Štev. 11
Y Ljubljani, 17. maja 1918.
Leto L VIH.
ÍITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 31. majall918.
Obnovitev goriške šole.
Le počasi se vračajo diomiu naši trpini begunci, in le počasi vpostavljamo nove šole v našem okraju. Tu imed Brici smo že otvotrili šole: dvorazrednico v Kojskem in enorazrectaice v Šmartnem, Vedrijanu, Višnjeviku, Viipolžah in C-ero-vem. Tuintam bi aglilen tovariš lahko ustanovil še kako šolo, a glavna ovira je glad. Lipdlstvo strada v pravetm pomenu besede, obrodi tnpe pomanjkanja, in mj učitelji teh nesrečnih otrok moramo deliti vse gorje z našim nesrečnim ljudstvom. Hudo je to in boli, a lipalk si zadovoljen, ker čutiš v svojem srcu, da si res najpotrebnejši člain svojega naroda. Ko napraviš svojo lepo dolžnost v šoli, pa .prihajajo k tebi ženice (in starčki: »Gospod učitelj, napravite imii prošnjo za begunsko podporo, za vizdržvalnino, za dopust 'mojemu možu, da obdelamo naše vinograde, da obdelamo naše polje, ker drugače moramo lakote umire'ti jaz M * moji otročiči! Moj sin mora domov vsaj za deset tednov, ker jaz ne morem po. tei hrani niti vzdigniti krampa, stuho polento glodam že nad tri mesece! Brata nai uni -oproste vojaške sllužbe, ker se ne moremo preživeti s samim neslanim kropom, s (to skopo aprovizaciiiio itd.« Salza mi zaigra v očesu; lačen sem; truden, da komaj držiim pero: nad petdeset, že nad 11 let starih oitrok — amalfabetov — sem poučeval tri ure, a isedaii piši', ker polenta ni še kuhana. Pišem in pišem, da vse odpravim, in takoj kakor gladen volk nad i>olento'! Ustaneš od mize žalosten, ker še misli zadostil energičnemu želodcu, ki te še vedno -opominja z vojaškim imperativom, da mitsi ispolinil vseh dolžnosti do njega. Hrana tie preslaba, pelagro dobiš, me opominja 'razum, dosti de, mi zatrjuje žep in silušal sem glas zadnjega. Grem v sobo, pošita po-jde v Gorlico, reši še ta nulien uraden akt. Sredi dela se /oglaša želodec: »Gospodar, iboldi uni zvest, kot v nekdanjih srečnih starih časih!« Pero se mi ustavlja, želodec mrmra, ustanem energično (?) in stopim skesano v kuhinjo naročat dvoje jajec,
LISTEK
Iz liiip sveta.
Koncert Kocian — Ličar.
V	vrsto najboljših čeških goslačev spada poleg Kubelika in Ondrička brezdvomno Jaroslav Kocian, ki uživa — dasi še razmeroma nilad — že svetovno slavo. Povsod kjer je koncertiral do danes so pisale kritike o njegovi igri le pohvalno. Če so prav pred kratkim brnmni Tirolci njegov koncert odpovedali, je to pač znamenje -časa, v katerem živimo. Letos si je Kocian izbral za svojega spremljevalca našega rojaka Cirila Ličarja, kar mora Slovence posebno zanimati. Kocian je Ljubljano že večkrat obiskal, pogosteje sem bil pred dvemi leti na njegovih koncertih v Pragi.
V	soboto, dne 4. maja nam je priredil v u-nionski dvorani umetniškega užitka poln večer. Nastopil je topot kot idealen interpret Antona Dvoraka in je igral njegov koncert v A-mohi op-53. Kocianova igra ni očarala poslušalcev to-
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2"50 „ posamezna številka po 20 h.
ker drugače bi se mi isputnital želodec v popoldanski šoli. Usmiljena kmetica mi je namreč iz prijaznosti, »ker sem galaint gospod« prodala v sosednji vasi nekaj jajec, kjer šo bili naši ljudje še doma -pod Gadom ovo peto. Dal sem ji za vsako jajce, reci in piši: eno krono dvajset vinarjev, ker so ji otroci prav®, da nisem »žleht«. In žep, kaj pravi? Molči, žep in glasuj z želodcenti, da borno vzajemno -delovali za blagor naroda! Kaj bi tu kvasil finančni minister iz mojega žepa, saj imam v jaffčji valuiti povedano s-tosedem-inšestdeset jajec mesečne plače. Ravno 167 jajec in služim za (itn-) učenika že 23 let in suknjo belo sem nosil 41 mesecev in še na vrh so mi nekai dali, česar pa tu ne maram povedati, ker itak vsi veste. 1 kje najdem toliko moči, da živim? Ljubezen -do rodne grude, ljubezen do tega nesrečnega naroda, dela čudeže!
Koncem -januarja ima je dal c. kr. okrajni šolski svet odlok, da sem imenovan za učitelja na to šolo. Zadostnim srcem- sem šel na postajo ajdovsko, a ko seim -tu ugledal polno našega ljudstva, so se razgmale megle v moji duši in vedno lepše mi je bilo do železniškega predora v Zalaščah. Ko sem uzrl Dornberg, me je zopt stisnilo -srce. Gole stene vaških hiš od -tal do strehe brez vrat in lesenih delov v oknih so se mi dozidevale, kakor oskrunjene gole device. Tako žalostno čuvstvo me je pretresalo skozi rodoliiuhno Rrvačino, in kdor ima toliko lepih miados trnih spominov na te nebeško lepe kraje, se m-ora ustrašiti, ko zre to opustošenje. Prišli simo ma Volčjodrago; gledal sem lepe vinske griče -na Vogerskern, kjer sem pred vojno zrl lepoto rodne grude ter srkal njen žlahtni -sad. Vse razdrto, vinogradi vsaj za tekoče leto opustošenj, trte zanemarjene. Sedaj bi tu pač ne mogel vzklikniti gradiški slavec: »Glej te zlate vinske griče!« Gole stene prijaznih 'raztresenih kmetijskih -domov ti udaj-stvujejo grozote -nečloveške vojske in solza se nehote utrga domačinom, ki zro razorano Volčjodrago in njeno- okolico. Nemo aro razvaline -opazovalca in nehote sem izpraševal samega sebe: Kje so pa nekdanji itvoiii prijatelji, gospodarji tega igrcblja? Razkropljeni širom domovine, plafcajo nad vojimi razvaliinaimii: zmiiisli-1 sam se ma svetopisemskega Jeremijo.
liko radi kolosalne tehnične spretnosti kot radi poglobitve v skladbo samo. Jako lep in skoro ne-pozabljiv utis je napravil tudi Cajkovskega koncert v D-duru, 0-21. Otožna, mehka melodija prvega stavka »Canzonetta« je iz sordiniranih Ko-cianovih gosli plavala po dvorani kot dih pomladi, prestavila nas je za hip nekam drugam — Kocianov spremljevalec Ličar je svojo ulogo rešil imenitno. Solist in spremljevalec harmonirata redko. V tem slučaju pa bi lahko rekli, da sta se naslanjala v igri drug na drugega, da sta se kon-aenijalno poglobila v intencije skladateljev in zato je njiju izvajanje lahko našlo pot v srca poslušalcev. Sam Kocian se je zlasti izkazal velikega mojstra v Bachovih treh točkah: Bouree, Andante in Preludium. Njegova »Humoreska«, Sukova znana »Pesem ljubezni« in Smetane »Iz moje domovine« so pravtako očarale občinstvo.
Nenavadno velik uspeh je dosegel poleg Kociana Ličar kot pianist. Kar ne morem verjeti, da je (.o nekdanji Ličar, k ie po ljubljanskih plesnih vajah za zabavo igral za večerno gažo 10 K. Z njemu lastno pridnostjo in vztrajnostjo — brez vsakih podpor — je Ličar z odličnim u-spehom končal večletne študije na praškem kon-servatoriju in sedaj imamo pred seboj samoraslega umetnika, ki bo vedno delal čast Slovencem! Ekscelentno je sviral Bach-Lizstove varijacije na temo >Plakanje-zdihovanje« in je moral na burni
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h . . . dvakrat. . 14 , ... trikrat . . 12 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
In glej Buikovico na levi, sitopi v prijazne Renče, hodi na vinorodno Gradišče, zri to lepo dolenjo Vipavso doino, strese te groza, povsod samo groblja: »Žalost tare mi duha,« kam pojdeš, kje boš služboval, kam potožiš trudno -glavo>, kje potolažiš vedno glasnejšo in glasnejšo želodcev© nagrobno žalostinko —?? — Razvaline: Gradišče, Vogersko, BuikoVi-ca, Volčdadraga, Renče, Bilje, Gorenja in Dolenja Vrtojba, St. Peter, Št. Amdrež, Miren, Orehovi je, Rupa, Gabrije, Sovod-nje, Rubij-e, Ločnilk, Podgora, Pevma, Osla-v je, St. Terjam, Podsabotin, Št. Maver, Solkan (itd. Kdo more našteti vse te mučenike in mučenice božje Okrog, nekatere višati še deloma ohranjene, ljubljene itrpinke maše siolnčme nekdaj, dane-s solzne Gorice. Kaj bi tu obupaval in razmišljal? Naprej, pograbi vsakdo takoj za delo, dajte mam poleg časa še tako vroče zaželjeni mir, iin -rodno grudo preobrnemo v -ljubezni! Namočena s krvjo in s solzami, nam bo zopet rodila srečo, po kateri se je zahotelo v vročemi isrcu. Pomnožena si sveta zemlja s tisoči in tisoči Jugoslovani, osoiluena z razpadajočimi telesi vseh mogočih narodov, ki so se dvo-bojevali v svoji siilni -zaljubljenosti za te, in te hoteli objeti v svoje naročje, a Ostani naša, bodli zvesta svotfim prejšnjim ljubljencem, ki s-o te že tisočletja branili in obdelovali s svobo srčno krvjo! Ali ostaneš —?
S takšnim premišljevanjem -sem taval po ra-zriti Gorici in berlinsko botrstvo mli ni vlivalo prav nikake (tolažbe v potrto dušo. Mučila me je misel, kako spravim svojo prtljago v Koisko, ker sem vendarle rešil še dve obleki iz starih srečnih časov. Iz ljubezni do »-civil stanu« sem jih vlačil s seboj in ker -sem bil še precej obilen, mi niso mogle vojaške oblasiti post reči s primerno imonduro, a moji prihranki (?!) i-z žepa .nepozabnega očeta ■so s-e mi smilili, da bi za nje kupil suknjo belo. Tako sam se mogel vsaj obleči, ko so me z jezo v -srcu na mojo silno žalost odslovili od vojakov v Gradcu. Nekaj ko rajže sem pa le podedval po Kotlarjevi strani in šel sem na »k. urad k. Plaitzkom-mando« v Gorici. In glej Ijubeznivais G »Zur Gründung einer Schule im von uns wieder okupiertemi Gebiete«, -so mi vendar le dali vojaški voz z dvema konjema in vojakom-Poljakom, da sem se pripeljal
aplavz občinstva, ki ostane pri klavirskih točkah dosledno mrzlo — dodati še par točk.
Ličarju k njegovemu izrednolepemu umetniškemu uspehu iskreno čestitamo!
*
Dva koncerta Olge Borove-Valouškove in Jaro-slava Jeremiaša.
