159. štev. Pavšalni fraitko v drlavl SHS. V Llubllani, v žetrtek 15. lullla 1920. bhaja rasun pencecjka po »••k dan opoldan. lirednigtvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna, Dopise frankirati in pod-se iih ne pri* oba. Rokopise se ne vrača. 55mm Pr°8tor 1 mm X ra\XP° K l'20’ Uradni tiče ist’ pos,ano ler n0‘ p.j 'st,v Pastor K l*tO. eciem naročilu Popust. Glasilo lusosEov. socKlaEno - dentckrsKlise stranke. BOB EST Posamezna i«ev. 1 krene. Leto IV. Telefonska It. 312« Naročnina: Po polti ali * dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 300. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravnistvo je t Ljubljani, Frančiškanska ulica iLB^L, Učiteljska tiskarna. Proces proti ogrskim boljševiškim ljudskim komisarjem. V Budimpešti se ie začel proces nroti nekdanjim ljudskim poverjenikom sovietske Madžarske. Iz uradnega poročila, ki ie seve enostransko. Dosnemamo: Prvi liudski poverienik, ki ie bil zaslišat? ie Karl Vantuš. On le orišel * Belo Kunom 'n Tiborom Szamuely-xu n ^us’!e ’n ’e Ml e^en soustano-komunistične stranke na oec ivtet ’c naetonal kot odposla-Na vprašanie sodišča. Ne 1 ^vesra, ie iziavil: 5ij0 Do z ”,sem storil ničesar kar bi zlnčmkO11n? nreDr,^aniu in veri sohnia. •. sem vedno navdušen vsph c « delavskega gibanla; pri Štn i V0!,h deianiih sem vedno spote«11 postave. Vedno sem zaničeval nmiL Ve značilen za diktaturo c?.ari;ata. Sem samo po imenu ljudski in ^em soc''a'n' demokrat dan*50 VSe^ trt)*,en'ih Priznavam še .n_,es: da more le postODni sociialni °frečiti človeštvo in da se oreto dnižahne krivice samo tako {?? traniti. ako se socilalisti udeležuje0 uri zakonodaji. Jaz sem tekom uvaisetih let učil. da more oriti delavstvo do moči le potom oarlamen-tari/ma. Na ta način smo si pred- ®wy. da se "• -esto n°va ra^rnH Pospodarstvfl postavila ci-ainl l .a oblast Stremlianie so-tem t ^en>akraciie nikoli ni šlo za **• 1 o ie bilo vedno moie naziranje. ned Droletarsko diktaturo. In ie še danes. t, r^apfuš pripoveduie, kako se ie tnv S'*!’ seznanil z Belo Kunom, ki le Krat uredoval nek časopis, v kate-Š^a .administraciti ie bil on namenil,!?' i . VDra^nie sodnega predsed-; takšna ie bila vsebina Kunovih tankov nravi Vantuš: Tega ne vem. se 1 v nleeov>h soisov in govorov Ja» * n'nrav vedelo, kai hoče. niea e-uDred. 15 nisem razumel zem I SDlS0v- Ka1 »e to boliševi- S£*!°čT.?DonM šelt °°ža- sp^I j n,ah v domovini. Vedel S da dela Bela Kun boUševiško _ onagando. Bil sem sicer nameščen jnmeeovem listu, toda z boljševiz- mom se nisem nikoli strinial. nasprotno. oddaljil sem se od njega. To ie Kun vedel, zato mi ni zaupal. On me ni hotel vzeti seboi domov ir> dolgo sem ga moral prositi, da sem ga omehčal. On me le hotel pridobiti za teror, ker sem bil sociialni demokrat In kristjan. Ko smo oišli domov, sem mu moral pomagati pri organizaciji komunistične stranke in masam razlagati, kakšni izdajalci so sociialni dernokratie. Komunistične agitacije se nisem udeleževal, oač pa sem nreiemal od Kuna vedno mesečno plačo po 1800 kron. Zgoli enkrat sem govoril o sovjetski ustavi, toda Kun me ni izpu-stih ker fc rabH za svoio agitacijo enesa knstlana In staresra socHalnepa demokrata. Ako bi ea ne bil ubogal bi me umorili ali pa s terorjem prisilili k vsemu... Drugi holjševiški poverjenik A go. ston ie na predsednikovo vorašanle. kakšne vere ie. odgovoril: Po sv. pismu sem kristian. po zunanii obliki sem katoličan. Tretii boliševiški poverjenik Hau-brleb se sklieuie na to. da moreio vsi talci dokazati, da imaio zahvaliti svoje živlienie tileeovim odredbam. Mnogim oficirjem ie pripomogel do bega. Večkrat le mislil odstopiti. tako že v Iuniiu. toda pregovorile so ga zopet inozemske mislie. ki so ga rotile v imenu človeštva, nai vztraja.. Po polomu diktature ie izdal stroge odredbe nrekeea soda. da omogoči prehod brez krvoprelitla. četrti boliševiški poverienik Bo-kanv, se ne čuti kriveča. Pravi, da le do 19. marca 1919 oripadal frakci-ii. ki ie bila v deianskih boiih s komunisti. O združitvi sociialistične stranke s komunistično ie izvedel šele v seii delavskega sveta 20. marca. Na tei seii le Ernst Oarami naistrožje kritiziral noto polkovnika Vixa. glasom katere ie bila Ogrska okrtena in oronana možnosti živlienia. On i bil te kritike vesel zato. da tudi inozemstvo vidi. da ni nobene razlike med strankami, kadar gre za obrambo domovine. V procesu ie nastopila Davza. da moreio zagovorniki proučiti akte. Plenarna seja delavskega strokovnega n™ d,, Sv«ta v Zagrebu. Vatskp n ci •ovn zv*zl iz Hr-m Slanoviie. In sicer: Savez listek. e°n Trocki: &oljševiška revolucila. (Dalje.) Sestav« sovjetov ljudskih komisarjev. VladV •Pet.r°gradu le biIa zmaga P0P0ll>a-Sko 3 ^ b'la končnove‘iavno v roicah voja- PrVerdVQluClionarnega odbora- Tz<3a,i smo vij, e'frete o odpravi smrtne kazni, o no-se j^°^tvah armadnih odborov Itd. Tu pa t»r0v- Pok^alo, da smo bili odrezani od btZo.'”?e; ViS]i sloji železniških, poštnih fn toadm'n'*' uradov so zoper nas. Ar-^rdirM, or‘ 'n z^mstva so še nadalje bnm-lavJcaftlj lnstitut Smolni z grozečimi brro-tiaJi Voi’ v ^a*erih so nam direktno napove-^ačm^0 in v najkrajšem času iziavc-i prepričal, da je sovjet dejan- 1 sito razpolagal z oblastjo, da je bila stara vlada aretirana In so na petrogralskih ulicah vladali oboroženi rlelavcl, je uprizoril zoper nas besno gonjo, ki ji ni najti primera, ni bilo laži In ne obrekovanja, ki ga ne bi bilo to časopisje mobiliziralo zoper vo-laško-revolucijonarni odbor, njegove voditelje in komisarje. Dne 26. je bila seja petrograjslcega sov. Jeta ob udeležbi delegatov vseruskega kongresa, članov organizacijske konference in mnogoštevilnega strankinega publika. Na tej seji sta po več kot štirih mesecih odsotnosti zopet nastopila Lenin in Zinovjev, sprejeta z burnimi ovacijami. Veselje nad dobljeno zmago pa je grenila skrb, kako da bo dežela sprejela ta preobrat in ali bodo sovjeti v resnici obdržal! vladno oblast v svojih rokah. Zvečer se je vršila sklepčna seja sovjetskega kongresa. Lenin je predložil dva dekreta: o miru in o razdelitvi zemlje. Oln sta bila po kratkih diskuzijah soglasno sprejeta. Na tej seji se je oživotvorila nova centralna vlada v obliki sovjeta ljudskin komisarjev. Centralni odbor naše stranke je poizkusil zedinjenje z levičarji socijalističnih re--Volucijonarjcv. Ponudilo se iim je, da se (predvsem železničarlev). Na seli se ie v prvi vrsti obravnavalo vprašanje o stališču strok, organizacit na-nram sklepom vukovarskega II. komunističnega kongresa, dalle tudi vorašan ie o strokovni konferenci, o sezidan Iu »Padničkog doma« v Zagrebu ter o vprašaniu volitev za okrožno blagalno. Takol spočetka le referent o vprašanju strokovne konference s. Ovčariček obširno govoril o tem. na kako tendenciozen način se ie vršil vukovarski kongres komunistov Odločno ie zavračal § 14. Statuta v strokovnih 'ofganizaciiah. kakršnega le vukovarski (popolnoma politični) kongres sklenil »n ostro kritiziral namero komunistov, da bi strokovne organizacije postale v rokah komunistične stranke nlerio sredstvo. Ta § 14.. ki so si ga izdelali komunisti. namreč oravi. da bi se nai po posameznih kralih osnovali posebni kraievni sveti, v katerih hi sedeli zastopniki strankinih organizacii (komunističnih) in zastopnik strok — to-rei strokovne organizaciie nai b' skratka postale komunistične strokovne onranizaciie. orodie komuni-stov. da bi se ž nlimi lahko tako igrali kot pri zadnii železničarski stavki z železničarsko organizacijo. To bi kašnada. izvedeno povzročilo v strokovnih organizaci'ah neizogi-i btn razkol in bi oroletariiat bil torel j že dvakrat razceolen do zaslugi ko-| munistov Plenarna sela pokraiin-i skesa strokovnega sveta za Hrvat-■ sko ;n Slavoniio ie zor.er to namero komunistov, iznrenieniti upravo in vodstvo strokovnih oreanizacii v tem smislu, odločno nastopila in po kratki debati obnovila tole iziavo. sklenjeno že 24. iuniia v Vukovaru spričo določb § 14. ki lih le sklenil komunistični kongres. Izjava se glasi: »Kot člani pokraiinskega strokovnega sveta v Zagrebu, oziroma člani centralnega strokovnega sveta, ter kot člani pripadajočih strokovnih organizacii in političnih organizacij iz-lavliamo: Popolnoma se strinjamo z deklaracijo delegatov savezov iz Hrvatsk^ in Slavcniie. da more § 14, novega štatuta stranke (komunistične) biti obvezen za naše strokovne organizacije šele takrat, če odobre postavke glede