Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gid.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljit: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna pelit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 152 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Scmeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/t6. uri popoludne.
^ter. 30.
V Ljubljani, v ponedeljek 15. februvarija 1886.
Letnik XIV.
Državni zbor.
Z Dunaja, 14. februvarija.
Coroninijev predlog.
Razprava o predlogu grofa Coroninija, da naj se pregledovanje in potrjevanje državno-zborskih volitev izroči posebnemu sodišču, trpela je dalje, kakor bi bil kdo pričakoval. S Coroninijem vred bil je kot kum na omenjenem predlogu podpisan tudi še poslanec Jaques. Dozdaj je bilo v navadi, da je v slučaju, ako je več poslancev sprožilo kak predlog, vendar le en sam izmed njih ta predlog pri prvem branji vtemeljeval; v petek pa sta govorila Coronini in Jaques, ter s tem vpeljala neko novo navado, ki razprav ne bo pospešavala, ampak le še bolj zavirala, kakor se je marsikterokrat že dozdaj godilo. Sploh se toži, da se vsled nejasnih določb opravilnega reda prav po nepotrebnem že pri prvem branji pričenjajo obširne obravnave, in precej v pričetku tega zasedanja povdarjala se je potreba, da naj bi se v tem oziru premenil opravilni red. Namesto tega pa se je z novim izgledom ta razvada le še bolj raztegnila, in namesto enega bodo že pri prvem branji lahko govorili trije, štirji itd., in sicer najmanj po dvakrat, ker ima vsakdo pravico odgovarjati, ako se oglasi kak ugovornik. Coronini in Jaques podpirala sta svoj predlog z navadnimi izgovori, da zbornica ni brez presodkov pri pregledovanji volitev, da večina neče zavreči volitve svojih ljudi, ako so se še tako čudne in ne-postavne reči godile, da bodo prenehale burne razprave, ki jih preiskovanje volitev dostikrat povzro-čuje itd. itd.
Menger, ki je tudi priporočal predlog, se je pa še posebno skliceval na gorenje-avstrijske veliko-posestniške volitve, češ, da jih je desnica zavrgla brez vzroka in da je ravno s tistimi tremi glasovi, ki jih je vsled tega vzela levici, zmagala pri šolski postavi. Menger je zlasti povdarjal razsodbo državne sodnije, ki je izrekla, da se je velikoposestnikom zgodila krivica, ker se je zavrgla njih volitev. G. doktorja bi opomnili, da je ravno ta sodnija pre-iskavala tudi veliko-posestniško volitev na Kranjskem in daje razsodila ravno nasprotno, kakor za Gorenje-Avstrijsko. Na Gorenje-Avstrijskem namreč je z liberalno stranko volilo več hišnih posestnikov iz Linca, kterih hiše so pa vpisane v deželni knjigi. Večina državnega zbora je pa rekla, da to niso veliki zemljišni posestniki, da njih glasovi niso bili veljavni, in je zavrgla volitev. Na Kranjskem je bilo tudi par takih glasov sprejetih v volilni imenik velikega posestva, in še s tem razločkom, da so imeli poleg hiš tudi še nekaj zemljišč vpisanih v deželno knjigo? Ali tudi zoper te glasove se je vložila pritožba pri državni sodniji. In kako je ona razločila? Razsoditi bi bila morala, kakor za Gorenjo Avstrijo in dotičnim posestnikom priznati volilno pravico. Toda razsodila je ravno narobe in dotičnim posestnikom Ljubljanskim zanikala volilno pravico. Ktera razsodba je bila prava?
Prav je toraj imel Kronavvetter, ki je za llausnerjem govoril zoper predlog, iu povdarjal, da bi pač glasoval zanj, ko bi imel zagotovilo, da bode druga korporacija bolj nepristransko sodila, kakor državni zbor. Ali ker tega prepričanja nima, ker so sodniki zmirom v kaki politični zvezi in se vsled tega zanimajo za to ali ono stranko, ni potreba
napravljati novega sodišča za preiskovanje in potrjevanje volitev. Coronini naj bi raje nasvetoval postavo, ki bi določevala, kaj se sme in kaj se pri volitvah ne sme goditi, potem še le bi se moglo govoriti o taki posebni sodniji.
Hausner je predlog pobijal pa zlasti s tega stališča, da državni zbor, ki ima jako malo pravic, pač ne more odstopiti ene najvažnejših pravic svojih.
Kronavvettrov govor je levičarje hudo pekel, ker jim je očital, da so oni zmirom po svoje obračali volitve, da so ljudem jemali pravice in si jih pri-lastovali sami sebi. Neusmiljeno se je norčeval tudi iz Jaquesa, čigar knjižuri o tej stvari je očital, da ni zanesljiva in da so marsiktere reči napačno navedene. Med govorom so nekteri levičarji večkrat Kronavvettru klicali, da naj govori zoper desnico, ne pa zoper levico. Po njegovem govoru bila je seja sklenjena.
V torek bo za predlog govoril še glasoviti nemško-pemski poslanec Pickert , potem pa bo-deta govorila še Coronini in Jaqes. Po nasvetu Ja-vorskega izročil se bo predlog volilnemu odseku, ki je bil v zadnji seji izbran. Osoda njegova pa je že določena; napovedal jo je Hausner naravnost, rekši, da bo odsek reč sicer pretresal, potem pa pokopal za vselej, in le veljava Coroninijeva je vzrok, da se predlog njegov ne bo že zavrgel pri prvem branji. Ta veljava goriškega deželnega glavarja je njegovemu klubiču pridobila tudi dva nova uda, ker sta mu te dni pristopila poslanca knez Hohenlohe in grof Ludvvigstorfer.
Jezikovna postava.
Nemški listi pretresajo osodo jezikovne postave, ki jo jo ta teden Scharschmid izročil državnemu zboru. Posebno hudo jih peče obsodba čeških listov, ki je pa čisto umevna, ako se pomisli, da je ta postava v prvi vrsti obrnjena proti Cehom. Pravijo sicer, da načrt samo kodificira, ker je že zdaj v veljavi. Toda on sega tudi daleč čez dosedanjo mero, in ko bi se veljava nemščine določila tako, kakor jo zahteva najnovejši predlog, potem bi rabi vseh drugih jezikov v javnem življenju odklenkalo in noben uradnik bi se ne mogel kaznovati ali prijeti, ko bi se ustavljal še bolj opravičenim zahtevam, ker bi s tem, da bi se posluževal nemškega jezika, ne ravnal zoper postavo. Raba drugih jezikov bi bila toraj prepuščena milosti ali nemilosti uradnikov. Posebnih razgovorov o tem predlogu poslanci desnice med seboj še niso imeli; nemški klub Liechten-steinov bo glasoval za to, da se postava v pretres izroči kakemu odseku, in ravno to bodo storili tudi drugi desnički klubi, ker hočejo pri pretresanji tega predloga jasno povedati, zakaj take postave ne morejo sprejeti.
