97 Pisma mlademu prijatelju.
XV.
                       Dragi!
uka Jeran (Svitoslav) se je porodil 1818. 1. v Javorjah nad Loko; posvežen 1845. 1. v mašnika je kapelauoval v Horjnln, pri sv. Petru v Ljubljani, od koder je šel 1853. ]. za nekaj časa v Afriko za mi-sijonarja. Povrnivši se, kapelanoval je v Trnovem v Ljubljani, kder je prevzel uredniitro ..Zgodnje Danice" teije sedaj eastni papežev komornik in kanonik v Ijjubljani. — Jeran je bil mej prvimi budilci o preporodu slovenske knji-ževnosti ler ja pisal in pesnikoval po rNovicah" in dnigod, a najbolje krasi ujegovo ime vse letnike ..Zgodnj« Daniee"; vse njpgovo književno delovauje je tesno zdi-uženo s tein listora — saj je bil malono ves čas urcdnik njegov — in kar sera ilcjal o nZgodnjej Danici", to stoji v obilej meri o njegovih spisib. Kar je bil Bleiwcis ^Novicam", to jp Jeran ,Zgodujej Danici". V primeri z drugimi nabožniini (nc vselej v snovi in jeziku srefno in najbolje izbirajočimi) pisalelji je pisava njegova jedernata, krepka in stvarna, a vender doinača, poljndna in prisrčna. In da ugajajo Ijudnm njegoro knjige, pričajo uam pouinozene in pouovijene izdaje.
Poleg brezštovilnih »pisuv iu spiskov in posuij" po ^Dauici" je spravii na svitlo yže od 50. leta seni mnogo nabožnih knjig in knjižic. vzlasti molitve-nikov. Zdaj jo spisal kaj za šo]o (zgodbc sv. pisma), zdaj kot velikodušen io radodaren mJad/noljub kaj za miadež (Mladenček Dominik S3vio, Rože in Koprive . . . Čast Bogu |molitveuik]), zdaj zopct je skrbcl za eerkveno petje (svete pesmi — z Voloieem vred), zdaj ?,a device (Lilija v Božjem vertu — skupno z Zamejcein), zdaj za laznc bratoviiino (poduk o y. škapulirja, Serce M. prečiste Device), zdaj zopet za vse Ijudi (Jezus in Marija droje najsvetejSi Serce — z Zamejcem ned). Oelo sloveuskib vojakov ni pazabil (Sreti Jnri serčni vojšak, kcrSanski jnnak [molitvenik]); a posebno so še spomina vredne njegove priljubljone nŠmarnico", katcrih jc uapisal več lctnikov. Tako se imenujc iminre« navaduo knjiga (i molitvcnikom vred), katere snov se nanaša na življenje in žoSfcnjo Marijc in so tita navadno vsako leto raajnika meseca, ki je posvof;en Jlariji. Prvo tako knjigo je spisal (prcvel) M. Stojan (Marije rožeu cvet [1.855]) in zdaj pridejo vsako loto na svi^tlo kake take ^Šmarnicc".
Kakor ti je vže znano, jel je izdavati 1849. I. Fr. Malavašii politično-poučon in zabaven časopis za bolj priprosti narod rPravi Slovenec", ki je izbajal v osmcrki po jedcnkrat na tedon. Po graotncj in dušovnej slabosti opešavši je prencbal koneem lota.
Islega lete je tudi izdavalo slavjansko drnštvo ? Trstn poučen list nSlav-jauski rodoljub", ki ga je nrejeval carinski prigleduik lvan Oerer in je prenfbal mej lelom. — Hodoče leto (1850) pa je nstanorilo reCeno društvo hrvatko-slovensk mesečnik BJadranski Slavjan", ki je tudi zaspal vže meseea avgiAta. Uredoval gajp ueeui in rodoljubni Simon Kudmaš. duhoven in šolski nadzarnik (t 1858).
