U!'
Poštnina plačana t gotovlnL
Leto XVI., 179

LJubljana, torek b. avgusta 193$
Cena 2 Din
upravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. mseratm jddeieK.: LJubljana, Selen« tiurgova OL 8. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11. — Telefon št 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica fit.
2. — Telefon št 190. Aatunl prt pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, vVien «t 105.241
Naročnina znaša mesečno Din Za inozemstvo Din 40.—
25.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. X. Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Rešitev brez rešitve
Svet Društva narodov se je v teku prošlotedenskega svojega zasedanja bavil z italijansko-abesinsko zadevo v treh. mučnih in dolgotrajnih sejah. Prva ni bila javna, druga je bila izredno tajna in skrivnostna, tretja pa je bila javna in je dala v svet resolucijo, s ^katero se nevarni razplet vzhodnoafriške-ga problema odlaga na prve dni septembra. Na videz se je svet DN zedinil za nekaj zelo nepomembnega, saj je rezultat dolgih pogajanj edino to, da se mešana italijansiko-abesinska arbitražna komisija zopet loti prekinjenega dela in dobi za predsednika nevtralca, ki bo odločeval, kadar bi se nasprotniki ne mo-gli zediniti. Druga točka resolucije določa, da pride ves italijansko-abesinski kompleks v začetku septembra nepreklicno na-razpravo v Ženevi, ako bi komisija do začetka septembra ne našla forme, ki omogoča sporazum med nasprotnikoma.
Italija je iz pogajanj, ki so se ves čss zasedanja vršila med velesilami, izbila zase dva lepa uspeha. Predvsem
pristrigla kompetenco arbitražne ko-r ■•-•je, sestavljene na osnovi italijan-»ko-abesinsike pogodbe iz L 1928. Ta je doslej imela popolno pravico reševati vprašanje o mejah in pripadnosti posameznih spornih krajev, odslej pa n;iene odločitve ne bodo imele več obvezne moči, ne glede na to, da je z imenovanjem novega člana v komisijo ta izgubila svoj velevažni značaj paritete. Druga zmaga rimske diplomacije je v tem, da se bodo tri afriške kolonialne velesile, Anglija, Francija in Italija, medtem pogajale o ureditvi afriškega vprašanja brez Abesinije, za katere usodo pravzaprav gre. Problem je tako začasmo izločen iz kompetence sveta DN, in abesinski vladi bo samo sporočeno, kaj so sklenile tri velesile.
Za temi enostavnimi ugotovitvami, ki same po sebi ničesar ne povedo, pa se skriva ogorčena borba diplomatov in čisto gotovo je, da je mir v Afriki vse te tri dni visel le na nitki Pri tem La-val ni bil toliko posrednik med Rimom in Addis Abebo, marveč je vse svoje sile zastavil v to, da bi spravil v sklad nasprotujoče si interese Anglije in Italije. Kakor se zdi paradoksno, vendar se je izkazalo, da gre v bistvu ie za globoka nasprotsitva med Rimom in Londonom, ki si nista edina v tem, kako bi si razdelila gospodarsko važne abe-s Laske pokrajine. Zaradi tega ie bil ita-lijanskoabesinsiki spor odkazan komi-siji, ki ne more v ničemer odločiti, važnejši del problema, italijansko-angleški spor, pa bodo zainteresirane velesile reševale med seboj brez Društva narodov in brez Abesinije.
Spopad pri Ual-ualu je postal s tem s ko roda brezpredmeten, kajti danes je problem zavzel že tak obseg, da se z lahkoto pozabi na prvi povod. Zdaj so na programu računi velesil, ki jih je sprožil malenkosten dogodek pri tem daljnem studencu vroče Afrike. V bistvu se vprašanje ni pomaknilo z mesta in zadnja resolucija sveta DN ni spremenila položaja, ki je nastal po pomladanskem zasedanju v Ženevi. V splošnem se lahko reče, da je ženevska institucija zopet formalno ohranila svoj ugled, čeprav se tudi to pot ni povzpela do jasne odločitve, ki bi rešila problem v temelju. Rešila pa je vsaj videz, ko si je pridržala pravico, da se problem vme čez mesec dini v njeno kompetenco, ako bi prizadeti v pogajanjih izven Ženeve ne našli pota in načina, da ohranijo mir.
Pri danih razmerah je v tem skromnem rezultatu velik uspeh, saj so pesimisti razglašali, da bo v Ženevi Abesinija pozvana na odgovor zaradi suženjstva, ki ga še ni zatrla na svojem ozemlju, ter kot nevreden član ljudske zajednice izključena iz občestva omikanih narodov. V tem primeru bi nikogar ne vezal več niti ženevski statut niti razni nenapadalni pakti. Tako ravnanje bi bilo seveda le preveč prodorno in bi soravilo Društvo narodov ob vsako veljavo ne le v očeh manjših držav, marveč tudi pred javnostjo vsega sveta.
Zelo razumljivo je, da posamemim članom sveta DN ženevski postopek ni bil posebno všeč, saj vidimo, da sta se držala povsem v ozadju predsednik sveta Litvinov in dr. Beneš, ki je v dosedanjih zasedanjih prav rad in navadno z uspehom prevzemal posredniško vlogo v sporih med raznimi državami. Vendar o a so imeli ostali člani tem težje stališče, ker so se zavedali, da bi z vsakim nasprotovanjem Italiji pripravil ženevsko društvo ne samo v tež-koče, marveč naravnost do razsula. V Rimu namreč pokazali toliko trdne voli^ obdržati svoie kolonialne zahteve, da. ie interes DN zahteval, naj se ustrežp italijanskim željam. To razpoložljiv i> dovoli odločno odsevalo iz pisanja italijanskih listov in tudi iz posto-pam"a barona Aioisiia. ki ni od Mvsso-lirajevih navodil popustil rvrav nič. Edino za to ceno se je dal odvrniti grozeči razpad DN in mednarodna diplomacija
DRŽAVNI IZDATKI MORAJO BITI V SKLADU Z DOHODKI
Rigorozna navodila finančnega ministra za sestavo novih proračunov države, banovin in občin — Sistematična štednja povsod
Beograd, 5. avgusta, p finančni minister je izdal danes podrobna navodila glede izvajanja proračunskih dvanaj-stin in glede sestave predlogov za državni proračun za leto 1936/37. Navodila nalagajo vsem podrejenim državnim uradom najstrožjo štednjo pri izdatkih. štednja mora pred vsem stremeti za tem, da se spravijo izdatki v sklad s faktičnimi dohodki. Zaradi tega je posebno važno, da se sestavijo glede državnih dohodkov, pa tudi glede izdatkov povsem realni predlogi, zasnovani na skrbno proučenih podatkih. Docela napačno je, sklicevati se pri tem na že obstoječe proračunske zneske in doslej ustvarjene dohodke. To velja prav posebno še za izredne dohodke in izdatke. Vsi krediti, ki niso z državnega stališča neobhodno potrebni, se bodo črtali.
Posebno pozornost morajo pristojna oblastva posvetiti osebnim izdatkom. Tudi v tem pogledu mora zavladati ri-
gorozna štednja, ker so sedanji osebni izdatki v celoti absolutno previsoki in v nesorazmerju z materialnimi izdatki. Po najnovejših podatkih se vidi, da je število uradnikov pri posameznih uradih in ustanovah mnogo večje, kakor bi bilo stvarno potrebno. To število se mora brezpogojno znižati, ter se mora na ta način skupni iznos osebnih izdatkov zreducirati za 10 odstotkov dosedanje višine.
Materialni krediti se bodo v bodoče odmerili po resnični potrebi in skrbnem proučevanju ter se morajo v celoti znižati vsaj za 20 odstotkov dosedanjega iznosa. V redni državni proračun se za prihodnje leto ne smejo vnašati nobeni krediti za investicijska državna gradbena dela.
Ob enem je finančni minister izdal podrobna navodila za izvajanje in sestavo banovinskih proračunov in proračunov mestnih in podeželskih občin. Tudi za te proračune veljajo v sploš-
Vojna z Abesinijo je samo odgodena
Francoski in angleški listi o vrednosti ženevskega sporazuma — Nihče ne veruje v preprečenje vojne
Pariz, 5. avgusta. Zunanjepolitični so- med Italijo, Anglijo in Francijo na osnovi tradnik lista »Echo de Pariš« Pertinax I pogodbe iz leta 1906 pričela še ta teden. V
pravi, da bo abesinska kriaa po preteku enega meseca spet na vrhuncu. Tedaj bo skušal Mussolini Ženevi vsifiti svojo voljo ali pa bo Italija izstopila iz Društva narodov in hkratu poslala svojo vojsko proti Addis-Abebi. Francija bo tedaj v zelo težkem položaju. Društvo narodov ima zgolj to ambicijo, da prepreči svojo propast
Tudi » Quotidien« ugotavlja, da z ženevskimi resolucijami vojna nevarnost nd odstranjena.
»Petit Parisien« presoja položaj nekoliko bolj optimistično in se zanaša na pogajanja med Anglijo, Francijo in Italijo.
Excelsior« smatra, da Mussolini nikakor ne bo dopustil, da bi ga kdo zadrževal pri izvajanju njegovih namer. Zaveda ee pa, da bi nastale zanj zelo velike težave, če bi napadel Abesinijo, ne da bi bila Italija izzvana. V takem primeru bi naletel na najhujši odpor v Angliji.
»Oeuvre« poroča, da so se v krogih angleških zastopnikov pri DN zzadnje dni cule zelo resne izjave, da bi bilo mogoče v danem primeru zapreti Sueški kanal. Po teh vesteh se je angleška vlada trdno odločila, da Italiji onemogoči vojno z Abesinijo.
»Matin« navaja izjavo francoskega zunanjega ministra Lavala, ki je poudaril: »Izpolnili smo najhujšo nalogo, toda položaj je še nadalje zelo resen«. Ta izjava, pravi list, zelo točno označuje današnjo situacijo po ženevskih pogajanjih, ki so trajala štiri dni.
»Figaro« piše z vso gotovostjo, da 6e jo-do zastopniki treh zapadnoevropskih velesil, če se do 4. septembra ne bodo mogle spora^zumeti, še nadalje pogajali. Kljub temu pa od teh pogajanj mi ničesar pričakovati. Mussolini je v Eritreji dovršil velike vojaške priprave in nikakor ni mogoče pričakovati, da bi sedaj po vseh velikih naporih opustil svoje namere.
London, 5. avgusta. AA. »Daily Tele-graph« je objavil dalj©} članek o poslednjem zasedanju sveta DN, v katerem ugotavlja, da je bil v ženevi dosežen edini uspeh, da so zagovorniki miru pridobili mesec dni časa.
»Daily Herakl« pravi med drugim, da je svet Društva narodov dobro branil svoj prestiž. Očuval si je pravico in dolžnost razpravljati o italijansko - abesinekem sporu. S tem ee je znova utrdila oblast DN, dasi za enkrat le za mesec dni.
»News Chronicle« priznava Mussotiniju, da je v ženevi deloma zmagal.
»Manchester Guardian« sodi, da je sedaj dolžnost Francije, pregovoriti Italijo, naj zmanjša na minimum svoje zahteve.
Pariški dopisnik »Timesa« poroča, da francosko zadovoljstvo nad uspehom g. La--vala kot posredovalca ni neskaljeno, ker je verjetno, da bo dejanska kriza Društva narodov izbruhnila 4. septembra v nevarnejši obliki kakor kdajkoli doslej. V Parizu mislijo, da b! se edini usipešni izhod 'ez tega položaja dal doseči s kolektivnim mandatom ali protektoratom preko Društva narodov s popolnim upoštevanjem upravičenih italijanskih zahtev.
Konferenca treh velesil
Rim. 5. avgusta, č. Po pariških informacijah italijanskih listov se bodo pogajanja
je uvidela, da to le ni previsoka cena, da se ohrani ženevska institucija, ki je kljub svojim pomanjkljivostim vendarle še ena največjih pridobitev svetovne vojne in ena najvišjih vrednot sodobnega mednarodnega političnega življenja.
Čannesu ali kakem drugem mestu francoske riviere se bo sredi avgusta sestala konferenca treh zapadnih evropskih velesil.
Italija je zadovoljna
Rim, 5. avgusta, b. Danes se je iz Ženeve vrnila v Rim italijanska delegacija. Baron Aloisi je takoj po prihodu podal šefu italijanske vlade izčrpno poročilo o poteku ženevskih pogajanj. V rimskih političnih krogih izrecno poudarjajo, da o načrtu, o katerem so toliko razpravljali v mednarodni javnosti, češ, da se bo Italija v času posredovalne akcije vzdržala vsake sovražnosti nasproti Abesiniji, v Ženevi sploh ni bilo govora.
0 tem, ali se bo Italija udeležila septembrskega zasedanja sveta Društva narodov, so v Rimu zelo molčeči. Milanski »Corriere della Sera« pravi, da je Italija na zasedanju sveta DN dosegla popoin uspeh. Najboljši dokaz je dejstvo, da italijanski delegat ni hotel glasovati za sklep, naj se 4. septembra svet Društva narodov avtomatično sestane, da prouči italijansko - abesinski spor. Italijanska vlada noče sprejeti nikakega določenega datuma za razpravo o svojem sporu z Abesinijo v Ženevi. V Ženevi bodo morali sedaj resno računati s tem italijanskim stališčem, ki je vsekakor zelo značilno.
Nove vojaške priprave
Pariz, 5. avgusta, č. »Newyork Herald« je objavil v svoji pariški izdaji vest iz Rima, da bo vlada v bližnjih dneh mobilizirala še rezervna letnika 1909 in 1910. Z novimi četami bo ojačila svojo vojsko t Afriki tako, da bo štela 300.000 Italijanov bi 100.000 domačinov. y vzhodno Afriko bodo prepeljali todi 1000 vojnih letal.
Ker se je letos deževna doba v Abesiniji pričela že zelo zgodaj, je pričakovati, da se bodo mogle vojaške operacije pričeti že ob koncu avgusta.
Italijanski vojni načrt
Pariz, 5 .avgusta. AA. »Oeuvre« je objavil posebno poročilo svojega poročevalca iz ženeve, ki beleži govorice o italijanskem vojaškem načrtu proti Abesiniji, kakor se širijo v tamkajšnjih političnih krogih. Italijanski vojni načrt naj tri bil naslednji:
Pet večjih italijanskih vojaških oddelkov naj bi vdrlo iz italijanske Somalije v pokrajino Ogaden vzdolž petih njenih rek. TI oddelki naj bd neprestano prodirali proti Addis-Abebd ,ki je oddaljena okrog 500 km od njihovega oporišča. V okolici Addis-Abebi bi naleteli na abesinsko vojsko, ki bi štela okrog 20.000 ljudi.
Prav tako bd trije italijanski vojni oddelki prodirali iz Eritreje preko puščave Dankaiije. Proti tej vojski bd se postavila nasproti abesinska armada, ki bi štela 40.000 vojakov, in ki bi se zbrala na bol-skih hribih. Do prave vojne pa bd prišlo v severni Abesiniji, kjer bi poskušala italijanska armada prodreti preko Bolguita v Gondar, in tam udariti na glavno abesinsko vojsko, ki bo štela okrog 70.000 ljwfi-
nem načela za izvajanje in sestavo državnega proračuna. Vse povsod se mora uveljaviti načelo skrajne štednje; znižati je treba zlasti one osebne izdatke, sorazmerno pa tudi materialne kredite.
Kar se tiče izvajanja proračunskih dvanajstin do konca tekočega proračunskega leta, odreja finančni minister, da se mora do 30. septembra t. 1. sestaviti točen spisek vseh še nelikvidi-ranih državnih obveznosti od 31. marca 1934 dalje. Ko bo oddelek za računovodstvo te spiske proučil, bo glavna državna blagajna odredila rok, način in vrstni red izplačila.
Problem kmečkih dolgov
Beograd, 5. avgusta p. V trgovinskem ministrstvu se bo sestal jutri dopoldne ekonomsko-finančni komite ministrov, da prouči predloge glede izvajanja štednje v državnem gospodarstvu v svrho dosege čim večjih prihran-
kov. Glavni predmet proučevanja pa bodo predlogi kmetijskega ministra glede ureditve problema kmečkih dolgov, ki ga namerava vlada definitivno rešiti in in odstaviti z dnevnega reda. Podrobnejše informacije bodo objavljene, ko bo vlada sprejela konkretne sklepe.
Minister general Živkovič v Šibeniku
t
šlbenlk, 5. avgusta, n. Minister vojske In mornarice general Peter živkovič je danes na matičnem brodu »Zmaju« prispel v ši-benik. Spremljalo ga je nekaj višjih častnikov generalnega štaba. Pregledal je ustanove vojne mornarice v šifoeniku in okolici ter inspiciral tudd šabeoisko suhozemno garnizijo.
Povratek ministra Komnenoviča
Beograd, 5. avgusta. AA. Snoči se je vrnil s potovanja v Pariz minister za telesno vzgojo naroda Mirko Komnenovič.
Iz Centralnega presbirofa
Beograd, 5. avgusta, p. S kraljevim ukazom je imenovan za šefa informativnega odseka Centralnega presbiroa vpokojeni višji uradnik notranjega ministrstva Bosko Bog-danovič. Dosedanji šef tega oddelka Peter Ivankovič je imenovan za novinskega atašeja pri poslaništvu v Atenah.
Zopet vstaja na Kreti
Pod vodstvom venizelistov so vinogradniki in viničar-ji vdrli v glavno mesto in se polastiti vseh Javnih poslopij — Pobuna oddelka letalcev
Atene, 5. avgusta. w. V mestu He-raklionu na otoku Kreti je izbruhnila revolucija. Povod je dala stavka vinogradniških delavcev, ki protestirajo proti znižanju mezd. Pristaši bivšega ministrskega predsednika Venizelosa, voditelja zadnje revolucije v Grčiji, so izrabili priliko, da skupno s stavkujo-čimi delavci vprizore vstajo. Vse kaže, da skušajo venizelisti izkoristiti odsotnost predsednika vlade Tsaldarisa v inozemstvu za izzivanje notranjih nemirov.