Tirolci in šolske postave.
„N. W. Tagblatt" piše, da so se Tirolci za hrbtom grofa Hohenvvarta pogodili z Lichtenstei-novim klubom zarad osnove novih šolskih postav. To ni res; Tirolci so v Iloheuvvartovem klubu razložili, kaj hočejo, iu so podpore tega kluba zagotovljeni. Ako imajo konservativni nemci Lichtenstei-novega kluba prav enake želje, se pač še ne more trditi, da oni s Tirolci na skrivnem delajo nekako zarote. Z vlado o pretnembi šolskih postav še ni bilo nobenega govorjenja, toraj je tudi to izmišljeno, kar v tem oziru pišo gori omenjeni list.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. februvarija.
Notranje dežele.
Scharschmiedov predlog o postavni določitvi nemščine za državni jezik postal je kit, po kterem sta se oba opozicijska kluba zopet sprijaznila in pobratila. Kakor podučeni krogi trdijo, je ta predlog Chlumeckyjevo delo, in so mu Scharschmieda le memogrede za očeta najeli. Da se sprejel ne bo, če bi ga bil tudi sam — kdorkoli hoče — skoval, dokler je Avstrija še Avstrija in ne pruska pokrajina, je gotovo. Avstrija mora biti od Nemčije in nemškega strahovanja sploh ali popolnoma odvisna, ali pa bode nehala Avstrija biti. Do razgovora v tem smislu ni niti priti smelo. Napad, ki so ga naši sovražniki in Bismarkovi posili-zavezniki na Slovan-stvu — tukaj in na Nemškem h krati izvrševati začeli, ni le samo nam namenjen, temveč|državi naši, vladarski hiši naši, in pa tudi — veri naši. Vse te štiri reči so v tako tesui zvezi med seboj, da kdor se jedne loti, dela škodo vsem ostalim. Bismarkovci v Avstriji so se pa vseh štirih h krati lotili. Da za našega cesarja več ne marajo, kakor le toliko, kolikor jih k temu veže njihova gnjila podaniška dolžnost, nemškega cesarja pa da ljubijo, s tem so se lani javno hvalili v Draždanih. Da za Avstrijo ne marajo, povedali so že dostikrat tudi v državnem zboru, in dokazali so lansko leto v Bodenbachu, kjer so avstrijsko črno-rumeno zastavo v blato poteptali. Da jim je Slovanstvo hud trn v peti, tega niti dokazovali ne bodemo, ker vsak njihov korak, vsak dihljej njihov to dokazuje. Konečno nam je le še dokazati, da so sovražni tudi katoliški veri. Lansko leto je bilo, ko se je eden njihovih petelinov v državnem zboru na Dunaji izrazil, da če si drugače ne bodo mogli pomagati, se bodo otresli katoliške vere in bodo prestopili k luteranstvu, ali pa k staro-katolikom. In res so pričeli ravnokar novo strastno agitacijo proti katoliški veri s tem, da nabirajo po Štajarskem in po drugih nemških deželah ude za jetično staro-katoliško versko občino. Mislimo, da se večina državnega zbora s takimi ljudmi vendar ne bo spuščala v daljše razprave, temveč da jim bo kategorično zaukazala: „Molčite izdajice!"
Nemški „Schulverein" bi imel tudi po Ceskem praznostoječe šole, če bi njegovi patroni s silo češke dece v taiste ne vganjali. Pritožbe o takem postopanji nemških fabrikantov po čehah so bilo že jako goste po listih čitati. Češki delavec, na-vaduo bogato z otroci obdarovan, nima druzega na izbero, kakor: ali svoje otroke, ki druzega no znajo po nemški, kakor jesti, jokati in spati, vse od kraja v nemške šole pošiljati, ktere je „Schulvereiu" povsod nastavil, kjer so tovarne, ali pa službo v tovarni pustiti ter z deco po svetu iti. Da se vsakdo za prvo odloči, je lahko umljivo, kajti življenje je vendar-le za človeka prva reč. Vsled tega se je tudi že zgodilo, da če je kak tak zagrizen tovarnar ta ali oni list tožil, češ, da ni res, da bi on svojih delavcev otroke s silo vganjal v „schulvereinsko" šolo, je navadno pravdo dobil, ker so delavci iz strahu pred njim. da ne pridejo ob ljubi kruhek, pri sodniji, če tudi s težkim srcem, izrekli, da prostovoljno svoje otroke v nemške šole pošiljajo. Taki slučaji na Ceskem niso posamični, temveč bolj pogostni, kakor pa bi si morda kdo mislil. Omeniti moramo le še nesramnost, ki jo imajo „Schulvereinci", da kedar take reči pred sodnijo pridejo, to ondi taje, kakor gad noge.
Postava o črni vojski predložila se bode menda ta teden državnemu zboru. Načrt glasi se za obe polovici države enako. Le za Tirole in Pred-arlsko ostane črna vojska tudi v bodočnosti po do sedaj ondi običajnih načelih veljavna. V črno vojsko se bodo pobirali vsi moški od 19. do 42. leta, če so sicer zdravih udov, naj so že bili vojaki ali no; vpokojeni častniki pa do 60. leta. Delila se bo v dva nabora. V prvem naboru zbrane bodo mlajše moči in dosluženi vojaki. Le-ta nabor pojde, če bo treba,
tudi venkaj nad sovražnika. Drugi nabor pa, ki bo stareje možake obsegal, opravljal bode vojaško službo po posadkah. Sploh pa o črni vojski veljii načelo, kakor o brambovcih sploh, da če bo treba, se tudi iz dežele nad sovražnika pošlje in se bo o tem slučaji za daljši čas v službi obdržala. Glejti si, kaj človek vse na svetu doživi 1 Namesto, da bi skupna Evropa orožje odložila in mirno ter v bratovski ljubezni med seboj živela, vse svoje moči na to obrača, kako bi se še bolj oborožila kakor je že 1 Kolikokrat stavili so se v prejšnih državnih zborih kakor tudi sedaj že predlogi o zmanjšanji vojske, sedaj se pa ravno nasprotno godi. Vojska bo postala še večja nego je, z njo pa tudi neizogibljivo davki; kajti ta dva faktorja sta v tako tesni zvezi med seboj, da prvi brez druzega uiti mogoč ni.
Pri hrvatski vladi se vrše sedaj razprave gledč arondiranja okrajev na podlagi nove upravne organizacije. Pri teh razpravah sodeluje ban, sekcijski predstojniki, veliki župani, ki bivajo v Zagrebu, in tudi predsednik deželnega zbora, Mirko Hrvat, in predsednik pri klubu vladine stranke, Vu-kotinovič. Posvetovanja se vrše tudi zarad arondiranja okrajnih sodnij, ker so v zvezi z organizacijo pravosodja, ki ima priti na vrsto.
Vnanje države.