2e po točkah vzporeda in njegovi sestavi sodim prireditelja koncerta. Vzor vzporedov, ki sta imela res smisel, sem opazil pri dveh koncertih slavne češke altistke Olge Borove-Valouškove in klavirskega virtuoza Jaroslava Jeremiaša iz Prage. Prvi večer nam je podal — v malem okviru seveda — zgodovinski razvoj češkega samospeva, drugi pa samospeva svetovnih klasikov. V četrtek, dne 9. maja so bili na vzporedu zastopani češki skladatelji Smetana, Dvorak, Fibich, Novak, Kune, Kfička in Jeremiaš z najizbranejši-mi samospevi, ki kažejo na kako visoki stopnji je češka glasbena umetnost. Najsibo potem Smetanova »Nekamenujte proroki«, ki se še giblje v pri-prostejših formah ali Dvorakova »Pri rekah ba-bylonskyh«, ali Zdenka Fibicha »Loreley« in duhoviti skrajno moderni skladbi Novaka »Ballada liorska« ter pretresljiva socialna Kunčeva: »Kdo na moje misto«, vse nosijo pečat najidealnejše plemenite, visoko stremeče glasbe. Pa tudi na rusko glasbo spominjajoča Kfičkova »Ukolebavka« in
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
do te briške metropole, kjer sem se hotel nastaniti začasno*, ker v nepozabnem Mirnu še ni bilo mogoče življenje. Tako sem postal začasno Bric. Dobil sem zavetišče in hvaležen sem Bricem, a najbolj svoji teti - hotelirki v Brdih, ker kdo bo danes gledal na ves ikonforit nekdanjih pomehkuženih čaisov? Lepo je tukaj in ako trdim, da je stioimedenkrat lepše nego v Lebringu, mi bode gotovo verjel vsakdo, ki je okušal vse dobrote tega zglednega vojaškega taborišča!
Pogledal sem1 v šolsko poslopje, ki je ostalo vsaj v stavbnem pogledu nepoškodovano razen vrat lin oken. Silen nered in nesnaga v šolskih sobah! Slame, papirja, človeškega blata, drva, branide, Cador-nove cape, -plinove šeme (Gasmaske), raztrgane odeje, špitalsiki papirji, puške itd. razbite steklenice, vsega je btilo polno, le uporabnega ničesar. Trije dobri starejši kmetje so prišli iz radovednost« za menoj, in kar hitro sem jih vpregel v delo, dasi so se branili z vsemi štirimi. Vile, lopate in grablje sem pobral, kjerkoli sem mogel in na delo-, da izčistim Av-gijev hlev. Možje so me začudeno gledali, ko je frčala slama in nesnage pred menoj, in niso se lotili dela, dokler -nisem zagotovil vsakemu plačilo. Kar na račun sam dal vsakemu nekaj kron in delali smo do poznega večera in drugi dan nadaljevali z delom. Prišli sta dve radovedni dekleti in že sta biDi vpreženi kot šolski delavki. Kupil sem metle — takrat so bile še po 6 K — in pometali smo vsi, da se je vse pra-šiilo. Dekleta so nosila -vodo in dr-gale pode v dveh razredih, ker takoj sam hotel ustvariti dvorazrednico«. Prvega februarja smo imeli zopet po vojaško »splošno snaženje«. -Posrečilo se -mi je iz oken vsega šolskega poslopja zbrati toliko oken in šip, da sem zamašil vsaj ok-mica v dveh razr., popravil za silo vbodna vrata in -bila je šola — on razred brez klopi, brez mize, -brez vsake šolske oprave, toda nisem obupal. To šolsko poslopje je Cadornu služilo z vsemi kmetijskimi hišami in nekolikimi barakami okrog za »Ospedale chirurgico delila citta di Miila-no, a z -električno hitrostjo sem ga zopet povrnil svojemu namenu namreč šoli.
Našel sem pri snaženj-u celo v-eč skeletnih ostankov nesrečnih p-odložnikov italijanskega kralja, ki je najbrže večkrat obiskal to danes zopet našo šolo — svojo
vsaj po vsbini iz koncerta Svordstremove znana, Jeremiašova skladba »Matčino srdce« ste bili sijajni točki prelepega vzporeda.
Vse te težke skladbe je pela g. Olga Borova Valouškova z občudovanja vredno rutino. I-ma širok, temen polnodoneč alt, zlasti v nižini krasno pobarvan, v višini pa ni mogel ogreti. Morda solistka ni bila dobro razpoložena, ker je znano, da iina nenavadno obsežen glas. Predna-šanje pesmi samo je bilo čuvstveno, da takega zlepa ne pomnim. Naša publika, ki že pri Lajov-čevih skladbah ostane hladna, bi imela v tem slučaju več povoda zdehati, ker so bile pač vse skladbe lajiku silno težko razumljive. Opazil sem pa ravno nasprotno. Dovršeno predavanje kon-certantke in izvrstna spremljava g. Jeremiaša na klavirju sta ljudi očarala, da ploskati niso mogli nehati.
O .Jereiniaš je igral sam na klavir par znanih Smetanovih stvari hvalevredno.
Tudi sobotni koncert je baje uspel sijajno, žal se ga nisem mogel udeležiti. Aranžerju teh dveh koncertov gre hvala, ker nam je priredil dva idealna umetniška užitka polna večera, ka-koršnih v sezoni ni bilo mnogo.
Slavnostna akademija v spomin dr. Kreka se je vršila četrtič v nedeljo popoldne ob petih pri znižanih vstopninah kot ljudski koncert z enako lepim uspehom kot že prej trikrat.	Z. P.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
bivšo boAmiščnico. Tudd v voda t da e vem stanovanju so bili še razni organski ostanki za medicinske studijsko s vrhe, ker so bile tu operacijske sobe. To stanovanje so celo dvignili za eno niziko naidistron'» ki pk ne dela posebne časti itailijanskeiiriiu drugače priznanemu stavbarstvu. Šolskemu poslopju so tudi prizidali eno operacijsko sobo v pritličju, a nad to druge še niso dovršili v prvem nadstropju, ker so morali prehitro pete pokazati našim junakom. V Kojskem so biffi maši dedni sovražniki od 24. maja 1915. do 28. oktobra 1917. V naši današnji šoli in sosednih hišah, ki so tvorili Milansko kirurgično bol-niščnico, je umrlo nad 700 branilcev »italijanske« domovine, ki so vsi pokopani na štirih pokopališčih (Catnpo I., II., III. in IV.) par korakov poid šolo in gledajo krasni razgled po »osvojeni« zemlji, ki so jo tako radi imenovali »Italia nuova«.
Nad šolo je starinska cerkvica Sv. Križa z našim domačim pokopališčem, kamor so naši pobožni Brici tako radi romali na dan Kr. Vnebohoda. In kaj bi ne? Saj ti ta prijazna cerkvica nudi krasen razgled čez Oglejski stolp po morskem površju, po vsi cvetni Vipavski dolini, po naših gorah do sivega Krna (Monte Nero, izpeljanka iz slovenskega Krn — katero besedo so italijanski »jezik-osloivci« smartrali za črn = nero, tariaj Monite Nero, kar me nehote spominja na ponesrečeno nemško spakedranko črnaprst = Schwarzfinger) in orjaškega Triglava in uroiili zahodu do Čedada in celo do Vidma. To lepoto je gledal tudi italijanski kralj, saj je v bržijanastem sitolpiiču tik cerkvenega stolpa uzidama spominska italijanska plošča z napisom:
Vdttorio Emanuele 111. sicuro mirava quei coniini che natura as-tla questo vigile osservafariio del 26. regii-memto di artiiglieria con sguardo Siero e segno e che il valore del suo eseroiito as-siicurava alLltalia 24 Eebriaio 1916, 15
Aprile — 25 Giunlio............Colo-
nelio Alessandro Cottini, 26. regimeinto di artiglieria.
Trikrat je torej zri tu italijanski kralj lepoto naše rodne grude, na pitošči je pustil njegov čestilec še prostora, da bi pisal nove dneve, a ni mu bilo usojeno--.
Ni čuda, da se imu je zahotelo po tej naši sveti zemlji, po tej nebeški krasoti! A naša slovenska si in jugoslovanska za vse večne čase biser Habsburške krone! Oddaljil sem se, zdaj pa zopet k salti.
Na svečniao dne 2. februarja sem dal pred cerkvijo razglasiti (župnika še nismo imeli), da se vabi vise očete in matere v nedeljo, dne 3. februarja v šolo, kjer se moramo razgovooti o ustanovitvi šole. Da so raji prišli, sem poudarjal, da se bo razgovarjalo tudi o aprovizaciji in begunski podpori. To je deloma pomagalo. Prišlo ¡mi je nekaj nad trideset oseb v šolo, in bil je prvi roditeljski sestanek. Včasih sem imel jezik namazan, a ta dan mi ni šlo, ker kar nič nisem: imel upanja, da se mi posreči ustanovitev šele. Vendar sem nekai povedal o pomenu šole, o moči pravega znanja. Proslavljali lepoto oslo-bojene Goriške rodne grude po junaštvu našega orožja in naznanil, da bo takoj naslednji dan šolsko vpisovanje, ter da pričnem z redno šolo. Debelo so me gledali poslušalci in zmajevali z glavami: »In šolske klopi in druga oprava?« Povedal sem jim še, da se moram le seznaniti s šolsko mladino, preskusiti njih zmožnosti in potem jo- pričnem poučevati o lepem vedenju itd. Dvomili so itn vprašali: »Kje so pa knjige, papir In druga učila?« Prosil sem jih, da naj ie pošljejo otroke v šolo, in vse drugo se bo s časom popol-nilo. Učila pa že imam in pokazal sem jim kos razbitega hlevskega katramiiranega poda za šolsko tablo, kredo in svoj jezik. To bodio moja prva in najpotrebnejša učila! Ker pa so le prazni šolski razredi deci na razpolago, sem prosil, da bi sta-riši posodili šoli do popolne ureditve nekaj stolov in Cadormovih klopi. Navzoče matere so zaupale rojici mojih izbornih učil, a poudarjale so, da otrok ne morejo pošiljati v šolo, ker se ne morejo učiti, aiko jim tolče po trebuhu sv. Ana (lokalni izraz za lačen biti). Ker sem jim pa to le priporočal in prosil, so mii končno mnogi obljubili, da mi pošljejo deco v šolo. Led je bil prebit, in «takoj naslednji ponedeljek sem imel 40 otrok. Vpisal sem njih imena, a za rojstne podatke nihče ne ve, in še danes se niso ti popolnili, ker nam je Gadoma raznesel vse cerkvene in šolske papirje. Z dečki smo odkrili po vasi nekaj stolov, in kar je manjkalo; smo staknili po barakah, da smo končno že drugi dan — sedeli v šoli. Stolkel sem nekaj žagane, najel delavca 'in zbila sva še pisalne klopi, da je bila že med tednom urejena vsa šolska oprava za en razred.
Naslednjo nedeljo zopet roditeljski sestanek. Sodeloval je tudi novodošli gospod župnik in glej, priičel sam upati da pojde. Takrat seun pa dobro namazal je-
zik, in glasilo se mi je že nad 100 otrok, vsi pristni analfabeiti razen par, ki so prišli iz avstrijskega zaledja. Velika množina otrok pa je bila begunskih iz zahodnih naših Brd in iz italijanskega zaledja v Oordenone (provinzia di Udine), in so že obiskovali italijanske šole, a brez posebnih uspehov, ker le petorlica je znri'a italijansko citati, a memorirali so pa vendar le že par italijanskih pesmic dn sicer »Eratelli d'Italia«, kar so pa v svoji starti zvestobi večkrat z otroško srčnostjo spremenili v »Fraiteii d'Austria«. Na italijansko šolstvo so toraj kmalu brez vačie nesreče, a dobra želodčna aprovizacija jih v današnji lakoti in popolnem stradanju še vedno spominja na site Cadomove slavne dneve. Vkljub temu smo vsi bolj srečni na rodnih tleh, ker zasijal nam je žarek »slobode zlatne«, a upamo, da se razširi ita žarek v popolno jugoslovansko solnce pod našim mogočnim avstrijskim orlom.