Davi je prišlo v Kandijo okrog 4000 dobro oboroženih vinogradnikov, ki so priredili velike demonstracije. Naposled so vdrli na prefekturo in demolirali vse pisarne. Polastili so se kasneje tudi vseh ostalih javnih poslopij. Pri napadu na prefekturo je prišlo do krvavih bojev. Majhna skupina vladnih čet je bila proti veliki premoči upornikov brez moči. V boju je bilo ranjenih po nekaterih vesteh nad sto ljudi, med njimi tudi prefekt Krete in neki upokojeni general. Po drugih vesteh .je bilo ranjenih le 25 ljudi, 6 pa ubitih, med njimi en orožnik in trije vojaki. Uporniki so baje za sedaj še gospodarji položaja.
Podpredsednik vlade general Kondilis je imel takoj po prejemu prvih vesli s Krete posvet z notranjim ministrom Ralisom. V Kandi jo sta bila odposlana dva torpedna rušilca ter dve eskadri vojaških letaL
Po vesteh, ki so proti večeru prispele v Atene, je prefekt Krete sporočil, da proglašajo venizelisti na otoku splošno vstajo. V vseh cerkvah zvone zvonovi ter pozivajo prebivalstvo, naj zgrabi za orožje. Položaj je precej resen, vendar pa v vladnih krogih ne dvomijo, da bosta že jutri vzpostavljena red in mir. Vest o uporu na Kreti .je izzvala v prestolnici veliko vznemirjenje, zaradi če-sar je objavila vlada, da gre samo za krajevni upor, ki bo v kratkem zatrt.
V mestih Heraklionu in Kandiji je bilo proglašeno vojno stanje. V pripravljenosti je vsa grška mornarica, Id čaka na nadaljnja povelja. Po nekaterih vesteh so se uporniki polastili tudi velikega skladišča orožja na Kreti.
Ko je vlada odredila, da se odpošljejo !z Aten na Kreto vojna letala, se je na letališču uprla večja skupina vojakov, ki .je sprejela orožnike, ki so hoteli posredovati, z ogn jem iz pušk. Pozneje so napravili red in je bilo 15 vojakov aretiranih. Izročeni bodo vojnemu sodišču.
Upor že zadušen?
Atene, 5. avgusta, p. Guverner na Kreti je izdal službeni komunike, - katerem pravi, da bo red m mir na otoku , kmalu obnovljen. Uporni delavci so pri-' stali na to, da se vrnejo na delo v vi-| nograde.
Prispevki zavarovalnic za gasilstvo
Skala podsula 39 delavcev
Liegnitz, 5 avgusta, w. V bazaltnem lomu v Taschenhofu pri Goldbergu se je pripetila dopoldne huda nezgoda. Nenadoma se je odtrgala velika bazaitna skala in podsula pod seboj 39 delavcev. Doslej so spravili izpod kamenja 4 mrtve in 32 ranjenih.
Beograd, 5. avgusta, p. Minister za fizično vzgojo naroda je v soglasju z ministrskim svetom izdal uredbo, ki izpreminja § 77. zakona o organizaciji gasilcev. Vse zavarovalnice, delniške in vzajemne, in vse družbe proti požaru, kakor tudi vsa trgovska podjetja, ki se bavijo z zavarovanjem proti požaru, bodo plačevala retroaktivno od 1. I. 1934 iz lastnih sredstev po 4.5% od premij,
plačanih za zavarovanja proti požaru objektov, ki so na ozemlju kraljevine Jugoslavije. Ta prispevek se ne sme vključiti v premije. Plačila se bodo vršila preko pristojnih banskih uprav. Ministrski svet je na predlog ministra za telesno vzgojo naroda odobril tudi uredbo o prispevkih v gasilski fond, o nadzorstvu in upravi tega fonda.
Pred rekonstrukcijo rumunske vlade
Bukarešta. 5. avgusta, g. Po ostavki trgovinskega m industrijskega ministra Ma-noilesca - Strunge, se je zdel položaj Tata-rescove vlade nekoliko kritičen. Ta kriza je sedaj odpravljena. Uradni list objavlja danes, da je kralj sprjel ostavko Manoilesca in poveril začasno vodstvo tega reeora dosedanjemu namestniku trgovinskega ministra Costinescu. Ker se je tako položaj v Tatarescovi vladi zopet konsolidiral, se sedaj nadaljujejo priprave za že dalje pričakovano preosnovo vlade.
Novinarji in zakon o tisku
Zagreb 5. avgusta. AA. Včeraj je bila v Zagrebu pod predsedstvom predsednika centralne uprave Jugoslovenskega novinarskega udruženja g. Jutriše oziroma pod pod-predsedstvom g Viranta plenarna seja glavne uprave JNU. Razen tekočih in perečih stanovskih vprašanj sta prišla na seji v razpravo tudi zakon o tisku in vprašanje našega tiska. Na seji so sklenili predložiti vladi pripombe in konkretne predloge, ki bodo v interesu javnosti, posebej pa še novinarjev in tiska in ki naj pridejo v razpravo pri bližajoči se reviziji tiskovnega zakona. Seja se je vršila v Novinarskem domu. Prisostvovali so ji delegati vseh sekcij in člani uprave pokojninskega fonda. Vse sklepe so sprejeli soglasno. Prihodnja seja bo septembra v Novem Sadu. Na tej seji bodo razpravljali o reviziji članstva. . _ ...
I
Drobiž z vseh strani
Tokio, 5. avgusta. AA. Iz Karuizave poročajo, da je pričel vulkan Sama znova bruhati, Na vulkan se je vzpenjalo 13 turistov, za katerimi sedaj ni nobenega sledu.
Gibraltar, 5. avgusta. AA. Na angeški ladji 2>Methylmill« je nastal požar. Na pomoč je takoj priplula španska ladja >Campeador«. Ker pa požara ni bilo mogoče pogasiti, so Španci rešili posadko angleške ladje s kapetanom vred. Rešenih je bilo 21 ljudi, ki so jih prepeljali v Gibraltar. Angleška ladja se je potopila.
Moskva, 5. avgusta. AA. Včeraj so dvignili iz morja sovjetsko podmornico »B 3«, ki se je potopila 25. julija V podmornici je bilo 55 častnikov in mornarjev, ki so vsi utonili ali se zadušili. Podmornico eo privlekli v Kronstat. žrtve nesreče so včeraj slovesno pokopali v Leningradu.
Ameriški smrtni žarki?
Newyork, 5. avgusta, č. V noči od sobote na nedeljo so vprizorili v bližini Newyorka velike pomorske vaje, pri katerih so preizkusih nove žarke, ameriški izum, s katerim razpolaga ameriško vojno ministrstvo. 51 vojnih ladij je napadlo obalo, ki jo je branila le ena baterija z omenjenimi žarki. Obramba je dosegla popoln uspeh in je fiktivno ooičihi vse napadalno brodovje.
Pastorka meja
Nacionalne zasluge kmečkega prebivalstva ob naši severni meji — Ne samo hvaležnost, temveč tudi politična modrost zahteva, da se meja ne zanemarja
Maribor, 4. avgusta. Ni lahko najti primere za neuvidevnost
in ravnodušnost, s katero se pri nas obravnavajo življenske potrebe obmejnih pokrajin. Sedemnajsto leto narodne svobode že teče, ne da bi se javnost in merodajni či-nitelji spomnili na oni del domovine, ki je ohranil Jugoslaviji dragocen kos dedne zemlje. Približno tam, kjer je danes začrtana meja med našo državo in Avstrijo, je bila narodnostna meja že desetletja pred vojno. Tam se je brez prestanka vršila tiha, toda žilava borba za nacionalni obstanek.
Borba je bila neenaka, kajti proti državni in avtonomni upravi in proti nemškemu kapitalu je stalo takorekoč praznih rok revno kmečko ljudstvo, ki je s trdim delom moralo skrbeti pred vsem za vsakdanji kruh. Kdor pozna moč in brezobzirnost takratnega tujega pritiska, ne more odreči občudovanja tem našim ljudem, da niso podlegli niti nasilju niti izkušnjavam, ki so prihajale v obliki obljub in gmotnih dobrin. Njihova zasluga je, da so mogli biti pred sedemaajsi mi leti postavljeni mejniki Jugoslavije vsaj približno tam, kjer je fiksirala slovensko narodno posest Slomškova razmejitev škofij.
Glavni argument nemške agitacije je bilo tklicevanje na politično in gospodarsko premoč nemštva, katero je- v stanu vss, ki se ji udajo, nagraditi z ugodnimi gospodarskimi in eksistenčnimi pogoji. Taka propaganda se ni vodila le z besedami, nego tudi z dejanji. Dajale so se možnosti za vnov-čevanje pridelkov iri, kar je glavno, ustvarjale so se terenske zveze in komunižacije, ki so omogočale promet z večjimi 'tržišči. Seveda pa se je vse to godilo po določenem sistemu, tako da se je obmejno prebivalstvo čim najtesneje zvezalo z nemškim ozemljem na severu, dočim so se prometne zveze s kompaktno naseljenim slovenstvom na jugu namerno zanemarjale.
Tako se je zgodilo, da je bil ob prevratu obmejni pas v velikem delu naravnost odrezan od sveta. Človek bi mislil, da bomo Bmatrali za eno prvih nalog, popraviti položaj, ki ga je ustvarila tujina sebi v prid. Delo pravičnosti bi bilo, nuditi zvestim rojakom vsaj enake gospodarske možnosti v naši državi, kakršne so morali žrtvovati, sledeči svoji jugoslovenski zavesti. Bilo pa bi to tudi delo politične in upravne modrosti, kajti gospodarsko, trdna in zadovoljna meja je boljša garancija ohranitve, kakor kameniti mejniki in papirnate pogodbe.
Vse to se je v zadnjih sedemnajstih letih neštetokrat poudarjalo, pa vedno se je našel kak izgovor, da so se odlagale tudi najnujnejše potrebe. Kadarkoli so se postavljali programi javnih del, pa naj je bilo to v državni ali avtonomni upravi, vedno je bila odpravljena meja praznih rok. Ko je bila letos obljubljena znana milijarda za investicije, je odpadla na ves severni del dravske banovine drobtinica petih milijonov. Značilno je za skepso obmejnega prebivalstva. porojeno iz dolgoletnih razočaranj, da je le malokdo verjel v realizacijo te obljube in je vest. da je na cesto Mari-bor-Št. IIj, že odposlana komisija, učinkovala skoro kakor presenečenje.
Zdi se torej, da je, vendarle storjen začetek akoravno ve vsak izvedenec, da je denarja za nameravano moderniziranje ceste, ene najvažnejših zvez z inozemstvom prilično premalo. Ali bo mogoče izposlo-vati nova sredstva, je vprašanje, ki mora zanimati zlasti narodne poslamce iz obmejnih okrajev. Njim bo tudi pripadala skrb, da se meja s tem izrednim prispevkom ne bo na merodajnih mestih smatrala že za odpravljeno ali celo saturirano. Kajti če se bo res v doglednem času uredila državna cesta za potrebe sodobnega prometa, ostane vendar še nerešen ves kompleks nujnih prometnih vprašanj naše meje.
V prvi vrsti gre za vprašanje cestnih zve z na Kozjak. Tu je gospodarska nujnost naravnost kričeča, kajti dokler ni primernih komunikacij, ostane bistveni del kmetske-ga premoženja, gozd, mriev kapital. Gre pa tudi za vprašanje obrambe meje, ki teče po grebenu Kozjaka, tako da je potreba zadostnih komunikacij podana tudi iz strateških razlogov.
Vzrokov je torej dovolj, da preneha dosedanja dolgoletna pasivnost. Pri tem seveda ne zapiramo oči pred finančnimi ovi-Tami, ki jih je težko premagati. Zlasti se tu ni mogoče zanašati zgolj na državo, akoravno odpada nanjo v dravski banovini sorazmerno z drugimi deli države najmanj cestnih bremen. Bližja nam je banovinsika uprava, od katere bi smeli pričakovati, da se sistematično loti vprašanja o H- e in i h cestnih zvez. Do zdaj se to ni zgodilo v zadostni meri ni tudi letošnji cestni program, ki je bil nedavno objavljen, ne vse-
buje niti ene postojanke, ki bi bila namenjena za zanemarjeni Kozjak. Niti na cesto Bresternica-Sv. Križ, katere gradnja se je svoj čas že nekako pričela, se očividno več ne misli.
Seveda je treba v polni meri upoštevati, da se gibljejo tudd banovinske. proračunske možnosti v razmeroma ozkih mejah in da
trka na vrata premnogo utemeljenih te nujnih potreb. Toda moglo bi se vendar pri razporejanju izbirati med nujnim in najnujnejšim^ da bi prišla tudi najbolj eks-ponirana meja do svoje pravice« Kajti iz lastnih sredstev si revne gorske občine ne bodo mogle pomagati, niti če se združijo v interesu skupnosti.
Obmejno prebivalstvo ni razvajeno in potrpežljivo čaka. Ni pa politično modro, da se njegova potrpežljivost izpostavlja prehudi izkušnji. Meja je storila napram domovini svojo dolžnost in upravičeno pričakuje, da ji ne bo še zanaprej odmenjena vloga pastorke.
Nacionalni šahovski turnir
Rezultati prvega kola
Ljubljana, 5. avgusta Sinoči je bilo žrebanje udeležencev XIL nacionalnega amaterskega turnirja. Ker se niso vsi povabljeni odzvali, bo na turnirju namesto prvotno določenih 24 igralo samo 22 igralcev. Igrali bodo v dveh skupinah po 11 igralcev. Prvi trije zmagovalci vsake skupine bodo nato igrali še poseben turnir šesterice za naslov nacionalnega mojstra. Za prvih šest so določene nagrade po 1300, 1000, 700, 500, 400 in 350 Din, četrto in peto mesto vsake skupine pa prejmeta po 250, odnosno 200 Din. žreb je odločil naslednji dve skupini:
Skupina A); 1. inž. Prek (Vrhnika), 2. Carev (Sombor), 3. Hren (Ljubljana), 4. Grenčarski (Zagreb), 5. Jenke (Karlo-vac), 6. J. Gabrovšek (Lj.), 7. Nikolič (Beograd), 8. Preinfalk (Lj.), 9. B. Savič (Zagreb), 10. šiška (Lj.), 11. Milan Vidmar (Lj.). Skupina B) 1. Longer (Lj.), 2. šubarič (Zagreb), 3. Šorli (Lj.), 4. Licul (Zagreb), 5. Herbatin (Bačka Topola), 6. R. Savič (Beograd), 7. Marek (Celje), 8. Berič (Knin), 9. Ciril Vidmar (Lj.), 10. Sikošek (Lj.), 11. Matvejev (Zemun).
Favorit prve skupine je Milan Vidmar; za naslednji dve mesti so najresnejši tekmeci Preinfalk, Nikolič, Gabrovšeik in Carev. Druga skupina je vsekakor močnejša in izrazitega favorita nima, pač pa se ne bomo zmoliti, ako dajemo za prva tri mesta največ nad šorliju, Matvejevu in Si-
košku. Igra se vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 19.30 do 21.30. Danes se je začelo prvo kolo.
Danes dopoldne in popoldne se je igralo prvo kolo nacionalnega turnirja. Že dopoldne je Preinfalk kot črni dobil proti Jonkeju figuro in zmagal, dočim sta se šubarič in Matvejev sporazumela za remis. Vse ostale partije so bile prekinjene in so se nadaljevale ob 19.30. Carev je proti Milanu Vidmarju dobil mnogo boljšo pozicijo, vendar se je Vidmar rešil z večnim šahom. Enako sta končali partiji Savič R. : Marek in Grenčarski : Savič B. Marek je neutemeljeno dal mnogo boljšo pozicijo za remis. Berič je kot črni premagal Herbatina, ki je zaradi mat grožnje moral dati figuro, prav tako je Ciril Vidmar kot črni premagal Licula, kateremu je vzel figuro, šiška je kot črni pripeljal prostega kmeta do zmage in se je moral Hren predati. Dve partiji sta bili prekinjeni. Sikošek ima proti šorliju prostega kmeta in stoji pred zmago, podobno je pri Gabrovšku, ki ima proti N&oliču isto tako kmeta več.
Stanje po prvem kolu: A skupina: Preinfalk, Šiška 1, Carev, Milan Vidmar, Grenčarski, Savič B. pol, Gabrovšek, Nikolič, Prek ,(1): B skupina: Ciril Vidmar, Berič 1, Matvejev, Šubarič, Marek, Savič R. pol, Sikošek, Šorli, Longer (1).
Smrt starke pod vrhniškim vlakom
Ljubljana, 5. avgiusta 1935.
Pod lokomotivo vrhniškega vilaika, ki prihaja 10 minut pred 18. v Ljubljano, je na križišču Ceste XVII. v Rožni dolini našla tragično smrt neznana siromašna startka.Prišla je v smeri proti Glincam; ko je ob železniški progi našla spuščene zativornice, se je sklonila pod drogom, da bi stopila čez tračnice. Nesrečni ca, ki je bila po vsej verjetnosti tudi precej naglušna, pa pri tem ni opazila, da prihaja vrhnican, katerega lokomotiva jo je v hipu zgrabila
in jo porvftelklla kakšnih 20 m s seboj.
Komisija poEcijiske uprave, M je bala pozvana na kraj nesreče, je našla truplo povsem zdrobljeno. Po culi, v kateri se je nahajalo nekaj kosov kruha, so spoznali, da gtre za beračioo.m poizvedbe, M so jih uvedli stražniki v soseščini, so domnevo potrdile. Neznanka je bila stara okrog 70 let, in kakor kažejo znamenja, je bila doma nekje v bližini Ljrufolrja.ne. Komisija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico viškega pokopališča.
Dve smrtni nesreči v škof ji
gkofja Loka, 5. avgusta Hišo uglednega posestnika in kovaškega mojstra g. Hafnerja z žabnice je zadela v petek huda nesreča. 12-letni sinček Stanislav, ki so ga imeli vsi radi zaradi njegove izredne nadarjenosti in živahnosti, je splezal na visok kostanj pred hišo in ko je bil kakih 10 metrov visoko, se mu je pod nogami odlomila veja in padel je ma cesto tako nesrečno, da je kmalu podlegel hudim poškodbam. Nesrečnega dečka so pokopali v nedeljo popoldne in spremljala ga je poleg potrtih svojcev,
mnogih vaščanov in gasilcev tudi vsa šola z učiteljstvom na zadnji poti.
Podobna huda nesreča pa je nekaj dni prej zadela AžbiČeve v škofji Loki. Smrtno se je ponesrečil 37-letni sin Vinko, tovarniški lislužbenec, ko se je ponoči s kolesom peljal proti kolodvoru. Trčila sta skupaj z nekim drugim kolesarjem in dočim se je ta le malo poškodoval, je bil Vinko na glavi tako ranjen, da je po 10-dnevnem trpljenju umrl. Pokojnik je bil povsod priljubljen in se je tudi njegovega pogreba udeležilo mnogo ljudi.