Z balkanskega poluotoka prihaja zmešnjava na zmešnjavo. Razprave, na podlagi kterih bi se bil imel v Bukareštu med Bolgari in Srbi mir skleniti, so se komaj pričele, kar jih je Turčija zopet za nekaj časa preložila, ker zahteva, da se ji pred vsem predložijo tisti načrti o pogojih novega miru, ki sta jih med seboj določila turški pooblastenec Madjid paša in bolgarski diplomat Gešov. Dokler visoka porta teh načrtov ne bo v rokah imela, tako dolgo o kakih razpravah niti govora ne more biti. Srbija je premirje med drugimi preosnovami tudi za to porabila, da je nekaj nesposobnih častnikov odpravila iz pomenljivih mest v vojni službi in na tista druge sposobneje nastavila. Posebno je z veliko metlo po generalnem štabu pometala. Skoraj vsa mesta so z novimi močmi napolnjena. Za polkovnike so skoraj tudi vse skozi nove moči imenovane. Razoroževali, pravijo, da bodo pa še le — kedar bodo imeli že mirovno pogodbo podpisano. — Enako oprezna je Bolgarija. Rezerviste, ktere je nedavno še le domu spustila, že zopet k orožji kliče in bode brambovce do BO. leta vse v aktivno armado uvrstila. Tudi so že precej živeža v založišča nakopičili, če bode ravno treba zopet kaj več vojakov za več časa skupaj pridržati.
„.Journal de St. Petersburg" potrjuje, da Rusija želi direktno razpravljati z velesilami glede re-šenja visečih vprašanj. Konferenca ima samo za-biležiti porazumljenje in sklepati, kako naj se izvede.
Komu bodo koristili izgredi na Angleškem? Pruski vladi, kajti sedaj bode večina v državnem zboru za to, da se postava zoper socijaliste raztegne še za dalje časa, potreba tega podaljšanja se bode gotovo povdarjalo. Zakon sam pride ta teden v posvetovanje, a središče ne bode nič kaj vneto podpirati Bismarka, dokler se porazumljenje o cerkvenih postavah ne doseže, a Bismark pa baje hoče razpustiti državni zbor, ako ta odbacne zakon proti socijalistom.
Načrt postave, s ktero mislijo Poljakom na Poznanj skem popolnoma vrat zaviti s tem, da bode Nemčija za svoje ljudi ondi pokupila poljska posestva, glasi se tako-le: § 1. 100 milijonov mark prepušča se državni vladi na razpolaganje, s kterimi naj skuša v zapadni Prusiji in na Poznanjskem nemštvo nasproti vedno prodirajočemu poljskemu življu vtrditi po tem potu, da pokupi poljska posestva in na nje nemške kmete in delavce naseli. Iz ravno tega denarja naj se poravnajo vsi tisti stroški, ki bodo potrebni za prvo osnovo dotičnih naselišč, za ustanovo novih političnih, cerkvenih in šolskih občin, ki se bodo morale neogibno takoj napraviti. § 2. Nakupljena zemljišča se bodo dajala Nemcem v last, ali pa tudi le začasno v zakup. § 3. Zakupnina in kupnina stekate se obe v zalogo, o kteri je v prvem paragrafu govorjenje. V naslednjih §§ 4, 5 in 6, je govorjenje o posojilu, ki ga bodo nemški naseljenci za prvo potrebo lahko dobili, o aktih, ki se bodo v teh zadevah brez koleka delali in pa da se bode račun o naselovanji Nemcev na poljskih tleh vsako leto dajal pruskemu deželnemu zboru. Za izvrševanje te postave določila se je posebna komisija, o kteri je v § 7. govorjenje. Le-ta komisija je naravnost ministerstvu podrejena.
Se nekaj o angleških najnovejših izgredih, kteri so meje prestolnice že prestopili in se je ogenj ipora in javnega nasilstva tudi že mnogo mest po deželi oprijel. Kaj se je v Leicestru godilo, povedali smo v sobotnem telegramu in nam bode električna žica danes morda novih, še hujših novic prinesla. Kdo ve, kje bode konec teh ho-matij na britanski zemlji in kolika bo škoda, ki jo bodo zdivjani rudečkarji provzročili mirnemu prebivalstvu. V Londonu ceni se škoda že sedaj površno nad 50.000 funtov, kar po našem denarji več kakor pol milijona goldinarjev znaša. Kaj imajo delavci od tega? Nič, še manj ko nič, kajti plačevali bodo to svojo razdivjanost z osobno prostostjo, ker jih bodo zaprli, kolikor jih bodo mogli namreč poloviti, da se jim bo črno pred očmi delalo. Mnogo delavcev prišlo je pravici še le po izgredih v roke,
ker so nakradenih reči v zastavo ali pa na prodaj ponujali. Če bodo okradeni trgovci kedaj odškodovanj, to pa zopet le Bog sam ve; po človeški pameti soditi, nikdar ne; kajti kakor drugi tudi angleški delavec pod milim nebom nima druzega, da bi se mu vzelo, kakor k večem po nekaj zanemarjenih otrok, kterih pa žalibog nihče ne mara.