sodelovania strokovnih organizacii v kraievnih strankinih svetih kongresi naših zavezo v«-. Ko ie bila prebrana ta iziava. ie s Ovčariček govoril o razmer iu centi finega delavskega strokovnega sveta naoram novi komunistični stranki. nac?lašakx. da more ed nole strokovni kongres določiti, kakšno razmerje bodi naPiani tel stranki. Dosledno temu se torel ne moreio priznati niti kraievni sveti, niti zastopniki komuniste ne stranke v centralnem strokovnem svetu. Savezi moralo svole podružnice na t0 onc. i " 11 1 ' ' -ii-J r1 ;_ udeleže sestave sovjetske vlade. Omahovali so in se omejevali na to, češ, da mora po njihovem mneniu vlada imeti koalicijski značaj v okviru sovjetskih strank. Toda menjševiki in desničarji socijalističnih re-rolucijonarjev so pretrgali vsakršno vez s sovjetskim kongresom, ker so smatrali koalicijo s protisovjetskimi strankami za potrebno. Ni nam torej preostajalo drugega, kakor prepustiti stvar levičarjem socllalisti- čnih revolucionarjev, da ti pregovore svole sosede desničarje na povratek v tobor revolucije. Dočim pa so opravljali to svojo nalogo, smo smatrali mi za svojo dolžnost, naprtiti odgovornost vlade samo na rame naše stranke. Lista ljudskih komisarjev je bila sestavljena izključno iz samih boliševi-kov. V tem ie prav gotovo tičala nekaka politična nevarnost: meliod je bil prenagel in prerezek. — pomisliti je treba ie, da so bili voditelji stranke še do zadnjega dne po 8 108., t. j. vsled izdajalstva domovine, podvrženi obtožbi. Toda drugega pota ni bilo. Druge sovjetske stranke so omahovale In se odtegnile odgovornosti; smatrale so za boliše, da počakajo. Končno pa mi nismo več dvomili o tem, da je. naša stranka zmozna, da sama sestavi revolucionarno vlado. zoriti. posebno še. ker so zadnii čas neodgovorni elementi provocirali štraike itd., o katerih uprave savezov niso imele niti ooima (leoo disciplino kažeio ti komunisti!) Komunistična stranka nikakor ni upravičena, da na svoio roko :?.preminia štatut centralnega delavstva strokovnega sveta. Nato ie bila predlagana resolucija, ki » konštatira. da zbor ne smatra sklepov komunistične stranke hgo-slaviie obveznim za centralni delavski strokovni svet m »'rpadaloče Mrokovne organizaciie. ker se ti sklepi protiviio štatutu centrskega dekjvskeua strokovnega sveta, k ie Še v veliavi tk, M. stvokovnega kongresa; do odločitve tega kongresa svet ne prizna sodelovania s komunistično stranko in se ta torej v nobenem slučalu ne more sklicevati na centralni svet strokovnih organizacii v lugoslavili. Oori navedena iziava zastopnikov strokovnih organizacii podana n3 vukovarskem kongre.su se vzame na znanle: izvrsevalni odbor centralnega delavskega strokovnega sveta Jugoslaviie se noziva. da stavi to resolucMo na svoii plenarni seii na dnevni red«. Vnela se ie nato huda debata, ki le v glavnem obstojala le v ostrem kntikovanju nelojalnega postopanja levičarskih komunistov na vukovarskem kongresu. To postopanje brani samo komunist-levičar Pavičevič. ki nravi, da ie večina bila za izoremem-bo statuta o strokovnih organizacijah, pa bodisi, da je bila večina kakršna koli. treba se H Je Pokoriti. Zastopnik Saveza privatnih nameščencev ie iriavil nasprotno, da ta Savez ne bo nikoli dovolil, da bi kdo od zunaj diktirali kakor so to hoteli komunisti v Vukovaru). kakšno bodi po-slovanis savezov. V istem smislu govorita Brudnlak in Bornemissa: posebno zadji odločno nastopi zoper cepitev strokovnih organizacij, posebno še, pravi, »ker stojimo pred kapitalistično ofenzivo na strokovne, organizaciie: imama pozitivno dokaze. da se pripravila napad na osemurni delavnik, na delavske plače itd. Bornemissa govori nato še o pomenu regentovega potovanja, o huiskanlu meščanskega časopisia na voino z Italilo in o predstoieči mobilizaciji. Radi tega. pravi, »ie treba biti skral-no oprezen in ne sme se dati nobenega povoda, da bi se razbile strokovne organizaciie. Če bi se strokovne organizaciie preko svoiih kraievnih svetov sooiile s komunistično stranko, ki ima tudi take točke v programu. katerih strokovne organizaciie absolutno ne morejo in ne smejo priznati za svoie, notem se ravno s tem daie prilika za napade na strokovne organizaciie kot politične institucije. Bnidniak ostro napade levičarskega komunista Pavičeviia, ki ie zoper stavljeno resolucij. Očita levičarskim komunistom, da so s sito preprečili v Vukovariu sestanek Slovencev. Bosancev in nekaterih delegatov iz Srbije, ker ti niso bili z delom vukovarskega kongresa zadovoljni. „Stare sociialiste. ki že 10 in več let delak) v stranki«, pravi, »ie' neki Živoie Milojkovič napadal 7. »zarotniki proti komunizmu« m potem ie neki Supanc provociral škandal, ki ga doslei ne more zabeležiti še noben sociialistični kongr. s Na nainesramneiši način so bil: napadeni Lapčevič, Pešič, Topalovič, Belič, Bračinac, Ilič, Ostojič, Raušer, brata JakšiČa. vsi Slovenci in skoro vsi zagrebški delegati in celo tainik nove stranke Filipovič. O političnem položaju ie bilo treba razpravliati na kongresu, pa se ni. sicer bi bili sklepi kongesa vse drugačni. Nelojalno ie bilo od vodstva komunistične stranke, da ni že pred kongresom predlo-žilo proletarijatu programa in štata-tev, da bi mogli člani dati svojim delagatom direktive zS kongres. Neloialen le bil tudi centralni strokovni svet. ker ni pred kongresom sklical plenarno seio in zahteval od zastopnikov strokovnih organizacij nlih mišlienla glede ukrepov, ki so se pripravljali za kongres komunistične stranke, pa so se tikali strokovnih oreanizacii«. Delegat Petrinek ie obsoial dejstvo. da ie v novem vodstvu komunistične stranke samo en delavec, drugi pa so vsi sami intelektualci, ki ne bodo zmožni razumevati pdložaia ročnih delavcev in iih ščititi. — Delegat Jurasovič obžaluie. da ie vukovarski kongres končal brez koristnih uspehov. — Delegat saveza lesnih delavcev izjavlja, da ne priznava ivlilepov vukovarskega kongresa, dokler Jih ne priznaio posamezni člani njegovega saveza. Isto izjavo Je podal v imenu tipografskega saveza delegat Marjanovič. H koncu jo s. Ovčariček kritiziral še enkrat postopanje na vukovar. kongresu in postopanie centralneea strokovnega sveta, ki le strokovne organizaciie kratkomalo postavil pred gotova dejstva. Somimaioč na zadnii železničarski Ln generalni štraik, pravi: „Imamo gibanje z dvema vodstvoma: strokovnim in komunističnim. Zadnje hoče, navaliti na strokov, gibanje. Iz Belerada se kratkomalo dirigira v posamezne krale pod firmo talnika komisarle. preko katerih vol-stvo iz Belgrada diktira akcije, ne da bi se orei vprašalo, ali le to mogoče izvesti ali ne«. Resolucija, kakor te bila zgoraj stavliena, le bila odebravana proti glasu hiperkomunista Pavičeviča, Sklenilo se ie glede nie. da se k) predloži v svrho končnoveliavne odločitve odborom strokovnih orsrani-zacii. Prvi dnevi novega režima. I tKr»te gK‘dc razdelitve zemlje in ikia-pa miru, ki jih je potrdil kongres, smo dali tiskati v velikanskih mno?:nah. Z vasi Joile delegacije in agi iitorji, ki smo jih odnosi?!! v posamezne pokrajine'in v frontne zakupe, so te dekrete razširili po vse) tležeU Istočasne se je marljivo delalo na org:-niz. cin in oborožitvi rdeče garde, ki it; sku. nr s 4'hni garnizijo in mornarji opravlja > težko službo straže. Sovjet ljudskih kom* sarjev si je osvoji! vladne institucije dnisu za drugo, zadel pa je vsci ovšod na rasi v no rezistenc1' višjega in srcdnjjjra n. jrn-?tva. lJivjšnjs sovietske stranke so zas'r.vi. le vse svoje sile, da bi dobile v teh slojih kako oporo in organizirale sabotažo proti novi vladi. Naši sovražniki so bili pr.pil* čani, da gre v resnici ie za epizodo, da torej sovjetska vlada pade že jutri pojunš-njem ali najpozneje v osmih dneh . . V institut Smolili so piišli med tem prvi inozemski konzuli in člani odposlanišiev r.idi nujnih tekočih dnevnih zadev in oprav;i, pa tudi iz radovednosti. Prihajali so dopisniki s svojimi zapisniki in fotogiafičnimi aparati Vsi so se podvizali, da vidijo, novo vlado, ka.iti vsi so bili prepričani o tem, da b; nekaj dni pozneje bilo že prepozno. V mestu Je bil popolen red. Mornarji, vojaki In rdeči gardisti so se v teh prvih dneh odlikovali s svojo Izborno disciplino In so biti izvrstna opora takrat še robatega revolucionarnega režima. V taboru naših sovražnikov se je pojavila bojazen, da bi koncem konca »epizoda« vendarle predolgo trajala; istočasno sc je v. vsej naglici