Naša šola se je popolnjevala dan na dan. Nekaj knjig sem priberačil pri c. kr. okrajnem šolskem svetu, a prava dobrot-nica za nas je bila »Posredovalnica za goriške begunce« v beli Ljubljani, ki nam je že dala mnogo šolskih knjig in tablic, kar je nabrala na poziv v naših dntvmikih. Ob tej priliki mi je vdarila v pero misel, da je še mnogo mnogo šolfcih knjig na razpolago po naših šolah v zaledju na Kranjskem in Štajerskem in tovariši ljubi, prosim, napišite jim naslov »Šola v Kojskem pni Gorici!« Hvaležni vam bomo zato zapuščeni Brici — majzahodnejši Jugoslovani, in ako bodo tukajšnji otroci preskrbljeni, odstopim jih pa sosednji šoli, kjer so še večji reveži nego naši. Za nas od vseh pozabljene begunce je vse dobrodošlo!
Vsak dan sem preskrbel kaj za drugi šolski razred in po velikonočnih počitnicah sem že našel tu agiino tovarišico, hčerko te poteptane zemlje, ki z menoj drevo vozi in orje ledino na rodnih tleh. Blagoslovljeno naše delo!
Tako nekako so postopali tovariši — sosedi v naši okolici, in tako pojdamo v majnliku na delo v naše razrušene vasi v bližnjo goriško okolico, kjer bodo rastle šole kakor gobe po dežju, ako pokažejo šolska oblastva rasno vodjo za njih vpo-stavitev v naši deželi, česar do danes še nismo opazili. Upajmo, da se ta skrb za šolo dn učiteljstvo kmalu pokaže tudi na to stran in »Mi vstajamo!« V to svrho pa kličemo: »Vsi na delo za preporod Goriška!«
Kranjsko niileljslvo le vedno inez draginji doki
Kranjsko učiteljstvo ne more zaradi pomanjkanja vsega, kar je za življenje potrebno, nič več izvrševati svoje težke službe. Raztrgan in bos ne more stati pred šolsko mladino. Slabi od dne do dne, ker si ob pičli svoji plači ne more nabaviti najpotrebnejših živil. Prišlo je že tako daleč, da se zgrudijo med poukom učitelji in izgube od slabosti zavest. Ali res ni nikogar, ki bi naredil temu trpinčenju konec ? Če nočejo pomagati mero-dajni krogi, pomagajmo si sami! Tovariši, smrt za lakoto je pred pragom. Marsikateri izmed nas stoji že ob robu groba. Kot sence, bledi in sestradani lazimo okrog. Vsak zdravnik nam napravi zdravniško izpričevalo, da zapademo smrti, ako še nadalje opravljamo težaven svoj posel. Za to vsi na dopust, da si saj rešimo golo življenje. Kulturen škandal je to, da je kranjsko učiteljstvo edin stan pod božjim solncem, ki ne dobiva dravinjskih doklad v 1. 1918 in mora živeti ob plačah, ki so bile določene v 1.1898, torej pred 20. leti. Kako mislijo oni gospodje, ki nam režejo kruh, sami pa sede ob bogato obloženih mizah, da se more živeti v teh dragih časih s 66 kronami in 66 vinarji na mesec? Rad bi iih obsodil samo za mesec dni v tako bedo, potem bi se jim morda omehčal tisti kamen, ki jim leži, kjer imajo drugi ljudje srce. Proč iz šole! Mladi tovariši, ne tiščite prostovoljno v počasno smrt za lakoto! Poiščite si boljših in usmiljenejših gospodarjev! Od idealov ni bil še nihče sit!
Beia o naših flrii
Da bo učiteljstvo duševno 'napredovalo, mu je treba seči po samopomoči1. To samopomoč dobi v sivojiih društvih. Ona nad bodo studenec, iz katerega naj črpa učiteljstvo čisto iin okrapčujočo 'voido, ki naj pijoče okrepča in navdušuje. V teh težkih časih, ko je treba rešiti toliko pre-važniih problemov, zmore posameznik malo ali pa ničesar, toda kot član društva pa lahko immogo stori. To zadnje dejstvo uvažuje učiteljstvo sodnega okraja Vipava že dolgo. Čvrsto pa je stopilo na noge na svojem sestanku dne 27. malega travna 1918, ko se tje izreklo za samostojno društvo. Od Postojne nas ločijo hribi, loči pa nas tudi pomanjkanje cven-ka. Ako se hoče član društva plodonosno
udeležiti kakega sestanka, itedai rabi mnogo časa, ki ga mam pa tudi manjka.
Naša društva so dosedaj hirala. Zakaj? Zdi se mi, da ni pni članih pravega razuimvanja, kaj pomeni beseda društvo. To hoče vendar družiti, vezati svoje člane ter jih dvigati nad vsakdanjost. Morala bi biti torej učiteljska društva mala univerza, ne pa samo zastopati interese učiteljsitva. Ona naj bi biila vzgojavailnica učiteljstva in sicer na socialnem polju, da bi učiteljstvo moglo potem tudi socialno delovati med ljudstvom. Nikar ne mislimo, da smo učitelji dovolj že vzgojeni, da Sitno popolni in sicer le zaradi tega, ker se z o verno učitelji. Mi hočemo učiti, ali me samo suhoparno vedo, temveč iz življenja za življenje. Učitelji ljudstva smo, in kot taki se moramo zavedati svoje vlisake natege, pa ne tako, da bi hodili ošabno okoli, temveč z ¡izpopolnjevanjem samiega sebe. Učiteljstvo naj ne bo torej nekaka nedostopna kasta. Vzgajati moramo samii sebe ter misliti, da s podavanjem svojega delovanja še nismo podali nlika-ke celote, enrveč vzbudili srno morda v otroku veselje do nadalomega iskanja, kar ie naš največji smoter. Ne suhoparne in stroge odredbe in prepovedi, temveč poduk je potreben.
Učitaljstvu je treba še mnogo, mnogo, da se dvigne ina svojo socialno stopnjo. Da bo to doseglo, naj si snuje društva na zdravi podlagi. Izgine,jo naj malenkosti ¡in potem bodo učiteljska društva vzgojevalnice svojih članov in pravi blagoslov za slovanski narod.
Herman Kmet.
Proi z malofiuii!
Ena zadnjih številk »Tovariša« prinaša oklic tovariša Bezeliaka, predsednika litijskega okraj, učiteljskega društva. Tovariš opaža splošno stagnacijo v naših vrstah in poziva na delo In strnenje vrst v krepko stanovsko organizacijo. Pni nas izgleda šolstvo res žalostno. Učiteljev manjka in pouk se vrši zelo neredno. Čuda ni, ker je ¡treba izkoristiti vse delavne moči in pognati od časa do časa tuidd učiteljsko iraiio po rekvizicijskiih in drugih opravkih. Enkrat smo že maglasili, da je doseglo ravno kranjsko učiteljsitvo prd zbirki za Rdači križ drugo častno mesto v monarhiji. Kako pa je to delavno in pošteno učiteljstvo tudi plačano za svoje delo, je pa tako znano.
Vendar bi bilo pričakovati, da ravmo sila strne (tesnejše vrste, a godd se nasprotno. Pišeš domov tovarušu in ga vprašaš za svet, pojasnilo in željno ¡pričakuješ odgovora. Ni ga, ne brigajo ga Tvoje ¡skrbi — molči. Zopet drugi -ti od-govania: . . . »po vojni bo drugače« . . . Ves svet čaka in pričakuje s končam vojne velikih spramamib. Ljudje jmisliijo, da bo začelo s koncem vojne zopet ono staro, lepo življenje in red, ki je bil pred njo. Ne vdajajte se praznimi nadam, da Vas ne zateče usoda naivme in nepripravljene!
Ravno šolo čaka po vojni tako veliko in odgovorno delo, da moramo pač že: sedaj misliti na razne posledice, ki jih bo pustila vojna za seboj.
Z demicbiilizacijo bodo prenehale vse podpore, in treba bo prijeti znova za delo. Zene iin otroci so ¡ponosih oblako iin čevlje očetov in bratov-vojakov, in zaloge živil bodo izčrpane. Vse zlo, ki so ga pretrpeli domači v zaledju iin vpoklicani na frontah,, se bo zedinilo v strašni skupni gnjav proti onim, ki so knivi raznih šiikan in spletk v domači občini. Začelo se bo očitanje zaradi ¡oprostitev, zaslužkov. Povsod bomo le slišali: »Pa jaz, ki seun trpel tam na fronti štiri leta in bil trikrat ranjen in imam dve medalji, pa mane bo kdo zaničeval, jaz da me dobim podpore, zaslužka?«
V vseh uradih se bodo trkali bivši vojaki na junaška prša, odičena s kolajnami, in kleli ter pravili o vsem. prej, nego o tistem zaradi česar so jih poklicali. Vsak dan bodo hodili očetje v šolo se kregat z učitelji zaradi zamud ali kazni in vlačili zopet kot vzrok krvavo vojno. Svet bo mrgolel beračev - invalidov iin marsiikako jutro bo solnce žalostno gledalo na zlomljene ali zvite križe v oknih, skozi katera so ¡odnesli ponoči tatovii ves vojni dobiček. Semintja bodo nastale irazne spletke v rodbinskem življenju, kletev in pretep bo na dnevnem redu. . Neodrasia daca bo priča vsem tem žalostnim dogodkom. Kakšna bo ¡vzgoja, kako bo živela ta generacija, ko odraste?
Zlo in reakcija vsega pride šele čez čas in zato ni prav, če držimo sedaj križam roke in pričakujemo »boljše bodočnosti«. Ta bode sicer prišla, pa ne sama ob sebi, ampak po trdem in težkem dalu.
Stopimo sedai med ljudstvo in povejmo mu odkrito besedo, da bo tem manjše gorje kasneje.
\
Štev. 11.
Samo z nabiranjem denarja se ne K( ] vse naredilo za vdove in sirote padlih £ Dvigniti bomo morali predvsem ljudi mo,, ralno in le potem je možnost, da se čim-¿rej nrede razmere.	i H
Preurediti se mora predvsem gospo darstvo in gospodinjstvo, dvigniti tud domačo obrt in stremSti za gospodarski svobodo.
Naj se sedaj zganejo- ¡tisti, ki imajo prvo besedo, in se pravočasno pobrigaj; zato, da se postavi pretečemu zlu ¿fiuiiiprei v bran in se uniči ¡njega slabe in žai -stm posledice.
Uradne učit. ¡konference so prišk po-i polnoma iz navade in to seve zaradi iistili par grošev, ki jih je dobivalo učiteljstvo za potnino.
Ce je bila kedaj krvava potreba skli-l cati uradne konference, je to- sedai in tej čimprej, da se napravijo načrti za .v\>-dočnost.
Mislim, da je ravno sedai čas, da <*e vendar že začne smotenno z delom me : ljudstvom. Časi so vedno težji in ljudstvui je treba pouka.	- :
Mladina je dandanes zelo pokvar-j jena — o tem bi se ¡dalo napisati knjige. In] kaj so naredile pri ¡nas oblasti dosedaj ^' njeno varstvo?
Niti tega ne, da bi se prepovedalo' .mladoletnim kajenje in vživanje alkoholnih pijač.
Pomislimo torej na veliko rano, ki bo zazevala po vojni na našem narodnem te-! lesu! Ali bomo dovolili, da bo razpadlo telo?	R.
(Dalje.)" Učiteljski naraščaj.
Za naš stanovski naraščaj smo se vedno zanimali. Po 10 izvodov Zavezinih listov so prejemali doslej učiteljiščniki v Gorici, Celovcu, Mariboru in Ljubljani brezplačno.
Učiteljiščniki v Mariboru so imeli pred vojno svojo knjižnico. Naprosili so Zavezo za primerno podporo. Denarja jim vodstvo Zaveze zaradi slabih gmotnih razmer ni moglo nakazati, pa tudi enakih razpoložljivih sredstev nima.