Napredovanja veterinarjev
Beograd, 5. avigiusia AA. Imenovani so: za višje veterinarske svetnike v 4. skupini 2. sitoipmje dr. Josip Čeh in dr. Franjo Veble pri banski upravi v Ljubljani, Alojzij Zarnilk pri obmejni veterinarski postaji v Mariboru, Franjo Baš pri banski upravi v Ljubljani, Ivan Vandot pri sreskem na-čelstvu v Novem mestu, Anton Peršin v Slovenjgradcu, Franjo Lobnik v Gornjem Gradu, Peter Rihtar v Šmarju pri Jelšah in Alojzij škof v Ljutomeru, doslej vsi v o. skupini.
Za veterinarske svetnike v 6 skupinii so imenovani dr. Josip šerbec pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, Leopold Varna v Litiji, Pavle Kolenc v Prevaljah, Filip Pahor pri obmejni postaji na Jesenicah Josip Samec pri obmejni postaji v Murski Soboti, Raifael Ipavec pri sreskem načelstvu v Krškem, Franjo Primic pri obmejni postaji! na Rakeku, Franjo Samec pri obmejni postaji v Gornji Radgoni, Franjo Goljar pri "sreskem načelstvu v Kranju, Ivan Kobentar v Kotoru in Vilko Bedenak v Kranju. Za višjega pristava je v 7. skupini imenovan Leon Kočijah pri veterinarskem bakteriološkem zavodu v Ljubljani.
Vaše sprejemnice
niso popolne, če v njih nimate albuma »Naši kraji«, da ga lahko pokažete svojim gostom in prijateljem. Zbirka vsebuje 87 posnetkov najlepših kotičkov naše slovenske zemlje. Slike so prispevali naši prvi umetniki fotografije, kakor prof. Ravnik, Planin-šek, Kraševec in drugi. Zastopani so visokogorski predeli, naše "široke ravni, Prekmurje, Dolenjska, Gorenjska, vsa naša mesta. Knjiga stane samo 30 dinarjev, na boljšem papirju 40 Din, in se naroča pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Selenburgova ulica. Prav tako jo dobite tudi pri njeni podružnici v Mariboru in pri vseh podružnicah »Jutra«/'
če potrebujete po napornem delu mirnega oddiha in srečne poglobitve, tedaj sezite po teh obrazih naše zemlje, in Vi boste utešeni
in sproščeni.
m. drž. razstava psov
Maribor, 5. avgusta.
Med letošnjimi razstavami Marib. tedna je bila zelo privlačna III. drž. razstava psov vseh pasem, ki jo je organiziral ljubljanski Klub ljubiteljev športnih psov pod pokroviteljstvom kraljeviča Andreja. Vodstvo izborno uspele ra-zstave je bilo v rokah klubovega predsednika g. Rostana, njegovega namestnika upok. kapetana Dreniga, tajnika Dermote, blagajnika ravnatelja Mi-lavca in živinozdravnika Keluca. V sodniški komisiji so bili: prof. dr. \Vitzelhuber z Dunaja, Klobučar iz Maribora in trgovec Schuster iz Ljubljane. V ocenjevalnem odboru pa so bili Dermota za službene pse. Drenig za športne pse, Smerkol pa za nemške ovčarje. Odlično ocenjeni psi posameznih pasem so dobili naslov »Prvak Jugosla-vije-Maribor 1935«, razen tega je komisija določila nekatere odlično ocenjene pse in prvake za razstavo mednarodnega prvenstva v Bruslju. Ocenjenih in razstavljenih je bilo 149 psov, med njimi je bilo 40 tujih. Odlično ocenjenih je bilo 42, prav dobro 34, ostali pa dobro, povoljno in zadostno. Med lovskimi psi je bilo odlično ocenjenih 20, med športnimi pa 22. Naslov prvaka Jugoslavije 1935 si je priborilo 18 psov, za razstavo mednarodnega prvenstva v Bruslju pa je bilo izbranih 14. Naslov prvaka si je priborilo 9 lovskih in 9 sportnfh psov. Od jugoslovenskih psov sta se določila za mednarodno ra-zs+avo dva in sicer prvak Jugoslavije «Dečko«JMimski, ilirski ovčar, ki je last škofjeloškega župana in notarja Š. Sinka, ter »Ale«, last g. K. Komeliusa iz Zdenčine. Kakor znano se določi za mednarodno razstavo samo pes, ki si je priboril prvenstvo v treh državah in na štirih razstavah in ki sta ga ocenila najmanj dva različna sodnika. Po končani ocenitvi je komisija razdelila deset lepih nagrad ter diplome in zlate ter srebrne kolajne.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved ra torek r
Polagoma zbolišanie in boli toplo^ vSredi tedna spet poletno lepo vreme.
Gospodarstvo
10 odstotno znižanje osebnih izdatkov v občinskih proračunih
Finančni minister je izdal v »Službenih novinah« navodila za sestavo proračunov mestnih občin za proračun asko leto 1936-37 in istočasno tudi navodila za sestavo občinskih proračunov za leto 1936-37.
Kakor znano določa zakon o proračunskih dvanajstinah v § 88, da tvorijo izdatki in dohodki državne administracije in državnih podjetijeno nedeljivo celoto in da se državni proračun ne deli več na proračun državne administracije in proračun državnih podjetij. Isto načelo velja tudi za banovinske, mestne in občinske proračune. V uvodu k navodilu za sestavo proračunov opozarja finančni minister na to bistveno razliko v tehnični sestavi proračuna, ki ne dopušča več delitev proračunov v splošne proračune in v proračune podjetij. Kakor je bilo že v lanskih navo-dih poudarjeno, tudi za bodoče ni dopustna sestava proračuna po proračunskih glavah, temveč je treba vse enake izdatke združiti v istih partijah in pozicijah proračuna. Kakor v državnem računovodstvu tako traje tudi proračunsko leto pri mestnih proračunih od 1. aprila do 31. marca, računsko leto pa od 1. aprila do 31. avgusta. Proračuni mestnih občin kakor tudi občinski proračuni se morajo sestaviti najkasneje 3 mesece pred pričetkom proračunskega leta, t.j. do 1. jan. 1936. nakar se morajo občanom dati na vpogled.
Navodila nadalje poudarjajo, da je pri sestavi proračuna treba upoštevati pravičnost in znoslji/vost bremen ter plačilno moč občanov. Stopnja dokiade ne more v nobenem primeru biti večja od dosedanje. Nove davščine se ne bodo odobravale, temveč je treba znižati previsoke davščine.
Navodila za mestne proračune poudarjajo, da se v predlog proračuna ne smejo vstaviti nobena nova službena mesta ali nezasedena prazna mesta po dosedanjem proračunu. Na drugi strani pa je treba skrbeti, da se vse nepotrebne in odvišne osebe odstranijo iz občinske službe. Oddelki se morajo ukiniti in sorodni spojiti. Na ta način naj se osobje, odnosno osebni izdatki zmanjšajo za 10% skupne vsote osebnih izdatkov po sedanjem proračunu. Niikaka napredovanja niso možna, dokler se ne izda statut po § 100. zakona o mestnih občinah. Končno poudarjajo navodila za sestavo mestnih proračunov, da je treba pri sestavi proračuna upoštevati določbo, da plače in položajni dodatki oso-bja v mestni službi v nobenem primeru ne morejo biti večji od onih državnih uslužbencev enakega položaja in kvalifikacije. Tudi navodila za sestavo občinskih proračunov določajo, da je treba odstraniti nepotrebne uslužbence in skrčiti osebne izdatke za 10%.
Gospodarske vesti
= Vloge pri hranilnicah so nedotakljive.
Z ozirom na časopisno opozorilo Društva vlagateljev denarnih zavodov v Ljubljani, glede pretvarjanja 40 odstotkov vlog zaščitenih denarnih zavodov v rezervni sklad, opozarja Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani na to. da pri samoupravnih hranilnicah ni mogoča nikaka izguba za vlagatelje, ker pri njih ni možna nikaka sprememba vlog v rezervni sklad. Za vloge pri samoupravnih hranilnicah jamčijo občine-ustanoviteljice že po hranilniškem regulati-vu iz 1. 1844 kakor tudi na podlagi posebnih zakonov z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močja. Tudi uredba o zaščiti denarnih zavodov od 23. novembra 1934 ponovno potrjuje to jamstvo z določbo člena 51, da mora občina - ustanoviteljica hranilnice v slučaju izgube preskrbeti hranilnici sredstva, potrebna za pokritje morebitnih izgub. Za vlagatelje pri hranilnicah je torej izguba izključena.
= Posojila na klirinške terjatve. Narodna banka daje sedaj izvoznikom v Nemčijo posojila na podlagi aviza o plačilu na klirinški račun v Berlinu, in sicer v višini 60% vrednosti terjatve z obrestno mero 5%. Na terjatve naših izvoznikov v Italiji, pa daje Narodna banka naknadna posojila na osnovi aviza o plačilu na klirinški račun v Italiji, in sicer do 80% vrednosti terjatve z obrestno mero 5%.
= Obvezno sprejemanje kovanih novcev v plačilo. Na razna vprašanja je bilo izdano naslednje opozorilo, glede obveznega sprejemanja kovanega denarja v plačilo. Po čl. 8 pravilnika o kovanem novcu iz leta 1924 in
čl. 5 zakona o kovanju novca iz leta 1931. mora vsakdo pri plačilu sprejeti do 20 Din kovanih novcev po 0-25 Din, do 100 Din novcev po 0.50 Din, do 20o Din novcev po 1 Din, do 500 Din novcev po 2, 10 in 20 Din in do 1000 Din novcev po 50 Din.
= Pomirjenje glede holandskega goldinarja. Nizozemska je z uspehom prebolela letos že drugo krizo svoje valute. Z ogromno oddajo zlata in s povišanjem diskonta od 3.5 na 6% v nekaj dneh ji je uspelo odvrniti atako, ki ji je kmalu sledilo pomirjenje, tako da je Nizozemska banka lahko zopet znižala diskont od 6 na 5%.
= Slabo stanje hmeljskih nasadov v Češkoslovaški. žateško hmeljarsko združenje poroča da je bila pretekli teden tendenca na hmeljskem trgu nadalje čvrsta ter so cene znova nekoliko narasle, Blago so plačevali po 1675 do 1750 kč. Pičle preostale zaloge lanskega blaga bodo do nove letine docela razprodane. Stanje nasadov je nadalje zelo različno. Poleg lepih nasadov v nižjih legah, kjer je bila možnost namakanja, kažejo mnogi nasadi tako v ravnini kakor v višjih legah le tanko in slabo rastlino. Nadalje trajajoča suša je znova neugodno vplivala na pričakovano letino, ker ni bilo dežja. Kakovost bo sicer v boljših legah zelo dobra, vendar postaja vedno bolj verjetno, da bo imel žateški okoliš letos slabo letino, ki bo tretja zaporedna slaba, letina. — Tudi Zadruga hmeljskih trgovcev v Zatcu poroča, da vreme pretekli teden za nadaljni razvoj nasadov ni bilo ugodno. Pri tem pa stanje ni slabše, nego je bilo lani v tem času. Pretežni del nasadov kaže zeleno barvo, vendar je rastlina vitka in je le slabo dosegla višino ogrodja. Ima pa številna kratke stranske panoge, kjer cvet že deloma prehaja v kobule. Letošnja letina bo docela odvisna od vremena v prihodnjih dneh. Ce bo prišlo dovolj dežja, ki je nujno potreben, se lahko računa še •s srednjo letino in najbrž tudi z lepim blagom. Ce pa bo še prihodnji teden izostal dež, tedaj je računati le s slabo srednjo letino
Borze
5. avgusta
Na ljubljanski borzi sta devizi New7ork in London danes popustili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.66 — 8.76. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.63. v angleških funtih po 233.44 in v španskih pe-zetah po 5.65. Grški boni pa notirajo 33.15 do 33.85. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi mlačna brez prometa. Zaključki pa so bili zabeleženi v 7% Blairovem posojilu po 69, v 8% Blairovem posojilu po 77 in v 6% be^rluških obveznicah po 63.
Devize'
Ljubljana. Amsterdam 2951.73 — 2966.33, Berlin 1752.77 — 1766.65, Bruselj 734.18 — 739.24, Curih 1424.22 — 1431.29. London 214.98 — 217.03, Ne\vvork 4310.03 — 4346.34, Pariz 288.25 — 289.69, Praga 180.76 —181.86, Trst 356.35 — 359.44.
Curih. Beoerad 7, Pariz 20.24, London 15.12, Newyork 305.1250, Bruselj 51.60, Milan 25.0750. Madrid 41.95. Amsterdam 207.40, Berlin 123.20. Dunaj 58.60, Stockholm 77.95, Oslo 75.95, Kobenhavn 67.50. P rasa 12.70. Varšava 57.85.
Efekti
Zagreb. Vojna škoda 365.50 — 3'iS, za ave. — okt. 36S den., 1% invest. 80. — 81.50, 7% stabiliz. 79 — 81, 7% Blair 69 — 69.50, 8°/o Blair 76.50 — 77, 4% agrarne 46 bi., 6% begluške 62.50 — 63.50, PAB 228 — 229. Trboveljska 90 _ 100, Šečerana Osijek 100 bi.
Beograd. Vojna škoda 368 — 369, za avg. 368 — 369 (368.50) 1% invest. 80 — SO.oO (80.25), 7% stabiliz. 82.50 bi.. 4% agrarne 46 — 46.50 (46.60), 6% begluške 65 — 65.50 (64 _ 65.50% 8% Blair 78 bi., 7% Blair 69 — 70. Narodna banka 59n0 bi., PAB 228.50 — 229.50 (228.25).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 5. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 90.50, za dec. 91.625; koruza: za sept. 77.75. za dec. 61.625.
+ Winnipeg, 5. avsrusta. začetni tečaji: Pšenica; za avg. 80.375, za sept. 82.50, za dec. 84.
+ Budimpeštanska terminska borza (5. avgusta). Pšenica: za okt. 15.44 — 15.45; Koruza: za sept. 13.95 — 13.98.
Zatekel se je resasti foksterier, belkast s črnorumenimi lisami, ki sliši na ime Bum. Sporoči naj se na Bleiweisovo cesto 4.
*
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma tašča, babica in prababica, gospa
Terezina Mosche, roj« Zeschko
dne 4. avgusta 1935 v 86. letu starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po kratkem trpljenju mirno preminula.
Pogreb bo v sredo, dne 7. avgusta 1935 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo truplo položeno v rodbinskem grobišču k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v frančiškanski cerkvi v Ljubljani v četrtek, dne 8. avgusta 1935 ob 8. uri zjutraj in v župni cerkvi na Bledu.
Ljubljana, dne 5. avgusta 1935. Vera Valenta pl. Marchthurn, roj. Mosche in Dr. Erich Mosch
otroka.
Glisti Mosche, roj. Budischowsky, snaha. Lorle Kaan, roj. pl. Valenta in ing. Otto Kaan, Ese Schenker, roj. pl. Valenta in Bruno Schenker, r	vnuki.
Peter in Ellen Kaan, Ines Schenker, pravnuki.
a&i kraji in ljudje
Obisk predsednika grške republike Velik ugled develand-
skega Slovenca
Clevelandski mestni sodnik, slovenski rojak Frank J. Lauše je bil, kakor je »Jutro« že poročalo, pozvan tudi od ameriške javnosti po največjem in najuglednejšem dnevniku v Clevelandu, naj nastopi kot kandidat pri letošnjih volitvah mestnega župana. Kakor znano, se bo teh volitev udeleževalo tudi okrog 20.000 jugoslovenskih priseljencev, ki so izkazali svojemu rojaku Laušetu svoje zaupanje tudi s tem, da so ga pred tremi leti izvolili za mestnega sodnika. Od vseh mestno-sodniških kandidatov je imel tedaj Frank Lauše največ glasov. Zaupanje, ki ga je sedaj ameriška javnost s svojim pozivom izkazala sodniku Laušetu, je čast, ki jo le redkokdaj doseže kak potomec tujerodcev v ameriških velemestih. Primerjati se da s častjo in ugledom, ki ga je užival pokojni češki rojak čermak kot županski kandidat in naposled kot župan v Chicagu.
V pozivih, naj sprejme župansko kandidaturo, je stalo med drugim, da je Lauše mož, ki ga ni mogoče kupiti za noben denar, in zaradi tega najbolj sposoben, da bi izpulil mesto iz rok raketirjev in gangster-jev.
Sodnik Lauše pa je kandidaturo odklonil ter je med drugim takole odgovoril dnevniku »Cleveland Press«, ki ga je bil pozval, naj jo sprejme: »Mestni sodnik sem že tri leta in smatram, da je sodnikovo delo za mesto in prebivalstvo ravno tako važno kakor županovo. če sprejmem kandidaturo, moram zapustiti poklic, za katerega sem se usposobil v praksi in teoriji. Srce me vleče k sodnijskemu poklicu. Skušal sem biti pošten in nepristranski in upam, da sem storil svojo dolžnost. Zaradi teh razlogov izjavljam, da ne bom kandidiral, čutim pa globoko hvaležnost do vas zaradi širokogrudnega zaupanja.«
Od desne na levo: predsednik grške republike Tsaldaris, soproga predsednika naše vlade, soproga predsednika Tsaldarisa, naš vladni predsednik dr. Stojadinovič ter člani grške in naše delegacije

litovske 2V@z@
>rba za jugoslavenski šampionat se bo vršila med Vidmarjesss, Pircsm in Kostieem — Sa predsednika zveze Je bil ponovno izvoljen dr. caric
Ljubljana, 5. avgusta.
Včeraj se je vršila v restavraciji »Zvezdi« slavna skupščina Jugoslovenske šahovske zveze. Navzočih je bilo veliko število delegatov, ker se je pričakovalo, da bo debata zelo burna. Po zaslugi predsednika g. dr. Stevana Ciriča je pa zborovanje poteklo mirno in niki^r ni prišlo do nesoglasij.
pr. Vidmar premagal Kostiča in Pirca s po 3:2, Kostič pa bi premagal Pirca s 4:1 in bi imel potemtakem enak rezultat kakor dr. Vidmar. Odločevale bodo torej točke in ne število dobljenih partij.