organiziral prvi napad proti no« vi vladi. Inieijativo za to so dali socialistični revniucijonai ji m menjševiki. V pretekli dobi pa niso niti hoteli, niti si upali, prevzeti vso oblast v svoje roke. Njihovemu pro-vizoričnemu političnemu položaju primerno so se zadovoljevali s tem, da so v okviru koalicijske vlade delovali kot pomočniki, kritiki, dobrohotni razkrinkovalci In branilci buržoazije. Pri vseli volitvah so vestno preklinjali liberalno buržoazijo, da bi se potem mogli i njo ravno tako vestno pajda-Siti, Tekom šestih mesecev revolucije so, prlill vsled te svoje politike končno taka daleč, da so končnoveljavno zapravili vse zaupanje ljudskih mas in armade; oktobrska vstaja jim je pa sedaj na en mah izvila tudi državni aparat iz njihovih rok. Še včeraj so mislili, da so gospodarji položaja. Od njih zasledovani voditelji boljše v Ikov so Živeli ikgaliio in so se poskrili prav tako, kakor v Stran 2. M A F K fc t. OloV* iUvi Proti importiraniu delavcev v Francijo. Glede Importiranla Jugoslovanskega delavstva v Francijo, zlasti stavbenih delavcev le vprašal sodrug Cobal oa sej’ »a-tcdnega '*st-driavnl5‘v# dne 5, julija ministra za sceframo politiko naslednje: »Ljubljanski dnesnlk »Naprej« objav« Ha v svcjl Številki 138. od 18. junija 1920 članek, v katerem nsglaša, da le ministrstvo za socijalno politiko prejelo prošnjo francoske vlade, da pošlje večje število delavcev iz naše države na Francosko. Ker nam je pa znano, da je veliko pomanjkanje delavcev v naši državi in da pogoji za delavstvo, Iz tujih držav na Francoskem niso zadovoljivi, da Francozi z im-portiranlmi delavci tako postopajo, kakor z onimi iz svojih kolonij, si dovoljujem staviti vprašanje na gospoda ministra: AH le res, da se je francoska vlada obrnila s prošnjo za import delavcev na Francosko, in kaj misli gospod minister za socijalno politiko v tem pogledu podvzetl.* Na vprašanje sodruga čobala Je odgovori] minister za socllalno politiko: »Na gornje vprašanje gospoda poslanca ml je v čast odgovoriti mu v smislu čl. 88. zakona v poslovnem redu v narodni skupščini: V začetku meseca februarja t. 1. se Je francoska vlada preko ministrstva za zunanje zadeve obrnila do naše vlade s vprašanjem, če bi hotela naša vlada oddati gotovo število kvalificiranih stavblnskih ln zidarskih delavcev, da ae bi Jih vporabllo pri obnovitvi porušenih krajev na Francoskem. Ker Je tisti čas v naši deželi bila velika brezposelnost na vseh poljih, predvsem pa v stavbinskl stroki, Je kompetentno ministrstvo sprejelo to ponudbo francoske vlade in začelo ob ravnati to vprašanje , da se olajša težak položaj nezaposlenih delavcev In se zmanjša kredit za hrezposelne. Predvsem Je hotelo ministrstvo Izvedeti za stvarne potrebe stavblnskih delavcev v naši državi in potom stališča posameznih zainteresiranih institucij. V to s vrbo se Je ministrstvo obrnilo do vseh poverjeništev, do ministrstva za gradnje, prometa, do belgrajske občine, sindikata za obnovo stanovanj, do vseh posredovalnic za delo v državi, do industrijske, trgovske, obrtniške In delavske zbornic«. Pričakujoč odgovora Je zašla v nekatere liste notica, češ, da se J« ministrstva odločilo, poslati stavbinske delavce na Francosko, vsled česar Je nastalo gibanje med delavstvom in so prišli delavci v Be»-grad. La bi delavce obvarovalo škode vsled dohajanja v Belgrad, in ne da bi minir*: tvo sploh imelo kaj opraviti z omenjeno notico, je ministrstvo v »Službenih Kovinah« obvestilo delavstvo, da vprašanje pošilja?.-delavcev na Francosko ni definitivno rešeno, ter naj vsled tega nikdo ne pride v Belgrad, dokler se o stvari ne odloči. Te dni so bila ministrstvu doposlana vsa zahtevana obvestila. Po poročilu »Zveze stavblnskih delavcev«, ki smo ga dobili potom delavske zbornice z 17. maja t. L, bilo okrog 2600 delavcev stavbinske stroke brezposelnih. Po mlšljenlu delavske zbornice bi se odpošiljanje moglo Izvršiti, če delavci niso potrebni v državi, seveda pod pogoji, katere sem tudi sam smatral za potrebne, da se zaščitijo moralni in materialni Interes! naših delavcev. Večina zainteresiranih Institucij pa Je bila glede tega vprašanja mnenja, da naj se z ozirom na pričujoče zldanle In še projektirana dela ne pošlje delavcev na Francosko. To dejstvo Je podkrepljeno še z dejstvom, da se Je zadnji čas spričo započe-tega dela stanje brezposelnih stavblnskih delavcev Izboljšalo, Z ozirom na potrebe do teh nacljonal-nih delovnih mod v domači deželi In dej stva, da se Je začelo stavblnsko delo tako v Belgradu kakor tudi v drugih krajih, sem odredil, da se o tem vprašanju več ne razpravlja; na ta način Je torej to vprašanje rešeno. O tem bo obveščena tudi francoska vlada. — To Je moj odgovor na vprašanje gospoda poslanca.« (Pogoji, ki so bttl stavljeni za pošilja* lev stavblnskih delavcev na Francosko, so bUi: l. Delovna pogodbs najmanj te šest mesecev. 2. Večja mezda kot mezda francoskih delavcev. 3. Stroške za odhod In povratek delavcev M prevzela nase francoska vlada. 4. Dovoljenje, da morejo naši delavci pošiljati francoski denar svojcem. 5 Enakopravnost naših delavcev s franc-»sidrni glede zaščitne delavske zakonodaje). Giolitti prejel zaupnico. (Seja Italijanske zbornic«.) Trs F, n. julija. O poteku seje italijanske zbornice, v kateri Je bila sklenjena, kakor že javljeno, zaupnica vladi, poročajo listi nastopne podrobnosti: Na večdnevno debato o vladni izjavi Je imel ministrski predsednik OioUttl zaključni govor, v katerem Je odgovarjal na razne kritike o notranji in zunanji politiki. (Sede Albanije Je ponovil svojo izjavo, da hoče italijanska vlada absolutno neodvisnost Albanije, in sicer to ne morda radi kakega pritiska, nego ker Je to bila že od nekdaj njegova politika. To vprašanje. Je nadaljeval OioUttl, ni manj važno od onega glede Jugoslavije, ki gotovo nima Interesa, da bi prišla v konflikt z Italijo. Govornik Je prt-pričan, da bo mogoče priti med obema deželama do sporazuma. Na mejklice glede Reke in Turčije Je naglašal Giolitti, da noče doseči Improviziranih rešitev ta da hoče vlada glede takh rešitev imeti popolno svobodo dejanj. Namerava voditi le tako politiko, ki bo zagotovHa mir. Na nadallnll mejkUc glede De Ambrtsa, odposlanca D’ Annunzt* levega, je poudarjal Giolitti, da n! razpravljal ž njim o nobenem teh vprašanj. Govor-nOc Je nadalje razpravljal o finančnih vprašanjih ta finančnih odredbah, s katerimi na) bi se saniralo razrovano gospodarstvo Italije ter nadalje o notranjih vprašanjih, o padcu Italijanske valute in o pomanjkanju živeža. Naglašal Je slednjič, da Je notranji mir za Italijo ravno tako potreben,kakor mir z drugimi državamt V to svrho J« apeliral na sodelovanje vseh, tudi opozlclonalnlh strank. Od raznih predlaganih dnevnih redov je sprejel Giolitti onega poslancev Coloslmo ta za časa carizma. In danes so boljševlki imeli vladno oblast v svojh rokah, dočim so bili ministri od včeraj — posredovalci ta so-trudniki — potisnjeni na stran in so na mah Izgubili ves vpliv na daljni razvoj dogodkov. Soctal&tičnI revolucljonarjl ta menjše-vlki niso hoteli ta mogli verjeti, da pomeni ta nagi iu popolni preobrat začetek nov« dob«. Hoteli ln silili so verjeti, da imajo opravka s nekako slučajnostjo, z nesporazumi jenjera, kf se ga more odstraniti s površja potom nekaj energičnih govorov ta pojasnflnih člankov. Toda vsak čas so zadevali na vedno bolj nepremostljive zapreke. Od tod tudi njihovo slepo in v resnici pobesnelo sovraštvo napram nam.. Meščanski politiki seveda niso rlsklralt, spuščati in Izkušati se z nami v boju. Potisnili so v ospredje socljaiistične revolucljonarj« ta menjševike, ki so se v boju zoper nas navzeli vse one energije, ki je takrat niso pokazali ta imeli, ko so tvorili stranko vladn« polovice. Njihovi organi so širili vedno go-rostasnejše vesti in obrekovanja. V njihovem imenu so bile Izdane proklamacije.ki so direktno pozivale, vreči novo vlado. Organizirali so tudi uradnike v svrho sabotaže in praporščake — v svrho vojaškiii napadov, (Dalje prih.) drugov, ki se glasi: Zbornica odobruje Izjave viade. Pri poimenskem glasovanju o tem dnevnem redu Je bilo oddanih v prilog tega dnevnega reda 264, proti temu dnevnemu redu 166 glasov. Pred glasovanjem Je med drugim imel socialistični poslanec Nodlgllam obširen govor, v katerem je utemeljeval ostro opozlejo socialistov proti vladi. Socialistični poslanec Riboldl Je predložil še naslednji dnevni red: »Gornica