Za ljubljanske učiteljiščnike so bila v XXVI. upravni dobi še razna poučna predavanja. Vojna je preprečila tudi to, zakaj v višjih letnikih ni skoro nič učiteljiščnikov. Slabe učiteljske plače in neznosna gonja naprednih učiteljev je gnala že prej mlade tovariše v druge stanove. Po vojni bo treba tozadevno takoj korenite izpremembe. Pouk na občih obrtnih nadaljevalnih šolah, ki je pri nas povsod združen z ljudskimi šolami; pouk v vrtnarstvu, kmetijstvu in vinarstvu; podivjanost mladine zaradi vojnih razmer: vse to in še marsikaj drugega bo zahtevalo odločnih moških učnih oseb v učilnice. Že sedaj je mnogo šol, kje; ni zaradi nastalih razmer na štiri- in večrazrednicah nobenega učitelja.
Če ne bi bilo vojne, bi postala nad-produkcija učiteljic po deželah za marsikatero abiturentko usodnega pomena. O tem je že marsikdo razmišljal. Še pred vojno srno prejeli od „Učiteljskega društva za brežiški in sevniški okraj" dopis o nadpro-dukciji učiteljic. Na mnogih državnih in deželnih učiteljiščih se je zategadelj vpeljal že numerus clausus, nekatera učiteljišča pa so sprejemale gojenke le vsako drugo leto. Zaveza je bila naprošena, da stori dogovorno z ostalimi učiteljskimi organizacijami primerne korake, da se vzgajanje nčiteljic na privatnih zavodih omeji tudi na skrajni minimum. Vodstvo Zcveze je zahtevalo v ta namen od posameznih deželnih Zvez natančno število: a) koliko učiteljišč je v do-tični deželi, b) koliko število učiteljic se je produciralo v zadnjih treh letih, ali pa vsaj v zadnjem šolskem letu pred vojno, c) koliko učiteljic je približno brez službe. Potrebne podatke smo dobili. Po vojni bo treba imeti vprašanje o nadprodukciji učiteljic v evidenci; zdaj smo veseli, da se more šolski pouk spričo pomanjkanja moških učnih oseb sploh vršiti.
Napredne učiteljske Zveze v Avstriji.
Kadarkoli je treba rešiti kakšno večje vprašanje, ki se tiče deloma ali splošno vsega avstrijskega učiteljstva, tedaj se obrnemo z dopisi ali na „Zvezo slovanskega učiteljstva v Avstriji", ali na „Deutsch-osterreichschen Lehrerbund," ali pa na „Splošni odbor naprednih avstrijskih učiteljskih Zvez".
Naša skupna prizadevanja so bila v teh upravnih dobah ta-le:
a) Predsedstvo „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji" je vprašalo našo Zavezo koncem 1. 1913, če bi se slovensko učeteljstvo, včlanjeno v Zavezi, udeležilo nameravanega protestnega zborovanja in obhoda po skupnem učiteljskem sestanku pred parlamentom na Dunaju. Zavezino vodstvo je odgovorilo, da od naše strani
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 17. maja 1918.__Stranj^
w
Štev. __
n
ki riiisliti v tem času na kakšno udeležbo, er bi dotičniki ne dobili za to potrebnega dopusta, udeležba z naše sf ani pa bi tudi sicer ne mogta biti zadostna zaradi prevelikih stroškov na Dunaj.
b)	V Lipskem bi se morala prirediti meseca avgusta 1. 1914 mednarodna razstava pedagoških revij, šolskih ter mladinskih listov vsega sveta in vseh narodov. Na poziv „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji," ki se je te razstave tudi nameravali udeležiti, se je odposlala po ena številk »jfdotičnega letnika od vseh treh Zave-zii h listov in sicer direktno v Lipsko. U' 3*1 j Maks Doving nam je sporočil, da je Odposlano razstavil. Kaj se je ob izbruhu vojne zgodilo, se nam ni javilo.
c)	Učiteljski kongres za šolsko reformo, ki je bil sklican na Dunaju za velikonočni Č3» 1. 1914, se je prestavil na poznejši ^¿odnejši čas.
č) Za izredno Husovo slavnost v Pragi, ki bi se morala vršiti 1. 1915, in na kateri je nameraval predavati češki učitelj Bogdan Skala o temi „Učiteljska državljanska vojna •n svoboda prepričanja," je prosila češka učiteljska Zveza za potrebne podatke tudi od nas. V „Učiteljskem Tovarišu" se je /priobčila nato prestava vprašalne pole glede podatkov svoječasnega Skalovega referata. ' Po teh vprašanjih je poročalo nato učitelj-stvo vodstvu Zaveze. Zaveza je nameravala poslati te podatke češkemu tovarišu Skali kot gradivo iz naših dežel. Kakor znano, se ta Husova slavnost ni vršila zaradi splošnega evropskega vojnega požara.
d)	„Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji" je imela dne 20. avgusta 1. 1914 na Dnnaju svojo odborovo sejo, pri kateri je bil navzoč tudi naš predsednik. Zveza sestoji iz 13 članic. V razgovor so prišle tudi tužne razmere učiteljstva na Kranjskem. O delovanju avstrijskega slovanskega učiteljstva se je obravnavalo v enajstih točkah.
e)	Deputacija slovanskega in nemškega učiteljstva se je zglasila dne 22. oktobra 1. 1914 v državnem zboru, da urgira na me-rodajnih mestih naglo in ugodno rešitev krušnega vprašanja. Deputacija je pozvala vlado Kakor tudi posamezne klube državnih poslancev, naj čimprej pospešijo ugodno rešitev malega finančnega načrta. Zanimivo je bilo izvajanje predsednika M. Hajneja, ko je omenjal ministrskemu predsedniku grofu Siiirghku, da postopajo na Kranjskem oDlasti na način, ki nasprotuje vsaki hu-maniteti.
f)	Dnevi od 22. do 26. julija 1914 so bili prazniki za avstrijsko slovansko učitelj-stvo. V teh dneh se je vršil v Levovu IV. občni zbor .Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji," I. vseukraj nski shod narodnega učiteljstva z vseh ukrajinskih zemelj, in slavlje stoletnice rojstva ukrajinskega ljubljenca, genija Tarasa Sevčenka. Našo učiteljsko Zavezo je zastopal na tem slavlju njen predsednik. Za nas je važen sklep, da se je zvišala letna članarina, počenši z 1.1916, od 10 h na 15 h od vsakega uda. Po poročilu „V katerem stadiju se nahaja regulacija učiteljskih plač po posameznih deželah" so biti sprejeti predlogi, da se porabijo državni preoaKazi iz malega finančnega načita v prvi vrsti za regulacijo učiteljskih plač; da se posreduje pri centralni vladi, aa izvrše posamezni deželni zbori čimprej regulacijo ; in daj naj učiteljstvo vztraja pri zantevi o izpremembi § 55, drž. šol. zakona. Pri tej točki je poročal naš delegat, Zavezin predsednik L. Jelene, za južne avstrijske dežele, in sicer po podatkih, ki jih je prejel od naših deželnih organizacij in pa od „Narodne Prosvete v Pazinu" ter od „Saveza dalmatinskih^učiteljskih društava".
g)	Predsednik „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji* izdaja list „Čebelar". Prosil je Zavezo za dovoljenje, da sme prevesti Ribičev spis »Kraljestvo čebe1", ki je last Zaveze, v češčino in ga priobčiti kot podlistek v svojem listu. Radevolje se mu je dalo to dovoljenje.
h)	„Savez dalmatinskih učiteljskih društava" je naprosil „Jugoslovanski klub," da naj posreduje za draginjsko doklado pri vladi. Dežeia jim je hotela dati v avgustu 10 od sto draginjske doklade od temeljne plače, kar pa je dalmatinsko učiteljstvo letos na izrednem zborovanju dne 23. rujna (septembra) z ogorčenjem odklonilo. Resolucijo s tega sestanka je poslala dalmatin ska učiteljska Zveza svojemu deželnemu odboru, „Jugoslovanskemu klubu" in naši Zavezi. Zavezino vodstvo je odposlalo to resolucijo v informacijo; „Deutsch Osterr. Lehrerbundu," „Zvezi avstrijskega slovanskega učiteljstva" in „Jugoslovanskemu klubu." Obrnilo pa se je tudi do posameznih deželnih zvez s prošnjo, da naj naznanijo, kolike so sedanje drag njske doklade v teh deželah. Le češka in saleburška deželna učiteljska organizacija sta odgovorili, vse druge niso dale odgovora. — Predsed nik „Saveza dalmatinskih učiteljskih društava," tovariš Vjekoslav Radica, je obljubil da se pridružijo Dalmatinci naši Zavezi.
i)	Dne 25. marca 1. 1916 se je ustano vila v Breslavi „Srednjeevropska učiteljska
Zveza". Na tem posvetovanju sta se sešli prvotno le „Nemško centralno učiteljsko društvo" iz Nemčije in „Deutsch-osterreichi-scher Lehrerbund iz Avstrije. „Po vojni nas morda pokliče naša dunajska nemška zaveznica k skupnemu delovanju.
(Dalje prihodnjič.)
Češki jubilej.
Češki narod slavi te dni velik jubilej: pred potdesetimi leti, dne 16. maja 1868. leta, je bil položen temeljni kamen češkemu Narodnemu di-vadlu in ta zlata, davno zaželjena palača n&d VI-tavo je postala simbol njegovega preporoda in duševnega osvobojenja.
Bratski nam češki narod pa ne praznuje samo obletnice ustanovitve monumentalne stavbe, tega ponosnega hrama Modric, marveč tudi veliko razdobje svojega narodnega in političnega razvoja.
Jubilejne svečanosti Narodnega divadla so se pričele začetkoma tega meseca s slavnostnim ciklom čeških iger v Narodnem divadlu in v drugih glediščih; njih vrhunec je bil dne 16. t. m., ko se je poleg drugih slavnosti sestala svečanostna skupščina v Pantheonu kraljevskega muzeja češkega. Na tej je spregovoril predsednik slavnostnega odbora dr. Karel Kramar, slavni češki pisatelj JirAsek in za delavstvo pisatelj F. K. Krejči. Zvečer tega dne je bila v Narodnem divadlu jubilejna predstava Smetanove opere Libuša. Danes zvečer se priredi slavnostni večer na čast gostov, in jutri končuje vrsta slavnostnih prire-ditv z veliko ljudsko svečanostjo.
Praznični ti dnevi se proslave tudi izven Prage po vseh pokrajinah češke krone: to so prazniki vsega zedinjenega naroda češkoslovaškega.
Velikega jubileja mogočne kulture češkega naroda ieradujijo i:i vJeležujejo po *voj ,.» odposlancih in zastopnikih vsi slovaški narodi, celega sveta, posebno naš troedi.ii jugoslovanski narod, ki ga je usoda zvezala s Cehi v nerazrušno, več-notrajno zvezo narodnih borcev, ki jim je najvišji ukaz in zakon blagor in sreča domovine.
Zlatega jubileja v današnjih dneh se posebno veseli jugoslovansko učiteljstvo, ki se je že pred dolgimi leti sklenilo najožje stike z bratskim češkim narodom. S kulturnimi čškimi delavci z nami enakega poklica nas spajajo trdne vezi istih stremljenj, istih nalog in istega hrepenenja, da negujemo v svojem narodu najdragocenejšo dediščino svojih dedov in očetov, svoj materinski jezik, ki je govor naše narodne samobitnosti, ki nam je toliko dražji in svetejši, kolikor bolj ga hočejo stisniti v klešče odvisnosti in manjše vrednosti in kolikor bolj nas s tem podžigajo, da se borimo za njegovo čast in pravico. •
Pogled na današnje dneve nam obrača ponosne poglede v bodočnost, ki je naša slovanska. V tej trdni nadeji čestita najiskrenejše današnjemu jubileju bratskemu češkemu narodu jugoslovansko učiteljstvo.
Srednješolske vesti.