Tudi na nekak lepo^loven llst so vže mislili takrat slovenski rodoljubi. Ivan Drobuič,  duhovnik iii uaposled ufitelj slovenščine na gražkej gifljnaziji
68
(t 1861, ki je spisal tudi ilivsk rečnik, slov. -nemško-talijaiuki besednjak in veS slovenskiU iger), jel je dajati v dežel vsak tedcn v Celji zabavno-poučen liatifi ,Slovenska čbela", ki paje morala zaspati v tretjem moseei srojega življenja zavoljo nedostatne gmotne podpore. — Še tisto leto (7. julija) pa je zafcela rojiti v Oeloyci JaDPŽieeva rS]ovenska bčels", ki je izhajala ravuo tri leta ter je prenehala (7. julija 1853. I.) zavoljo nodostatka naročnikov. Ta list je prinašal v vseslavjausko uzajemuem duhu raznovrstnega leposlovnega in poučnega berila, s katerim so ga zalagali zvcčine pisateljski prvGnci. ^Slov. buela" bi se mogla imenovati prvi slovenski lepoznanski list, a vender je bi! še prezgoden čas za tak sloven.sk časopis iti nSlov. bftela" je bila le nukaka pripravnica za poznejši Janežičev nUlasnik", ki slovi kot prvi slovenski bele-tristi^ni (Jeposlovui) časopis v prarem pomenu Jipsfde.
Leta 1852. je začel izhajati v Celovci BSolfiki prijatel", ki ga je urejal in izdaval zaslužni Andrej KiD&pieler. Ta dobri list je bi! na-menjen za Solo in dom, prinasaje raznovrstnega berila o načinu poutevaDJa in vzgoji, zabavne in ukovite sestavke za tičitclje in uSence. Leta 1856. jo jel 8ki'bpti poleg Sole in liomii tudi za eertev, pretvorivji se v BSloyenski prijatel" in je postal s iasom popolnouia duhovsk list, kakeržen je izhajal tjk do 1883. 1., dovrživši svoje 32. leto. rSlovi>uski prijatel" je donažal vsako leto propovedi (pridigti) za vse nodrljo. iu praznike in za posebne prilike v letu, kršSanske nauke, kateheliške in rlmgo poiiolme sestavke in naznanila tev je ogromno obogatil sloveusko nabožno, vzlasti propovedniško iiteratnro. Ob-javil je dolgo vrsto in lepo Stevilo cerkvenih govorov zvečine v poljudnej, gladkej besedi; da-si trarina ali oblika nekatorib propovedij ni da bi se hralila, veu-der so govori nekaterih proporednikov tako jedeniati, duboviti, imino izvedeni in dovrženi po snovi iu obliki, <la se prištovajo prvim slovenskim propoved-nikom. ^Slov. prijatel", vztasli v prvfin in drngrtm desetoletji, koristil je 6uda mnogo sloveuskira duhovnikom, da so se privadili polagoma propovedovati v lepej slovenžčini, kakerSna je dostojna visokeinii predmetu, ler odstraujevati tuje spake, katerib su se nalezli neholo vzlasti v DemSkih propovednikib. ^SIovenski prijatel" j<? prinašal svojim naroimikom tndi priloge, katfrih ne-katere so uprav stalno vrednosti v slovenskoj cerkvenpj književnosti (Razlaga krščansko - katoliškega nauka, Uazlnga srednjega in najrečega šolstega kate-kizma — —).