Sprejet je bil tudi predlog, da zastopajo Jugoslavijo na šahovski olimpiadi v Varšavi dr. Vidmar, Pire, Kostič, dr. Trifuno-
Jugoslovenski šahisti s predsednikom svoje zveze g. Ciričem, predsednikom skupščine, v sredini
Poročila so bila po večini brez debate odobrena. Pri obravnavanju vprašanja glede jugoslovenrkega šampionata, ki je posta-stak> zaradi beograjskega mojstrskega turnirja pereče, je soglasno predrl predlog predsednika, da naj se za naslov borita zmagovalca beograjskega turnirja Pire in Kostič / dosedanjim prvakom dr. Vidmar-

vič in Koenig. Za kapetana moštva je bil določen dr. Vidmar, ki bo obenem zastopnik JŠZ na skupščini Mednarodne šahovske federacije.
Zborovalci so tudi odobrili pripravljalni odbor Dravske šahovske zveze kot organ JŠZ. Do debate o morebitnem prenosu sedeža zveze sploh ni prišlo. Važen sklep je bil nadalje, da se vsako drugo leto menjaje se vršita mojstrski in nacionalni turnir. ' Sklep se prične izvajati prihodnje leto in bo ! mojstrski turnir najbrž v Novem Sadu. Na-j cionalni turnir bo 1. 1937.
Pri volitvah je bil z velikim odobrava-j njem ponovno izvoljen za predsednika g. j dr. Stevan čirič, predsednik narodne skupščine. Iz Ljubljane sta v odboru profesor dr. Kasal kot prvi podpredsednik in Veko-slav Iskra kot odbornik.
Letovanje mladine v Moravčah
Moravče, 4. avgusta
V začetku julija je prišla prvič v Moravče letovat kolonija Rdečega križa iz Ljubljane, ki je štela 31 dečkov. Nastanili so se v idilični zaloški graščini, ki ima krasno solnčno lego in lep razgled na Moravče in njeno okolico. Pod gTaščino teče Drtijščica, kjer je za silo urejeno tudi kopališče.
Otroci so že prvi dan vzljubili Zalog in okolico. Ves mesec so delali izlete, se kopali, telovadili in igrali. Da mladina od enomesečnega brezskrbnega življenja ni omagala, sta skrbeli gospa Bučarjeva in gospodična Micika a tečno in izdatno hrano, kar je pripomoglo, da je povprečno v teku meseca pridobil na teži vsak otrok okrog 3 kg. Mladini so brezskrbni dnevi hitro minevali.
Zadnjo nedeljo v juliju dan pred po-vretkom v Ljublia-io, je kolonija v Zalogu prkedila z Moravčani Šahovski turnir ra 5 deskah. Zmagala je moravška mladina v razmerju 3% : Zveftsr pa so zsku. rili poleg graščine velik kres. Na kreso-vanje so povabili tudi Moravčane. Z močno ožarjenega gradu je v jasno noč odmevalo ubrano mladinsko petje. Okrog kresa so plesali kolo. Ko je ogenj pojemal, se je g. Mehora v imenu otrok zahvalil vsem onim, ki so prišli na kresovanje.
Preusednik g. čirič v razgovoru s funkcionarji turnirja
jem. Borba, katere kraj in čas bo še letos določil poslovni odbor, se bo vršila na ta način, da bo vsak z vsakim odigral po pet partij in bo moral torej vsak od trojice faktično odigrati po dve borbi. Odločevalo ne bo število dobljenih partij, temveč izida obeh borb. Lahko se namreč zgodi, da bi n.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne F 1*21 HZ JOSGfOlfG grenčlce
Registrirano od ministrstva za soc. politiko to nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Poslavljajoča se mladina je Sla spat, a ne za dolgo. Ob svitu bakelj je pred graščino prikorakala moravška godba in malčkom v slovo zaigrala več komadov. Mladina je bila razigrana. Med vzkliki »Zdravo« in »Na svidenje« so se razšli kolonisti •in Moravčani.
V petek se je z avtobusom pripeljala v Zalog druga kolonija Rdečega križa in sicer 30 deklic. Tudi njim kličemo: »dobrodošle!«
Gentleman na nočnem obisku
Ljubljana, 5. avgusta. Snoči malo po polnoči je stražnik, ki pa-truljira po Rožni dolini, naletel na cesti na elegantno oblečenega mladega gospoda, otovorjenega s sumljivo težkim nahrbtnikom in s policijsko sabljo v rokah. Pobaral ga je, odkod in kako, in nočni popotnik mu je kar na lepem priznal, da prihaja z nenavadno posrečene tatvine. Ko ga je stražnik popeljal na policijo, se je mladi, simpatični gospod legitimiral kot 21-letni Avgust Krklec s Huma ob Sotli
Krklec, ki je svoje življenje očitno posvetil pustolovščinam in finejšim vrstam kriminala, čeprav je njegov kazenski list še prazen, se je spomladi mudil po neznanih poslih v Avstriji, v soboto pa se je pripeljal v Liuoljano. da še tu poizkusi svo jo srečo. Krklec ni kdo ve kaj drzen in ra-fini ran tat. Njegova metoda je. da se ponoči ko mesto zadremlje, na slepo sprehodi, po ulicah in poišče kje v skrivnem zatišju odprto okno. da se splazi v hišo in pobere, kar mu ravno pride pod roko. Tako je v soboto ponoči obhodil vso Ljubljano, ne da bi se mu bila nasmehnila kjerkoli vsaj naj-skromnejša prilika. Nedeljo je prespal kje na Rožniku — za hotel ni bilo denarja — zvečer r>a je ponovil svoj obhod za srečo. Nekje v Levstikovi ulici ga je pozdravilo odprto okno jedilne shrambe v pritličju. Preskočil je vrtno ograjo in zlezel v hišo. a vrata shrambe so bila zaklenjena, Ko je prilezel spet na vrt. je opazil, da je odprto tudi okno v shrambo sosednjega stanovanja. Poizkusil je srečo še enkrat, Vrata shrambe so bila v resnici odprta in tako je utegnil prebrskati domala celo stanovanje. V sosednji sobi sta spali gospodinja in njena hčerka in Krklec ju je ves čas dobro čul. kako sta glasno sopli in se v spanju prekladali pod odeio. Tu je že v shrambi sami naletel na mnogo bogatejši plen. Že nekaj dni se ni pošteno najedel, tu pa je našel vsega: »štrudelj« in klobase, vi-
Perilo je hitro oprano
ce vzarftes ve
d n
CHT0V0

TERPENTINOVO MILO

no in liker in še druge reči. V predsobi si je naložil v nahrbtnik par čevljev in škornjev, plašč znamke »Hubertu««, nekaj perila, žepe pa si je napolnil s srebrnino in denarjem. Ko je že odhajal, je opazil v kotu sabio. Srce mu je zaigralo od ponosne radosti, da krade v hiši oficirja ali policaja, vzel jo je in se z vsem skupaj zbasal, skozi okno shrambe na prosto. Ko je stopil na ulico, je opazil, da ima sreča, ki ga je zatekla nocoj, eno samo slabo stran. Nahrbtnik in trebuh sta mu bila tako polna, da mu je bilo že od začetka jasno . da ne bo mogel bežati, če ga sreča policaj. In ta strah se mu je izpolnil nekaj dobrih minut na to.
Ko so ga dopoldne na policiji konfronti-rali z oškodovanimi strankami — vse bogastvo s sablo vred je odnesel iz stanovanja nekega nadstražnika — je vljudno vse skupaj prosil oproščenja in se jim iskreno zahvalil za pogostitev, ki si jo je dovolil na njihov račun. Fant se je škodovancem tako prikupil, da so mu vse odpustili in so še prosili, naj mu ne nalagajo kazni. A čeprav je Avgust Krklec tudi na službujočega komisarja napravil najboljši vtis. je moral nazadnje vendarle v sodne zapore — paragraf je pač paragraf.
Nevarni vlomilci pod ključem
Nekaj podrobnosti o razkrinkanju vlomilcev v
Očeslavcih
Gornja Radgona, 5. avgusta Izvršilci predrznega vloma v noči od 28. do 29. julija v stanovanju trgovca Josipa Hermana v Očeslavcih pri Sv. Juriju ob ščavnici so že pod ključem. Treba pa je poudariti, da so bili izsledeni nekoliko drugače, nego se je poročalo. Prva sled je vodila v neko hišo na Slavenskem vrhu, nakar so orožniki izvršili dve aretaciji. Oba aretiranca je najbolj obremenjeval sin Her-manovega soseda, Rudolfa žnidariča, ki je ves dogodek tudi zelo natančno popisal. Orožniki pod vodstvom ljutomerskega vodnika pa s temi izsledki niso bili zadovoljni. Razne indicije so kazale drugam. Vedno večji sum je letel na žnidariča, ki je moral naposled priznati, da je on sam glavni krivec. Z njim vred je padla v roke pravice nevarna vlomilska družba, ki je po vsej okolici že izvršila vlome in tatvine.
Napačne so bile vesti, da je žnidarič orožnike preslepil ter potem pobegnil. O tem ni bilo govora, pač pa so orožniki Žni-dariču nalašč dali priliko za beg, da bi skušal spraviti na varno svoj plen, in poskrbeli so tudi, da je bil beg popolnoma izključen, žnidariča sta aretirala 1. avgusta narednik Jakob Fefer od Sv. Jurija ob ščavnici in orožniški podnarednik Alojz Brumec iz Gornje Radgone.
žnidarič je dobro poznal domače razmere trgovca Hermana. Za svoj vlomilski načrt je pridobil sosedovega sina Kolarja Alojza in nekega 131etnega fanta. Ko je žnidarič vedel, da je trgovec s svojo ženo v vinogradu in da se ne bo tako hitro vr-
nil, je poslal malega pomagača skozi priprto okno Hermanovega stanovanja, Kolar Alojz pa je stal na straži. Fant je potem žnidariču odprl vrata, žnidarič, ki je prostore dobro poznal, je šel naravnost v spalnico, poiskal v postelji ključ od spodnjega predala v omari, kjer je Herman shranjeval denar. Iz zabojčka v predalu je vzel 165.000 Din, same tisočake, pustil pa je zavojček, v katerem je bilo stotakov za 6000 Din. Potem je spravil ključ na prvotno mesto, pobral v trgovini še drobiža za okroglo 10.000 Din in odšel skozi vrata, ki jih je pomagalec za njim zaklenil. Fant je potem zapustil stanovanje skozi okno. Stotisoč dinarjev je spravil pod velik kamen, ki služi za prag domače stiskalnice, ostanek 74.746 Din pa so našli pri njegovem pajdašu Kolarju pod posteljo.
Pri preiskavi se je pokazalo, da ima žnidarič še marsikaj na vesti. Na skrivaj je soseda Hermana večkrat posečal. Pred petimi leti mu je odnesel 18.000 Din, lani 3000 Din, revolver in neke druge predmete, letos 26. maja pa spet 3000 Din. Imel je organizirano celo vlomilsko tolpo. Ta tolpa je v zadnjem času oplenila več kleti in izvršila več tatvin v raznih domovih, kar bo vse razkrito med preiskavo, ker je žnidarič izdal svoje pajdaše. Nevarni vlomilci so v izdatni meri izkoriščali nevarno navado ljudi, ki v nezaupanju do denarnih zavodov skrivajo doma denarne zneske. Da je bil zločin v Očeslavcih tako hitro pojasnjen, je zasluga neumornih orožnikov.
tirni pregled
D. S. Merežkovskij
Po prof. Jiriju Horaku (Lidove Noviny z dne 2. t. m.) je praznoval minule dni sedemdesetletnico Dimitrij S. Merežkovskij, poleg Eunina največji ruski pisatelj v emigraciji. (Značilno: Arsenjev navaja 1866 kot rojstno leto, takisto Pozner, Knauerjev leksikon pozna letnico 1865, prav tako »Weltliteratur der Gegenwart«). Ime Merežkovskega ima že dolgo svetoven sloves, ki je dosegel višek nekako pred svetovno vojno. Zadnjih dvajset let je doprineslo njegovemu prejšnjemu opusu obilo knjig, iz.med katerih omenjam spis o Napoleonu in verska razglabljanja: »Neznani Jezus« in »Jezus, ki prihaja«. Ta donesek je kvečjemu zanimiv za proučevanje ' idej, ki jih oznanja Merežkovskij, v njegovi literarno umetniški tvornosti pa pomenijo novejši spisi očitno nazadovanje. Nemara je to vzrok, da so švedski akademiki pri podeljevanju Nobelove nagrade za 1. 1933. dali prednost Buninu pred Merežkovskim, ki je bil takisto med resnimi kandidati.
V literaturi se je pojavil Merežkovskij ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja kot učenec nadarjenega, zgodaj umrlega Nadsona. L. ig92. je z zbirko :>Simvoll« stopil na vodilno mesto ruskih simbolistov. če simbolizem med drugim pomeni povzdigo nekaterih reči v visoka duhovna področja, kjer izgube prvotno tvarnost, tedaj je Merežkovskij ostal do svoiih sedemdesetih let zvest simbolizmu.
Kajti njegovo novejše delo je polno miselnega simbolizma. Nekdanji posnemovalec Baudelairejevega demonizma in pesnik paganstva se je močno približal katoliškemu pojmovanju krščanskih vrednot in simbolov. Konec poti, kakor ga
ne bi pričakoval čitatelj Merežkovskega v letih, ko je izhajalo njegovo najpomembnejše delo, nemara edino, ki mu zagotavlja trajno mesto v ruskem in celo v svetovnem slovstvu: trigolija »Krist in Antikrist«. Prvi roman »Julijan Odpadnik« je nastal 1. 1896. V njem opisuje dobo vzhodnorimskega cesarja Julijan a (361— 363), znanega v zgodovini pod imenom Apostat. že eden največjih vzornikov
Merežkovskega, Henrik Ibsen, je v »Cesarju in Galilejcu« dramatsko obdelal osebnost in okolje tega sanjavega vladarja, ki je hotel obrniti tok zgodovine in sredi krščanskega jutra obnoviti »sijaj helenakega solnca«. Z močnim pripovednim vzgonom slika Merežkovskij Julija-novo mladost in kaže v vrsti ljubko povezanih časovnih podob vzore in boje mladega krščanstva, obenem pa otožno lepoto zahajajočega grškega paganstva. Roman se tudi imenuje »Smrt bogov«.
Julijanov drzni poskus se je končal s polomom, toda roman izzveni v nado, da nekoč zopet vstanejo stari bogovi, ti simboli svobodnega in bogu podobnega člo-veka-stvarjevalca. Drugi roman je mogočna slika italijanskega preporoda (re-nesance) in se imenuje »Leonardo da Vinci« (Vstajenje bogov). Cisto umetniška tvornost Merežkovskega, ki ni ne prej ne pozneje kazala izredne sile in izvirnosti, je tu dosegla višek. Spis uvrščamo med najboljše svetovne romane. V ospredju dejanja je genialni umetnik, naravoslovec in tehnik Leonardo da Vinci, slikar zagonetno se smehljajoče Mone Lise. Okoli njega so razgrnjena kakor mogočna, v barvah prekipevajoča platna nepozabna poglavja iz renesančne dobe: ves njen vzpon in padec je prikazan ponekod kar z mojstrsko roko. Tretji del trilogije se dogaja v Rusiji in ima naslov »Car Peter in carjevič Aleksej». čeprav je tudi ta roman, prav kakor prejšnji,a v izdatnejši meri prepleten z neepičnimi plastmi, kakor so n. pr. dnevniki, vendar tudi v njem živo utriplje pisateljeva pripovedna žilica. Nekatera njegova poglavja, polna pošastnih prizorov iz petrovske »antikristove« Rusije, ki je bila takrat
prav tako polna »besov« kakor je današnja, se neizbrisno vtisnejo v spomin.
Ko je Merežkovskij pisal svojo trilogijo, je skušal odgovoriti na pereča vprašanja fin de sičela, predvsem o smislu zgodovinskega razvoja. Kakor Ibsen, je tudi on sanjaril o tretjem carstvu, ki bi združilo meseni svet poganstva in duhovni svet krščanstva v novo enoto. Pisatelj »Krista in Antikrista* se je vedno izogibal živim in svežim strujam svojega časa ter je zrl z neutešenim in neutešljivim hrepenenjem korenitega romantika v zašle čase, iskaje odgovora na »večna vprašanja* pn antičnih mislecih ter orientalskih in srednjeveških mistikih. Njegov neprestani študij (tudi trilogija je sad obsežnega in temeljitega proučevanja) je poleg vere v simbolizem in poleg nekake aristokratske odtujenosti resničnemu življenju počasi izsušil ne široko, vendar pa rodovitno polje njegove umetnosti. Ostalo je samo nekoliko brazd, kjer vznikajo napol literarni spisi Merežkovskega, odkar je zlasti z romanom »Tutankamnom na Kreti» jasno pokazal, da je tvorec trilogije v njem domalega že zamrl.
Izmed pomembnejših spisov Merežkovskega je roman o Aleksandru I., zbirko renesančnih novel, dramo »Smrt Pavla I«, literarne študije in eseje, ki dosezajo višek v spisu »Tolstoj m Dostojevskij» in v esejističnem ciklu »Večni sopotniki*. Medtem ko je v prvem spisu podvrgel prodorni razčlembi in psihološki primerjavi osebnost in delo dveh vodilnih pisateljev ruske literature 19. stoletja, se v knjigi o »Večnih sopotnikih« bavi z Gogoljem, Puškinom, Lermontovim in drugimi ruskimi pisatelji, pa tudi z Mark Avrelom,
i Ihsenom, Montaigneom in še z nekaterimi. Posebno krasen je esej o Longinovem »Dafnisu in Hloji«, nežni umetnini izzade. kadentne dobe helenizma, ki ji je Merežkovskij, prav kakor mnogim spisom Aischyla, Sofokleja in Evripida, dal dovršeno, še dandanes neprekosljivo rusko obliko.
že dolgo pred svetovno vojno je Merežkovskij v spisu »Prihajajoča drhal« izrazil bojazen tenkočutnega esteta, umetnika in filozofsko-verskega iskateija, da se bo svet zamajal v temeljih. Ruske revolucije so potrdile njegove slutnje, in ta zagrenjeni, nenasičeni romantik, večno lačen nebeške mane, ki pa nikdar ne pada na trda tla resničnega sveta, se je še bolj umaknil v samoto in pogreznil vase. Brezupna leta pregnanstva mu minevajo večidel v Parizu, kjer živi z ženo, znano simbolistično pesnico Zinaido Hippius. Tu je med drugim spisal tudi svoje izpovedi o boljševiški revoluciji, polne apokaliptičnih previdov in temnih sluteno bodočnosti Evrope. Njegov mračni pesimizem se v zadnjih letih sprošča v pohlevnem iskanju Jezusa, ki je brodolomcu stare Rusije zares spes ultima, poslednje upanje.