ugotavlja nezmožnost vlade, 'pustolovcev ta vodilnih krogov, da bi rešili reško ta Jadransko vprašanje ta opozarja na škodo, Id bo Izhajala Iz te nezmožnosti za državo, za italijanske pokrajine ta za vprašanje miru ta medsebojnega prjateljstva narodov. Poudarja kot pro-gramatične smernico zunanje ta mirovne politike nastopna načela: Nobene aneksije ln pravica narodov do samoodločbe. V poimenskem glasovanju Je bil ta predlog Rl-boldijev odklonjen z 228 proti 116 glasovom. Poslanec Salvemtai ta Ptrolln! sta predložila nastopni dnevni red: Zbornica poziv-lje vlado, naj vzpostavi direktna pogajanja z Jugoslovensko delegacijo o Jadranskem vprašanju, ki so bila prekinjena v Pallanzi. Ministrski predsednik Olollttl Je naglašal, da Je že Izjavil, da Zeli Italijanska vlada doseči sporazum z Jugoslavijo v svTho rešitve vprašanj med obema državama, da pa odklanja Salvemtaljev predlog, ker predlagatelj ob njegovem utemeljevanju dal temu predlogu enačaj nezaupnice za vtado. Nato je Salvemni odtegnil svoj predlog. Slednjič je bil stavljen Se predlog posl. Buggfno, ki zahteva demobilizacijo letnikov 1897 ln 1899. Ministrski predsednik Giolitti izjavlja tudi v imenu službeno odsotnega vojnega ministra, da Je njegov namen, čim-prej odpustiti letnika 1898 ta 1899 ta izvršiti nabore naslednjh letnikov. Tudi predlog posl. Buggina Je bil prt glasovanju Odklonjen. ako H rdeče čete prekoračil« pravo poljsko mejo. + Krasta Je iz Moskve odpotoval t Lcudon, da vzpostavi pogajanja z angleško vlado + Dragi kongres tretje internacionale se otvori dne 17. Julija. Kongresa se udeleži 400 odposlancev. + Zidovska država v Palestini. Mednarodna organizacija židov-cionistov Je od entente potom angleške vlade izposlovala, da se da židom Palestina kot židovska država, ki bo pa pod angleško nadvlado V Palestini se bodo naseljevali samo židle (pa jib kljub temu, da zahtevajo to, nič kaj doli ne vleče). Ustanove celo svojo univerzo v Palestini. Židje hočejo priznati tudi vsem drugim enakopravnost hi uvesti takol civilni režim. Ententa gre židom pri ustanavljanju te židovske države zelo na roko. -F Mezopotamija dobi avtonomijo s svojo vlado ln parlamentom. Za guvernerja Mezopotamije pa je imenovan Anglež Percy' Cekston. Znameniti viri kamenega olja preidejo v roke domače arabske vlade. Upori domačinov so angleški imperijalizem prisilili, da se Je deželi v toliko priznala njena pravica. Radič pred sodiščem. LDU Zagreb, 13. Pri današnji obravnavi proti Stjepanu Radiču Je bil kot prva priča zaslišan podpredsednik seljačke stranke Josip Predavec, ki se ne spominja, kdo Je sestavil Izjavo, poslano v Pariz. On ve, da Je bila ta izjava izročena francoski misiji, dočim italijanska vlada ni prejela nikake resolucije. Nato Je bil zaslišan kotarski predstojnik Franjo Srkanj, ki Je govoril o dogodkih v Galdovu ta izjavil, da Je Radič tam dejal, da morajo seljakl seda) gospodo pretepsti ta da se Je izjavil za seljaško republiko. Hkrati Je dobil vtis, da Je hotel Radič vzdigniti upor. Ko Je bH še enkrat zaslišan Predavec, Je predsednik zaključil sejo ter odredil drugo na jutri ob osmih. Politični pregled. + Razkol v komunistični stranki na Hrvatskem. Zlom v komunistični stranki Je gotova stvar. Levičarji začno te dni izdajati svoje novo glasilo »Novi svijet«, ki bo izhajal trikrat na teden. Dosedanje komunistično glasilo »Nova Istina« ostane nadalje glasilo cenirumašev. + Da JI rešijo golo žlvljen)«, »Journal des Debats« poroča bs Spaje: Vrhovni svet s« I« zavezal, da z nastopnimi pogoji posreduje med Poljsko ta sovjetsko Rusijo: Poljska mora prepustiti vrhovnemu svetu, odrekajoč s« vsem imperialističnim načrtom, da brezpogojno določi meje ta da odloči vprašanje Gdanskega ta Tešina. Pojjske čete se morajo umakniti na črto Grodno-Brest-Litovsk, sovjetske čete pa napredujejo do črte, ki je od prejšnje oddaljena 50 kur. Zavezniki pa bodo podpirali Poljak«, (Vesti LDU.) PLEBISCITNA KOMISIJA ZA KOROŠKO. Celovec. 12. Kakor se uradno (avla, odpotuje štab anvleškeca oddelka komisiie za liudsko elasovanie dne 14. {ulila 1.1. tz Ostende v Celovec in dospe v Celovec prelkone 16. Julija. Polkovnik Peck. predsednik andle-škeea oddelka komisiHe in obenem predsednik komisiie za liudsko glasovanje dospe nekai dni kasneje. ITALIJA MORA ZAPUSTITI ALBANIJO. Pariz, 12. «Figaro“ javlja: Dogovor Aliottija z albansko vlado določa, da se morajo Italijani umakniti Iz vse Albanije z Valono vred in se omejiti le na zasedbo otoka Sasena. Dogovor se bo baje v ponedeljek ali v torek objavil. SOCIJALNI DEMOKRATI NE VSTOPIJO V ŠTAJERSKO DEŽELNO VLADO. Gradec. 12. Sociialmo-demokrat-ska stranka na Štajerskem le včeraj na izrednem zborovanju pokrajinske stanke izrazila svoie mnenie o krizi v štajerski deželni vladi. Po referatu poslanca dr. Eisleria se ie z vsemi Vlasovi nroti trem sklenilo, obnoviti izjavo zborovania pokrafinske stranke dne 20. junija t. 1.. po kateri le koalicija s krščansko socijalno stranko v deželnem zboru prenehala, vendar pa iznova zavzeti sociiatoo-demo-kratski stranki pripadajoči mandat. Ker oa bi se z enim sociialno-demo-kratskim poslancem v deželni vladi ne bi moe-a rešiti kriza, povzročena do meščanskih strankah, in ker bi se movia kriza rešiti samo z odločitvijo volilcev samih, bo sociialno-demo-kratski deželnozborski klub na iu-trištiH seji oredlaeal predčasno uki-nienle funkcijske dobe deželneva zbora in izvedbo deželnozborskih volitev zaeno z novimi volitvami za narodno skupščino dne 17. oktobra teea 'eta. PRIHOD DR. BENEŠA V PRAGO. Praga, 12. Minister za zunanje posle dr. Beneš se nocot Pov"’ie iz Spaje v Prago ter bo podrobno poročal o poeaianiih z zavezniki ,n zastopniki Poljske. Pogajanja na konferenci v Spali so bila v splošnem ugodna. Tekom razprav se je pojavilo stretnlienie po konsolidaciji mednarodnih razmer ln po rešitvi vseh sporov. S pollskim ministrskim predsednikom Grabskim Je imel dr. Beneš razgovore v četrtek, petek in soboto, češko republiko zastopa sedaj v Spaji poslanik Mecir. PLEBISCIT V ZAPADNI PRUSIJL Berlin, 12. Začasni rezultati ljudskega glasovanja: V Zapadni Prusiji je bilo oddanih 99.360 glasov, od teh 91.634 za Nemčijo 7682 za Poljsko. V 29 manjših krajih izM glasovanja še ni znan. V vzhodni Pmuk ta bilo oddanih 361,036 Kla- sov, od teh 335.655 za Nemčijo. { 74C8 za Poljsko, tedaj 97.9 odstotkov za Nemčijo. 2.1 odstotek za Poljsko. Iz 63 manjših volilnih okrajev še ni poročil. KONFERENCA V SPAL Berlin, 10. „Vossische Zeitung** javlja iz Spaje: V današnji seji je izjavil minister dr. Simons, da nemška vlada ne more pristati na predloge zaveznikov. Delegacija pa Je pripravljena staviti zaveznikom proti-predloge. Minister je predložil nato izjave nemških izvedencev,, delodajalcev in delavcev in je izjavil, da vlada za ta izvajaja ne prevzame nikake odgovornosti. Govor delegata Hueja. ki je govoril nato, je baje zelo simpatično učinkoval. Hue pravi, da je vprašanje premoga predvsem vprašaje delavcev. Izjavil je. da je delavstvo pripravljeno storiti vse. da se intenzivira in ' ded tega zviša premogovna produkcija, da na ta način zvišajo pošiljatve nemškega premoga v tuie države. Nasprotno pa odklanja nemško de-avstvo, da bi vsled zvišanja pošiljatve premoga moralo dalie časa de-ati. V tem se strinja s francoskimi, angleškimi in amerikanskimi premo-garji. Govor Ilugona Stinnesa je na- o zelo neprijetno dirnil zaveznike. Zdi se, da je Stinnes imel političen jovor. Med drugim je tudi rekel, da gleda zastopnikom zaveznikov v oko, da bi videl, ali se še niso otresli pijanosti zmagoslavja. Politični del njegovega govora je bil zelo oster, tako da je smatral predsednik Dellacroiz za potrebno, prositi go vornika, naj se nekoliko pomiri. V stvarnem oziru je predlagal Stinnes ustanovitev medarodne komisije, k nai bi nadzirala produkcijo in mednarodno razdelitev premoga. Konkretnih predlogov glede dobave premoga v dopoldanski seii niso stavHi. Popoldne so se posvetovanja nadaljevala. Berlin. 