V Sudanu ne bo še miru. Kakor stvar sedaj kaže, se je ondi vsega poprej nadjati le reda ne. Dva emirja ondi sta posebno divja; s tem sta sipa pri ondašnjih mohamedaneih ravno neskončno spoštovanje pridobila. Le-ta dva naslednika Mahdijeva sta: nekdanji zapovednik v Chartumu Valad-el-Negu m, ki je sedaj emir v Berberju in pa Dongolski emir Mohained-el-ker, ki je bil pred Valadom za emirja v Berberju. Oba sta jela ljudi zbirati in pripravljati se na predstoječo hudo vojsko, o kteri slutita, da ju čaka z Angleži in Egipčani. Poslednjih najvažneja naloga bo pa za sedaj ta, da za-branijo dovoz živeža zbirajoči se druhali. če se Angležem to posreči, potem si smejo častitati, da so polovico vojske že dobili. Poleg tega jeli so Angleži tesati čolniče, v kterih se bodo po Nilu dalje pomaknili in s kterimi se nadjajo tudi katarakte srečno preplavati. Angleži so jeli svojo pozornost tudi na finančne razmere v Egiptu obračati. Da si za lansko posojilo 9 milijonov funtov šterlingov preskrbe izrednih dohodkov, vpeljali so davek, ki ga bodo morali tudi tujci plačevati, kteri do sedaj niso bili z nobeno rečjo obdačeni. Vpeljali so pa davek na patente; kar bo le tujce bolelo, ki se ondi večinoma z obrtnijo in trgovino pečajo. To je pa še le začetek; hujši davki pridejo kmalo za temi in s tistimi bo konec zlate dobe za Evropejce v Egiptu. Davek lahko vsak doma pod hladnim obnebjem plačuje in mu ni zarad tega treba v Egipt svoje kože prepekat nositi.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 13. febr. Ni še dolgo, kar je »Slovenec" prinesel telegram z Dunaja, da je opozicija svojo pozornost na to obrnila, da bi se žganje tudi v Avstriji uvrstilo med tiste stvari, ki spadajo pod državni monopol, kakor n. pr. sol, smodnik in tabak. Če je sploh kedaj kaka pametna prišla iz levičarskih ust, ta je izvestno taka, da se ji nihče ne bo protivil. To se znd, da bi se morala postava tako napraviti, da bi se ob enem cena žganju toliko podražila, da bi bil peklenski strup, ki nam narod vničuje, zdatno dražji, kakor pa je ktera-koli druga pijača. Špiritovo žganje bi se moralo pa enkrat za vselej in povsod strogo prepovedati. Državi bi ta vpeljava donašala na leto mnogo milijonov novih dohodkov, kteri bi se kmetu lahko pri davkih odpisali in bi narod mesto sedanje dvojne zgube, gmotne in moralne, imel dvojni, da, še tretji dobiček. Le-ta bi bil: 1. Bi delavec ne pognal vsakega krvavo zasluženega krajcarja po grlu, ker bi žganja ne dobil za slepo ceno, kakor ga sedaj pije, za vino ali pivo bi pa ne zmetal toliko venkaj, da bi se vpijanil, ker bi ga preveč stalo. 2. Bi ga šnops nič več moralično in telesno ne vničeval, če bi se posebno špiritova kuga prepovedala. 3. Bi si kmetje zdatno oddahnili, ako bi se jim na podlagi dohodkov, ki bi jih država za šnops dobila, če bi ga le ona sama prodajati smela, lahko znižali sedaj v resnici neznosni davki. Kakor je videti, bi bil dobiček na vse strani velik. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti, da bi naš narod sam pridobil. Kaki korenjaki so hodili v prejšnjih letih od nas na vojsko in navadno so tistih v prvem in drugem nabornem razredu zadosti nabrali. Kako pa je sedaj? Po tretjem in četrtem razredu mora naborna komisija stikati zarad piškavega s šnopsem zamorjenega naraščaja in še jih s težavo skupaj spravi potrebno število.
Iz Podrage na Vipavskem, 13. febr. Včeraj zjutraj smo imeli tukaj žalostno slovesnost. Umrl je naš duhovni pastir č. g. Janez Pogačnik. Ranjki ni sicer bival dolgo časa med nami, kakor tudi njegova starost 44 let ni bila visoka, pač pa obilna v dobrih delih. Prišel je ranjki gospod k nam v to lahko službo, upajoč, da' se mu pokvarjeno zdravje popravi v našem kraji, toda od meseca do meseca je vedno hiral in ua sv. Lucije dan preteklega leta je še zadnjikrat maševal, pa potem ni več hiše zapustil, dokler ga nismo včeraj spremili v kraj miru. Bil je ranjki gospod mošk značaj, usmiljenega srca, krotkega obnašanja, goreč oznanovalec sv. evangelija, iz-gleden duhovnik in vrl narodnjak. Ni bil sicer samostojen duhovnik, vendar je dosegel v naši vasi, kar bi mnogi drugi ne bil; po njem navdušeni smo, če tudi sami ubožni, radi skladali za olepšanje cerkve znotraj in zunaj; zidali smo ljubljenemu duh. pa-I stirju čisto novo prav primerno stanovanje, ter upali,
da bode še dolgo v njem stanoval ter nam službo božjo opravljal, a božja previdnost je drugače obrnila. Spoštovanje do ranjcega gospoda smo skazo-vali vedno in to tudi v dan pogreba. Bog mu daj večni mir, tolažbo pa njegovi oddaljeni sorodovini!
Lepa duhovska hiša bo zdaj prazna; pač Škoda bi bilo, ako bi dolgo tako ostalo; vsaj je Podraga vas v lepem kraji, duhovsko stanovanje na prav ličnem prostoru, od koder je prelep razgled po „rajski" Vipavski dolini; dohodki duhovnikovi niso veliki, pa damo radi vsake reči, ktere pridelujemo. Naj bi se kak častiti duhovnik znašel ter k nam kmalo pa-stirovat prišel in delat v duhu ranjcega g. Janeza!
K pogrebu došli gospodje unkraj Nanosa so nam pravili od hude zime in žametov, tega pri nas ni, gledamo sicer sneg na Nanosu in ako se zmoti, da nam „rajsko" dolino pobeli, se pa kar osramoten v par urah zgubi; v našo ljubo Podrago se pa sneg tudi za par ur ne predrzne priti; svojo zadnjo postajo ima okoli mlina na Sušatu na cesti Rebernici, ktera se v Razdrtem loči od Tržaške ter pelje v Gorico. Res, burja včasih brije, hndo reže, toda le nekaj dni; in ako po zimi pri nas deži, gotovo unkraj sivega Nanosa sneži; — smo toraj zmirom na boljem.
Z Dolenjskega, 13. febr. Ali so se duhovi umirili in ali je mir in sloga v domači hiši? To velja nekemu kraju na Notranjskem. Mi na Dolenjskem smo brali v raznih časopisih o nesrečah po povodnji na Gorenjskem in Notranjskem; podpore se je za te iu une nabralo, med te in une razdelilo, in ni pritožb z Gorenjskega, ni z Vipavskega trga, pač pa grozen krik iz Vipavskega Šent-Vida. Ali je res tako, kot pišeta „Slov. Narod" in „Edinost"? Ali je pa to naperjena napetost in osobna nagajivost? Mi Dolenjci imamo sočutje za vse, če tudi smo sami ubožni in trpimo za raznimi uimami; če tudi ni taka povodenj nas obiskala; dajemo tudi po možnosti ponesrečenim ; ali takega obnašanja, take' osobne zagrizenosti ne najdeš povsod. Nam je dobro znano, da c. k. vlada daje svojim uradom in žandarmeriji strogo povelje, preiskati in prevdariti škodo ter jo vestno naznaniti. Ali se mar to ni zgodilo v Sent-Vidu? Gosp. Obreza si je na Dunaji vse prizadeval in dosegel in razdelil lepo svoto, in Vipavci sc mu iz hvaležnosti napravili baklado; Šent-Vidci pa ga toliko napadajo in njegovega prijatelja spremljevalca tako nesramno naslavljajo! Možje, kam ste zabredli? Kar vi delate z jezikom in peresom, posnemajo vaši mlajši s kamenjem po oknih. Vaš g. duhovnik je pri nas v zadovoljnost delal in pri vas? Kjer se vgnjezdi nered, in kdor ga hoče odstraniti, najde zopernikov namesto pomočnikov. Ropot kamenja na duhovniška okna odmeva jako daleč! Gorje osebam in fari, kjer se tako spozabijo! Gotovo tako obnašanje ni niti znamenje vernega krščanstva niti omike.