V slovenščino je preveden merežkovskega »Leonardo da Vinci (prevod dr. Fr. Bradača, izdala Umetniška propaganda). Pisec teh vrstic je pred dobrimi desetimi leti prevel in v mariborskem »Taboru« priobčil »Julijana Apostata«. Slovenski prevod tretjega dela trilogije (»Car Peter in carjevič Aleksej«) je lani napovedala Tiskovna zadruga. V hrvaškem prevodu Ise Velikanoviča so izšli kmalu po vojni izbrani eseji iz cikla »Večni sopotniki«. Prevedene so tudi njegove drame in novele.	— O.
> JUTRO« št. 179.
4
: Torek, 6. avgusta 1995.
Domače vesli
*	Obisk angleških učenjakov in študentov. V Ohrid eo prispeli štirje biologi s slavnega vseučilišča v Cambridgeu, da izvršijo priprave za prihod večje skupine angleških biologov in limnologov. Ta skupina šteje 40 članov in bo ostala več dni v Ohridu, da pruči zanimivo floro in fauno. Zanimanje za Ohridsko jezero je vzbudil po vsem svetu zadnji limnološki kongres in so med angleškimi ekskurzisti tudi nekateri njegovi udeleženci.
*	Nacionalna ura radia. Snov današnjega predavanja je: Kralj Samo v slovanski zgodovini. Predavala bo gdč. Zora Lampre-tova, učiteljica na Vrhniki, predavanje pa bo oddajala ljubljanska postaja.
*	Važna zahteva učiteljstva savske bano-cine. V nedelje v Zagrebu zaključena skup-Ičina savske sekcije JUU se je mnogo bavila c reorganizacijo učiteljske izobrazbe. Stavljen je bil predlog, naj se zapro vsa učitelji Iča, dijaki pa napotijo v srednje šole in potem v pedagoško fakulteto na vseučilišču, da bo tako izvedena višja in temeljitejša izobrazba učiteljskega naraščaja. Skupščina je Iprejela tudi sklep ustanovi:v« učiteljske samopomoči po vzoru učiteljske zadruge v dravski banovini.
*	Junaštvo mladega častnika. Pri kopanju v okolici Prizrena šo te dni tri dame zašle v nevaren tolmun, iz ticterega jih je rešil v zadnjem hipu poročnik Dušan Vukičevie, ki je vežbal vojake ob Drimu. Bil je oddaljen kakih 130 tiritvov , ko je slišal klice na pomoč. Z največjim požr. /ovanjem in v najhujši nevarnosti je rešil vse tri kopalke, tna cd njih je bila sopio; i njegovega tovariša fc.oručnika Cimi rmaiia.
*	izpremembe pri naši razredni loteriji,
o katerih je »Jutro« že nedavno poročalo, stopijo v veljavo letos v oktobru. Doslej je imela naša državna razredna loterija 100.000 srečk 6 50.000 dobitki in s 4 premijami. Od oktobra ali od 31. kola naprej pa bo imela 100.000 srečk s 45.000 dobitki in 8 premijami, število dobitkov je zmanjšano za 5000, močno pa povečano število večjih dobitkov. Doslej je bila najvišja premija 1 milijon, po novem pa bo 2 milijona dinarjev, najnižja premija pa bo znašala 300.000 Din. Vsi dobitki bodo tudi po novem znašali 64,320.000 Din, zmanjšano pa bo samo število najnižjih dobitkov. Izpremembe so bile uvedene v prepričanju. da se bo zanimanje za loterijo zvišalo zaradi večjega števila srednjih, večjih in največjih dobitkov. Cene srečk ostanejo kakor doslej: 200, 100 in 50 Din. Stavljen je bil tudi predlog, naj bi se uvedle osmin-ske srečke po 25 Din, a ker so srečke v inozemstvu precej dražje kakor pri nas, ta predlog ni bil sprejet.
Samo 25 par za kilogram so Pekatete v novih paketih dražje od blaga, ki ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higijenično je, če kupujete makarone, špagete in jušne zakuhe v paketih. Pazite pa na napis »Pekatete«.
*	Pogreb g. Janka Graška. V Kamniku jo včeraj popoldne trgovec g. Janko Gra-šek nastopil svojo zadnjo pot, na katero ga je spremila velika množica ljudi. V dolgi vrsti vencev, ki so jih poklonili pokojnikovi sorodniki in prijatelji, sta bila tudi venca kamniške občine in stavbne zadruge. pri kateri je bil pokojnik dolgo let načelnik in častni član. Pri pogrebu so bili zastopani z zastavami gasilno društvo, »Kamnik« in »Lira«, ki je zapela žalostin-ke. Občino je zastopal občinski odbor z županom g. Kratnarjem, kamniški lovci pa so oddali ob odprtem grobu svojemu lovskemu tovarišu in častnemu članu lovskega društva v slovo zadnjo salvo.
Redni vpis v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2 II., se vrši od 1. do 10. septembra 1935. Predvpis se vrši ves mesec avgust. V DTš se lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski šoli se naučite doma. ;potom dopisovanja moderne jezike, kakor: nemščino, francoščino, italijanščino itd dalje vse trgovske predmete kakor: knjigovodstvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., vse zadružne predmete, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji Dvoletni trgovski šoli pripravlja hkrati svoje učence za privatni izpit na Državni trgovski šoli. — Cene so znatno znižane. Prospekti in informacije brezplačno.
[■"^I Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30
Danes ob 4, 7 in 9 uri film smeha Hansi Niese
Visočanslvo perica
Vstopnina za parket Din 3.50
■fa Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani,
Kongresni trg 2.-3X (Trgovski učni zavod) j.e dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, strenografski
I
in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo!
+ Smrt v valovih. V soboto 3. t. m. popoldne sta se kopala v Muri nad mlini pri Moti gimnazijec Kovačič s C vena in abi-turient Alfonz žižek iz- Ljutomera. Naenkrat je Žižek izginil v valovih, ki so ga odnesli, žižek je bil zelo priden dijak in nameraval se je posvetiti pravnim študijam.
*	Christofov zavod, najstarejši, naj bolje obiskovani enoletni trgovski tečaj,
Ljubljana, znan po svojih odličnih uspehih, vpisuje avgusta in septembra dnevno na Domobranski cesti 15. Izvrstne učne moči poučujejo poleg trgovskih predmetov slovensko in nemško stenografijo, strojepisje. nemščino itd. — Vpisnina 30.— Din, mesečna šolnina 120.— Din, reveži popust. Zahtevajte brezplačne prospekte. Zavod toplo priporočamo.
»Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
*	Eno srce — ena radenska !
Iz LJubljane
u— Vombergarjeva »Voda« pod milim nebom. Naša najpopularnejša ljudska igra je tudi v uprizoritvi na letnem telovadišču Sokola IV. ob Dolenjski cesti privabila v nedeljo popoldne veliko množico gledalcev. Režija je bila v rokah Emila Freliha, simpatičnega mladega igralca, ki, ga ima javnost v dobrem spominu že z odra Narodnega gledališča. Brez večjih pretenzij je zajel komedijo v enem kosu, da je dejanje steklo v živahnem tempu brez premora. Predstava sama je stavila sposobnost mestnih ljudi za podajanje kmečkih značajev in kmečkega okolja vnovič na težko preizkušnjo. Med igralci kmečke družbe so želi mnogo iskrenega priznanja zlasti Srečko T., ki je v vlogi župana Rebernika odigral najvernejšo, najbolj dognano podobo vaškega veljaka, Anica Grgurjevičeva kot vdova Hribarica in' pa režiser sam kot Tinče, ki je v prizoru s Katrico ustvaril pač najlepše, najintimnejše minute'igre. V »gosposkem« delu Suhega dola je vodil kajpak Stane Pogačnik kot prožni, neumorni nenadkriljivi občinski tajnik Jaka Jakopič, mnogo pohvale pa so bili deležni še Anka, Katrica, Kopriva, Knez, Primožek in bajtar šimen. Predstava, ki ji je sicer treba očitati, da je tu pa tam ostajala samo neuspela karikatura naše kmečke resničnosti, je s celotnim vtisom izpričala, da premore mladi dramatski odsek mnogo dragocenih, talentiranih moči, sposobnih tudi večjih dejanj. Prirediteljem želimo za soboto, ko »Vodo« ponove, vsaj enako številnega obiska in še boljšega uspeha. - lm.
u_ Društvo prijateljev Slovenskih goric
vabi svoje člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeležijo skupnega obiska Mariborskega tedna v nedeljo 11. t. m. Prijave pri Putniku, Gajeva ulica. Odhod ob 5.20.
u— šahisti pozor ! Vse faze velezanimi-vega mojstrskega šahovskega turnirja kaže sproti lična turnirska tabela oglasnega oddelka »Jutra« v njegovi izložbi v še-leniburgovi ulici.
MED. UNIV.
DR. ALBERT TRTNIK
se je preselil v Gledališko ulico 14, priti. Ordinira od pol 10. do 12. in od 4. do 5,
u— Nove pevce in pevke - začetnike sprejema pevsko društvo Ljubljanski Zvon od
5. do 9. t. m. med 18. in 20. uro V društvenih prostorih v Mestnem domu »I. levo.
u— še nekaj bolniške bilance po veseli nedelji. Ponecteljsiko »Jutro« je že ■ zabeležilo nekaj pretepov in nezgod pretekle nedelje, v naslednjem,pa naj še izpopolnimo kroniko. V nedeljo okrog 2. popolnoči so bili reševalci poklicani v Zalog, kjer je imela tamošnja gasilska četa veselico v svojemu domu, pa je prišlo do zdTažbe med gosti. Eden izmed razjarjenih je zagnal kozarec proti svojemu nasprotniku, a je po nesreči zadel v glavo 18 letnega sodarske-ga vajenca Franceta Kolarja iz Polja, ki je mirno sedel za mizo. Kolar je dobil precej nevarne rane. Iz Vikrč pod šmarno goro 60 pripeljali na kirurški oddelek 26 letnega, delavca Franceta Staniča, ki je pri pretepu v krčmi odnesel precejšnje poškodbe. "V Št Vidu pa je prišlo do neprijetne, obžalovanja vredne nesreče pri vajah tamošnje strelske družine. Neka žena se je poizkusila s puško, pa je obstrelila mizarskega pomočnika 'Franceta Krušiča v levo stran prsi. Vsem ranjencem so na kirurškem oddelku nučlili potrebno pomoč.
u— Nakradeno časopisje v kolportaži. Te dni je policija aretirala 24-letnega fanta, ki je nedavno služil za hlapca nekje na Kočevskem, pa se je sredi julija brez posla vrnil v Ljubljano, odkoder je doma Fant v Ljubljani ni našel dela ne kakega družabnega oslonca in je polagoma prišel do spoznanja, da se brez dela in brez podpore ne da pošteno živeti. Drugega mi ne kaže, si je mislil, kakor da začnean krasti
_ a kako naj siromak začne, če nima ne
poguma ne talenta za to reč ? Ko je tako razmišljal, mu je prišlo na pamet, da je
[ELITNI KINO MATICA
Tel. " 21-24	Te*. 21-24
Danes ob 4, 7% in 9% premiera veselega filma Jean Hark>w v filmu ŽENINO OROŽJE Dopolnilo Paramountov žurnal. Globoko znižane cene.
vendar neki način kraje, kii zanj ni treba ne poguma ne daru: namreč krasti časopise izpred stanovanjskih vrat na vse zgodaj zjutraj, ko jih kolporterji odlože, pa jih naročniki še niso pobrali. Tako je fant nekega jutra po vsej rdeči hiši na Poljanah pobral vsa »Jutra« izpred pragov čn jih šel prodajat na ulico. Drugega dne je na podoben način izpraznil vso veliko mestno hišo na Jegličevi cesti. A prav zato, ker je bila tatvina tako lahka, je bila tudi lahka aretacija tatu. Pravi poklicni kolporterji so opazili, da se je na ulicah pojavila neka sumljiva konkurenca. Policija je podjetnega fanta izročila sodišču.
DR. ŠAVNIK
ne ordinira od 6. do 18. avgusta
u— vlom pri Ježici. Folicija išče nekega 27 letnega Jakoba Gregorina z Brezovice pri Kamniku, ki je sumljiv, da je v eni zadnjih noči vlomil v hiišo poseetnice Lucije Remčeve v Nadgorici pri Ježici in iz zaklenjene omare pokradel cel kup zlatnine in srebrnine (zlato žensko uro, srebrno žensko uVo, 5 zlatih prstanov, dve zlati ovratni verižici, moško srebrno verižico) in nekaj gotovine. Gregorina že delj ča6a išče policija tudi zaradi nekih kolesarskih tatvin.
u— Razstava državne fkalnice v Sarajevu; perzijanci in preproge na dolgoročno odplačevanje. Oddaja naroČil'; šelenburgo-va 7-1. Ljubljana.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM | V ŠIŠKI
_TELEFON 33-87_
Dorothea Wieck
v filmu
Ukradli so Ji otroka
Film je izdelan po senzacionalni ugrabitvi Lhtdbergovega otroka.
Predstave: v torek,
v sredo in
v četrtek ob pol 9. uri.
Dopolnilo: Foxov zvočni tednik !
Pride! Anny Ondra: ZAMENJANA NEVESTA
Iz Celja
—e Obrtno razstavo si je ogledal v nedeljo tudi ban g. dr. Puc, ki se je zelo laskavo izrazil o prireditvi. V nedeljo in včeraj je obiskalo razstavo že okrog 6000 oseb. Ker ima razstava širši pomen, jo bo gotovo posetilo mnogo oseb iz raznih krajev dravske banovine, iz drugih delov države m tudi iz inozemstva.
_e Polovična vožnja za obisk obrtne razstave je odobrena. Odbor obrtne razstave je bil včeraj telefoničuo obveščen iz Beograda, da je prometno ministrstvo odobrilo obiskovalcem razstave polovično vožnjo. Na odhodni postaji ali pri Putniku naj kupijo rumeno legitimacijo K,13 za 5 Din in celo vozno karto do Celja, ki velja s potrdilom o obisku razstave za brezplačen povratek.
—e Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo . na vabilo mariborskih tovarišev v četrtek 8. t. m. v Mariboru. Odhod iz Celja ob 7.30, povratek zvečer. Sestanek bo v Keštomaievi gostilni v Mlinski ulici ob 15. Mariborski teden nudi poleg polovične vožnje vse druge ugodnosti.^
_e V celjski bolnišnici sta umrla včeraj 60-letni poštni svetnik v pokoju g. Ante Go-jič iz Sarajeva in 64-letni bivši gostilničar g. Matevž Mueller iz Trnovelj pri Celju.
—e Uradni dan Zbornice sa TOI za Celje in okolico bo danes od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto v Razlagovi ulici.
e— Gradba modernega letnega kopalisea ob Savinji. Združeni odseki mestne občine so sestavili predlog na mestni svet o gradnji letnega kopališča ob Savinji. Novo kopališče bo imelo 100 m dolg in 30 m širok bazen, ki bo zvezan s Savinjo tako, da se bo voda v 4 urah izmenjavala. Kopališče je mogoče zgraditi še pred iegulacijo Savinje, seveda pa bo treba dobiti potrebni denar, okrog milijon dinarjev. Potrebno je nadalje še, da župan skliče sejo mestnega sveta, ker sicer tudi ta zadeva ne more priti z mrtve točke.
e— Obsodba dr. Mikuša v Vojniku zaradi uradne žalitve potrjena. Kakor smo svoj čas poročali, je bil okrožni zdravnik dr. Rudolf Mikuš v Vojniku obsojen od sreskega sodišča v Celju po § 302 k.z. na 10 dni zapora in 200 Din denarne kazni, ker je žalil upravnika pošte v Vojniku g. Gorečana. Dr. Mikuš se je proti razsodbi pritožil na okrožno sodišče, ki je sedaj razsodilo, da se priziv glede odločbe o krivdi zavrne in da z razsodbo zakon ni bil kršen. Prošnji dr. Mikuša za spremembo kazni je okrožno sodišče v toliko ugo dilo, da je določilo kazen s 3000 Din odnosno
▼ primeru neizterljivosti 10 dni zapora m razen tega 250 Din povprečnine. Obsojeni dr. Mikuš mora tudi plačati stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni. S tem je ta zadeva definitivno končana. Upamo, da bo razsodba služila marsikomu kot nauk in da se bodo razmere v Vojniku normalizirale.
—e Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni film ?Mačka v vreči« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Krasno je uspela nedeljska prireditev studenške NO v studenškem gozdu. Ljudi ogromno, prav posebno so imponiraJe prelepe narodne noše, med katerimi si je priborila prvo mesto gdč. Fabičeva, med moškima pa g. Podlipnik. V žiriji so bili predsednik studenske NO g. Bende, inž. Gruden in Bajt. Delavni studanšk.i NO čast in priznanje za njeno vneto nacionalno delovanje.
a— Višji drž. pravdnik dr. Zorjan, ki je bil na dopustu, je včeraj zopet prevzel svoje posle.
—a Pogreb pokojnega prof. g. Gvajca Antona se bo vršil danes ob 16. iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju.
a— Modna revija na Mariborskem tednu bo danes 6. t. m. ob pol 9. zvečer.
a— Slikarska razstava akad. slikarja Lju-bomirja Nakiča iz Splita je tudi v okvirju prireditev Mariborskega tedna. Razstava je v mali unionski dvorani.
a— Povožen. V nedeljo zvečer je v Zg. K.idvanju neki avtomobilist povozil 2S-l<;t-nega delavca Franca Kocbeka iz Studencem in mu stri desno nogo. Tudi ženo Ljudmilo je fcvto po"ozil.
a— Druga letošnja žrtev Drave je postal 23-letni brezposelni Rihard Mesner, ko se je v nedeljo zvečer s tremi drugimi osebami vozil po Dravi. V bližini »Benetk« je padel s čolna in utonil, ostali so se rešili. Mesner je bil poročen in je bil avstrijski državljan.
a— Strel iz zasede. Ko se je 22-letni vrtnarski portiočnik Josip Arnoš vračal iz Do-goš domov ^a je neznanec iz? gozdne zasede ustrelii v desno nogo.