12. Listi poročajo iz Spaje: Včeraj so se delegati zopet ba-vili s premogovnim vprašanjem. Predlagalo se je. naj Nemčija prihodnjih šest mesecev dobavlja po 2 milijona ton. Po razgovoru s strokovnjaki je izjavil dr. Simons, da se ta količina ne more dobaviti. Nemški protipredlog se je glasil: dobavljati 1.4 milijonov ton na mesec in povečati te dobave prihodnje leto na Idi milijonov ton na mesec. Zaveznikom se je zdel ta predlog nezadosten, vendar se je vršila nadaljnja diskusija v jako prijazni obliki. Lloyd George je takoj početkomu opozoril, da je treba kolikor mogoče skrbeti za izboljšanje atmosfere. Tudi izjave dr. Simonsa so bile mirne in zelo spravljive. Spa, 12. Končnoveljavno odločitev v vprašanju premoga so odgodili do jutri. V reparacijskem vprašanju so sklenili imenovati mešano komisijo, ki se sestane jutri. Nemška delegacija je predlagala, naj se imenr-je komisija za prehranjevalno vprašanje. — Poročilo zavezniških strokovnjakov o vprašanju premoga 1 j- li, da menijo strokovnjaki, da številke. ki so Jih predložili Nemci, niso take, da bi opravičile Izprememfco dispozicij protokola naznanjenega dne 10. julija. DEMONSTRACIJE V ANVERZL Spa, 12. Povodom „Zlate nede-lje“ je bilo včeraj v Aaverzi mobilizirano vse redarstvo. Ma»ifestanti so se zbrali v Meščanskem domu. Popoldne se je posrečilo tolpi 400 oseb vdreti v mesto. Redarji so jih razgnali. Meščani so se zopet zbrali in krenili proti mestni hiši. Redarji so s sabljami udrihali po množici. Nato se je streljalo iz množice. Tudi redarji so streljali in razpodili demonstrante. Ranjeni so trije redarski uradniki in več manifestantov. KAPITULACIJA POLJSKE. Pariz. 12. »Figaro« lavlia z Varšave. da ie pollski ministrski predsednik v imenu poljske vlade izjavil, da se pollska vlada odreče Vilni m da ie pripravljena, umakniti svoie čete na črto 200 km zahodno od Be-rezine. Poliska vlada se strinja s tem. da se vprašanle vzhodne Galicije, ki ga je poslan iška konferenca že končno vel lavno rešila, še enkrat razpravna. To iziavo ie podal bade na nrizr-devania maršala Focha. Ni dvoma, da bodo bollševiki pripravljeni skleniti premirje. RUSKO POLJSKI BOJL Moskva, 12. Po poročilih s jugo-zapadne fronte Jo za poljsko linijo dospelo več zavezniških komisij, da reorganizirajo ukrajinsko armado. PROTEST RADI OPUSTOŠENJA KIJEVA PO POLJAKIH. Moskva, 12. Ljudski poverjenik za zunanele posl« ie protestiral v noti na vse zavezniške vlade proti poru-šeniu vladimirske katedrale v Kijevu in zlasti proti uničenju vsega kanalskega omrežla v Kijevu po Poljakih, vsled česar so zelo ogrožene zdravstvene razmere v mestu. Novice. — Zavarovanje pred pekarskimi štraf. ki. Da se obvaruje pred bodočimi pekarskimi štrajki, namerava belgrajska občina naročiti v Češkoslovaški več modernih pekar-nic. — Kaznovani peki v Belgradu. Policijski urad belgrajskl je kaznoval 31 pekov, ker so prestopili zakon o zadnji stavki, po 1000 dinarjev globe. Na II. ženski gimnaziji v Belgradu /• napravilo zrelostni izpit od 118 kandidatlul 99, 19 ga pa dela zopet čez 3 ozirom® ® mesecev. — Olimpijada v Anversu. Jugoslovanski odbor je zahteval od ministrstva za soclial* no politiko, da se pošlje na olimpijado v Anversu 25 oseb, leakor tudi kredita 600.000 dinarjev za enomesečno bivanje. — Nesrečna aedmica. Nedavno se je lo-ČHa vas Qyenshausen v Avstriji od svoje občine Tribuswinkel. Volili so novega žepa-na. Dobili so socijalni demokratje in agrarcl po 7 glasov. Pri volitvah sta dobila tudi socijalni demokrat Fankf in agrarec Foissner vsak 7 glasov. Kdo je izvoljen? Pa občani — bistre glave — pokličejo nekega po cesti mimoidočega otroka in ta izvleče žreb. In srečo je imel socijalist. — Nov tunel so prodrli v zadnjem času na Vorarlberškem. Tunel se nahaja v bližini Spulerskega jezera in s tamojšnjo elektrarno menijo eiekrlflcirati arlberško železnico. — Poljubljajte le zvečeri Na vsakoletnem zdravniškem zboru v New Jorku sve-tulejo zemljanom skoro vedno kako Izvan-redno čudno novost. Tako je bio tudi letos v »diskuziji o mladinskem zdravju.« Predaval je dr. Lawson Brown o — poljubih la thema Je bilo predmet silnega odobravanja. Svetoval Je zaljubljenim sledeče: Poljubljajte se le popoldne, naibolje zvečeri Drugi zdravnik, ravnatelj sanatorija v Soranae Lake je dokazoval dejstvo, da se s poljubi prenaša tuberkuloza le zjutraj. Poizkušal i« to v svojem sanatoriju z neko mlado, na pljučih bolno damo. Poljubljala je sterlllzo-vano stekleno ploščo. In ko so to mtkrosko-plčno pregledali, so zjutraj našli manjšo množino bacilov na steklu, popoldanski in večerni poljubi pa niso prenašali nikaklh bacilov več. — Bivša avstro-ogrska volna ladla »Princ Eugen« Je bila prldeljena Prancijl ta so Jo te dn! odpeljali iz Pulja v Blserto. — Kardinal Skrbenskp v Olomucu Je te dni odstopil. V čeških listih se o tem dogodku zelo živahno razpravlja. — Socljallstlčnl listi v Franclji Po Frossardovem poročilu izhaja v Franclji 74 socijalističnlh listov, od teh 10 dnevnikov! »L* Humanlte«, »Populaire« v Parizu, »Tribune de Peuple« v Thionvllle, »Presse Libre« v Strasburgu, Republicata Socialiste« v Mflhlhausnu, »Midi SociaHate«, »Droit ds Peuple«, »Crl du Nord«, Populaire du leu-tre« In »Montagne« pa v drugih mestih. Razen tega Izhaja en list trikrat na teden. « dvakrat, ta 58 enkrat »L' Humanltč« im® 280.000 naklade, od tega se proda 100.000 te-tisov v Parizu, 150.000 pa na deželi. »Popu-laire« Izhaja v 60.000 iztlsih. Je to drugi naj* večji pariški večernik in vsa naklada si proda v Parizu. — Plače francoskih ministrov. V razpravi o finančnem zakonu je francoska zbornica določila plačo mnlstrov na 80.000 frankov letno, plača ministrskih pomočnikov pa na 40.000 frankov. — Izgube angleške mornarice v vojni. Po uradni statistiki, izdani od angleške ad-mJnlralitete, znaša skupno število mornariških častnikov ta mornarjev ubitih, ranien"* ta pogrešanih v vojni 39.812. segel aerobus »u« ? ^ Stano v zraku z« preletel 1915 km 200 m. — Ameriške številke. Vsalcih 10 sekund se rodi v Zdr. drž. en otrok, vsakih 18 sek. eden umre. Od rojenih vsak šesti umre V zgodnji mladosti. Vsakih 25 sek. je ena poroka, vsakih 25 minut — pa ena ločitev. — Stavke v AvstrallJL Včasih so proglašali Avstralijo za deželo, kjer ni stavk, P» poznejši razlog kapitalizma Je ta razlog ovrgeL Po poročliih delodajalcev v Sydnejrti (N. S. Wales) se je vršilo v zadnjih šestih le« tih v Avstralij 2153 stavk, od teh 1411 « Novem Južnem Walesu in 742 v ostalih državah. Stavk se ie udeležilo 602.716 delavcev, največ v N. Južnem Walesu In slce« 458JJ70. , . _ Poizkusi z zračno ladjo. Za več k« sto oseb so se vršili t« dni v Rimu. Ladja J« namenjena za prevoz čez Atlantic. Poizkus so se posrečili. Dnevne vesti- Ob’sk shoda v pondeliek nem domu (e bil nekoliko bo|j ceV kor smo poročali. Vseh le bilo do 550. To popravljamo. K liočomo biti objektiv ni. Btev. 159. ______ .vanan S&ia občinskega sveta Ihiblian-SKeea bo v sredo, dne 14. iuliia ob Jjetih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so Doročila upravnih odborov in finančnega odseka o proračunu za leto 1920—21. Ker ie za pleDe o nokritiu proračuniene potrebščine potrebna kvalificirana večina. se nai vsi 22. občinski svetniki se’e zanesljivo udeleže. Uublianske gospodinje na naslov raestneea magistrata. Že večkrat «iri0i- nr’tožbe glede branievk ‘ia nuVsuanskein trgu. Pred voino nrr^,'e.vnke n‘S0 smele prekupovati kmpt ur°' a sedai eredo te že t10.™ naProti. poberejo iim vse in Cp n tr,\rat: dražie. kot plačciio. „„ ^.a ^do Prinese kako stvar malo eie na trg. kriče, skaček). in če ni n;* C? se steoo. češ. da ne bodo « j zaslužile in nič Drodale. Pred ne-P' ,.?evi ie pripeliala stareiša ženir Karfiiole na tre. priskočila le k nlel oranjevka. pobrala ii vse ter plačala 110 2 kroni komad, prodaiala na potem 00 7 kron. Ženica ie iokala in se n> unala domov, ker bi morala več skupiti no naročilu gosnodaria. Naj li še nadalie gledamo to gospodarstvo! Poživljamo in opozarjamo oblast, da izvede sklene in oripomore revnejšim sloietn do ceneiše prehrane. Tako tttekuDčevanie ie do našem mnenju navadno verižništvo. Več ^^ihgosoodini. Mariban,8 slu?be- Na trgovski Seli v šolskim ? lSe 0 oddalo s prihodnjim eovS et0in mesto učitelja za trle mnfi,-1*- niete* ^ Poštev pridejo usrS,’n sicer 1-tisti, ki imalo «M)osnblienostni izpit za dvorazred-trgovske šole I. skupine. Ako bi nmJif ■ Dr'dek> 2. v poštev tisti dem • ^ so dovršili trgovsko aka- delrv!!°i-a*' a^'turiientski tečal in so b!»