Za ravnatelja na c. kr. višji realki v Idriji je imenovan taimošnji prof. Babler; vaidnišlki učitelj Anton Lenarčič je imenovan za glavnega učitelja, in vadmiške učiteljice Marija Stupica, Gabriela Cidrili, Minka Skabemo in Lea Leveč za glavne učiteljice.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Imenik svojih članov je poslalo: Ljubljansko učiteljsko društvo — 47 članov. Učiteljsko društvo za Trst in okolico je prijavilo še 2 člana (skupaj 153 -f 2 = 155 članov.) Učiteljsko društvo za Laški okraj je prijavilo še 4 člane (skupaj 55 + 4 — 59 članov.) Celjsko učiteljsko društvo je prijavilo nanovo 2 člana, 2 člana1 pa sta preklicala svoj izstop (skupaj 78 + 4 = 82 članov.) Učiteljsko društvo za pol «tiski okraj Ljutomer je prijavilo nanovo 4 člane, 4 člani pa so prijavili svoj izstop (skupaj 34 + 4 — 4 = 34 članov. V 10. štev. »Učit. Tov.« smo izkazali 947 članov, danes pa 57 novih, torej skupaj 1004 člani 9 društev še ni poslalo imenikov.
*
Z redne seje upravnega odbora Zaveze.
(28. marca 1918.)
Navzoči: člani vodstva Zaveze, ostali člani upravnega odbora m odposlanci vseh štirih odsekov.
I.	Predsednik L. Jelene komstatrra sklepčnost in otvori sejo. Iskreno pozdravi vse navzoče, poudarjajoč, da so prinesla nova pravila v upravo Zaveze pomirjajoče življenje in intenzivnejše delovanje. Avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo čaka v odločilni dobi mnogo neodložljivega iin smoitrenega dela.
II.	Predsednik nato poroča, da so se sešli dopoldne ob 9. uni v poslopju I. mestne deške ljudske šole člani vseli šti-
rih odsekov. Zavezin predsednik je na- | vzoče člane v dime vodstva Zaveze naj- i topleje pozdravil ter jim razdelil došle predloge v razpravo z namenom, da po- I ročajo o svojih sklepih v popoldanski seji upravnega odbora. Najprej se je izvršilo konstituiranje predsednikov in poročevalcev za vse štiri odseke. (Glej »Učit. Tov.« z dne 5. aprila t. 1., št. 7!) Nato se je razpravljalo o došMh predlogih.
III.	Predsednik odredi, da se konstituira upravni odbor. Upravni odbor tvio-uio: a) vodstvo Zaveze, b) predsedniki in zastopniki včlanjenih peterih deželnih učiteljskih organizacij in c) predsedniki vseh štirih odsekov.
Voliti je treba izmed članov upravnega odbora 1. in II. podpredsednika ter namestnika, tajnika in blagajnika.
K besedi se oglasi odbornik Ignacij Križman. Za goriško deželo odklanja za svojo osebo odbonništvo, ker je sedaj med vojnim časom z doma, pa se zategadelj ne more takoj zavzeti za vsa stanovska vprašanja, ki se tičejo goriške dežele; odklanja pa tudi liz razloga, ker nima tolminsko učiteljsko društvo nobenega svojega člana v upravnem odboru. Ob tej priliki poudarja, da naj prosi Zaveza Jugoslovanski klub, da naj ta posreduje pri goriškem deželnem odboru din pni andotini deželni vladi, da dobi goriško učiteljstvo že vendar enkrat pnimenne draginjske doklade.
Odbornik J. Pahor zatrjuje, da je goriško učiteljstvo že storilo v tem pogledu svoje korake. Vse, kar se tiče učiteljskih plač, nai se v fakUčnih ¡zneskih izplača, tako enkratni nabavni prispevek, kakor tudi draginjske doklade.
Odbornik Fr. Vmturiinii je mnenja, naj se pravično izplačajo ti denarni izneski vsemu učiteljstvu, ne pa samo goriškemu.
Tajndik V. Rus stavi predlog, naj ostane tovariš Ign. Križman v uipravnem odboru vsaj dotlej, dokler ne določijo goriške učiteljske organizacije mesto njega novega člana upravnega odbora. To naj se naznani tolminskemu učiteljskemu društvu, ki nima nikogar v upravnem odboru. Sprejeto!
Predsednik da na tajnikov predlog 5 minut odmora v svirho skupnega dogovora, da se izvolita v vodstvo Zaveze oba podpredsednika ter namestnika, tajnika in blagajnika.
Po zopetni otvoritvi seje stavi odbornik P. Flere predlog, da naj se izvolijo z vsklikom, in sicer I. podpredsednikom Ant. Gnus, II. podpredsednikom Ant. Ger-•mek, II. tajnikom A. Merviič in II. blagajnikom Fr. Brinar. Sprejeto!
Nato se je ugotovil za dobo treh let ves novi upravni odbor Zaveze. (Glej »Učit. Tov.« z dne 5. aprila t. 1., št 71)
IV.	Poročila poročevalcev odsekov o svojih dopoldanskih sklepih. V razpravo pridejo naslednja poročila:
a) Gospodarski odsek.
Predloga:
1.	Ustanovitev centralnega denarnega zavoda v Zavezi združenega učiteljstva.
2.	Strokovnoznanstvena knjižnica.
K 1. Poročevalec K. Gruntar sporoča, da .nai se glede centralnega denarnega zavoda gospodarski odsek še posvetuje, prihodnji delegcijskii pa naj se dado konkretni predlogi.
Tovariš J. Lapajne vpraša, kakšno in-gerenco ima gospodarski odsek na Zavezano blagaino. Vprašalcu se pojasni,, da ima gospodarski odsek pO' I. členiu, lit. k) Zavezinega Poslovnega reda pravico in dolžnost izvoliti izmed sebe stalnega preglednika Zavezine blagajne. Obenem sklene soglasno upravni odbor, da naj bo vsakokratni Zavezin blagajnik istočasno član gospodarskega odseka. Stalnim preglednikom Zavezine blagajne se izvoli tovariš J. Lapajne.
Odbornik A. Gerrmek povdaria, da mora biti vsaka taka denarna akcija ustanovljena zadružno.
V nadaljni razpravi se ugotovi, da naj gospodarski odsek mujno! misli na lastno založbo učil in na tovarno za papir. Učiteljstvo pač najbolje ve, kakšna učila se najčešče rabijo po naših šolah. Ves dosedanji bogati dobiček za razprodana učila in za šolske zvezke je prejemalo tujina.
Odbornik J. Pahor nasvetuje centralni emu denarnemu zavodu, da nai izvede čimprej vsaj razprodajo šolskih zvezkov.
Odbornik A. Gnus zatrjuje, da mora imeti vodstvo Zaveze pri vseh društvenih organizacijah prvo besedo. Gospodarska i.odjetja naj stoje pod okriljem Zaveze. Predsednik Zaveze mora biti zaeno predsednik vseh porjetii. V gospodarskem ozira ne smemo c©i>iti svojih moči. Hranilnica in posojilnica »Učit. koinvikta« v Ljubljani ter »Učiteljska gospodarska in kreditna z idruga v Celju« naj likvidirata. Zaveza | naj pa ustanovi centralni denarni zavod, i Blagajnik Fr. Luznar je mnenja, da je taka centrala mogoča, a ile na zadružni I podlagi sama za-se z deleži.
K 2. Zaveza ima v prostorih »Učiteljske tiskarne« knjižnico. Glede te knjižnice je stavil Zavezin predsednik na zadnjem delegaoijskoin zborovanju nastopni predlog: »Vodstviu Zaveze se naroča, da odstopi zadevo glede ustanovitve stro-kovnoznanstvene knjižnice združenima »Gospodarskemu in časnikarskemu — književnemu odseku«, ki naj proučita stvar lin stavita na prihodnjem delegacij-skem zborovanju primerne predloge«. Ker ije delegacija sprejela ta predlog, je naloga obeh imenovanih odsekov, da stavita prihodnji delegaciji določne predloge.
b) Stanovsko-politiški odsek.
Predlogi:
1. Zaaruzmška izobrazba učiteljstva.
¿. Vzorna pravila.
ó. Ustanovitev strokovnega tajništva.
4. Koncentracija vsega slovenskega učiteljstva v skupni stanovski organizaciji.
5. Hreščak — Flere — Pahorjev predlog o priobčenju predložene »Izjave«.
K 1. »Učiteljsko društvo za sežanski okraj« stavi predaog, da proučuj Zavezmo vodstvo že sedaj vse možnosti, ki bi pospeševale zadružniško izoDrazbo slovenskega učiteiiistva. V poštev bi prišli predvsem učiteljski poučni tečaji ter informativno delo »Učit. Tov.« Zlasti mora biti delo stanovskega glasila organizirano smotreno in velikopotezno s sociaiimofilo-zotskega stališča., zakaj v zadružni ideji leži ooaočnost našega naroda. Učiteljstvo mora postati glasnik in steber te i-ueje.
Odsek predlaga nakup nekaterih kniig o zadružništvu. Te knjige naj določijo' in kupijo posamezna društva, ki naj jih iz-roče interesentom. Glede učiteljskih poučnih tečajev obvelja imnenje, da nai se zasnujejo zopet na način, kakor se je to zgodilo pred vojno>.
Odbornik J. Pahor povdarja, da na:, poskrbi Zaveza, da se pregleda imetnik vseh učiteljskih knjižnic, na to pa naj imenuje primerne zaidnižniške knjige, katere naj okrajne učiteljske knjižnice nakupijo.
Odbornik E. Gaingl zastopa stališče, da naj poskrbi naslove o zadružništvu odsek, vodstvo Zaveze pa naj se potlej obrne do vseli učiteljskih knjižničnih odborov, da se za imenovane knjižnice te knjige tudi dejansko nakupijo.
K 2. »Učiteljsko društvo za sežanski okraj« predlaga, da se sestavijo enotna vzorna pravila, ki bi dajala učiteljstvu garancijo zadostne gibalne svobode na vseh poljih narodnega dela, da stopijo učiteljska društva kot polnovredna v areno kulturnega in socialnega dela med slovenskim ljudstvom. Današnja pravila večine učiteljskih društev ne nudijo učiteljstvu te gibalne prostosti, zato je reforma društvenih statutov najnujnejša potreba časa.
Odsek predlaga, da naj sestavi vzorna pravila odbornik E. Gangl, ker je on sestavil tudi že Zaveziina pravila in po-slovnik. Imenovani sprejme ponudbo1, za kaite.ro uslugo se mu Zavezin predsednik zahvali.
Odbornik A. Gnus pojasnuje, kako so se sestavljala slična pravila za štajersko deželno učiteljsko Zvezo 'in naglaša, da naj se preštudira•zborovalni zakon, končno pa naj se da še pred tiskom ves rokopis v pregled kakemu jurisitu.
K 3. Delegacija je na svojem zadnjem zborovanju glede Zavezinega strokovnega tajništva sprejela v principu predlog, da naj s t a n ovsk o -p oili tiski odsek sestavi poročilo in stavi o tem na prihodnjem delegacijskem zborovanju konkretne predloge.
Odsek se je o tem Gangloivem predlogu posvetoval ter sklenil, da naj se pošlje predlog Zavezinim društvom v razpravo, da izreko o njem svoje mnenje. (Glej utemeljevanje, ki je bilo priobčeno v 24. štev. »Učit. Tov.« z dne 30. novembra 1917!)
K 4. »Učiteljsko društvo za sežanski okraj« naroča vodstvu Zaveze, da naj skuša koncentrirati vse slovensko- učiteljstvo v skupni istanovski organizaciji. Duh časa, ki je duh sprave in-medsebojne iskrenosti, maj vodi Zavezo pri tem delu.
Odsek vpraša, če je Zavezino vodstvo v tem pogledu že kaj storilo..
Pojasni se, da je vodstvo Zaveze že storilo tak korak, a »Slomškova Zveza« neše o kaki skupnosti ničesar slišati. Vsa tozadevna prizadevanja so iz znanih vzrokov tolikp časa nemogoča, dokler ]i predseduje nadučiteilj Fran Jaklič. Resnica je, da se vrši v »Slomškovi Zvezi« prero-jenje in da zmagujejo v njej narodnostne in ne zgolj strankarske ideje. Določijo se pota, ki drže .k Skupni stanovski organizaciji.