Od Žalca, 10. februvarija. (O potovalnih učiteljih.) Naša dežela je do pretečene jeseni imela takozvanega potovalnega učitelja. Ta je sedaj ravnatelj kmetijski šoli v Grottenhofu blizo Gradca. Službe niso razpisali znovič, ker so vprašanje glede podučevanja v gospodarski stroki nameravali rešiti na drugi način.
Dosedanji potovalni učitelj vlekel je lastno plačo. Zraven istega so podučevali tudi učitelji, ki so nameščeni po gospodarstvenib zavodih v Gradci (vse-učelišče), v Grottenhofu in v Mariboru pa okrajni živinozdravniki. Pri tem pa vspehi vendar-le niso bili v povoljnej razmeri s stroški.
Da se pa zadevno vprašanje vgodnejše reši, zbrali so, kakor poroča danes došli „Gospodarski Glasnik", v ta namen posebno komisijo strokovnjakov, ki so celo reč pretresovali. Vdeleževalo se je pri razpravljanji tudi c. kr. namestništvo in deželni odbor štajarski. Sklepe te komisije je osrednji odbor kmetijske družbe popolnem vzprejel ter na njih podlagi c. k. ministerstvu za poljedelstvo, c. k. namestništvu in deželnemu odboru nasvetoval sledeče točke:
1.	Za mlekarstvo naj se nastavi praktičen sirar, za sadjarstvo pa dva praktična sadjarska čuvaja kot potovalna učitelja.
2.	O živinorejstvu, splošnem gospodarjenji, hmeljarstvu, travništvu bi pa naj kot potovalni učitelji učili: tajnik kmetijske družbe, družbini inženir za travnike, učiteljstvo deželne kmetijske šole in okrajni živinozdravniki. *)
*) Poročevalec naj omeni, da so sc tudi za košarstvo začeli zanimati v Žalcu, Brežicah, sv. Juriji ob železnici, na Slatini. V podporo tej stroki je kmetijska družba občini Žalski izročila 50 gld. za koHnrski ali pletarski tečaj.
3.	Za vinogradarstvo porabi se za potovalno prednašanje učiteljstvo deželne vinorejske šole.
4.	Da se o gori navedenih predmetih tudi v slovenskem jeziku vršijo potovalna prednašanja, mora vsaj eden izmed sadjarskih čuvajev, ki se imata nastaviti, slovenščine biti vešč, za prednašanja o živi-norejstvu naj se porabijo slovenščine zmožni okrajni živinozdravniki, o drugih imenovanih strokah slovenščine vešči gospodje na deželnih zavodih v Mariboru iu Grottenhofu.
5.	Potovalni učitelj za mlekarstvo bodi nameščen na deželni kmetijski šoli v Grottenhofu, in sicer tako, da bode šest pozimskih mesecev na zavodu učil, šest poletnih pa kot potovalni učitelj na deželo zahajal.
6.	Od dveh sadjarskih čuvajev bodi eden pod-redjen deželui sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, drugi pa deželni kmetijski šoli v Grottenhofu in sicer tako, da mu bode ravnateljstvo dotičnega zavoda tedaj, kedar ne bode čas za potovalna predavanja, drugod delo v njegovi stroki nalagalo.
7.	Tri potovalne učitelje za mlekarstvo in sadjarstvo namesti dežela po predlaganji centralnega odbora c. k. kmetijske družbe štajerska, ki se v tej reči porazume s c. k. vlado.
8.	Stalno nameščenim potovalnim učiteljem od-kazuje potovalno podučevanje centralni odbor po ravnateljstvih dotičnih zavodov; drugim za potovalna predavanja najetim osebam odkaže delokrog njihov kratko le centralni odbor.
9.	Predavanja o konjerejstvu bode kakor dosedaj oskrbovalo konjerejsko društvo štajarsko, ona o gozdarstvu pa sekcija za gozdarstvo pri centralnem odboru.
Pri teh nasvetih oziralo se je najprve na to, da bodo za potovalno učiteljevanje na razpolaganje pričakovani denarji komaj ono svoto dosegali, ktera bi za stalno nameščenje potovalnih učiteljev potrebna bila.
Zato je se držalo dosedanje navade in skrbelo za mož^, sposobne za potovalno podučevanje, ter se jim bodo nagrade delile za vsaki slučaj posebič, kedar bodo kje podučevali.
Ta navada prilega se tudi željam kmetovalskega prebivalstva in se je večkrat v občnih zborih naše družbe pojavila ter jo utemeljuje tudi to, da čas, kraj, kedaj in kje bi se naj vršila potovalna prednašanja, odločujejo krajevske razmere. Zatoraj jih ni mogoče uvrstiti v določeno vrsto in zavoljo tega vršijo se ob enem časi potovalna predavanja na večih krajih v kav je treba več potovalnih učiteljev.
Domače novice.
(Presvitla cesarica) odpotovala je v soboto proti Reki in Opatiji, od koder se poda v južno Dalmacijo proti Lacromi in Kotoru.
(V Miramaru) vstavi se spomladi za nekaj dni tudi cesarjevič Rudolf, kedar bode popotoval na svoj grad na otoku Lacroma.
(Umrl je) čast. gosp. Prane Orlic, župnik Žminjski v 60. letu svoje starosti. Bil je izvrsten dušni pastir in odličen rodoljub. Istri bo to na občutljivo škodo.
(Taksa za diplome) pri povišanji stanu znaša po določbi ministerstva notranjih zadev od 1. febr. 1886 nadalje sledeče: Za povišanje v knježji stan veljii dotična diploma 1620 gld., za grofa 275 gld., za barona 220 gld., za viteza 200 gld. in za navadnega plemiča 165 gld.
(Sokolskega „Jour - flxa"), ki je bil v soboto večer v Schreinerjevi pivarni na sv. Petra cesti, vdeležilo se je precej zdatno število „Sokolov" in „Slav-cev", ki so se prav dobro zabavali medsobojno. Posebno neutrudljivi pa so bili gg. „Slavci", ki nikakor niso varčevali z bogato pridobljeno zalogo krasnih slovenskih iu hrvaških pesnij, kterih nektere so vzbujale gromovit plosk po natlačeno polni sobi. Petje so pričeli z nežno pesnico „Oj ti moj dom", od kterega so se kasneje podali na veličastno „Morje adrijansko", pri kteri divno-krasni skladbi ranj-kega Hajdriha mišlečemu živobojne slike druga za drugo nastajajo pred očmi med tem, ko meni, da mu na ušesa doni divje bučanje kraške burje ob skalnatem obrežji primorskem, kjer imajo peneči valovi svoj divji ples, od kterega si malokdaj od-počijejo. Ko si tako premišljeval davno zgodovino adrijanskega morja, zadonela ti je že nova pesem „Na noge brača, sada je čas", in te je zanesla na gorato zemljo balkansko, kjer si mislil slišati hrabre Bolgare, ki so z velikim navdušenjem
popevali „U boj u boj mač iz toka bračo", v resnici pa so bili le slovenski pevci, ki se smejo, kar se domoljubja tiče, drzno z Bolgari v jedno vrsto staviti, kajti takoj na to navduševali so nas: „Hajdi v smrt za dom iu rod!" Nikari pa ne mislite, da vrli „Slavec" poleg jugoslovanskega naše domače petje zanemarja. O kaj še! Kdor je o tem dvomil, prepričal se je kmalo na to, ko so pevci v dve stranki ločeni in v dve sobi razdeljeni zapeli prekrasno: „V gorenjsko oziram se skalnato stran, Triglava blišče se vrhovi". Da to ni bila poslednja, temveč smo se s Triglava zopet vrnili tjekaj, kjer „Stoji stoji Ljubljan'ca, Ljubljan'ca lepa vas!" — nam smete verjeti in da smo se dobro imeli, tudi. S tem naj bo pa za danes sporočila zadosti.	—k.
