dokaže, da ta špekulacija, ki bo spravila mene na boben, ni obogatila vas? — Nehvaležnež! — je dejal bankir ironično. — Vi me sumničite? — Da ste me okradli, — je vzkliknil Panin srdito. — Zakaj pa ne? Herzog je za trenutek izgubil mir: kri mu je zalila obraz in prijel je princa tako krepko za roko, da bi slednji nikoli ne bil pričakoval kaj takega pri njegovem izčrpanem telesu. — Le počasi, princ! To, kar mi govorite tu žaljivega, pade deloma tudi na vas: saj ste vendar moj družabnik. — Lopov! je kriknil bankir v komičnem odporu. — Klanjam se! Pustil je princa in se obrnil k vratom. Sergej je skočil za njim. — Ne odidete odtod, dokler mi ne poveste, kako naj se rešim poloma. — No torej, pa govoriva kot dobra prijatelja, — je dejal Herzog in stopil nazaj. — Izmislil sem si sijajno špekulacijo, s katero bi se lahko rešila. Skličeva pogumno sestanek delničarjev v domu naše družbe. Pojasnim jim vso zadevo in tako marsikoga preslepim. Dava si izglasovati zaupnico in razrešnico za vse, kar je bilo, obenem pa tudi za nove vloge; čista bova kakor sneg in zadeva bo urejena. Soglašate? — Dovolj je tega! — je vzkliknil princ, ki je čutil v sebi vedno večji gnus. — Ne morem si misliti, da bi uporabil še podlejša sredstva, da bi se rešil iz težkega položaja. Nehajva slepomišiti! Izgubljena sva! — Samo slabiči se dajo uničiti! — je vzkliknil bankir. — Močni se branijo. Udajte se, če hočete; jaz sem videl že mnogo takih. Sam sem bil trikrat na bobnu in trikrat sem si pridobil premoženje. Glava je dobra! Sem sicer na tleh, toda vstal bom. In ko dosežem prvo stopnjo svoje špekulacijo, ko mi ostane milijonček, se poravnam. Presenečeni bodo. Tega gotovo nihče ne pričakuje. Tem prej mi bodo šteli to v zaslugo, kakor če bi bil storil to takoj. — Kaj pa če vas zapro? — Nocoj bom že v Aix la Chapelle, — je odgovoril Herzog. — Od tam se bom pogajal z delničarji »Credita Universel«. Na daljavo se da vse bolje presoditi. Ali odpotujete z menoj? — Pod nobenim pogojem, — je odgovoril Sergej. 9 — Ne delate prav, — je menil Herzog. — Sreča je opoteča. Čez pol leta sva lahko bogatejša, kakor sva bila kadarkoli. Če ste pa odločeni, preostaja samo en nasvet, ki odtehta vaš izgubljeni denar. Priznajte vse svoji ženi: ona vas bo rešila! Bankir je hotel seči Sergeju v roko, kar je pa slednji odklonil. — Iz ponosa, — je zamrmral Herzog. Končno ima pravico, do tega... On bo plačal to. Princ je molče odšel. Ta čas je gospa Desvarennesova vsa razburjena zaradi mučnega čakanja hodila dolgih korakov po sobi. Vrata so se odprla in slednjič se je pojavil Marechal, tako težko pričakovani sel. Vračal se je od CavTola. Ni mogel govoriti z njim. Bankir se je bil zaklenil v svoj kabinet, kjer je delal vso noč. Strogo je bil prepovedal pustiti kogarkoli k njemu. In ker je imela gospa Desvarennesova na jeziku vprašanje, ki si ga ni upala izgovoriti, je Marechal pripomnil, da ne kaže, da bi se bilo zgodilo v hiši kaj izrednega. TJrejuje Josip Zupančič — — Val v TfriMJant