—a Velik vlom je bil izvršen med nedeljskim odmorom v trgovini manufakturista g. Poša in urarja Kneserja na Aleksandrovi cesti. Ko so včeraj zjutraj uslužbenci prišli na delo, so našli v obeh trgovinah vse razmetano. Vlomilci so vdrli v lokale s Cafo-ve ulice. V kleti na dvorišču so izkopali veliko luknjo ter se skozi njo splazili v Po-šovo trgovino. Tam so ukradli za 50.000 Din blaga. Skozi vrata, ki so bila obložena z manufakturnim blagom, so vdrli v trgovino soseda Kneserja. kjer so skušali odpreti blagajno. Razmere v obeh trgovinah so morali dobro poznati, ker so se poslužili vrat. ki 90 bila dobro zakrita. V blagajni je bilo precej denarja, a niso mogli priti do njega. Policija je uvedla preiskavo.
a— Vlom v župnišče. V noči na nedeljo so neznani storilci udrli v župnišče v Ma-rembergu ter odnesli iz ročne blagajne 1800 Din gotovine, kaplanu Babiču pa so odpeljali kolo.
Sprehod po obrtni razstavi v Celju
Celje, 5. avgusta Obrtna razstava v Celju nudi popolno sliko visoke stopnje in solidnosti celjskega obrtništva. Prva obrtna razstava v Celju je bila leta 1S88., druga pa leta 1922. Sedanja razstava v vsakem pogledu daleč prekaša obe dosedanji. Razstava je zelo obsežna, saj je nameščena v vseh prostorih mestne narodne šole, v telovadnici in deloma tudi na dvorišču. Zastopanih je 112 razstavljalcev, po večini obrtnikov vseh panog, pa tudi trgovci in industrijci. Med obrtniki razstavljajo mizarji, tapet-niki, krojači, čevljarji, tesarji, ključavničarji, instalaterji, kovači, usnjarji, steklarji, cvetličarji, izdelovalci glasbil, fotografi, krznarji itd. Nadalje je zastopana železnina, fužine, športne in poslovalne potrebščine, samotna opeka, tekstilna industrija, poljedelski stroji in škropilnice za hmelj.	;
Zelo zanimive in značilne so specialne razstave OtJZD, Hranilnice dravske banovine o denarstvu in štedenju ter Kluba koroških Slovencev, tujsko prometna razstava in razstava obrtnih nadaljevalnih šol v Celju, Žalcu in Laškem.
Razstava je kvalitetno in po aranžmanu na višku. Vsi razstavljalci so se potrudili, da so pripomogli k vrednosti, popolnosti in učinkovitosti prireditve. Na razstavišču se čujejo stalno zelo ugodne kritike, saj razstava daleč presega pričakovanje. Prireditev je Celju zares v čast in ponos. Tudi veselični prostor je lepo urejen, nudi ugodje in prijetno zabavo.
■ Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9li\ zvečer film smeha
VESEliA KflVAUERIJfl
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din
Sokol
Proslava 30letnice domžalskega Sokola
Domžale, 5. avgusta.
Vsa slovenska javnost je pred 30 leti pozdravila ustanovitev Sokola v ponemčenih Domžalah in z zanimanjem spremljala njegovo prizadevanje za okrepitev nacionalne zavesti v tem kraju. Požrtvovalnost ustanovni ko v je omogočila, da je bil že po petih letih zgrajen Sokolski dom. za katerega so idealni sokolski delavci doprinesli mnogo žrtev. Proslava 30-letnice na včerajšnjo nedeljo je bila zato za Domža'e velik praznik. Domžalci so na lep način pokazali, da se zavedajo pomembnosti domačega Sokola. Vse hiše so bile okrašene s cvetjem in zastavami.
K proslavi so prišla bratska društva iz kamniškega sreza. a tudi iz Ljubljane je prihitelo mnogo gostov. Ob 15. se je raz.vil izpred cokolskega doma dolg sprevod, ki ie z domžalsko godbo na čelu obšel vse Domžale med gostim špalirjem občinstva. Sprevod so otvorile pestre narodne noše. ki jim je sledilo 50 konjenikov Sokola III. iz Ljubljane. Za sokolski m i prapori iz Šiške, Kamnika. Mengša in Domžal so se razvrstili sokolski oddelki in se po obhodu poklonili pred kipom velikega kralja Uedinitelia, ki je bil leno okrašen in ovit v državno trobojnico. Tu so sprejeli sokolsko armado slavnostni go-tje komandant mesta polkovnik g. Vladimir Krstič iz Kamnika, sresl.i načelnik g. Anton Kosi. domžalski župan g. dr. Hočevar in vsi še živeči ustanovitelji domžalskega Sokola.
Pred domom je pozdravil goste starosta domžalskega Sokola br. Anton Skok in oČr-tal težave in borbe, ki jih je prestalo društvo pri svojem delu. Prebral je vdanostni brzojavki NJ. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu - namestniku Pavln in pozdravno brzojavko prvemu podstarosti br. Gang-lu. Za njim so govorili domžalski župan g. dr. Hočevar, br. dr. Pipenbacher iz Ljubljane in prvi starosta domžalskega Sokola br. Breceljnik. ki je podal nekaj zanimivih zgodovinskih spominov iz prvih let obstoja domžalskega Sokola.
Po govorih je bilo zabijanje spominskih žebljev v zastavo, nato pa so sledili telovadni nastopi vseh oddelkov. Na telovadišču ?e je zbrala velika množica občinstva iz raznih krajev sreza in živahno pritrjevala uspelim nastopom sokolskih vrst. Vreme je bilo prireditvi naklonjeno.
Radio
Torek 6. avgusta
Ljubljana 12: Koračnice na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: čas, obvestila. — 13.15: Dekliški spevi tercet Stritar in plošče. _ 14: Vreme, spored, borza. — 18: Otroška ura (Mirko Kunčič) —• 18.25: Mlada pota-zvoki za deco (izvaja Radio orkester) — 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Iz kraljestva lutk. (Orkestralna in reproducirana glasba ,ter razni prizori — sodelujejo: dr. Danilo Švara, člani radijskega dramskega studia, Radio orkester in plošče). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.10: Venčki šlagerjev na ploščah.. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16: Pevski koncert in plošče.
—	20: Arije in pesmi. — 20.50: Orkester.
—	23: Lahka in plesna muzika. — Zagreb
12.10: Plošče. — 17.15: Godalni trio. _
20.45: Recitacije. — 21.15: Moški pevski kvartet. — 21.45: Plošče. — 22.15: Zbor kitar. _ Praga 19.20: Havdnov Londonski trio za dve flavti in čelo. — 20.30: Narodne pesmi. — 21.05: Komorni trio kitar. — 21.40: Plošče. — 21.50: Orkestralen koncert. — 22.30: Plošče. — Varšava 19.30: Klavirske skladbe. — 21: Zvočne slike. — 22.40: Plošče. — Dunaj 12: Orkester. _ 16.10: Plošče. — 17.25: Koncertna ura. — 19.30: Odlomki iz operet.
—	21: Pravljičarju Andersenu v spomin.
—	22.10: Orkestralen koncert. — Berlin 20.10: Kabaretni večer. — 23: Iz Miinchena. — Miinchen 20.10: Dramski večer.
—	21: Nemške balade. — 22.30: Pesmi in godba na pihala. — Stuttgart 20.10: Plesni večer. — 22.30: Iz Miinchena. — 24: Koncert Wagnerjeve glasbe. — Rim 17.15: Lahka glasba. — 20.40: Boccherini-jeve skladbe. — 22: Mešan glasbeni program.
Inserirajte v
ti
Potrti javljamo, da je dne 3. avgusta tragično preminul naš tovariš

Alfo** Zi&efc
abiturient na I. državni realni gimnaziji
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Tovariši maturantje.
Ljubljana, 4. avgusta 1935.
6992
Zapustil nas je za vedno naš blagi mož, zlati ata, tast, stari ata, brat, stric in , svak
DEKLEVA LEOPOLD
POSESTNIK IN GOSTILNIČAR.
K večnemu počitku položimo nad vse ljubljenega in nepozabnega pokojnika v torek popoldne v Vrem-skem Britofu pri Divači. . • < 1
Cave Auremiane — Ljubljana, 5. avgusta 1935.
Žalujoči družini:, DEKLEVA — TRATNIK ter ostalo sorodstvo.
6989
Naš predobri oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod
FRANC ŠUŠTERIČ
POSESTNIK
je danes po dolgotrajni, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, za vedno za-tisnil svoje trudne oči v 80. letu starosti.
Predragega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v sredo, dne 7. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Kan-cijanu v Žalcu.
Sveta maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi v Žalcu v četrtek 8. t. m. ob 7. uri zjutraj.
V Žalen, dne 5. avgusta 1935.
Žalujoče rodbine: ŠUŠTERIČ, DEL COTT, VERDERBER.
6963
Šport
Državno prvenstvo v plavanju in skokih
Maribor se pripravlja. — Rekordne prijave. —
V okvirju »Mariborskega tedna« bo letos (r Mariboru tekmovanje za državno prvenstvo juniorjev in waterpolu ter državno prvenstvo v skokih. Tekmovanja bodo na Mariborskem otoku, in sicer 9., 10. in 11. avgu sta. Ta prireditev, ki bo letos prvič v Mariboru, obeta biti kvalitativno kakor kvantitativno ena največjih plavalnih prireditev na naših tleh.
Dosedaj so se prijavili naslednji klubi: JSK Jug, Dubrovnik. SK Viktorija, Sušak, Z K P. Zagreb, KSU, Karlovac, SK Gradjanski, Karlovac, SK Ilirija, Ljubljana in mariborski SK Maraton. Tudi SK Jadran iz Splita ne bo izostal in bo zalo njegov nastop prinesel gotovo nova presenečenja. V skoki,i bosta pomenla v glavnem svoje moči dolgoletni državni prvak SK Ilirija in KbU iz Karlovca. Vsi klubi se resno pripravljajo na letošnjo državno prvenstvo, kar dokazujejo številni mitingi v posameznih mestih. Rezultati tekem nam kažejo odlično formo klubov in posameznikov. Računa se, da se bo letošnjih vsedržavnih plavalnih in skakalnih tekem v Mariboru udeležilo nad 250 tekmovalcev in tekmovalk. Po prijavah in pripravah sodeč bo letošnje tekmovanje za
primat v plavalnem športu mogočna manifestacija za to lepo in zdravo športno panogo.
Zmaga naših plavačev v Franciji
Na povratku iz Bruslja je Jugoslavija zmagala nad Francijo s 3:2.
Pariz, 5. avgusta. AA. Rezultati plavalnih tekem med Francijo in Jugoslavijo so bili naslednji: Štafeta 4 x 50 m: 1. Francija 1:53.8, 2. Jugoslavija 1.53.<6.
100 m hrbtno: 1. Oiganovič J. 1:14.8, 2. Snipe (F.) 1:24.
Tekma v vvaterpoolu se je zazključila z rezuftatom 3:2 za Jugoslavijo.
Dirkališčne dirke „Save"
Kolesarsko in motociklistično društvo »SAVA« v Ljubljani priredi ob desetletnem jubileju društva pod pokrovitelj, stvom ustanovnega predsednika g. F. Batjela v nedeljo, dne 18. t. m. ob 15. kolesarske dirkališčne dirke na športnem prostoru Ž. S. K. »HERMESA« v šiški. Po končanih dirkah bo razdelitev daril v gostilni Kačič, Tyrševa cesta.
Spored dirk: Pozdravni krog vseh tek. movalcev, Medklubska dirka novincev: (4 krogi), I., II. darilo, m. kolajna. Junior-ska dirka »Save«: (5 krogov) I., n. darilo, m. kolajna, Medklubska damska dirka: (3 krogi) I., H., III. darilo, Medklubska dirka juniorjev (5 krogov) I., II. darilo, m. kolajna. Društvena dirka »Save«: 20 krogov I. darilo-dirkalno dvokolo, II., HI.
darilo, IV. kolajna, Tek s kolesom za darila. Darila nastavljena tako, da jih dirkači sami snemajo, Glavna dirka podsa-veza Ljubljana, 20 krogov I. darilo — dirkalno dvokolo, H., HI. darilo, IV. kolajna, Glavna mednarodna dirka: 20 krogov I. darilo — dirkalno dvokolo, n., m. darilo. IV. kolajna. Medklubska izločilna dirkf J I., n., HI. darilo. Dirka do 100 ccm pomožnih motorjev: 10 krogov L, n., ni. kolajna.
Splošna določila. Vse dirke bodo na prostoru ž. S. K. »HERMES« ob 15. Vstopnina: stojišče po Din 4.—•, sedeži po Din 8.—. Prijave dirkačev do 15. avgusta do 18. v društveni pisarni, Karlovška cesta 4. Prijave za vse dirke Din 5.—, poznejše prijave Din 10.—.
Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost, krilne matice prepovedano. Dirka se po pravilih Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije. Dirka je odprta za vse člane klubov, ki so včlanjeni v Koturaškem sa-vezu kraljevine Jugoslavije. Zadnji krog se označi z daljšim zvonjenjem. Vsak dirkač dobi svojo številko za vplačilo Din 10., ki se pri vrnitvi številke vrnejo. Vsak dirkač dobi izkaz in sme na podlagi izkaza trenirati na dirkališču 8 dni pred dirko. Isti iskaz velja za prost vstop na dirka. liščni prostor na dan prireditve. Nalogom vodstva dirke se morajo dirkači brezpogojno pokoriti. Protesti se upoštevajo najkasneje 10 minut po izvršeni točki z vplačilom zneska Din 50.—, kateri znesek
Na toaletno mizo
lepih dam,
M hočejo ohraniti zdravo kožo ln zdrav naravni tain spada li
RIVIERA
TOALETNO MILO,
W Je izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olja
se vrne, ako je protest odobren. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe programa. V slabe vremenu se dirke prelože na poznejši termin.
Iz kolesarske podzveze. Koturaški Savez podzveza Ljubljana, obvešča, da bo redna odborova seja danes ob 20. v lokalu gostilne pri Amerikancu. Kolesarsko društvo »Zarja« Zg. Kašelj naproša vsa bratska kolesarska društva, da se v čim večjem številu udeleže proslave 10-letnice obstoja društva, ki je združena z veliko medklubsko
dirko in vrtno veselico. Prijavnina znaša za vsakega vozača Din 5.— in 5 Din za startno številko, znesek se po vrnitvi številke v.rne.
Nočne plavalne tekme bodo v sredo .večer v kopališču Ilirije, kjer bodo v ivoboju z Ilirijo startali vsi najboljši plavači KSU iz Karlovca. Podrobnosti bomo še objavili.
S.K. Reka. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vseh članov nogometne sekcije ▼ »Konzumu« Pozivajo se igralci, da prinesejo s seboj vso opremo
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2,— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
""-"»JSZg SlSBi Din 3." v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se mami oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek nJutrau, Ljubljana.
Beseda 1 Dia, davek 2 Din. ia Šifro ali dajanje aaslova { iDin. Najmanjši znesek 17 ;in.
Izurjene vlagalke in knjigoveške delavke
dot-e stalno službo v liito-frafiji Čemažar Jotip, Ljubljana, Igriška ul. 0.
170124
Služkinjo
gnn?no, sposobno kuhanja, čiščenja, manjše prikuplji-ve postave, išče obrtnik. Plača -300. Mlinska S (briv-Bica). Maribor.
arrasMi
Takoj
sprejmem pridno in pošteno natakarico če<~lne zunanjosti Gostilna pri »Tičku na gričku«.	17^06-J.
Zastopnika
»•zbiljnoga tra/.i »Zagorka«, prni.zvod šport kapa, Ma-tHš'č, Zagreb, Maksi mirska 48.	17590-5
Potnika
pprejmem, za prodajo čevljev in copat pri strramknh. Ponudbe postati na oprl. odd. Jutra pod >15% provizija«.	175S9-<5
Avto, thti t o
Pol tovorni auto
v dobrem stanju prodam ali pa istega zamenjam za večjega. Ponudbe na Jožko Lackovič, Celje, Kralja Petra 37.	17620-110
Škoda 4—5 sedežni
odprti, 30 K S, prav dobro »hranjen, prodam za Din 17.000. Pripeljem auto tudi na ogled. Blaiha. Kamniška ul. 32, telefon .'50-J7. — Kupim tudi knjižico Kmeteke posojilnice, vloga 30—36 tisoč Din.	17B2S-10
Auto . limuzina
Fiat 5-sedežni, naprodaj za 22.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V ja-ko dobrem stanju«.
3(7305*10
Naprodaj
1 auto Ford, dobro ohranjen. 1 pisalna miza večja, 7 eovni Western Eleetie radioaparat z baterijami in elektr. priklop. 1 lovska puška, zelo dobrn. lfi kal. Naslov v ogl. odd. Jutra.
17584-tlO
Drobno bukovo
oglje
m"- .brez prah n dobavlja
redno Talkmica željeza. To-pusko.	117025-6
Popolnoma novo
rtvvvm jedilno orodje se ugodno proda. Naslov v ogl. odd. Jutra.
Gume
ra visoki tlak «»5 X 135 rabljene, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17024-7
Rabljene čiste sode
od 191 litrov daljo ter cipro fižol kupuj« Nach-bar, Radeče.	117231-7
Radio Orion
vreden 5.000 Din, novi model 3-f-l cevni, zamenjam t,* i dobro motorno kolo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	17583-0
Moška in damska
kolesa
po neverjetno nizki ceni. Stara kolesa jemljem v račun. Nova trgovina koles, Tvr-ševa (Dunajska) DO.
lrreoo-an
m
Platnene obleke
poletne obleke peremo hitro_ lepo in poceni v I. Mariborski parni pralnici »Pelikan*, Krekova ul. 112.
17617-13
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice Kamnik Din 10.000 prodam za gotovino. ker rabim denar. Ponudite najvišjo ceno na ogl. odd. Jutra pod »-Kamniška*.	Ii7fi!i5-16
Knjižico
Občinske hranilnice Krško od Din 50.000 prodam najboljšemu ponudniku samo za gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Občinska Krško«.	17616-16
Knjižice
Km*+sk e posojilnice v Ljubljani v znesku od 220.000 zamenjam za knjižice Ljubljanske Mestne hranilnice. Informacije daje Florjančič Stanko, trgovec z železnino. Ljubi iana. Sv. Petra cesta.	1761ČJH6
O. Th. Rot man:
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne banke kupimo vsako vsoto. Gotovina takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Kompenzacija«.