K 5. Predsednik poroča, da se »Izjava« opozicije izza zadnjega delegaoijske-ga zborovanja ni smela priobčiti v »Učit. Tovarišu«, ker je tako zahtevala večina zboroivaicev; včlanjenim Zavezinim društvom pa se ni odposlala v proučevanje,

kar se je izrazila želja, da naj pride ta zadeva danes še enkrat v razgovor.
Po daljši debati, v ikatiero so posegli odborniki E. Gangl, J. Pahor, A. Germuek in V. Ruis, se sklene, da upravni odbor ne more lin ne sme predrugačiti sklepov delegacije, pač pa se odpošlje »Izjava« opozicije v teku 14 dni vsem Zavez iniim društvom, da se tam [temeljito pretrese in o rezultatih poroča Zavezinemiu vodstvu.
c) Pedagoško-diidaktiški odsek.
Ker je bil odsek, ikateramu je bil poverjen v .razpravo samo en predlog, zaradi odsotnosti članov neskliepčen, razpravlja se zlasti o pedagoški reviji »Popotnik« med predlogi v naslednjem odseku.
č) Časnikarski in književni odsek.
Predlogi:
1.	Ožji stiki ¡med avstrijskim jugoslovanskim učiteljstvom.
2.	Ustanovitev poljudnega vzgojnega lista za starše in prijatelje slovenske mladine.
3. Preuredi)a »Učiteljskega Tovariša« v dnevnik.
4.	Pravno zastopstvo učiteljstva.
5.	Zopatna ustanovitev socialnih odsekov.
K 1. »Učiteljsko društvo za sežanski okraj« opozarja vodstvo Zaveze na nujnost potrebe, da se ustvarijo med vsem jugoslovanskim učitaljstvom čim ožji stiki. Potreb ujamio kulturne in idejne skupnosti z ¡vsemi jugoslovanskimi učiteljskimi organizacijamiipreko ovir društvenih statutov in deželnih meja. Za enkrat bi bil možen začetek itakih stikov z mesečno priogo »Učit. Tov.« z informativnimi doneski iz jugoslovanskih dežel, kateri vzporedno naj izhaja stična priloga v hrvatskih iin srbskih učiteljskih listih z doneski iz Slovenije. S tem bi bil storjen začetek; drugi zbližavalni koraki bi sledili avtomatično vsled žive zavesti naše skupnosti. Najbližje in najnujnejše naloge Zaveze bi bile: koncentracija vsega učiteljstva brez razlike pripadnosti k političnim strankam; strnitev vseh avstro-ogrskih jugoslovanskih učiteljskih organizacij v enoto, ki naj ima kupne cilje in ki naj jih bistveno enotno zasleduje.
Odsek nasvetuje, da naj se preuredi »Učit. Tov.« v smislu »ari omenjenega predloga. V ta namen je treba poiskati primerne tvanine in zanesljivih sodelo-valcev.
Predsednik opozarja, da naj ima stanovsko glasilo zaradi natančnega pregleda posebno rubriko za hrvatski in srbski del, ne pa samo notice med drugimi vestmi. Mesečna priloga v tem oziru bi bila predraga.
Odbornik J. Pahor se pridružuje predsednikovemu mnenju.
K 2. »Sežansko učiteljsko društvo« opozarja vodstvo Zaveze na živo potrebo poljudnega vzgojnega lista za starše in prijatelje slovenske mladine. Ta naloga je tako važna in tako velika, da so potrebne v njeno 'izvršitev najboljše moči slovenskega naroda. Zato pa spoznavamo, da tudi daleko prefcorača moči same naše Zaveze, ki naj povzame za enkrat samo iniciativo, ker je to vprašanje odlično etičnega značaja in zaradiitega ekististenčna zadeva naše bodočnosti. Zainteresirati je torei za njo najboljše slovenske moči brez razlike strankine pripadnosti in tudi najširšo javnost. Prispevati v tej smeri je častna dolžnost vseh pravih rodoljubov.
Odsek se v bistvu strinja s predlogom, a dokler se sedanje vojne razmere ne izpramane, ne kaže do rednih razmer izdajati niti lista »Domače ognjišče«.
K 3. Predlog odbornika E. Ganigla o preuredbi »Učit. Tov.« v dnevnik je bil na zadnji delegadijski seji in tudi v stanovskem glasilu vsestransko utemeljen. Z ozirom na poročevalčeve nasvete je sklenila letos »Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem«, da obstoja na tem, da ostane »Učit. Toiv.« neizpre-menjen kot šoistoo-pditično glasilo Zaveze. Svoj sklep utemeljuje sledeče:
Kot špisko-politični list odgovarja današnji obseg »Učit. Tov.« vsem, tijdi najsmelejšim tozadevnim zahtevam; z morebitnim povečanjem lista tako po obliki kakor po izhajanju bi moral list segati preko okvirja šolsko-političnega glasila, kar pa ni njegov namen; se je izreklo pri delegacijski seji Zaveze dne 28. dec. 1917, da je v Zavezi včlanjeno učiteljstvo za obligatno naročit ev svojega šclsko-političnega glasila »Učit. Tov.«, nikakor pa ne za list »Učit. Tov.« s kakrš^' drugačnim programom.
Odsek je za enkrat mnenja, da »Učit. Tov.« kot tednik zadostuje v sedanji obliki in s tem programom. Ob pripravnem • času po vojni bo šele možno misliti na iz-premelmibo »Učit. Tov.« v dnevnik.
■Odbornik P. Flore želi v imenu šta- I jerske deželne organizacije, da naj se ot- | vorijo v stanovskem glasilu stalne ¡rubrike j za koroške, kranjske, primorske in šta-jerske vesti. Listnica uredništva naj se I
izpopolni z odstavkom »Vprašanja in .odgovori«. Gradivo nad preskrbe v to določeni člani iz posameznih deželnih Zvez. Po štajerski deželni Zvezi je določen za štajerske vesti odbornik P. Flere.
Odbornik A. Gnus naroča, da naj se poskrbi za .redno tedensko izdajanje »Učit. Tov.« in za mesečno izdajanje »Popotnika«, sicer se bo število naročnikov in društvenikov izdatno zmanjšalo.
Odbornik E. Gangl zagovarja zakas-nelost »Učit. Tov.«, »Popotnika« in »Zvončka«.
Odbornik A. Menvič pavdarja, naj se omeji »Učit. Tov.« glede nekaterih spisov, ki so predolgi. Navaia izikaz za »Rdeči križ«.
K 4. Odseli predlaga, da nai se ustanovi v Ljubljani pravno varstvo učiteljstva. O zadevi nad govori prihodnja (delegacija. Ker se gre za financiranje, je potreben ibrambni sklad. Včasih ¡je treba, v kočljivih vprašanjih naglega poslovanja in pravega prevdarka, zato nj se poskrbi za pravočasno in itočnio zastopstvo po določenem odvetniku.
Predsednik pojasni,' da je Zaveza poskrbela še pred .vojno za pravno zastopstvo Zavez in ega učiteljstva po odvetniku dr. Janku 2inovniiku.
K 5. Gileide ¡zopetne utamovitve socialnih odsekov je bil stavben predlog, da naj upljiva Zaveza na vsa včlanjena učiteljska društva, da se znova ustanove socialni odseki, koiih naloga je, učiteljstvu točno začrtati pot, katero mu bo hoditi in je orientirati, da nas veliki časi, velike dobe z velikimi nalogami ne naidejO' nepripravljene. Ti socialni odseki naj bodo združeni v socialnem cemtrum, sestoieč iz odposlancev posameznih socialnih odsekov in ilioajoč nalogo, sklepe in delo posameznih odsekov pretehtavati in vaditi.
Odsek je mnenja, da je predlog bistveno dober, je pa ¡praktčno rešen s tem, da se razširi delokrog učiteljskih društev pcttcim vzornih pravil na socialno politične zadeve.
Sklepno se konstatira, da naj se smatra vsa obširna razprava samo kot želje in navodila vsem štirim Zaveziniin odsekom.
VI. Pri točki predlogi in nasveti se vname daljša debata.
Odbornik P. Elere predlaga, da naj se da »Načrt za preustrojitav našega šolstva« čimprej v tisk.
Predsednik pripomni', da je spis že natisnjen v 500 izvodih in se odpošlje takoj vsem Zaveziniin društvom.
Odbornik E. Gangl želi, da naj vsi Zavezini odseki hitro poslujejo. Predsednik nai pošlje dotične predloge načelniku, ta pa posameznim članom odseka v proučevanje.
Odbornik J. Pahor pavdarja, da se tajnikovo ponočilo preveč cepi, zato naj se hitro dotiska, če ni možno drugače, pa z manjšimi črkami. Tajnik V. Rus se nasvetu pridružuje.
Odbornik A. Miervič predlaga, da naj se vloži na c. kr. ministrstvo predsedstvo (oddelek za prehrano) prošnja, da se pridruži učiteljstvo novi aprovizaciji za državne uradnike, ker je prav sedaj mnogo upanja, da se enaki ¡prošnji na ¡merodaj-nem ¡mestu ugodi. Odbornik J. Rajšp po-jasniuje, kako dobro so ¡skrbeli za prehrano učiteljstva ¡na Štajerskem posamezni okrajni gospodarski .uradi.
Predsednik L. Jelene ¡poroča o nameri stalnega mameščenja c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov. V naučnem odseku državnega zbora se je dne 28., februarja 1.1. vršila debata o podržavljenju ¡okr. šolskih nadzornikov. Naučni odsek se je izrekel zu podržavljanje. Z ozirom na to mora zavzeti upravni odbor Zaveze znova svoje stališče. Predlaoa, da se sporoči Jugoslovanskemu klubu na Dunaju, da stoji »Zaveza avstr. jugoslov. učiteljstva« neomajno na1 izjavi, ki je bila sprejeta na XXIV. glavni skupščini v Celju leta 1912, da se okrajni šolski nadzorniki ne podrža-viio. Predlog je bil soglasno sprejet!
Vodstvu Zaveze se naroči, ¡da naj se skliče delegacijsko zborovanje letos v začetku meseca septembra ali pa novembra.
Ugotovi se, da plača potnino upravnim odbornikom Zavezin blagajnik, članom odsekov pa dotično včlanjeno društvo. Za prenočevanje se določi 4 K, za dijete 20 K, za voznino po železnici pa vozni listek II. razreda.
Predsednik L. Jelene se spominja smrti učiteljiščnega profesorja Štefana Basarička in gospe Elizabete Neratove, soproge zaslužnega urednika »Popotnika«. Preostalim obeh umrlih se .odpošlje
b rzojavn a sožalniea.
•
Goriško.
Goriško okrajno učiteljsko društvo
je končno imelo v Ajdovščini ¡dne 18. t. m. svoje zborovanje. Prihitel je k nam predsednik Ignacij Križman iz beounstva1 v zeleni Štajerski in zopet smo sii stiskali
| rokepo štirih hudih letih in v srcih so se | nam zbujale nade o ¡našem stanovskem I preporodu in vstajenju naše solzne Go-1 riške.
Ajdovski okraj .je bil zastopan polno-številno, prihiteli smo nekateri itudi od-drugod.dasi so železniške zveze silno neugodne. Bilo nas je nad trideset in upamo, da nas bo prihodnjič v Gorici šestdeset, ako se uredi železniški promet.
Naš shod so pismeno pozdravili: tovariš Franc Bajt, ki je v pokoju v Sevnici na štajerskem in se zaradi tega odpoveduje zastopništvu v c. kr. okr. šol. svetu v Gorici; tovariš praporščak Henrik Kla-vora iz notranjosti nove ¡ljudovlade, ki je nastala v smislu samoodločbe narodov, tovariš Franc Vilbar s stanovsko zavedno hčetrko Slavioo, tovarišica Jelšak i. dr. Vse to nam dokazuje, da ¡ni ponehala stanovska zavest v teli težkih časih, ki najbolj bičajo s škorpijoni ravno naše goriško begunsko učiteljstvo.