Andrej Einšpieler (Svti&in) jo zagledal lufi svebi 1813. 1. v Svečah v rožnej dolinj jia Koroškom, postal duhovnik io nLiti'!j veroDauka in slovenščine lia Celovškej reatki in je sedaj profesor v pokoji, konzistorijalni svotnik iu trudoijubiV odboruik družbe sv. Mohorja, dpželni poslanec in ureduik nMira". — Einšpieler se je vze zgodaj unel in unemal <irug*i za dično raaterinšbiuo ter je bil mej prviiui budilci slovenskega naroda v tožnem Korotanu. Dopi-saval in pisal je krepke čtanke v nSlovenijo", sodRloval pri Janežifevej BSlov. bčeli" s poutiDimi sptsi o solah iu slovanakej ideji (misli) in stal povsod mej prFoboritelji .slovpDskijni v besodi in pismn. Ljtibczen do slovenske rojadine ga je napotila na izdaTo ..Solskega prijatla". ki ga je nrejal in zakladal z jedernatiiui sesbivki iu mnogo kuristil z njim na probnjo slorenskega ačitelj-8t»a in šole. In kar sem pisal zgoraj o nSlov. prijatlu", to stoji v obilej meri o Einšpielerji.  Kot urednik njegov si je nabral nevenljivih zaslng za sloveusko
m         ¦                                                      .
cerkveno govorništvo. Spisal je ttidi kratek, a jedernat in izvrirno osnovan krščanski nauk (Jedro katol. nauka 1873).
Iskra svobode, ki je vzplamtcla 1848. 1. na slovenskcm obzorji, zatemnela je kmalu in neprijazen nam vladni absolutizem je dusil vscstrauski razvoj slo-veuskega naroda vse desetoletje tja do 18G0. ]., ko nam je dal naš cesar dovo tistavno vlado, kakeršna je Se danes. Iu tedaj je stopil naš Eiiišpieler zopet na politično polje in branil neustrašeno kitkor Jev naše »arodne pravice in svetinjp in je brani še danes kot fctiriinsedemdesptleten star^ek. Potf?goval se je za vero in narodnost v zborih iu na taborih, poučeval ua propovcduici in aa katedri, unemal in boril se za oarodue svetinje v sloveuskpra iu nemškem jeziku v slovenskih in nemških Ustih. Poleg tega, da je izdajal nemške liste v slovenskem duhu na pouk Nemcein (Stimmen aus Innerosterreieh, Kiirntner-blatt, Karntner Volksstitnmen), priobeeval obdtibne, poljtičoe in pouciie knjižure (Politifen katekizom 1865, 1873), spravil je v defcel tudi takrat jfidioi slovenski politični list ^SIovenec", ki je izhajal v Celovci po dvakrat, pozneje trikrat v todnu od 1865. 1. do 1867. I. (25. aprila), ko je moral prenehati radi ne-prijazne tiskovne svobode. Ta izvrstni feasopis v lepej slovenšLini (in to je mnogo pri DaŠih politicaih listih) je branil krepko tedanja sioveuska politiČna načela in težnje, urednik pa mu je bil Ivan Božič. naposled duhovni oskrbnik v Kortah na Korofekem (t 1B84). ki jp dopiaaval vsfsfttnvnsko v BNoviee", BVedež" in dnigod, ter je prevei več del iz tujih literatur (Stric TomaŽ, Kriton in apologija, Vodilo grešnikov I).
V zadnjih taah (1882) ,je ustanovil še vedno 6vrsti in pogumni Ein-špicler krvavo potrebui list «Mir". ki izhaja po dvakrat ua mesee v Celovei in je vže mnogo storil za probujo in zavedanje slovenskega naroda onkraj Karavank. Ta za priprosti narod jako izvrstno iirpdovani list odbija navale brfizobzirnili nasprotuikov po domato, a krppko in neustra&eno brani svetinje slovenskega naroda v tožnera Korotanu, kolikor jih še niso odnesli neprijazni vetrovi------------
In ta neupogljivi moŽ jeklenoga značaja in trdnega upanja, ki dela vže toliko let za blagostanje tlatenega roda. ki vodi in sg bori po levjc za pravice in težnje ubogih Slovencev, ki je posvetil vse svoje burno življenje slovenskemu narodu, ta mož zasluži po vsej pravici imc Bstaroste koroških Slovencev".
Pozdravija Te                            __                                              P. B..