1i7G16H16
Vlagatelji pristopite
v zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vla gateljev« Ljubljana, Mi' klošičeva costa št. 7/IT.
176-16
Hranilne knjižice
kupim, Kmetske posojilnice ljubljanske do Din Mestne hranilnice Ijubljan-ke do Din 100.000, Okrajne posojilnico Skofja Loka do Din 50.000. Ponudbe na Oigl. odd. Jutra pod »Proti gotovini«.	17183-il6
Vložno knjižico
kupim, Ljubljanske kreditne banke od 30—50.000 Din. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompenzacija«.
lTO^-lC
Buffet
prodam, zaradi nujnega odhoda iz Zagreba, dobro uveden, v centrumu. z vsem inventarjem za Din fi.ftOO. Stanarina nizka. Vprašati: Zagreb. Ga jeva 211.	175811-19
Restavracija in
kavarna
z lepim vrtom v oentnmiu mesta Zagreba &e zaradi odpotovanja pod najugodnejšimi pogoji takoj proda. Mesečni promet 1£V>—2*10 tisoč Din, proda se letno 600 hI piva in dva vagona vina,- najemnina je pla-ča-na za pet let naprej. Interesentom se nudi prilika, da se o tem prepričajo. Cenj. ponudbe na naslov: Toni Mateljan Zagreb, Mesnička 1(7.
17031-19
Lepa nova hiša
za 32.000 Din naprodaj. Jožefa Cučko, Nasipna ul. 14 Pobrežje pri Mariboru.
1)7919-20
Življenje Jakca Takca
Ko se je mamica čez nekaj trenutkov vrnila v sobo, ni našla razen zmečkanega prta ničesar drugega kakor prazen krožnik in za pol žličke drobtin... Ubogi oče je tisto popoldne dobesedno od lakote umiral! In to na svoj rojstni dan.
Dve novi vili
podkleteni s fi sobami, kuhinjo, kopalnico, vodovodom in elektriko v mestu Celju po zelo nizki ceni naprodaj. Delni znesek na obroke. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »120.000 dinarjev«.
17544.-30
Nova hiša v Cel ju
dvostanovan iska. modema, z vsemi pritiklinami, takoj naprodaj. Za plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice celjskih denarnih zavodov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »80.000«.
H7472-30
Dvod nižinsko hišo
elektrika voda v hiši. prodam. Pojasnila: Pekama Pire, Zg. Šiška.
37481-20
8 stanovanjsko hišo
prodam, prekrasno, novo vogalno, dvonadstropno, v Ljubljani. Let.nl čisti donos oC.000. cena 320.000 in parcelo 375 kv. m v CTitrn Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča«
17405-30
Večjo vilo
v Kamniku
prodam ali dam v najem, («>k'g starega k»[>ališča. 13 velikih sob kopalna soba, elektrika, tekoča voda, lep vrt oo vodi, krasen razgled na planine, 3 stanovanja, pripravna za penzijo, prenovljena; oddajo se tudi stanovanja posamič. Vsled obnovljenja starega kopališča in upeljave preizkušene vrste naravnega zdravljenja brez ozira na sezono, posebno ugodna prilika. Hipoteka ostane. Vprašanja na Kopališko družbo Kamnik, d. d. v Ljubljani, Beethovnova 14, mezz.
16320-30
Parcele
prodam. 5 stavbnih parcel v Ljubljani, primerna za eno- ali dvostanovanjske vile, ob cestni železnici ter dvodružinsko vilo e 700 kv. m zemljišča. Center mesta. Delno plačilo, hranilne knjižice. Poiaenila Grašek Jože Gledališka 14. 17009-20
Majhno vilo
za poletno bivanje urejeno, z gosporar-Vmi poslopji, vrtom, njivami in 30 ha gozdov ob vznožju Boča v Poljča.nah. prodam za izjemno nizko ceno 200.000 Din ali zamenjam za hišo a.li parcelo v Ljubljani ali Mariboru. Vzame tudi hranilne knjižice. Anton Žni lersič, Pf.katete. Ljubljana.
16309-20
6 stanovanjsko hišo
prodam po ugodni ceni radi družinskih razmer. Naslov v ogl. odd. Jutra.
17500-30
Štirisob. stanovanje
v sredini mesta., s pritiklinami, oddam za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«.
17592-31
stanovanje
prvo nadstropje, čisto mirno, oddam stranki brez otrok. Cena S50. Verstov-škova 9, Mirje.
3,7606-31
Komfortno
stanovanje
eno trisobno	in štirisobno oddam, prvo	s 1. septembrom, drugo	teko j. Streli-ška ul. 23. 17-43S-2H
Stanovanje in
delavnice
za lesne ali kovinske obrate v večjem obsegu na razpolago. Poizve se: Gradi-dom, Grubarjevo nabrežje 8. Telefon 34-36.
17303-31
Stavbna parcela
krasna, ugodno naprodaj. Najlepši prostor v Mostah, gramoz in mivka na stavbnem prostoru. C«rta ugodna. Vzame se tud5 knjižice Kmrtske hranilnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra I pod »Vzamem knjižice«.
1/7480h20
Parcele
po Din 20. 5 minut od re-mi®e, prodam. Naslov v o.gl. odd. Jutra
174(71-20
Stanovanje
Sobo s kuhinjo
oddiam boljši stranki. Hrenova ulica 14.
1/7018-31
Trisob. stanovan ie
veranda, kopalnica in priti-kline v Tavčarjevi ulici 3, n. nadstropje, oddam za november. Informacije v I. nadstropju.
176111-31
Stanovanj«1
eno sli dvosobno oddam takoj. Aleševčeva cesta 43, Šiška.	'17608-31
2 stanovanji
z 1 sobo ozrr. 2 sobami, s
pritiklinami. oddam takoi. Benkovič, Veliki Stradon 5.
17427-31
Enosob. stanovanje
oddam za 1. september. Borštnikov trg 1.
171007-31
Komfortno
stanovanje
petsobno, v vili na Vrtači, oddam z avgustom ali novembrom. Telefon in garaža v hiši. Tobačna ulica 14.
' 17310-31
Enosob. stanovanje
oddam takoj mirni stranki brez otrok. Zg. Sifka.
17571-ji
Zelo dober, znan
HOTEL NA MORJU
z večjo hišo, oddam v najem zaradi opustitve gostilniškega obrata. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »A. C.«	6988
Krasno 3 sobno
stanovanje
drago nadstropje, oddam, mirna, južna lega, etažna kurjava, plin, kopalnica. Povprašati Dvorakova RTI od 1—3.	i7aie-ai
Sobo in kuhinjo
oddam. Rožna dolina, cesta V., it. 30. Bergant.
17602-31
Stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami takoj odda.m na Dolenjski cesti št. 48.
17310-31
Komfortno
stanovanje
trosobno, v centru mesta takoj odda.m. Naslov v ogl. odd. Jutra.
17579-31 Sobo s kuhinjo
oddam. Pojasnila daje Sag-meiiiter, Celovška 48.
17506-31
Stanovanja
Mirna stranka
išče eno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Suho«, 17605-31a
Dijaške sobe
Dijaka
ttižješolca. sprejmem v celo oskrbo, strogo nadzorstvo, inštrukcija v vseh predmetih. Cena zmerna. Fr. Kurent, Kocenova ul. lil.
17576-23
Mlajšo dijakinjo
skromnejšo, sprejmem na izvrstno oskrbo in strogo nadzorstvo k gimnazijki, odličnokinji. Klavir in kopalnica. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »466«.
17563-32
Opremljeno sobo
oddam boljšemu gospod« oz. gospodični. Naslov v ogl. odd. Jutra.
17633-33
Lepo sobo
oddam boljšemu gospodu. Ntielov v ogl. odd. Jutra.
17I035-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam pri Tivoli. Naslov v ogl. odd. Jutra.
17022-33
Opremljeno sobo
zraven Poljanske gimnazije oddam. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	17636-33
Sobo
lepo opremljeno, s vhodom s stopnišča, souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Livarska 5.
17600-33
Oddam sobo
z eno afi dvema posteljama v centru mesta.. Naelov v ogl. odd. Jutra.
37094-33
2 sobi
opremljene aH praine,
zračne, oddam takoj. Stre-liška ulica 22.
37439-33
Mesečno sobo
s wpaTiranim vhodom s stopnic, oddam stalnemu gospodu. Ogleda se Knafljeva 16/11.	17209-23
Parketirano sobo
leipo, veliko oddam takoj, z uporabo kuhinje. Poizve se na Glineah, Tržaška c. 10, v gostiJnu
3714(30-33
Kdo bi dal
priprosti gospe z dvema sinovoma, priprosto sobico. Za plačilo bi delala 2 dni v mesecu. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jut.ra pod »Sobica*.	17505-33a
Sodnik
STednjih let, soliden, samski. Id otvori advokatsko pisarno, išče znanja z imo-vtfcejšo gospodično ali vdovo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Sreča«.
17548-35
Za intimno življenje
vse potrebščine, zaščitna sredstva, preparate za sodobno higijeno žene, gumasto blago kakor tudi vse parfum, in kozmetične speci jal i te te ter preparate za sončenje, zoper potenje., odstranitev dlačic, barvanje, kodranje in porast las, okrog 100 vrst kolonjskih vod itd. dobavlja t prizna ni prvovrstni kakovosti parfumerija Ln kozmetika »Omnia«, Zagreb, Gundu-ličeva 8/L Veliki ilustro-vani katalog l obširnimi najmodernejšimi navodili za vse zgornje preparate dajemo na zahtevo brezplačno.
17l18-24
Glasbila
Klavir
dobro ohranjen, prima znamke, kupim. Ponudbe pod »Mignon - Flilgel« na ogl. odd. Ju ta a.
37135-26
Živali
Pes — nemška doga
slvkasto-rujav se je zgubil, Sliši na ime »Sultan«. Sporočiti na velesejem.
17631-37
Mlatilni stroj
dobro ohranjen kupim, na rodni pogon. ,onudbe na Franc Klobovee, Poljane 40 nad Škofjo Loko.
17i585-30
Ti
Entel-ažur-plise
izvrši eksipresno Matek Mikeš Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	30-30
Fižol ribničan
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim«.
17603-33
TJJl
Neoženjen
ljubezni prezaupljiv iščem za novo življenje znanja z enako prizadeto iskreno, mlado gospodično. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Vrnitev«.	17535-34
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
Čeme — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica
Sobo
z dvema posteljama in eno sobico za piearno, v centru mesta takoj oddam. Mar. Omerza, Tvrševa 6/TT.
1IJ091-33
Za jugoslovenski patent št. 9504 od 1. marca 1932 na:
»KOSITRA PROSTE SVINČENE LEŽAJNE KOVINE« (»Zinnfreie Bleilagermetalle«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 2.
UGODNA PRILIKA ZA DAME !
Da popolnoma razprodamo poletno konfekcijo smo cene damskim, dekliškim in
otroškim oblekam globoko znižali, tako n. pr.: damske perilne od Din 50.— naprej boljše damske od Din 90.— naprej dekliške perilne od Din 40.— naprej otroške perilne od Din 24.— naprej Velika zaloga vseh vrst predpasnikov, jutranjih in pisarniških halj, šolskih predpasnikov itd.
F. L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra 29
6946
ZAVAROVALNICA R O Y A L EXCHANGE ASSURANCE Ustanovljena 1720. — Premoženje 6 milijard dinarjev. Glavna zastopstva v Dravski banovini:
Ljubljana, Gajeva ulica l/m (Nebotičnik), Maribor, Aleksandrova cesta SO. Zavaruje požar, Somaž, vlom, nezgode, jamstvo, steklo, potres
in vojno.
IŠČE AGILNE ZASTOPNIKE ZA LJUBLJANO, MARIBOR IN OSTALE VEČJE KRAJE BANOVINE.
6990
Prijetno letovišče
Gostilna Ksftus, Kamna gorica, hrana, stanovanje (postrvi) 35 Din.
17604-38
Davčne pritožbe
radi zgradarine, informacije daje: Davčna poslovalnica, Ljubljana. Miklošičeva, 7, II. nadstropje.
17400-31
Mlinarskega vajenca
sprejme Mlin Dobnik, Zla-toiiičje pri Ptuju.
1)75411-14
Trgovskega vajenca
z vsaj 2 razredi meščanske šole sprejme elektrotehnična trgovina Karol Florjančič, Cankarjeva ulica 2.
317337-44
Čvrstega vajenca
s primerno Šolsko izobrazbo in dobrimi spričevali, sprejme Norb. Zanier & sin, Sv. Peter, Savinjska dolina, 17586-44
Vajenca
za trgovino mešanega blaga v Ljubljani brez oskrbe, sprejmem. Ponudbe pod »Marljiv na ogl. odd. Jutra.
17487-44
INSERIRAJ V „ JUTRU"
Telefon 2059
£
Suha drva,
premog, karbopakete dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva oL št 5
Bolečinam v nogah
recite Zbogom!
Poizkusite to enostavno domače sredstvo\
3
MINUTE POZNEJE
Evo, enostavnega in cenenega domaČega sredstva, da se za vedno rešite najhujših težav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella, da je do-? bila videz neposnetega mleka.
Saltrat Rodell vsebuje 10 različnih zdravilnih soli, ki se nahajajo ▼ znamenitih svetovnih radioaktivnih vrelcih. Ta močna zdravilna kopel odpravlja v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo. Iz ranjenih in vnetih rok izgine vnetje takoj. Ozebline nič več ne srbijo in ne skelijo ter se naglo zacelijo. Ta s Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ter omehča tudi kurja očesa in žulje tako, da jih lahko s koreninami vred odstranite.
Saltrat Rodell se prodaja ob jamstva v vseh strokovnih prodajalnah.
Pristopajte ! Bran-i-boru !
lažji od dosedanjih!
Presenetljivo lahek je postal novi DELTRINTEM Lahek kot pero v roki pri opazovanju, ravnotako udoben, če ga nosite v nahrbtniku, preko ramen ali okoli vratu — nikjer Vas več ne ovira njegova teža. še bolj pogosto ga boste jemali seboj, še večkrat ga izkoristili.
ZEISS
DALJNOGLEDI
DELTRINTEM, 8x30, iirokoogtoti diljaogted s sre4>iafO ako
modadjo obeh okutorjev.......Din 3.000
PHtjttbljen daljnogled Mi za lo*<e tn pomorSbte. SU.VAMAR tehta, UHm iz leMre hotne, 350 9 Dtn 2^30 Ccm daijaogMa t torbo ta jenacaL Dobrn ae v »saU boijši OftiM trgMtoL " ij »k T pn C ari Zeos, iH pri M« Pa^fknM ■ M«. DraflKMfca 9, pott pret 411.
no ad
6234
Abesinija in njene sosede
Skalne puščave in 4000 m visoke gore kot naravne trdnjave
Dragoceni zemeljski zakladi
Pogled na karto nam pokaže, da so tri evropske velesile, Anglija, Fraucija in Italija, zainteresirane na tem, da se obdrži abesinsko ravnotežje. Italijanski vpad bi to ravnotežje zmotil, kar bi ne bilo všeč niti Franciji niti Angliji, posebno pa zadnji, ki ima z Abesinijo največ skupnih meja in za zdaj največ koristi od nje Zapadna, južna in del vzhodne Abesinije meji na angleške kolonije, dalje ima Abesinija praktično edine prehode proti zapadu in jugu, torej proti angleški strani, dočim padajo njene meje drugod v prepadne globine. V Abesiniji je tudi del nilskih izvirov in seveda Angliji ne more biti vse eno, da bi v tem ozemlju gospodovala sila, ki bi ji bila zmožna odrejati vodne vire za nilsko ozemlje.
Kar ee tiče Francije, vemo vsi, da je iDžiibuti, glavno mesto Francoske Somalije, izhodišče za edino železnico, ki vozi v Aibesinijo. Od tega ima francoski kapital velike dobičke, pa tudi ne more biti vse eno, če bi te dobičke pobral nekoč drugi kapital.
Abesinija je kakor znano zavoljo kolonialnih ozemelj velesil na njeni vzhodni strani popolnoma odrezana od morja. Najbolj ji pri tem iizhod na morje zapira Italija s svojo Somalijo in Eritrejo. In ker Italija že od vsega začetka ni zadovoljita, da ima v rokah samo ti dve, nekoč abesinski ozemlji, je raznimi j i vo, da 6e ob meji Eritreje in Italijanske Somalije često zgodi kakšen incident, kakršen je bil tisti pri Ual-TTalu na severu Somalije, ki je dal Italiji povod za sedanje vojme priprave. Sicer je treba še omeniti, da posebno meje proti Italijanski Somaliji še davno niso točno določene, saj se tukaj stikata dve deželi na ozemlju, ki meri v dolžino do 2000 km in ki je tako popolna puščava, da. je normalni trgovski promet na to stran ne mo°-oč in da Italija za primer Oboroženega konflikta že v naprej ne računa na to, da bi vodila svoj napad od te strani. Z eritrejske strani, ki meri kakih 1000 km, je spet ta nevšečnost, da bi ovirale pohod visokogorske verige, a vendar ibi bMo podnebje za ibele vojake tukaj zno-sljivejše. Strokovnjaki pa računajo, da bi morala imeti litalija pri napadu e eritrej-eike strani na razpolago vsaj pol lmlilijona tnož, ne glede na tiste, iki bi jih potrebovala 7-a obrainfbo soma teke strani.
iVojna v Etiopiji ni tvegano podjetje sa-
mo zavoljo ogromnih razsežnosti njenih mejnih ozemelj, temveč, pred vsem zavoljo njihove neprehodnosti in še bolj zavoljo njihovega strašnega podnebja, ki ga domačini pač prenesejo ,belokožci pa ne. Iz Eritreje v Addis Abebo bi morali Italijani preko cele vrste gorskih verig, ki se dvigajo do 4000 m visoko in preko katerih ni nobenih cest. Do pozne jeseni pa bi sploh ne smeli začeti vojne, ker bi jih v nasprotnem primeru uničilo podnebje. Vročina je tod tolikšna, da prenesejo Evrop-oi kvečjemu tri ure dela na dan, v opoldanskih urah pa se komaj gibajo. V deževni dobi, ki preneha v oktobru, a pusti potem še dolgo neprehodna močvirja za seboj, pa postane Evropec skoraj gotovo žrtev malarije in podobnih bolezni.