(Slovensko gledišče) v soboto zvečer je bilo zel6 slabo obiskano, kar se sme pa pač jako neugodni dobi na rovaš zarezati; kajti bilo je več veselic napovedanih, ktere so več ali manj ljudi od gledišča odvrnile. Igrala se je vesela igra „Cousin Jaques", z vspehom, ki se pri nas vedno doseže, kedar se kaka salonska igra na oder spravi. Vendar pa igra ni prazna; ima jako zdravo jedro, v kterem se kaže verna žena po eni strani, bratranec Jaka pa kot navidezno poreden in malopriden cvet, ki se s celi m svetom pretepa, poleg tega pa vendar le dobro in najpošteneje srce v prsih nosi, če tudi svojim domačim že od daleč smrdi, pa po drugi. Igra je vrh tega tudi še jako podučljiva v tem oziru, ker nam živo pred oči postavlja, kako dostikrat svet največjem hinavcem in malopridnežem s prijazno zunanjostjo gradove zaupa, poštenjaka pa, ki svoje prave notranjosti ne skriva za farizejsko krinko, temveč se pokaže, kakoršen je, kar dostikrat hinavci porabijo, da poslednjega še bolj očrnijo, kakor si ga človeška družba že sama slika — pa postrani gleda. Igra se je še nekoliko pred 9. uro završila.
(Major ad lionores) postal je stotnik gosp. A. Komel pl. Sočebran, znani slovenski vojaški pisatelj, ob priliki svojega umirovljenja.
(Častnika pri brambovcih) sta postala kadet nadlovec Josip Devetak, Goriškega brambovskega batalijona št. 74 in podlovec Fr. Spintre v kranjskem brambovskem batalijonu št. 25.
(Razpisanih je) pet štipendij po 300 gld. za učence, ki se hočejo učiti živinozdravništva v c. k. živinozdravniškem zavodu na Dunaji. Prošnje naj se ulože do 1. marca 1.1. in je v njih dokazati a) dan in leto rojstva, dalje da ima prosilec vstavljene koze, da je reven in da je dovršil z dobrim vspehom 6. razred kake srednje šole ali pa prvi semester prvega, druzega ali ali tretjega leta v c. k. živinozdravnišnici na Dunaji. Prošnje se spisujejo na c. k. naučno ministerstvo. Naj bi se naši mla-denči, kogar bi ta stan veselil, pobrigali zanj, kajti prihodnjost v živinozdravništvu še mnogo dobrega kruha obeta. Ne le, da dobroizučeni živinozdravniki svoj kruh povsod dobe v občinski, državni, kakor tudi v vojaški službi, se taistim tudi v inostranstvu jako dobre službe ponujajo.
(Na ogled tukajšnjih c. kr. državnih kaznilnic) pripeljal se je iz Gradca c. kr. državni nadpravdnik dr. Leitmeier v petek in si je kaznilnico na Gradu še tisti dan ogledal, v soboto se je pa v Begunje peljal.
(Na mesec dni strogega zapora), poojstrenega vsak teden s postom in na povračilo stroškov, bil je 19. januvarja v Celji obsojen ondašnji mestni uradnik Viljem Oechs, ker je 9. januvarja v kavarni Slovenca g. Pere a javno razžalil in neotesano dražil, dajavši mu grde priimke. Ker je Oechs v tej zadevi že štirikrat poprej v denarji kaznovan bil, ter se sodnija ne nadja, da bi se stari grešnik poboljšal, obsodila ga je v zapor. Lepo je to za' mestuega uradnika, ki bi moral v prvi vrsti za red in mir skrbeti po javnih prostorih, da tistega sam kali. Tak človek bi ne smel ostati v javni mestni službi.
Razne reci.
— V katoliško cerkev se je povrnil g. Anton Bar tel, duhovnik Pražke nadškofi je; zadnja 4 leta je bil duhovni pomočnik pri staro-katolikih v Warnsdorfu, sedaj je bil pa odmenjen za duhovnika v Ried, na Gorenje-Astrijskem. V karmelitskem samostanu v Lincu je preklical svoje zmote in P. pro-vincial Karmelitov ga je sprejel po naročilu Praškega nadškofa, oprostil cerkvenih kazen in ga zopet sprejel v naročje katoliške cerkve.
—	Obsojen sodnik. Pražka deželna nad-sodnija je obsodila okrajnega sodnika v Gabloncu, Edvarda Pial-a, ki ni hotel spoznati veljavnega češkega pooblastila dr. čarde v Raudnitz-i, da ima povrniti trošek za rekurz in vloge v 14 dneh, ob enem je razjavila razsodbo okrajne sodnije v Gabloncu.
—	čudne prikazni v naravi. 11. januvarja ob pol šestih je prst padala iz podnebja v mestu Chimbo (Equador) in ob 9. uri je bil potres v Guyaquil-u. 12. jan. so čuli na raznih krajih podzemeljsko otlo bobnenje in najnovejše vesti pravijo, da to še traja. 14. jan. je padal pepel v Guyquilu. Izvedelo se je pa, da je vse to v zvezi s strašnim bluvanjem ognjenika Tungurague, podrobnosti še niso znane. (Dežela Equador je podvržena takim hudim potresom, sicer je pa ena najprijetniših dežel na svetu, ker je večna spomlad, leži pod ravnikom pa v taki visočini, kakor so pri nas najviše gore, od tod tako prijetno obnebje.)