Predsednik je pričel s pozdravnim nagovorom. Obupna je bila paralela nekdanjih lepih dni s sedanjo žalostno dobo. Melanholično hrepenenje je vskipelo v naših kolegiijalnih dušah za onimi tovariši, ki danes v ihte bridke .meče na bojnih poljanah za blagor ljube domovine in kaiko radi bi jim zamenjali orožje, da bi z uma svetlim mečem udejstvili človeške pravice našemu poteptainemiu ¡stanu, da bi obnovili krepko nošo organizacijo. Na rodni grudi bi radi ugledali mnoge naše tovariše pri narodnem' organizacijskem podrobnem delu, ki danes mro ¡kot vojni za-robljeniki na ptujih tleh. A duša je za-plakala za onimi, ki so žrtvovali svoje mlado nadepoino življenje v boju za domovinsko »Staro pravdo«, ker tako je velela suprema lez. Zabolela nas je na ^ h zguba uglednega tovariša Edvarda Prin-čiča, ki je v preteklem februarju zatisnil svoje trudne oči v ljubljanskem sanato-riju. Zginil je z zemeljskega površja s svojo ljubljeno Pevmo, ;ki je danes tudi razrušena v bojno groblje. To groblje je dalo mirno zavetje tisočem hrabrim boriilcem vseh avstrijskih narodov in tisočem dednim sovražnikom naše goriške rodne grude, a ni sprejelo v svoje okrilje njega, ki je nad dvajset let vzgojeval pevmsko mladino in cepil v ¡njena srca to vzgledno ljubezen domovinsko, ¡ki nam je klatečim se po ptujih tleh vstvarjala toliko srčnega hrepenenja po naši nekdaj sončni Goriški. Za mnoge vijolice, ki si jih gojil na šolskem vrtu, dragi Edvard, in prinašal ob četrtkih meni v Gorico, polagam tebi v spomin te vrstice v našem stanovskem glasilu!
Stoje smo žalostjo slu šal i te nekro-loge, a nič nismo se potolažili, ko je tova-riš-predsednik slikal »genezo naše silne mizerije«. Zarisal je naš križev .pot v pestrih in živih slikali, katerih v nebo kričečih barv ne poznajo naši c. kr. okrajni šolski sveti, niti c. kr. deželni šolski svet, kam1 bi deželni odbor in zbor, a še mani boje državni zbor in Bog ve, kako se imenujejo ti naši krivci, ki nam režejo vsakdanji kruh tako drobno, da dobivamo samo mrvico. Goriško učiteljstvo «mira po notah sv. Birokracija in bojimo se, da bo-. do te note osodopoine tudi za vse goriško ljudstvo, ki bode prejemalo vse blago-nosne obnovitvene akcije po notah, ki vsebujejo žalostinko-nagrobnico »Jamica tiha — kotiček mini!« Kako prav je imel oni naš agilni svetovalec, ki je rekel, da si v tem silnem trpljenju lahko radikalno pomagamo najlažje sami, ako vržemo s ¡sebe vse spone, ki nas vežejo na ta od vseh bogov in vseh oblastev zapuščeni stan!
Ze davno priznana državna podpora za 1917. nam še ni nakazana, a' baje je po zagotovilu za nas tako goreče skrbečega deželnega očeta tudi ta v ... . recimo ¡popolnem tiru, ker je že izvršena pred kratkem ¡naročena »sofortige Brledigung« c. kr. finančnega ministrstva. Ko ne bode mogoče ničesar več dobiti za denar, se nam jo gotovo nakaže brzojavno. Potr-piimo torej, saj nas uče le varčevati, ker na ta način si prihranimo nekaj grošov s to podporo ......
Dalje nam opisuje predsednik dira-ginjsko doklado in njeno trnjevo pot. Podal nam ni kar nič upanja, da se vlada in parlament sporazumeta in določita prispevke 50 : 50, da postane to besedilo zakon. Kaj bi nam pa to koristilo? Naša dežela je tako izčrpana, da nam ne bo mogla izplačevati tega prispevka. Z dobro voljo odločujočih faktorjev bi se uredilo tudi to vprašanje, a gospodje nimajo src, ker drugače ne bi gledali in še manj trpeli v nebo kričeče ¡krivice, da se mora ¡danes goriško učiteljstvo preživljati s svojimi družinami s ¡plačo 100 do 200 K mesečno. Poznam tovariša, ki je ¡ponujal vso svojo plačo za marc za nekaj kg tur-šice. Kam plovamo? Kaj bo z nami? Koga to briga? Najmanj naše gospodarje! Ko nam je treba rezati kruh, nas noče nikdo poznati, a ko nam nakladajo bre-
mena, kar vsi v bratskom zaigrijaju tekmujejo med seboj, kdo bi ¡nam natjveč naložil in vleči »Uboga raja!«
V februarju so delili neke napitnine do 100 K, a nikdo nima vpogleda v ta razdelitveni ključ in razdelil je baje eden po lastni .previdnosti. Neprestano pa stikaljo in povprašujejo po učiteljevih stranskih dohodkih, prebrskajo v to sivrho vse mogoče Vire in hočejo vtakniti nos v vsako popolnoma privatno učiteljevo zadevo. Oni pa ne dovolijo opogledu v te razdelitvene izkaze .nikomur in baje niti učiteljskim zastopnikom: ne.
S tragekon učnimi slikami na/m je po-jasnli, kako dele kruli inteligen ti n. pr. učiteljstvu v Trstu, na Štajerskem in drugod, ali pa naši c. kr. okrajni šolski sveti, kjer so pred vojno sedeli celo analfabeti, ki nam odrekajo in obnrgaio vsako skorico plesnjivega kruha. Edino sredstvo bi ¡nas tu rešilo in to je: »Podržavljenje!« Vse skupaj nai vzame vlada v roke, ker revščina naše izčrpane dežele in okrajnih zalogo v bo trajala še nekoliko desetletij, a učiteljstvo ne srne lakote umreti ¡med ¡tam časom. Vsak inteligent ¡pa prizna drage volje, da so naše plače naravnost škandalozno beraške.
Z obnovitvenim delom se bodo' nakladala na naša ramena vedno nova in nova bremena, a plače ostanejo vedno stare iz predvojnih časov, draginjskih do-iklad ni, aprovizaicija silno ¡Skopa po nekod 3 kg sirka ¡mesečno in ni čuda, da stradamo na rodnih zaradi vojske nerodovitnih tleh. Ogorčenje v naših dušah je silno, v želodcih še silnejše in ne moremo najti besed, da bi orisali vso to našo bedo. Huje se nam godi nego »Hlapcu Jerneju«, on je upal v »Svojo pravico«, trpel je satm, a z nami trpe tudi naše ¡družine in zaradi tolikih bridkih skušenj smo obupali nad svojo pravico. Besede stavka, pasivna re-zistenca so nam še ¡vedno tuje in nočemo jih uporabljati v boju za kruli, ker se nam smili begunska deca., ker ljubimo rodno grudo in naše dobro ljudstvo, ki bega po nii. Kot vsi Siromaki smo tudi mi optimisti in upamo, da ravno s šolo vpostavimo na goriških tleh novo življenje, ki morda vendarle dovede tudi učiteljstvo in šolo do srečnejših dni. Potom Jugoslovanskega kluba 'trkajmo le ¡pri centralni vladi na pomoč, ker le ta nas more in more stanu primerno oskrbovati v sedanjih hudih dneh.
Predsednik trdi na interpelacije mnogih tovarišev, da [ie uvrščenje v višje plačilne razrede bilo prav urejeno v januarju vsakega leta in da se z ¡uvrščanjem ne godi nikomur krivica.
Tovariš Mnmolja je izvajal, da mora učiteljstvo našega ekraia po svojem stanovskem društvu uporabiti vsa mogoča sredstva, da se upokoji vse one nespametne tovariše, ki se ne pobrinejo za svojo upokojitev, dasi so že ¡dovršili svojo službeno štiridesetletno ¡dobo. S tem sebi nikdo nič ne koristi, pač pa škoduje vsemu ¡mlajšemu učiteljstvu za seboj in mnogim od je s tem svojim neumnim ravnanjem uvrščanje v višji razred, kar znači zdatno svoto za naše razimere. lunarno enega, ki se drži kot klop kože ¡med aktivnim učiteljstvom in ovira celo lastnemu sinu napredovanje v višji razred. V svoji neraz- j sodnosti ne vidi, da škoduje tudi samemu sebi, ker 24 dnevnih prostih ur vendar le podaljša življenje vsakemu v delu izčrpa-neimiu tovarišu po — pomislite — štiridesetletni službi. Mi se s tolikim ¡opravičenim trudom borimo za upokojitev s petin-tridesetletnim službovanjem, .a ta neza-vednež sili z vso tnmoglavostjo v petinštirideseti etmo.
Ogorčenje nad tem nespametnim, ravnanjem nezavednega nadučitelja je bilo veliko in soglasno ga društvo .poživlja, da sluša ta ¡migljaj in takoj ¡vloži prošnjo za vpekejitev. Upajmo, da ga ne bo treba javno poživljati z imenom in da napravi svojo stanovsko dolžnost. Clara pacta ...
(Konec prih.)
Kranjsko.
Postojnsko okrajno učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 2 junija 1918 ob dveh popoldne v deški ljudski šoli v Postojni s tem-le vsporedoni: 1. podpredsednik otvori zborovanje; 2. tajnikovo poročilo; 3. blagajnikovo poročilo; 4. volitev treh pregledovalcev računov; 5. volitev novega odbota In delegata k „Zave-zinem" zborovanju; 6. prosti nasveti: podružnica za Vipavski sodni okraj, nagrobni spomenik rajnkemu tov. Mežanu v Orehku i. dr. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Nb. Sklepi so veljavni pri vsakem številu navzočih pravih društvenikov (§ 32. dr. pravil.)
Štajersko.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 2. junija ob 10. uri dopoldne v šoli v Gornjem Gradit. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Odobrenje zapisnika
zadnjega zborovanja. 3. Dopisi in poročilo predsednika. 4. Poročilo blagajnika in pobiranje članarine po 2 K od člana na mesec za prvo polletje 1918. 5. Deiegacijsko zborovanje Zaveze 27. dec. 1917 v Ljubljani, poroča tovariš Jos. Terčak. 6. Delcgacijsko zborovanje Zveze 27. marca 1918 v Cellu, poroča tovarišica T. Ježovnikova. 7. Predlogi. Z ozirom na važno snov in redkost zborovanj se pričakuje polnoštevilne udeležbe. Kdor je pa zadržan, naj izroči članarino (12 K) enemu izmed tovarišev na šoli, da jo ta izroči na dan zborovanja društvenemu blagajniku Jožko Bizjak, t. č. predsednik.
Istrske vesti.
—i— Odlikovanje. V Voloskem šolskem okraju v Istri so bili odlikovani ti-le učitelji: Štefan Šiškovič, nadučitelj v Herpeljah, z zlatim zaslužnim križcem, Anton Marčelja, nadučitelj v Hrušici, Fran Baf, nadučitelj v Kastvu in Franc Rubeža, nadučitelj v Zametu, pa z vojnim križcem za civilne zasluge 111. razreda.
Goriške vesti.
—g— Nujno vprašanje na goriški deželni odbor. V začetku januarja t. 1. je bil odmerjen deželnemu odboru državni prispevek goriškemu učiteljstvu za 1. 1917. Ker pa ni imel deželni odbor vseh podatkov od posameznih okrajev, ni mogel omenjenega prispevka izplačati. Tukajšnji okrajni šolski svet je poslal natančno poročilo že koncem meseca februarja. Od tedaj sta že pretekla dva meseca. — Vprašamo slavni deželni odbor: k eda j misli nakazati prispevek? Ali nima že dovolj 2400 K obresti (po 5%) od 144.000 K- — Tolminsko učiteljstvo.