« . r' *eta v trgovski praksi (v trgovini ali banki). Prošnie šnfj,Y’ti na ravnatelistvo trgovske jjja ^Mariboru naikasneie do 31. iu- e ponesrečila sta se v Kamniški 7n,0dnlšnici 10. iuliia delavca Anton in Martin Dornik. Pri snaženiu ^trota se ie vžeal smodnik m eksnlo-diral. Zajc je bil mrtev takoj, Dornik te 00 groznih bolečinah umrl čez četrt ure. I v belcnralskih listih o Ifeblianskih dogodkih SO časih zdo ^a- Tako fe poročal »Beogradski naS 0 stavki tehnikov ' »Slušatelji Uubllanske teh-, univerzitete so proglasili stavbo xato- ker ne soglašaio s tem. da j. ^as zakliučenia predavani poznel-nego na drugih univerzah. . Sekvestnrana oodtetia lesno in-j^tniske stroke, ki so last podani-pjf Nemške Avstriie spadajo sedaj 2^7 kompetenco ministrstva za go-^arstvo in rudarstvo, glavna go-ctrv? direkcija (odsek za sekvenc) v Beigradu. SnrfZahvala. Vsem delavcem, ki so ©mili moiega nesrečnega očeta k lav^H™ vsem pevcem de- vice kamniške organizaciie. ki so v zadnie slovo, izrekam j^^jsrčnejšo zahvalo l — Dr. Ivan Poziv! težiU°sWf?iw,na^cev-kI so se ude- 12. t. ra. zv«e^vniM^ v ^dellek l-lubliani. le »komunist« domu v Klemenčič Dripovedovaf r»kTl?°SD udeležencev' shoda na ^buS^ cev ^odDlsan> denunciral več delav- ^Drriaiwrii VSled teea aret'rani LZT1-Par'vam K- Klemenčiča, da sen? h e’ ^daj. kle. komu m koga aSiSf l!nC,ra!- da k M zaradi meni qrenran m zaprt! v Ljubljani, dne 13. julija 1920. -—- Ivan Kocmur. Iz stranke, *av^Srfcdnie društvo stavbinsklfa de-dne ,v„v LfubUani. sklieuie za nedeljo Mah. t* m. ob 9. uri dopoJdne v dru$H°V,.3oli' Krekov trg 10. svoj Čilo n s^od- Dnevni red: 1. pora- > (v^teku poggjanl; 2. slučajnosti. d&lav “n°st vsakega stavblnskega ^dbora le' da se shoda udeJeži. — centralnega odbora »Svo-Uri Zy * bo vršila dne 14. t. m. ob 8. Nov r v društvenih prostorih, ne vlao-°- •^ruinice »Svobode« nal ^editj310 Drav^' kcr se moralo txre- delavcev In so- fttliia v H v Llublhml ima dne 15. Hla« tai n]a^ dvorani »Mestnega do-Vseh no delu shod. Dolžnost *e da eo rug'c>v članov orgainizacije s.^°da. ki bo velike važnosti. v no O/^Krvn. Agitacija za vojno. V Splitu so Italijani napravili neumnost, lahko rečemo krivico, ker so pričeli preganjati prebivalstvo i -radi Petrovega slavja in so demonstrativno sežgali zastavo Jugoslavije. Amerikanski admiral Andrews vodi preiskavo v celi aferi in ni še gotovo, kako konča preiskava, italijanska provokacija, ki je najbrže le lahkomišljen čin poveljnika »Puglie in ki }e povzročil, da so padli na strele z ladje tudi streli iz mesta ter zahtevali človeške žrtve, je prav tak povod, navidez malenkosten, kot je bil umor v Sarajevu. Umor v Sarajevu je bila igra. umor se je izrabil kot razlog za vojno, dasi so bili pravi vzroki za vojno vse drugi in že davno ugotovljeni. Nam se ne zdi umestno, da se zaradi takih dogodkov, o katerih ne vemo, kje imajo svoj vzrok, hujsl a in demonstrira za vojno s komerkoli. Zakaj pa imamo vlado v Beigradu? Naj napravi red in konec tem razmeram. Krvoprelitja smo imeli do-velj in to, kar opravi vojna, opravi tudi v sedanji’ razmerah resna ‘n pametna politika. Demonstracije ia vojno so danes še večji greh kakor so bile pred svetovno vojno. Caveant consules! " DEMONSTRACIJE V ZAGREBU. LDU Zagreb, 13. julija. Včeraj, ko se Je raznesla vest o krvavih dogodkih v Splitu, se }e polastila prebivalstva velika vznemirjenost. Okrog devetnajste tire se Je zbrala na Zrlnjevcu velika množica meščanstva Govoril ie nek vseučtllikl dijak, ki Je napadal italijansko provokatorno politiko. Nato Je množica med urnebesnimi vzkliki sežgala Italijansko zastavo. Con so se brezštevilni ogorčeni klici proti Italijanski vladi In ljudstvo Je zahtevalo osvoboditev naših ozemelj Izpod Italijanskega Jarma. Nato se Je razvil Izprevod, ki je z zastavo na čeki krenil po mestnih ulicah neprestano in burno protestirajoč proti Italijanskemu nasilju. Izprevou Je došel v »Gornji grad« pred bansko palačo, kjer Je množica razburjeno vzklikala proti Italiji. Nato Je odkorakal Izprevod pred poslopje armiiskega poveljnika, kjer so bile prirejene velike ovacije naši voJskL Zatem se Je Izprevod vrnil v »DonJI grad«, neprestano vzklikajoč proti Italiji. Pred poveljnl-ništvom savske divizije Je množica prepevala narodno himno in zahtevala vojno proti Italiji. Ko Je Izprevod dospel do sokolskega poslopja, kjer se Je vršil častniški ples. Je armijski poveljnik general Vasič med urne-besnim vzklikanjem stopil na balkon ter rekel: »Kar čutite vi. čutim tudi Jaz. Kropite noje mišice hi svoje srce in bodite pripravljeni na vse! Toda čakajte, da lireko zadnjo besedo oni, ki nosijo odgovornost za vse ta ki vodijo račune o celokupnem položaju, ne samo o dogodkih v Splita. Pustite vladi proste roke, ona Je pravtako patrlo-tlčna kakor vi!« Nato se Je množica razšla, dijaki pa so so se podali z zastavo na čelu r vseučiliško poslopja. Kultura. Dokumenti o Jadranskem vprašanju. (Angleška bela knjiga). Zbirka polit, gospod. in socii. spisov VI. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. Jeseni 1919 in pričetkom I. 192« Je izgledalo, da nas bo antanta prisilila, da sprejmemo takšno rešitev jadranskega vprašanja, kakor sl Jo želi Italija. Diplomatična akcija je naenkrat zopet oživela In razne vlade so izmenjavale med seboj spomenice In predloge. Angliji se Je pričelo muditi zaradi občega iztočnega političnega položaja, zato je sprožila debato o jadranskem vprašanju, ki naj bi bila zadnja. Sledili so predlogi Italije In nasveti Anglije ta Franclje In odgovori naše vlade. Vmes pa »o posegli Wllsonovi izrek!. Ta diplomatska korespondenca je zaključila pogajanja o Jadranskem vprašanju in povedala vse razloge, ki jih navajajo razHČne stranke v pravdi za naše morje. Pozneje bi se bila Imela vršiti direktna Pogajanja, ki se pa vsled modre Trumbl-čeve taktike niso vršila . To diplomatsko koreSipondenco, Je v točnem prevodu izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani kot 6. zvezek ,Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov". Angleški del dokumentov Je poslovenil dr. Leonid Pitamic, vse-učlllškl profesor, francoski del pa dr. Vlad. Knafllfi, novinar. Knjiga obsega 4 tiskane pole, ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Cena 16 K, po pošti priporočeno 1:80 K več. Anatole Francč. Kuhnja pri Kraljici Gosji nožiči. Poslovenil Oton 2’u p a'n č i č. V Ljubljani 1D20. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. (Narodna knjižnica«, snopič 19 do 23). V 8° 297 strani, broš. 34 K vez. 40 K. — Anatol France Je brezdvomno eden najodličnejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj Izredni dar zamisliti se v čustvovanie In mišljenje ljudi minoiih vekov, da nastopajo časi In osebe pred našimi očmi v čudoviti plastiki In resnlčnosU, Je posebno pokapal v romanu »Kuhinja pri Kralllcl Gosji nožiči«, ki ga odlikuje duhovitost ln fin humor. Dejanje, ki se vrši okrog leta 1750. v Parizu prepletajo filozoflčne in verske refleksija ta pogovor nadvsa originalnega abb?!a Colgnarda. Ta prečudni abb< uganja najrazličnejše nerodnosti, ki niso prav nič V skladu z njegovim stanom; pri vsaki priliki dokazuje s spretnimi sofizmi eksistenco božjo, ter trdno varuje v pravilnost naukov katoliške cerkve vri vsej »voli lahkoživi na-ravL O vsem tem nam pripoveduje v obliki metnoarov njegov učenec Jakob Vrtiraženj z redko zgovornostjo. Poleg učenega abbfi-ja se potika po svetu umazani, beraški In hotijlvi kapucin brat Angel s čipkarico Katarino. Kabalist ln alkimist Astarac, hudobni žld Mozajid s krasno in življenja željno nečakinjo Jahelo, ter vitez Anquetil so osebe kakoršne more ustvariti le francoski duh. — Redka umetnina je našla v O. 2upančiču mojstrskega prelagatelja. Matica Hrvatska. V nedeljo se ie v Zagrebu vršila skupščina »Matice Hrvatske«, ki je potekla neobično burno. Pri točki, kjer je vprašal predsednik, ali naj skupščina poda upravnemu odboru absolutorij, se Je priglasil k besedi prof. Lukač, ki ie opozarjal na okrožnico predsednika »Matice Hrvatske« prof. Tučana, bivšega poverjenika za prosveto in vero, na ravnatelje vseh sre njih šol v Hrvatskl In Slavoniji, s katero Jih Je pozival na službo za uradniškega gibanja na Hrvaškem. Rekel je, da se ta okrožnica ne zlaga s častjo predsednika tako ugledne institucije, kakor je »Matica Hrvatska«. Nato se je razvilo burno razpravljanje. Ker so bili vsi poskusi, stvar poiavnatl, zaman. J# predsednik prot. Tučan odložil svoje predsedniško mesto. Potem so volili posamezne odseke. Sklenili so, da »Matica Hrvatska« pristopi '-Prosvetni zvezi«. Za volitev predsednika tega društva bo sklican* posebna skupščina. Gospodarstvo. -SubskrlpcUa XI. emisije delnic Ljubljanske kreditne banke. Delničarji Ljubllan-ske kreditne banke se opozarjajo, da