Abesinski delegat pri Društvu narodov
Prihod Litvinova v Ženevo, kjer je vodil važno sejo sveta Društva narodov glede
italijansko-abesinskega spora
Sicer pa je treba omeniti, da Abesinija nikakor ni v vseh svojih ozemljih tako strašna kakor proti vzhodnim mejam. Nasprotno, notranji deli imajo podnebje, ki se ne razlikuje mnogo od sredozemskega. Zemlja je tako plodovita in ugodno postavljena, da gojijo zelenjavo, lan, tobak, kavo, sladkorni trs, indigo, bombaž celo na visoki planoti, kar je Abesinija v svoji notranjosti, ječmen in pšenica uspevata še v višini 3700 m. Seveda je abesinsko poljedelstvo danes še precej zaostalo, a utegne imeti v doglednem času še vse drugačen pomen za svetovni trg, nego ga ima ta čas. še večji pomen pa bo imela Abesinija v doglednem času kot dežela, ki je neizmerno bogata z rudami, železom, žveplom, zlatom, platino, srebrom in premogom. Nekaj posebnega so prebogata ležišča magnezija in kalijeve soli ob vznožju ognjenika Dalola. Italija že dolgo koprni za tem, da bi dobila ta ležišča, ki bi ji ne dajala samo umetnih gnojil, temveč bi jo za primer vojne napravila tudi neodvisno od vsakršnega uvoza eksplozivnih snovi. Iz kalijevih soli ob vznožju Dalola bi si lahko izdelala sama razstreliva, kolikor bi hotela. Nedaleč od tam je tudi solna gora Asale, ki bi jo Italija tudi že davno rada izkoriščala, toda Abesinci ji niso hoteli dati nobene koncesije, češ, da potrebujejo to sol sami kot plačilno sredstvo.
Oporoke državnikov
Pregled poslednjih želja in določh velikih državnikov bi nam pokazal zanimivo dejstvo, da so le malckateri ostavili tako zvano »politično oporoko« svojemu ljudstvu. Politiki so menda preveč realni ljudje, da bi se ne zavedali, da se njih delo končuje z njihovo osebo in da bodo imele napisane besede le malo vpliva na življenje, ki si ga bodo urejali potomci.
Iz zadnjega časa so znani primeri te vrste, ki samo potrjujejo to dejstvo. Cle-menceau je ostavil kot duševno dediščino svojim naslednikom samo »prezir iz vsega srca«, Hindenburg je podal dvomljivo izjavo, ki ne pove skoraj, nič, Piisudski je povedal dva tri splošne stavke.
Pred kratkim so objavili oporoko Ray-mondov Poincarčja. V njej ni niti besedice o politiki ,vsak imoviti prevžitkar bi lahko na njegov način določil, kako naj si razdele njegovo imetje. Poincarčjeva oporoka pa ima na koncu prav dobro določbo. Pravi namreč, naj se porabi vse to imetje po smrti njegove žene za sirot-nišnico za dečke, ki naj nosi njegovo ime. Ni mogoče trditi o vsakem politiku, da je ostavil nekaj tako dobrega, čeprav je bilo v zgodovini že dovolj državnikov, ki so ostavili za seboj sirotnišnice — v drugem pomenu besede.
Boj za prepovedani koder
v Novosibirsku so ženske vse iz sebe, ker so jim krajevne oblasti prepovedale »čolko«, koder preko čela, kakršnega pač nosijo sibirske ženske. Neki redar se je celo drznil, da je neki lepotici na javni cesti s škarjami odstrigel ta koder in nastala je prava revolucija v ženskem taboru, tem bolj ker je čolka pripadala nameščenki krajevnega vojnega poverjeništva, Marusji Kopilo-vi. Ta ima sploh smolo. Že prej je morala plačati 5 rubljev globe za koder, potem so ji naložili še 5 rubljev, ker se je uprla odredbi nekega redarja, naj čolko opusti, a nazadnje so ji jo enostavno odstrigli.
Val razburjenja v Novosibirsku je prišel celo do Moskve. Vladna »Izvestja« so objavila oster članek, v katerem vprašujejo, da-li se vračajo spet v čase Petra Velikega, ki je moškim rezal brade zato, ker mu niso ugajale. Nato so ugotovili, da je prepoved čolke po vsej priliki plod nesporazuma, nihče ne ve, od kod je izšla, krajevni sovjel izjavlja, da nima s to stvarjo nobenega opravka, policija pa pravi, da je prejela odredbo, »od zgoraj«.
„Farmar Charlie"
Umrl je jetnik, ki ga je poznala vsa Amerika zavoljo njegovih originalnih sleparskih trikov
V davtouski ječi v Ohiu je umrl Charli>; Eddington, ki ga je vsa Amerika poznala pod imenom »Farmar Charlie«. Mož je bil tako popularen, da jo celo znameniti ameriški pisatelj O. HenrV uporabil nekoliko teh trikov za vsebino svojih kratkih zgodb.
Med zadnjimi dejanji, ki jih je originalni slepar izvršil med kmetovalci v severnih državah. sta ljudem ugajala posebno »trik z mulami« in »trik s poroko«.
Preoblečen v preprostega kmetica se^ je pojavljal Charlie v po^iilnicah, kakršne najdeš v vsakem manjšem ameriškem mestu. in se priporočal za posojilo, češ, da se njegova hči v bližnjih dneh poroči, on pa je trenutno za gotovino v stiskah. Posojilo bi se vknjižilo na njegovo farmo. V Ameriki gre takšna reč hitreje nego pri nas, zadostuje pokazati kakšne primerne dokumente. A baš ko jih je Charlie iskal po svojih žepih je nastal na cesti pred posojilnico trušč. Charlie je hitro skočil ven, čez nekoliko minut se je vrnil z žalostim obrazom. da so se mule iztrgale njegovemu vozu, razbile ojesa in ušle. Najhujše pa je to, da nima niti toliko denarja pri sebi, da bi dal voz popraviti in se vrnil domov. Skoraj v vseh primerih se je zgodilo, da mu je lastnik posojilnice velikodušno ponudil večjo vsoto (pri tem je seveda špekuliral tudi na dober dobiček) in Charlie je ž njo odšel — da se ni prikazal nikoli več. Odveč bi
bilo omeniti, da je njegova farma obstajala samo nekje v oblakih. Uspelo pa mu je na ta način, da je na pravi turneji skozi Zedinjene države potegnil in oškodoval nič manj nego 600 posojilnic.
Prav tako donosen je bil drugi trik. Na kakšni farmi sta se pojavila lepega dne mlada človeka, da bi jima pokazali pot do najbližjega župnika. V razgovoru je farmar vsako krat zvedel, da se imata mlada človeka silno rada in. da sta ušla staršem, ki nočejo o poroki med njima nič slišati. V Ameriki takšne zgodbe vedno učinkujejo. Farmar je bil takoj pripravljen, da zapreže in ju popelje do župnika, ki bi ju poročil. Baš ko je zapregal, se je prikazal od nekod mož v duhovniški obleki. Takoj so ga naprosili. da bi poročil mladi par, in sicer kar na farmi. Ustrežljivi farmar in njegova žena sta bila za priči in sta se skoraj jokala od ganutja, ko sta podpisovala zadevno listino, ki sta jo imela mlada človeka pri sebi. Tem hujše je bilo potem presenečenje, ko je farmar nekoliko dni pozneje prejel obračun svoje banke, iz katerega je bilo razvidno, da so se bili njegovi prihranki zmanjšali za nekoliko tisoč dolarjev. Zaupljivi ljudje pri »poroki« niso bili podpisali običajne poročne listine, temveč ček na lastno banko, ki ga ie bil pripravil premeteni župnik — Charlie.
Naseljevanje Turkov v vzhodni Trakiji
Poročali smo že, da je odredil predsednik turške republike Kemal Ataturk na-l selitev muslimanskih emigrantov iz balkanskih držav v vzhodni Trakiji, opusto-šeni po vojni. Slika kaže turške izseljence iz Rumunije
Smrtna nesreča princa Mdivanija
Svetovni tisk je imel dovolj prilike, da je poročal o škandalih princa Mdivanija, ki se je čestokrat oženil s kakšno proslu-lo filmsko igralko ali dolarsko princeso in se kratko na to od nje ločil. Zadnja afera te vrste je bila tedaj, ko se je ločil od dedinje \VooIworthovih milijonov, Barbare Huttonove. Takrat &i je dal Mdivani zasi-gurati od svoje bivše žene letno rento dveh milijonov dolarjev. Ni jih pa užival dolgo časa.
Sedaj namreč poročajo iz Gerone v Španiji, da se je princ smrtno ponesrečil. Neko mlado damo, evojo prijateljico, je hotel v svojem avtomobilu popeljati na postajo. Ker 6e je mudilo, je dal vozilu polno brzino in s to brzino se je zaletel v neki cestni kamen. Avto se je prevrnil, princ je ostal na mestu mrtev, njegova, spremljevalka pa je dobila smrtno nevarne poškodbe.
Zastrupljen pri altarju
V Italiji vzbuja veliko pozornosti skrivnostna zastrupitev v katedrali Sv. Avguština v Kremoni.
Korar mons. Stuani je prišel te dni zjutraj v katedralo, da bi bral mašo, kakor običajno. Ko je izpil pri obhajilu kelik, ee je zgrudil s strašnimi bolečinami na tla, odpeljali so ga hitro v bolnišnico, kjer pa ne upajo, da bi mu rešili življenje.
Kemična analiza je pokazala znatno množino solne kisline v posodah, iz katerih ee je pri maši napolnil kelih.
Ukrepi proti nepismenosti v Turčiji
Znano je, s kakšino vnemo se bori turška vlada proti nepismenosti v svoji državi, sedaj pa je predložila parlamentu zakonski načrt, ki onemogoča, da bi se analfabeti poročili. V to svrho bodo poleg neštevilnih tečajev za nepismene, ki jih že imajo v Turčiji, osnovali tudi posebne tečaje, r katerih se bodo nepismeni ženitveni kandidati pred odločilnim korakom naučili še na brzo roko pieati in čitatL
ANEKDOTA
Na seji kronskega sveta, ki ji je predsedoval kraij Ludovik XVIII., je neki minister položil predse na mizo svojo tobačnico in žepni robec. Kralj se je čutil nad to neprisi-ljenostjo užaljenega in dejal: »Svoje žepe boste naravnost izpraznili!«
»Se vedno bolje, nego bi jih polnil!« je odvrnil minister. Kralj mu je kmalu po tem poslal dragocen dar.
VSAK DAN ENA

	m
	M
	H
	Ml
JCSiC^ <==|	H
On skoči vselej z najvišje deske
(»Sondagenisse Strix«)
W. £. Hintz:
Lepa žena, kdo si?
Marion je obotavljaje se prikimala. »To že — ne razumem pa tega, kakšen naj bo moj opravek z vašo petrolejsko zadevo---«
»Tudi to boste zvedeli, milostiva! Vidite, poslovni človek sem, vseh ukan poln in z vsemi olji namazan. In ena izmed mojih najbolj dragocenih izkušenj je spoznanje, da navzočnost lepe ženske ugodno vpliva na vsako dvomljivo kupčijo. Tudi moja kupčija z Američanom se mora ugodno odločiti! — Veliko mi je do tega!«
»In jaz--?«
»Vaša naloga pri tem pos1« je, da ste lepa ženska. Vse vnanje lastnosti so vam dane, milostiva!«
»Prosim!« se je hladno pobramla Ma-
riona.
»Povedal sem resnico, nič drugega!« je zatrdil Corsignac.	.
Nato je prišel natakar s predjedjo. Med tem, ko jo je podajal, so Mariomne
oči blodile po dvorani.
Videla je ljudi z vseh koncev in krajev sveta. Vsi mogoči jeziki so se oglašali.
In zdajci je opazila neznanca, ki J_e bila popoldne govorila z njim. Sedel je tri mize od nje in s smehljajočim se obrazom gledal proti njej.
Ko so se njiju oči srečale, se je nalahno privzdignil s stola in se ji priklonil.
Rahlo je zardela in mu vrnila pozdrav. Tudi ona ni mogla popolnoma utajiti smehljaja, ko je vzdignil kozarec in ji napil.
Prav za prav je bilo to zelo vsiljivo, ali--
»Nu zdaj me, prosim, spet poslušajte« jo je ta mah opomnil Corsignac. »Razbi-sitriva okolnosti, da boste v vsakem oziru vedeli, kako in kaj! — Sicer pa — dovolite, da vam nalijem?«
Potem je nadaljeval: »Torej, pri kupčiji z Američanom mi morate pomagati, kolikor morete — in tega gotovo ni malo! — Ljubimkajte z vrlim Yankeejem — delaite, kar vam drago — a storite, kar veste in znate, da podpiše kupno pogodbo o petrolejskem vrelcu! — To je vse, kar terjam od vas!«
»Tako! — To je vse!« je z grenkim nasmehom ponovila Marion. »Ali se vam ta pogoj ne zdi zelo — nemoralen ?«
Porogljivo je skrivil ustnice. »Nemoralen ? — Hm — in kako se vam zdi to, če se človek pod tujim imenom vtihotapi v hotel in napravi dolg, ki ve, da ga ne bo mogel plačati —?«
»Hvala, to zadostuje!« Mirno je mahnila z roko. »Prav imate, tako sva bot! Na vas je, da postavljate pogoje — na meni pa, da ubogam!«
»Veseli me, da izprevidite!« Corsignac
je zadovoljno pokimal. »Zdaj veste, kako je! Zmešajte Američanu glavo — in če pomorete k sklenitvi kupčije, ne bom gledal na nekaj tisoč frankov! — Ali je zdaj vse jasno?«
»Kaj morem drugega kakor privoliti! —Vendar .dovolite mi še eno vprašanje«
»Prosim!«
»Kaj bi bili storili, če vam slučai ne bi bil privedel v roke tako ubogljive žrtve za vaše namene z Američanom?«
Corsignac se je samozavestno nasmehnil. »O, nikar ne mislite, da se kedaj zanesem na slučaj — čeprav sem mu to pot velik dolžnik! — V Parizu imam prijateljico, Yvonne Rimini ji je ime. Šan-sonetka ie v »Moulin Rougeu«. Pojutrišnjem bi morala priti semkaj 'n mi pomagati pri moiem opravku z Američanom — zakaj prej ga nisem pričakoval. A danes sem — baš v trenutku svojega prvega razgovora z vami — nenadoma dobil brzoiavko, v kateri mi sporoča, da pride prei. Moral sem si torei omisliti nadomestilo za Yvonno, ki ji šele jutri zvečer poteče pogodba v »Moulinu«. In to nadomestio sem našel v vas — nadomestilo, ki se mi zdi še dokaj pripravne j še od izvirnika! Nikar ne ^telite. da je to prazen poklon!« je končal in se
lahko naklonil.
Marion ga je molče poslušala. Misli so ji nemirno snovale. Živčno se je poigravala z nožem, ki ga ie držala " roki. Nato je — kakor po tainem nagibu — zgodila z očmi proti neznancu, ki je pravkar govoril z natakarjem.
»Unarn, milostiva. da se zdaj popol-
noma razumeva?« je po kratkem pre-molku nadaljeval Corsignac. -Ček za —-reciva, deset tisoč frankov vas čaka tisti mah, ko Američan podpiše pogodbo!«
Marion je obotavljaje se prikimala.
»Popijva torej kozarec šampanjca na uspeh mojega načrta!« Prijel je za kelih. Njegove oči so bile oblastno uprte v sobesednico. »Prosim!« A Marion je vedela, da je ta prošnja ukaz.
Njeni prsti so počasi prijeli za kristalno steblo kozarca. Z razločno nevo-ljo na obrazu je ponesla kelih do ust.
A zdajci ga je spet postavila na mizo...
»Ne zamerite... gospod de Corsignac?«
Neznanec iz hotelske veže se je z vljudnim smehljajem priklonil najprej Paulu, nato pa — spoštljivo — Ma-rioni.
»Chester Lvnne, pooblaščenec petro-
lejskega trusta! _ Pravkar sem & e-
del od natakarja vaše ime — in nisem hotel zamuditi te priložnosti, da ee vam predstavim!« Tako govoreč je Američan segel Corsignacu v ponudeno roko in mu je krepko stisnil.
VII. POGLAVJE
»Izvrstno! _ Izvrstno, mister Lvnne! — Najbrže ste tudi vi šele danes prišli? — Dovolite, da vas seznanim s svojo ženo!«
»Velika čast mi bo.-..«
Marion je biLa opazila na obrazu Chestra Lvnnea razločen izraz razočaranja. ko jo je Corsignac imenoval svojo ženo.
Zdaj se je Američan globoko sklonil nad njeno roko in pritisnil ustnice na mehko, belo polt. Ko se je vzravnal — nemara da se je Marion motila — je bil videti njegov obraz nekam bled. Vse-kako se je Chester Ljnne takoj nato posiljeno nasmehnil, in ta nasmeh, v katerem so mu blisnili zdravi zobje izza ozkih ustnic, ji ga je storil še bolj prijetnega.
»Ze popoldne mi je bila čast, milostiva! _ Na žalost samo zaradi moje velike nerodnosti----«
»Ali, prosim — nikar ne govoriva več- o tem!« se je hlastno pobranila Marion.
Na Paulovo nujno vabilo je nato Lynne prisedel k njuni mizi, ko je natakar prinesel stol za njim. Gostu so nalili kozarec.
»Popoldne sem prišel,« je nazadnje izpregovoril Američan,« a nisem si mislil, da vas najdem že tu. Šele pravkar sem se spomnil in vprašal natakarja _ saj veste, da se mi je mudilo spoznati moža, ki se bom z njim pogajal! In odkrito vam povem, da me to znanje zelo veseli!«
A v tem. ko je govoril, so se upirale njegove oči bolj v Mariono kakor v Corsigna-ca ,ki je to s pritajenim mu-zaniem opazoval.
»Nič bolj kakor mene — nič bolj kakor mene!« je nato veselo zatrdil Corsignac. »Že na prvi pogled vidim, da petrolejski trust ne bi bil mogel poslati pripravnejšega pooblaščenca!«
Ure tule Davorin Ravljen. - Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnlkat. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakarnaria Frane Jezeršek, - Za taaeratnl del Je odgovoren Aloja Novak. - Vd i IdaMJanl