Kranjske vesti.
—r— Iz Jjudskošolske službe. Učitelju Petru Sircu je poverjeno začasno vodstvo ljudske šole v Mengšu; za suplentke so nameščene: Marija Sekulova v Št. Vidu pri Ljubljani, Štefanija Levčeva v Mengšu, Stanislava Meškova v Litiji, Katarina Košiševa v Nevljah, Antonija Batičeva v Vel. Laščah, Marija Ruparjeva na Viču pri Ljubljani, Pavla Pirkerjeva v Loškem Potoku, Ana Gostiševa v Starem trgu, Nežika Kosceva v Št. Petru in Marija GiObnerjeva v Cerknici. Za začasne učiteljice soi menovane: Ljudmila Svetliči-čeva v Hrušici, Alojzija Vidmarjeva v Radečah, Danica Kališeva na osrmrazredni dekjiški ljudski šoli in Marija Matkovičeva na deški ljudski šoli v Ljubljani; začasno vodstvo ljudske šole v Velikem Podlogu je poverjeno učiteljici Ani Jakovi, ker je on-dotni nadučitelj Josip Bernot mobiliziran.
Štalerske vesti.
—š— f Franc Schnelder. V petek, dne 10. maja t. 1. je umrl v Radgoni v bolnišnici vrli tovariš nadučitelj Franc Schneider iz Cezanjevec. Prepeljali so ga v Ljutomer, kjer se le vršil pogreb ob velikem spremstvu tovarišev, prijateljev in znancev. Bodi mu žemljica lahka !
—š— Za pomožni vojni učiteljski sklad je plačalo šolsko vodstvo Makole za svoje učiteljstvo 1 °/0 K 2445 in Poličane 1 7«% K 30—, skupaj K 5445.
Tržaške vesti.
—t— Razpis učiteljskih služb. Mestni magistrat v Trstu razpisuje nastopne učiteljske službe na občinskih slovenskih ljudskih šolah: voditeljsko mesto na občinski ljudski šoli v Kontovelju in na Proseku; voditeljsko mesto na občinski slov. ljudski šoli v Sv. Križu; učiteljsko event. poduči-teljsko mesto na občinskih slov. ljudskih šolah; učno mesto za učiteljice event. pod-učiteljice na občinskih slovenskih ljudskih šolah. S temi službami so zvezani prejemki (plača, stanarina in petletnice) v smislu občinskega pravilnika z dne 4. avgusta 1916. Pravilno opremljene prošnje je vložiti do konca meseca junija t. 1. mestnemu magistratu v Trstu.
Splošni vestnik.
Odborova seja Slovenske Matice dne 22. aprila 1918 v Ljubljani. G. predsednik poroča, da so darovali gg. častniki in moštvo 2. gorskega strelskega polka Slovenski Matici 1500 K. Odbor jemlje poročilo na znanje in naroči, naj se pisarna v njegovem imenu zahvali. — Stanje Matičnega premoženja je ugodno. — Za tekoče leto izda Matica po možnosti dve knjigi. Težave so zlasti s papirjem. Gotovo izide XXVI. zvezek Zabavne knjižnice z zbirko
Razpis učiteljskih. služb
Na občnih javnih ljudskih Šolah na Kranjskem so razpisana nastopna učiteljska (nadučiteljska) mesta v stalno nameščenje.
Vrsta službe
Šolski okraj (šolska oblast), pri kateri se vla gajo prošnje
Službeni kraj
Prlpouinja
Šolski okraj 1 Črnomelj
Črnomelj Zagozdac Bojanci
Šolski okraj Kamnik
Brdo Št. Gotard Moravče
g. Tuhinj lemšenik
Šolski okraj Kočevje
Gotenica Loški potok Novi kot
Bukovšica Dražgaše
sedaj stanarina in eks-kuredna šola na Martin vrh — nagrada letnih 800 K
Železniki
Reteče ' Šenturška gora
Šolski okraj Krško
Škocijan Šmarjeta Mokrog Radeče Št. Rupert Cerklje Tržišče
Sv. Križ Zatičina Toplice p. Zagorju
utrakvistična
Šolski okraj mesto Ljubljana
1 I. m. deška Ij. šola 6
stanarina
Šolski okraj Ljublj. okolica
Hrušica Št. Jurij lika vas Vrhnika Sostro Vič
sedaj stanarina
Šolski okraj Logatec
Babinopolje Grahovo Ledine Sp. Logatec Gor. Jezero Bloke Vojsko
ne	—
da I sedaj stanarina ne	—
Šolski okraj Novomesto
Ajdovica
Šolski okraj Postojna
Postojna Erzelj Knežak Studeno Kuteževo Lozice Šmihel Ostrožno brdo Podraga Vrbovo Št. Vid
sedaj stanariaa
Šolski okraj 56j| Radovljica
Jesenice
Imenovanje učnih oseb, ki dosedaj še niso
Prošnje je vložiti do 30. junija 1918, in sicer
novel pisatelja Ksaverja Meška in skoro sigurno tudi XXI. zvezek Knezove knjižnice z oseji o pok. Levcu, o pok. Maslju, o stoletnici Vodnikove smrti, s spisom o razpustu Slovenske Matice in s par leposlovnimi prispevki. Za letošnje izdanje knjig določi odbor vsoto 40.000 K. — Več poverjenikov in članov je plačalo udnino še pred izrednim občnim zborom. Prej je bila članarina 4 krone, po občnem zboru 8 kron. Matica ne terja za doplačila, nikakor pa ne odklanja tistih, ki povišek prostovoljno doplačajo. Knjigam, ki so še iz prejšnjih let v zalogi, treba določiti nove, primerno zvišane cene. Dokler se to ne zgodi, niso nikomur na prodaj. — Biblioteka narodov v Stokholmu ima namen izdati serijo monografij malih narodov, ki se posredno ali neposredno udeležujejo vojne, in katerih usodo bodo odločila končna mirovna pogajanja. Za 1. 1919 je nameravan jugoslovansJ i zvezek, obsegajoč 15 tiskanih pol. Načrt, ki ga priobčuje stokholmsko uredništvo za posamezne monografije, obsega historičen pregled, opis dežele, opis naroda, njegovo kulturo, njegovo literaturo, umetnost, gledišče in sve-tovnopolitičen položaj. Odbor izroči zadevo narodopisnemu odseku. — Gospe vdovi pok. urednika slovenskih narodnih pesmi, prof. Štreklja, ponudi Matica za zbirko pravljic in rekel iz pokojnikove zapuščine primerno odkupnino. — Honorarji književnikom se zvišajo. Originalne spise bo plačevala odslej Matica najmanj po 100, in največ po 200 K za polo; prevode najmanj po 50 in največ po 150 K za polo. Za častne nagrade, ki jih Matica z rokom dveh let kmalu razpiše, določi odbor znesek 12.000 K. — Slavnosti 50. letnice češkega narodnega gledališča v Pragi se udeležita dva odbornika.
Poziv!
Iz mnogih rudniških krajev smo dobili prav povoljna poročila v smislu „poziva", natisnjenega v prvi štev. letošnjega „Učit. Tovariša". Oglasilo se je po več sto naročnikov na rudarsko terminologijo. Prosimo torej še tiste cenjene tovariše, od katerih še nimamo nikakih naznanil, da nam jih v kratkem dopošljejo, ker jih potrebujemo za konečno določitev števila odtiskov.
S tovariškim pozdravem I
Uredništvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mml denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica Iti posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. aprila 1918 K 56.758-55.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/s5. do '/26. ure popoldne.
„Silva vrelec"
1 Kislo vodo S
m	^
& in vino razpošilja Andr. Oset m | Tolsti vrh, P. Guštanj g g	(Koroško.) ■

Knjigoveznica
Anton Janežič
Ljubljana
Florijanska ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.

učitelji vojaki pri Šolski oblasti, ki je navedena pod rubriko 2.
Pripomnja. Ako prosi učna oseba za več učnih mest, mora vložiti za vsako mesto posebno prošnjo. Učiteljem vojakom ni gledati na obliko (zadostuje navadna vojna dopisnica), tudi se ne zahteva pri teh, da bi bile njih prošnje opremljene 7. listinami, ako jih ne morejo priložiti.
Prosilci, ki niso vojaki, naj vlože svoje prošnje po predpisanem načinu službenim potom.
bile stalno nameščene, se bo izvršilo z naknadnim uvrščenjem v status z ozirom na interese enih začasnih učiteljev vojakov, katerih stalno nameščenje se more šele v poznejšem času izvršiti.
Deželni šolski svet si pa pridrži pravico, da ne odda razpisanih mest stalno posebno tedaj ne, ako bi bili s tem oškodovani interesi kakega učitelja-vojaka.
C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 4. maja 1918.
HHSIIMHMHHBHHHHMHHHHHHBi
Najpripravnejša in najlepša darila za otroke
so
MLADINSKI SPISI,
ki jih je izdalo in založilo
„Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani".
Cena vsaki knjigi, ki je lepo vezana in bogato ilustrirana, je s poštnino vred le 1 K 30 vin.

„ZVONČEK .
List s podobami za slovensko mladino.
:-: :-: Letniki od III. do XVII. :-: :-: V navadni vezbi 6 K, elegantno vezan 7 K.
-. .s. ■-
Vsi ti spisi se naročajo v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in v vsaki knjigotržnici.
3BC3BE
3E
Slovenska Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih »Letopisov", L, II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje ceiotne letnike za navadno ietnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v .Pedagoškem Letopisu". v	^,
Posebej je izdala in založila Slovenska šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k /. zvezku „Ra-čuniee za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin. , ,
4.	Trunk-Ditnnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega ieta.
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani.
plačuje vdovam društvenikov letno po 200 K pokojnine do smrti, ozir. za dobo vdovstva, sirotam po očetu letnih 50 K, sirotam po očetu in ma
teri pa letnih 100 K vzgojnine do izpolnjenega 18. leta. Udnina znača na leto za neoženjene po 12 K, za oženjene po 20 K pristopnina pa tolikokrat po 2 K, kolikor let je star tisti ki pristopa.
Pristopnina se lahko vplača v 4 nepretrganih polletnih obrokih. Pravi ud postane šele po preteku dveh let od vplačila prvega roka pristopnine. Kdor umrje v dobi provizorija, se stroški povrnejo. Prošnji za sprejem je treba prideja ti rotlovinski izpiseh in zdravniško iz pričevalo. Sprejet more biti le kranjski učitelj.

wMmzrn
Največja slovenska hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3.
je imela vlog koncem leta 1917.....K 66,800.000'—
hipotečnih in občinskih posojil .....„ 27,000.000'—
rezervnega zaklada.........„ 2,000.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
== n =
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 570, izven Kranjske pa proti 5Vi0/« obrestim in proti najmanj l0/° oziroma V/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.


Ali ste že član društva »Jubilejska samopomoč1?
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine.
Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.
Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje Jubilejska samopomoč v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.


Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga
„Moje obzorje",
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.
ID POSGlItni
»»
"J
r. z. z o. j.
Čekovni rač-u.». štev. 12.36S.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 4 '/2°/o-Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebn' kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načeistvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesccu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača «e po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu:
mesečnih rokih A V 12 in B „ 18 C „ 24 D „ 38 E , 46 F „ 60 G „ 70 H „ 85
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošije 30 li v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrlek in vsako soboto od ",5. do Va6, ure popoldne.
rokov					rok		
sicer 11	á	9 K	—	h,	12.	4	K 73 h
17	»	6 „	—	9	18.	3	. 56 „
23	n	4 „	50	9	24.	4	» v
37	v	3 „	—	9	38.	—	v 66 „
45	Vf	2 „	50	9	46.	1	9 81 „
59	n	2 „	—	9	60.	—	9 70 „
69		1 „	75	9	70.	1	« 42 „
84	v	1 »	50	9	85.	1	» 26 „