Poteče rok za razpisano XI. emisijo novih delnic dne 25. t. m., vsled česar le treba pravice do novh delnic pravočasno priglasiti pri banki, da ne bodo posestniki delnic Imeli po nepotrebnem vsled neizvršltve opcije škodo. Oni gg. delničarji, ki ne razpolagalo s potrebnimi sredstvi za subskripcijo novih delnic, se opozarjajo, da Je mogoče dobavne pravice po primernem kurzu prodati, ker se na drugi strani oglašajo številni reflektantl za nove delnice, kateri do sedal niso bili delničarji banke in sl z nakupom opcijskih pravic preskrbe pravico do mladih delnic po originalnem kurzu. Tozadevna pojasnila daje drage volje ravnatelistvo banke. — Ker se ie pri zadnji subskripcijl delnic Ljubljanske kreditna banke jamiaria meseca t. 1 Izkazala potreba zdatno resuingrati število priglašenih uplsov nalove delnice od nedel-nlčarjev, se opozarjajo dotičnl subslu-lbentl. da imajo možnost, udeleži« se tud sed an* subskrlpcije na ta način, da si kupijo opcll-ske pravice In na podlagi teh 'subskriblrajo mlade delnice, po originalnem kurzu 900 K. Tozadevne prijave sprejemajo vsa subskrlp-cjska mesta, katera so navedena v objavljenih inseratih, kjer so tudi razvidni ostali pogoji vpisovanja. — Priporočamo vsem Interesentom, da se pravočasno odzovejo vabilu za subskripcijo, ker subskripcljsld rok konča, kot že navedeno s 25, julijem 11. _ cena žitu Je vsled svoječasne prepovedi izvoza znatno padla, kar se bo pa najbrže Izpremenilo, kadar prične famozna Ninčičeva »Zadruga« s svojim izvažanjem. Agenti te »Zadruge« so že začeli Izrabljati sedanje nizke cene žita in poknpujejo žito, ki bo ko se začne pravi Izvoz, drago prodajano domačim konzumentom kakor tudi v inozemstvo. Vsled te »Zadruge« bo torej trpel kmet-producent, ki bo agentom po najnlžjl ceni prodajal, trpel pa predvsem konsument, ki bo moral drago plačevati _ vso razliko med kupno ceno, ki se le plačala kmetu-producentu to kupno ceno konsumenta, pa bo pobasala - Ninčičeva banka. ffl0nopoI na žito. V franco- skem Parlamentu bo, kakor vse kaže, ,pre. let zakon, ki določa, da sme bifl že leto* edini kupec vse l«to5nit‘ ;0tve ž!ta cJlnole država sama. Kupna cena žita se določi 1 Qu 100 frankov, kruSna pa 130 centimov “ !-gKanol Beograd—Solttn. Iz Aten Javljajo, da je na zahtevo belgrajske vlade odšla skupina francoskih tožene,^ v Belgrad v svrho proučavanja vnašanja o zgradbi kanala, ki bi ve^ ^ . ^ ki bi bil dolg km. N« ta naein bi bil. upostavljena zveza Ren-Dunava-Solua (Sredozemsko morje). „ Monopol za alkohol ukinjen. Z novo uredbo je ukinjen monopol za proizvajanje alkohola ter se bo vsled tega v državi špirit proizvajal svobodn . _ Letošnja žetev v Italiji. Po poročilu Italijanskega poljedelskega ministrstva potrebuje Italija letno 70 milijonov kvlntalov žita za prehrano svojega prebivalstva. Letošnja žetev bo dala, kakor se računa v ministrstvu, do 50 milijonov kvintalov. Letos bo Italija morala torej uvoziti okroglo 20 milijonov kvintalov žita. _ Češka Je prodala 7 milijonov kilogramov sladkorja Združenim državam. C*-hoslovaška vlada je prodala 7 milijonov kilogramov sladkorja Združenim državam. Zdaj se vrše pogajanja za prodajo še nadaljnjih 8 milijonov kilogramov. _ Trgovska bilanca Amerike je 2* četrt stoletla aktivna. Ameriški izvoz Je marca meseca letos poskočil na 465 milijonov dolarjev (81 milijonov več kot v februarju). Amerika je iz Evrope uvozila za 121 milijonov dolarjev blaga. Suficit je napram Evropi torej celih 340 milijonov dolarjev. Samo v Italijo je Amerika izvozila v marcu za 37 milijonov dolarjev blaga (10 milijonov več kot v februarju). Italija je Izvozila v Ameriko ie za t milijonov dolarjev vrednosti. Mi pl. (Vesli LDU.) BOLGARSKI SOCIJALISTI IZSTOPILI IZ II. INTERNACIJO- NALE. Sofija. 13. Vodstvo bolgarske ro-cijalistične delavske stranke je mednarodnemu uradu v Bruslju javilo, da ie bolgarska socijalistična stranka sklenila, izstopiti iz druge inter-nacijonale in prilagoditi svoje stališče do tretje internacijonale slično kakor francoska revolucionarna stranka, nemška neodvisna socialistična delavska stranka. AVSTRIJSKA NARODNA SKUPŠČINA. Dunal. 13. Danes predloženi proračunski orovizoril se ie btez Drvega brania odstopil finančnemu in proračunskemu odseku. Nato so z 83 proti 67 glasovom sprejeli v tretlem bra-niu zakon elede gospodarstva z žitom. Predsednik narodne skupščine le naznanil, da se vrši v četrtek dopoldne na dvornem trgu svečana prisega dunalske posadke in da se nato izroči dunalski posadki zastava. Potem defilira del posadke Dred narodno skupščino, oziroma pred predsednikom narodne skupščine. Zakon o bolniškem zavarovanki državnih nameščencev le bil spreiet v trettem braniu. Sprefet fe bli tudi zakon o zo-botehniki ter zakon o izoremembi zakona z dne 26. decembra 1895 o avtorskem nravu srlede literature, umetnosti in fotosrrafiie. Prihodnla sela bo v četrtek. VPRAŠANJE PREMOGA NA KONFERENCI V SPAL Soa. 13. Vprašanie glede premoga še ni rešeno. Zavezniki nameravalo nemško deiegacilo pripraviti do teza. da prevzame one obveznost, katere stneio zavezniki do mirovni pogodbi Nemčiii vsiliti. f4a popoldanski seil }e načelmk zave/niških delegacij vzua-fal Dri zv&anfu Dremoeovne količine, predlagane po Nemčiji. Minister za zunanie stvari dr. Simons ie iziavil. da ie pripravllen pristati na 1.3 mill-.(Mia ton, ako se gospodarski pnložal Nemčiie izboliša. Zavezniki so odgovorili. da mani kakor 2 miliiona ton na mesec ne moreio zahtevati, lzia-\ili s- pa. da so pripravlleni. olaišutj preskrbo rudariev. Ker so ostali Nemci nepopustljivi, so zavezniki sklen.ll. da se bodo držali številke 2.4 miitonov ton. kakor Jo Je diolečila komisiia za obnovo. Ugodili so proš-r.ii nemškega ministra, da se dovoli nemški ddegaciii enodneven rok za odgovor. V nemških krogih se govori. da bo dr. Simons predlagal, da bi se zedinili ra podlagi 1.8 miliiona ion. NEMIRI NA KITAJSKEM. London, 13. Po poročilih is Pekinga so 55 vrst severnozapadno od Pekinga izbruhnili veliki nemiri. Nad provincijo so proglasili obsedno stanje. V Pekingu je izbruhnila panika. Listi v Pekingu so preverjeni, da bodo sovražnosti izbruhnile v nekoliko dneh. Ameriške oblasti so odredile, da morajo vsi ameriški državljani takoj zapustiti provincijo Pan-tingfu. 1200 mornarjev s topovi Je pripravljenih, da se Izkrcajo. Ameriške vojne ladje so se vsidrale pred Taku. Čeprav kitalski diplomatični krogi dementirajo vest, korakajo uporniki na glavno mesto. Kakor menijo londonski diplomatski krogi, je položaj na Kitajskem zelo resen. Iz Slovenije. Iz Kočevja. O. kr* komisar dr. Franjo Marčič Je začel v zadnjem času izvrševati celo posel tajnega policista. V njegovem radikalnem postopanju proti tukajšnjim sodru-gom poizveduje osebno celo pri lastnici ka-vane, o čem se v kavarni pomenkujemo. Nadel st Je ulogo detektiva, kakor sploh ve* klerikalni tabor Šušteršičev in zvestih podanikov nekdanjih apostolskih Habsburžanov za časa 51etne vojne. Da Iztrebi uporne že in razširjalce svetlobe, bi najraje dal vae na lastno pest linčati, kakor Je že zahteval naj se 25. maja da povelje streljati na shodu, v mimo zborujočo množico. Oospod komisar pozablja na narodovo vqJjo, v svojem dušnem obzorju pozablja, da bo moral za svoje zlobne mahinacije se zagovarjati pred narodno tribuno. Gospodu komisarlu zaenkrat svetujemo,, da opusti to M g. kr, komi- sarja ponižujočo službo ter da ne psuje po-* štenlh ljudi z »bando« in takimi priimki, —• kakor je bil vajen kot visokorojeui gospod nadporočnik v c. In kr. avstrijski armadi, kjer Je črtil slovenskega vojaka hujše nego nemškega, temveč naj se raje poglobi v zakone in različne paragrafe, da bode v zako« nodajl bolje podkovan. Komunisti — vsiljivo Jere. Prosimo, da na željo podpisanih priobčite naslednje vrstice Iz Celja v našem glasilu: Gospodom okoli »Rdečega Praporja v znanje. Postaii ste nam dvakrat po 100 izvodov »Rdečica Praporja, ki smo ga vrnili z dopisom, da ga ne rabimo, da sl želimo enotno močno soc. dem. stranko, katere glasilo je »Naprej« in piše dobro, poučno in objektivno, in ne Siri razdor v naših vrstah. Dobro vedoč, da vas stane takšna propaganda denarja in da 1>I lahko spravili blago drugod v denar, če ne drugače pa vsaj v vrednostne papirje. V eri številki »Rdečega Praporja« ste la vri'» vprašali, jeli vedo celjski delavci od teg« dejanja ln kaj k temu rečejo? Od tega časa naprej pošiljate list brezplačno po pošti