—	Zlata ruda najdena — vHondurasu (osrednja Amerika). Ekspedicija poslana v republiko Honduras je našla zlato rudo na tolikem prostoru, kakor v Kaliforniji. Kraj, kjer se ta prostor nahaja, je na vzhodu dežele Honduras, kakih 150 milj (angleških) od morja, v poglavitnem vodotočji reke Gnajape, ki je sotočnica reke ,.Rio-Patuca". Hodili so za to reko 50 milj na dqleko, po nekodi reko odpeljali iz struge in začeli kopati. Šest čevljev na globoko so naleteli ua plast ilovice in kremena, v kteri so našli zlate rude od 7—10 dolarjev na kubikmeter; tako razmerje je baje tudi v Kaliforniji. Ali bode to deželi na blagoslov ali pogubo? Pri tej priliki naj povemo, kako je poglavar v Maroki (v Afriki) svoje dni sprejel sporočilo, da je nekdo zlato rudo najdel. Ukazal je poglavar spremiti tega človeka, da pokaže najdišče. Spremljevalec ga med potjo vpraša: Si li dobro zapomnil kraj , ali bi ga mogel pokazati. Da, da, odgovori omenjeni človek. Prav žal mi je, reče spremljevalec, a pri tej priči te moram umoriti, da nihče ne izve za rudo — in da tujci ne pridejo v deželo in nas ne preženo.
Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah.
Spisal dr. Alojzij Valenta.
(Dalje.)
III. Zadušenje vsled vsopenja škodljivega plina ali gaza.
§ 10. človek se more zadušiti po ogljenem so-puhu in plinu (gazu), ali v kletih, kjer vino, pivo ali mošt vre; ali v zaduhlih hramih in jamah, na pr. pri gnojiščih, dolgo zasutih vodnjakih (štirnah), v rudokopih, v podzemeljskih strugah itd.
Kjer in kadar se kaj tacega pripeti, se morajo vsaka okna in vrata na stežaj odpreti, zadušeni iz zaduhlega kraja in izvun vsakega sopuha nesti, ker glavno uačelo je, da se pri slehernem po strupenih plinih ali gazih ponesrečenem ali v prostem zraku, ali pa vsaj v zelo prostornih krajih najprvo umetno vzbuja sopenje. Drugo postopanje je kakor pri utopljencih, posebno pa se mora žličica po pravilih škropiti z ledeno-mrlo vodo.
Kdor hoče iti zadušencu na pomoč v zaprte hrame ali kleti itd., naj si utakne v usta v jesihu napojeno gobico in naj si jih zaveže z ruto, v mrzlo vodo pomočeno, ter naj popred pije požirek vina ali žganja.
Predno se poda reševalec v take prostore, mora popred v nje spustiti ali gorečo bakljo ali luč, ker, dokler v njih luč ugasne, ktera se v poskušnjo v nje spusti, se ne sme človek v nje spuščati. Zaradi tega se mora poprej v tih prostorih zrak sčistiti s tem, da se ali v njih smodnik (pulver) sožgč ali vanje strelja, nad odprtino s slamo kuri ali se mrzla voda kar s škafi v nje vliva. Reševalcu se privežete dve vrvi okoli života, kteri se podvežete pod pazduhami, ter se mu da še posebna vrvica v roke. s ktero more znamenje dajati, če treba, da ga iz-vlečejo.
Ako najdemo posebno zjutraj, v zakurjeni sobi nezavestnega in trdno smrčečega človeka, smemo si takoj misliti, da je po ognjenem sopuhu zastrupljen in to tem več, če se najde zaklopnica pri peči zaprta, v peči pa tleče drva ali oglje. Ravno tako nevarno kakor prezgodno zapiranje zaklopnic pri pečeh so odprte ali nepopolno zaprte ostale plinove cevi, plin se namreč jako hitro razširja in je toraj ne samo ondi spečim nevaren, kjer se ravno plinove cevi nahajajo, temveč tudi za vse obližje.
V prostore, o kterih se misli in kar se takoj po znanem smradu spozna, da je v njih izhlapil plin, ker niso bile cevi zaprte, se z lučjo ne sme hoditi, ker se plin naglo vname in potem s strašansko močjo in velikim pokom vse razruši.
IV. Zastrupljenje ali otrovanje.
§ 11. Pred vsem se more poizvedeti, s čim je kdo zastrupljen ali otrovan, da se ve po tem ravnati.
Bluvanje, hude bolečine v želodcu in trebuhu, ktere tudi pri najmanjšem pritisku še hujše,postanejo, dajo soditi, da se je zgodilo zastrupljenje po ojstrih strupih, kakor so n. pr. mišica (arzenik), samonet (fosfor), kisline, posebno karbolna kislina in lug. Zastrupljenje po kislinah iu lugu se še zlasti na tem spozna, da so ustnice (žuablje) sožgane; pri
omaiuljenji, smrčečem sopenji in hledenji pa se sme misliti na zastrupljenje po zeliščnih strupih.
Predno pride zdravnik, naj se sploh in takoj poskuša pri zastrupljencu provzročiti bluvanje s tem, da se mu segače goltanec s peresom in se mu da piti vode od surovega masla (putra) ali žlemnatih in oljnatih pijač. Posebuo dobro do zastrupljencu piti mleko, kolikor ga le more in hoče, ali olje, bodisi ktero-koli, kar je še tim bolje, ako bolnik po njem jame bljuvati; to se tako dolgo ponavlja, dokler mine pekočina in drugi prigodijeji.
(Je se je kdo z mišnico zastrupil, je najbolje, da se mu da milnice (žajfnice) piti; varovati pa se mora kislih pijač.
Pri zastrupljenji z lugom je dobro dati obilo piti razredčenega jesiha; ako se je zastrupljenje po samonetu (fosforju) zgodilo, se ne smejo dajati oljnata sredstva; najboljše so stvari, po kterih se uzrokuje bljuvanje in pa obilo žlemnatih pijač.
Pri zastrupljenji po zeliščnih strupih pa, kakor so n. pr. zobnik ali volčje jagode, naprstec, makovec ali opij, trobelika ali lajneš, kristavec ali svinjska dušica, norice, tabak in strupene gobe itd., treba je bolnika pripraviti, da bljuje, začigardel naj se mu šegače goltanec s peresom in se mu dd piti vode od surovega masla, potem pa črne kave in naj se ga tudi s črno kavo klistira; dobre so tudi kisle pijače, kakor: jesih z vodo zmešan ali limonada; na glavo naj se mu pokladajo ledeno-mrzli obkladki in se poliva z mrzlo vodo; na žličico in na meče na nogah se poklada ženofovega testa itd.
(Dalje prih.)
Telegrami.
Berolin, 15. febr. Gosposki zbornici izročil se je nov predlog o cerkvenih zadevah, ki obsega koncesije, ktere bi vlada katoliški cerkvi napravila. Med drugimi je tudi razpustitev sodnega dvora za cerkvene zadeve.
London, 15. febr. Novi kabinet ima danes prvo posvetovanje. Zveza socialdemokratov objavila je Gladstonu pismeno, da napravi bodočo nedeljo velik tabor, na kterem se bo sklenilo vlado pozivati na pomoč tistim, ki so brez dela.
TFmrli so:
12. febr. Katarina Šupevc, zasebnica, 40 let, Gospodske ulice št. 9, vodenica.
T u j c i.
13. febr.