podpisanim članom soc. dem. stranke, ml« sleč, da vam pojdejo tnuhe na lim, m da s« vara posreči napraviti tudi v Cellu neslol-nost, kakor se vam je posrečilo ponekod drugod. Gospodje, motite se, če kaj taksnega mislite. Podpisani, kateri dobimo vsako številko »Rdečega Praporja« po pošii, vam sedaj tem potom povemo, da ga nam ni treba pošiljati več in sl to lahko prište-dite, vas ja velja denar. Ali dobivate od vlade kakšne subvencije? Potem bi nam bilo verjetno, da lahko brezplačno delarer — Hrastnik Valentin s. r., Arzenšek Ivan s. r., Čebular Rudolf s. r., Lopošek Matija s. & Iz mežiške doline. (Kako klerikalci poro. čajo.) Brali smo »Večerni Ust«, ki poroča o shodu v Mežlcah . . . Brali smo že večkrat v »Napreju«, da klerikalci radi lažejo, ali da tako lažejo, pač si nismo mogli mlsML V nedeljo 4 julija se Je vršil shod klerikalcev v Mežici. Govoril je neki Krepek An« ton Iz Maribora. Na shodu je bilo pet Šestin zborovalcev naših ljudL Govornik ja vpil in kričal proU soc. dem. stranki kol krošniar na trgu. Sodrug Gmajner Iz Ma-ribora le lepo stvarno pojasnil neresnka klerikalnega govornika, razložil zmlsel ln pomen soc. dem. gibanja. Po končanem govoru sodruga Gmajnerja smo skoro vsi od-£11 ln ostalo je ie nekaj klerikalcev; g. Krepek le strašno začuden gledal, ko je videl, da v Mežici — pravzaprav klerikalcev ni. Tako je bilo ln nič drugače. Seve: klerikalci pa lažejo o velikem uspeha. Naj 'lta tekne. ŠPORT IN TURISTIKA. Cestna dirka Uobtfana • Celja • Ljubljana prirejena po klubu kolesarjev ln moto« clkiistov »Ilirija« v Ljubljani, dne 18. t ra. obeta biti po lepem rezultatu pretečene nedeljske dirke Ljubljana - Tržič - Ljubljana zelo zanimiva. Start v nedeljo dopoldan pri 1 km na Dunajski cesti ob 9. uri za seulore, 9.30 za težka ln 10. za lahka kolesa. Cilj lstotam popoldne približno med 3. in 4. uro, Dostop imajo vsi klubi »Športne zveze« Ljubljana. Prijave se sprejemajo pismeno d« 15. t m. ali ustmeno do pol 6. ure v trgovini Svetla, Mestni trg 25, ali pa na naslov kluba. k Plenarna seja »Športno zveze« in »Olimpijskega pododbora« se bo vršila v sred« 14. t m. ob 21. In ne, kot v vabilih označeno ob 20. In sicer radi preložitve seje ma« glstratnega sveta. Gg. načelnike odsekov (zrečno opozarjamo, da se bo med drugim tudi sklepalo o Jesenskih športnih priredit« vab. Vpeljava novega turistovskega vlaka med Bočaml In Podrožčico. Inšpektorat državnih železnic ob« Javlja: Od nedelje dne 11. t. m. dalje vozi na progi Bače - Podrožčl« ca turistovski vlak štev. 719. z od« hodom iz Bač ob 20. uri 09 min. in prihodom v Podrožčico od 20. url 31 minut, kjer ima neposredno zve* zo z ljubljanskim turistovskim vlakom. prihod v Ljubljano ob 23. url 22 minut. Ste preblateni? Imate bolečind v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takiK hudih dneh Vam Je Felierjev pravi Eiza-fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špeclialni steklenici 38 K. — Zagor« ski sok zeper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam le pokvariM želodec? Fellerjeve prave Elza-krog!jice ga spravijo v red! $ škat-ljic 18 K. — Omot in poštnina pose« bej, a naicenejel Eugen V. FeUer, Stubica donia, Elza tre št. 282 (Hr-vatsko). -»-• Dober ln nagel prevajalec i* nemščine, slovanskih ali romanskih jezikov 8» !Š2©. Ponudbo na upravo .NAPREJ*. Izdalalell: Ivan Mlinar, i Odgovorni urednik: lak* Vehovec« Str tui 4. k mi (S fn novih delnic Ljubljanske kreditne banke XL emlsiie L 1920/11. Vsled sklepa občnega zbora delničarjev Ljubljanske kreditne banke z dne 8. maja 1.1. v to pooblaščen, je sklenil upravni svet istega dne provesti zvišanje delniške glavnice z izdajo in sicer: od SHS K 30,000.000'— na SHS K 50,000.000 — 50.CC0 novih delnic po SHS K 400'— nom. v skupnem znesku SHS K 20 000.000'— 1. subskribciia novih delnic se vrši od 25. junija do 25. julija 1920. a) pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Borovljah, Celju, Gorici, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Trstu ter pri ekspozituri v Ptuju. b) pri Hrvateki trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku. c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Čehoslovaški in d) pri podružnici Živnostenske banke v Wien-u za Nemško Avstrijo. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi 2 starih delnic po 1 novo delnico d SHS K 400 — nom., po SHS K 900*— tel quel, plačljivih naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpostevajo. — 3. Nove delnice so deležne dobička od 1. julija 1920. ^ 4. Pri suoskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plasci starih demic v svrno označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, kalerih izdaja vrfed tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismen# priglasnic ali začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 5. Od ažijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije, SHS K 1,000.000 — pokojninskemu zakladu bančnega osobja, SHS K 1,000.000*— rezervnemu zakladu za bančne zadolžnice, ostanek pa pripade ažijskemu rezervnemu skladu banke. 6. Nove delnice se izroče subskribentom po 1. februarju 1921, proti izročitvi začasnih potrdil, oziroma obračunov o sud- skribiranih delnicah. Uspeh emisije je zajamčen po posebnem sindikatu. '*mm ”* ** “ UubHsnska kreditna banka. \/ Ustanovljeno 1903. /'o^tampilje i* kavčuka in kovin Proda se razen star, dobro ohranjen materijal v Btari predilnici v Ljub- j ljani, ki se sedaj podira in sicer: I Tovorno dvigalo, L, II. in III. nadstropje) transinisijski pogon, 150X150 era v premeru, obloženo na treh straneh z valovito, pocinkano pločevino. Stebri iz litega železa in sicer: Nowol ti kajaka m kovin |~Katalog Yranko~| Pečati Šablone Klišeji za tisk V*»6dne tiekalniec i SnEisiiiSi se l£te. Ponudbe z zahtevo plače na upravo tega lista. Modeli za nredtiskanjo perila itd. MONSiEURI M ADAME I Pbet refre toli:; ran dt: GOSPODI GOS^AI Za tt Mlelo MU II 8 komadov pribl. 3'50 m visoki, obtežba ca 13.000 kg 16 „ , 8 45 ra , * 20.000 kg 16 „ 3*50 m „ ( , 26.000 kg 16 , „ 400 m , 32000 kg 4 „ * 5*00 m , » » 12.000 kg Za pravilne podatke obtežbe se ne prevzame nikaka odgovornost. 24 komadov pribl. 3 50 m visoki in 8 cm v prememu za ,Shed-strehe“. Transmisiiske korsole KJT’ Železne stopnice (lestve). i* železne, 8 do 10 mm močne pločevine, Kezervoar velikost 2-45Xl'65Xl-20 m. Razen stavbni materijal. Ogleda se na licu mesta v stari predilnici v Ljubljani In se je zglasiti pri delovodju gosp. Srakerju. Pismene ponudbe na naslov: »Kranjska stavbna družba" v Ljubljani, Levstikova ulica. inc ANTON ČERNE graveur Ljubljana, Dvorni trg Tražim više s tolarskih radnika za gradnja i pokučtva, plača od 8 do 15 kruna po salu, stalim posao. Iv. Vejvoda, Karlovac. 7Q5iP-3UE PLesKanoHjCM Liubltaua Rimska c. 16 naznanja, da se vfdno de’a s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Za vsa \mlm dela iimtiiii in leti. 63 leti Bara de 12B b ^ v litrih is stehienitab po IZB 1 Me ed nos mm Sl Maja nalli vi \ 83, Drtay. Piti m 21 IM* kantina se v kratkem odda. Prosilci naj pošljejo pismene prošnje direktno na ,Rudniško ravnateljstvo* v RajhenbitfS; ZLATOM MILO il»t» v , 1 1065! Oblaslveno tosm ofmacn im Drag. Beseijak 1 najboljše in najcenejše se povsod dobi. Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to- sveče in toaletno milo. varna mila Maribor. v Li ubija ni, Cankarjevo na-jbrežie 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. « resiitrevfirsa siorusa * omel««® sprejema fciffenitltck vlcs® vsa^ delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih Skaboform se zopet dobiva! j Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte ji v na (bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno s dr. Flescha orig. Skaboformovo mazilo. jj Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder jj „Skabaform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna | zalopa zn Ljubljano in okolico Rihard Sušnik Iščemo tajnika, ki bi bil zmožen voditi tudi pevski zbor. Ponudbe sprejema uprava »NAPREJA* pod /Tajnik*. Rupte vsako aninožERO drtkaisvinca p<3 «enfih. M. Usser, kipita, SchiiSe?i«va itliea 17. Rentni d}; v ek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. P©SClit® daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. Marija Tižar, TovamBk« mi®9» Ljubljena = 53= papirja Selenbureeva ulica, h; in rBZglsdifiltV, Tisk »Učiteljske tiskarne** y Ljubljani.