Pri Slonu: Fritz in Holzer, trgovca, z Dunaja. — K. Stuzin, fabrikant, iz Lcobna. — Priseh, fuž. ravnatelj, iz Trsta. — Medic, graščak, z Gorenjskega.
Pri Južnem kolodvoru: Josip Valešie, zasebnik, iz Pulja. — Mihael Trainer, zasebnik, iz Voloske.
"Vremensko sporočilo.
a a a	čas	Stanje		Veter	V r e in e	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v ram	toplomera po Celziju			
13.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	73837 738-37 738-52	- 2-8 + 0-4 - 1-8	si. svz. si. svz. si. svz.	oblačno oblačno oblačno	200 snega
|7. u. zjut. 14.12. u. pop. |9. u. zveč.		737-87 737-71 738-20	— 1-6 -f 3-2 - 10	si. zp. si. jvz. si. jvz.	sneg oblačno oblačno	000
V soboto celi dan oblačno, ponoči je šel sneg. Srednja temperatura — 1-4° C., za l-0° pod normalom. V nedeljo oblačno in južno vreme. Srednja temperatura + 0-9° C., za 1'2° nad normalom.
]>uiiajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
15. februvarija
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	84 gl.
Sreberna .. 5% „ 100 „ (s 16% davka)	84	„
4 % avstr. ziata renta, davka prosta . .	113	„
Papirna renta, davka prosta . .	102
Akcije avstr.-ogerske banke . .	869
Kreditne akcije......298
London.......126	„
Srebro	......—	„
Francoski napoleond......10	„
Ces. cekini .......	5	„
Nemške marke .	61	„
Od 13. februvarija.
Ogerska zlata renta 4% . . . .	102 gl,
„ papirna renta 5$> . .	94	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	113	„
„ Landerbanke.....114	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	627	„
„ državne železnice ....	263	„
., Tramvvav-društvavelj. 170 gl. . .	206	„
4% državne srečke iz 1. 1854 f 250 gl.	128	„
4% ., ., „ .. 1860 . 500 „	140	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	„
..... „ 1864 . . 50 „	170	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	177	„
Ljubljanske srečke . . . X0 „	20	„
Rudolfove svečke . . . 10 „	20	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	116	„
„ ., Ferdinandove sev. ., .	106	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„
55 kr
85	„
50	„
25	f
75	I
50	„
03'/, "
94	„
85	„
70	kr.
15	„
70	„
40	„
50	l
25	„
n
io	„
75	„
BO	„
50	„
25	„
n
50	.
Bolezni vsake vrste, posebno pa b o 1 e h n i živci, epi-lepsija, slab želodec, zvononjo in trganje po ušesih, slab posluh, bolezen v glavi, migrena, bledica in hromost ozdravljajo so na slavnoznani zasobni kliniki ,,Freisal" v Šolno-gradu. Pri bolnikih, ki so bolehali na pljučih in pri naduš-ljivih dosegli so so ondi žo v štirih tednih čudoviti vspehi. Kdor želi več zvedeti, obrno naj so na omenjeno kliniko in priloži marko za odgovor.	(9)
Žalostnim srcem naznanjam prijateljem in znancem, da jo velikoletni prijatelj čast. gospod
JANEZ POGAČNIK,
duhovnik v Podragi na Vipavskem,
po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 43 letu svoje starosti dne 10. t. m. zjutraj umrl. Za blago sočutje med boleznijo in po smrti se v imenu prežalostno sorodovine vsem lepo zahvalujem ter umrlega gospoda v molitev priporo-čujem.
Hrcnovice, 12. februvarja 1886.
Dr. J. Sterbenc.
Prodaja posestva.
C. kr. okrajno sodišče v Sevnici za Savo dovoljuje, da se 1600 gl. vredno, neobteženo posestvo, ki obsega zidano hišo št. 88, s kletjo, v trgu; mali vinograd, njivo, pašnik in gozd, na prostovoljni javni dražbi	(2)
27. februvarija t. 1. dopoludne od 10—12 ure pri imenovanem sodišču za izklicaluo ceno 800 gld. ali pa čez odda. Draž-beni pogoji itd. se zamorejo v uradniji pregledati. Kupci se uljudno vabijo k udeležitvi dražbe.
Homeriana-caj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučih in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krlilju [Kehlkopf]).
Iznenadljivi so vspehi!	(17)
Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima A. WolfTsliy, Berlin N., VVeissenburger-Strasse Nr. 79.
V ..Katoliški Bukvami" v Ljubljani
(7)	so dobiva
Okrožnica
Njih Svetosti papeža Leona XIII.
o
krščanski uravnavi držav.
Obsega 32 strani v osmerki in velja 6 kr., kdor jih naroči več skupaj jih dobi še ceneje.
V Katoliški Bukvami v Ljubljani
se dobiva knjiga:
nMm w ikmmM
Spisal Jak. Alešovec. Cena I gl., po pošti 5 kr. več.
V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani je
dobiti:
DUHOVNO
PASTIRSTVO.
Slovenskim bogoslovcem in inaSnikom
spisal	(5)
Anton Zupnnuič,
profesor pastirstva.
I.	del (osebapastir jeva, homiletika, katehetika) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr.
II.	del (splošnja liturgilca, ljudske pobožnosti, brevijar, sv. maša) veljii 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr.
III.	del (sv. zakramenti) veljii 1 gl. 5 kr., po pošti 1 gl. 15 kr.
IV.	del (zakramentali, duhovno vladanje, pisarniška opravila) stane 60 kr., po pošti 65 kr.
Cena celi knjigi 3 gld. 80 kr.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zopci
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovntelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi sc primeren odpust.
Cena eni steklenici 10 kr. Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani.
Na zahtevanje potrjujem, da sem Vas cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspošno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili.
Ljubljana, mesec januvar 1884. (30) '	Dr. Emil vitez pl. Stockl,
c. k. vladni svetovalec in dežclno-sanitetni poročevalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodočnn esenca ljubljanskega lokarja Piecoli-ja hitro in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi mojo in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih.
A. Wlassicli, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko.
Antirrheumon, najboljšo zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hroinoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastile santoninske; (kolesci zoper gliste iz-izkušono zdravilo zoper glisto, škatljiea 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (diftoritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, liripa-vosti, dušljivem kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice v«aki dan, otroci pa toliko žličie. Steklenic 36 kr.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila se zmiraj sveža dobe v lekarni
„Prl A-iijrolii"
v Ljubljani, na Dunajski cesti, kjer se naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.
El
V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva nova knjiga:
STAVBINSKI SLOGI,
ZLASTI KRŠČANSKI,
NJIH RAZVOJ IN KRATKA ZGODOVINA,
Z DODATKOM
O ZIDANJI IN POPRAVLJANJI CERKVA, j| (15)	V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami.
Spisal
špiritual v knezo-škof. duhovenskera semenišči. Vsa knjiga obsega 33 pol v četvorki in velja 6 gld. 50 kr.

.....i.i.i.ii.i.i