ŠTEVILKA
LETO XLVIII, 18. MAREC 2016 CENA 1.70 EUR
Pretople zime s preveč padavin slabo vplivajo na kmetijske posevke
Kmetijsko trgovino v Lučah slovesno predali namenu
Ribiška družina Ljubno ob Savinji že šest desetletij skrbi za naravo, vodo in ribji živelj
STRAN 4
STRAN 7
STRAN 18
17703519
Oglasi
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 2
Iz vsebine:
ZKZ Mozirje v stečaju:
Se bodo kmetje potegovali za
zadružno zemljišče?............................................4
Zadrečka dolina:
Medved je našel pogrnjeno mizo.....................5
OO SDS Rečica ob Savinji:
V letošnjem letu
jih čaka veliko dela...............................................6
Občinske investicije:
Večina občin bo izkoristila možnost brezobrestnega zadolževanja..........................8
Mozirje:
Zaključujejo projekte, ki bodo
povečali varnost krajanov..................................9
Ljubno ob Savinji:
Društvo Komen se je poslovilo.......................10
Luče:
Vaška zmeda napolnila dvorano...................12
Tretja stran
TEMSIG:
Učenke uspešno zastopale GŠ Nazarje.......12
Gornji Grad:
5. etno večer Glej lušno je pr' nas!.................17
Topla zima nič novega v zgodovini naših krajev
Relativno toplo vreme v letošnji zimi ni bilo prav ugodno za rastline, saj slednje potrebujejo obdobje mraza. Pretoplo vreme negativno vpliva predvsem na grmovnice, sadno drevje, trto in ozimna žita. Morebitne posledice letošnje tople zime bodo realno vidne spomladi.
Zimsko mirovanje, ki ga povzročijo nizke temperature, potrebujejo predvsem trajne rastline, da oblikujejo rodne nastavke za naslednje leto. Zaradi pretoplega vremena pozimi je ta proces moten, podobno pa se lahko zgodi v primeru velikih temperaturnih nihanj, ko nekatere rastline otoplitev »razumejo«, kot da je obdobje zime že mimo in oblikujejo prve cvetne brste.
Toplo zimsko vreme ni dobro niti za ozimna žita, ki so trenutno na poljih. Tudi slednja namreč potrebujejo nižje temperature, da se utrdijo. Višje temperature od običajnih so v zimskem času hkrati ugodne za škodljivce, ki lahko zaradi ugodnih razmer razvijejo kakšno dodatno generacijo, hkrati pa višje temperature pripomorejo k temu, da jih manj pogine in ni običajne naravne selekcije.
Nekateri letošnjo toplo zimo neposredno povezujejo s klimatskimi spremembami in bijejo plat zvona, da se Zemlja pospešeno segreva. Z objektivnim zadržkom do takih hitrih poenostavitev je dobro pogledati v zgodovino, kajti podatki iz preteklosti zgovorno pričajo, da so tople zime poznali že naši predniki.
Zima 1122/1123, na primer, je bila tako topla, da ni niti enkrat snežilo. Pozimi 1185/1186 so že
januarja cvetela drevesa, v februarju so bila jabolka že velikosti lešnika, v začetku avgusta so imeli trgatev. Pozimi so že za božič cvetela drevesa in rože, 14. januarja so dozorele jagode.
Zima 1538/1539 je bila tako topla, da so za novo leto ljudje hodili v kratkih rokavih, po travnikih so cvetele rože. Tudi zima 1608/1609 je bila zelo mila, niti enkrat ni bilo mraza in snega. Podobna zima je sledila v letih 1842/1843, dvajset let pozneje pa so ljudje 22. decembra nabirali gozdne sadeže.
Pozimi 1897/1898 so za novo leto cvetele narcise, pozimi 1909/1910 je bilo od božiča do 6. januarja tako toplo, da so letale čebele, januarja 1948 so beležili temperature do 20 stopinj Celzija, božič 1967 pa je bil s 13,3 stopinje Celzija najtoplejši v prejšnjem stoletju.
Zimo 1974/1975 so zaznamovali sončni in topli januarski dnevi s temperaturami do 15 stopinj Celzija, še topleje je bilo januarja 2002, ko so namerili tudi 20 stopinj Celzija. Tudi zima 2007/2008 je bila zelo suha in topla s temperaturami do 18 stopinj. Žal omenjeni zgodovinski viri ne omenjajo, kako je bilo takrat s pojavi medvedov, o čemer med drugim pišemo v tokratni številki Savinjskih novic.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 11, 18. marec 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016
3
Tema tedna, Aktualno, Iz občin
ZA NAMI JE MILA ZIMA, KAJ KMETOM PRINAŠA POMLAD?
Pretople zime s preveč padavin slabo vplivajo na kmetijske posevke
Še nekaj dni in stopili bomo v koledarsko pomlad. Kakšna bo, je težko napovedati tudi meteorologom, vsaj v prvih dneh pa menda še ni pričakovati večjih otoplitev. Letošnja zima je bila med najtoplejšimi v zadnjem stoletju, v njeni drugi polovici je bilo padavin precej več od dolgoletnega povprečja. Kmetovalci se bodo zato verjetno morali spopadati z večjim številom škodljivcev, skoraj zagotovo pa se jim ni treba bati suše.
ZA VODOSTAJ REK LETOS NE BO SKRBI
Toplejše zime nas spremljajo že desetletja, snega je v nižinah večinoma le za pokušino, namesto snežnih padavin imamo dež. V tokratni zimi je bil december zelo suh, januar moker večinoma v prvi polovici, največ padavin je bilo v februarju. A kot pravi Štefka Goltnik iz mozirske območne izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, so po izredno suhih zadnjih mesecih prejšnjega leta padavine dobrodošle, seveda, kar zadeva preskrbo z vodo.
»V višje ležečih predelih je snežna odeja visoka, tako da bo toplje-nje snega lahko napajalo vodotoke v dolini v spomladanskih mesecih.
OBČINA RECICA OB SAVINJI
Ta voda bo ugodno vplivala na vodostaj rek v spomladanskih mesecih.« So pa po njenih besedah zadnji mokri meseci preprečili setev ja-rih žit. »Tako razmočena tla ni možno obdelovati. Obdelava premo-krih tal poškoduje strukturo tal in zelo omejuje rast rastlin. Kmetijska mehanizacija se na razmočenih kmetijskih zemljiščih naj ne bi uporabljala.«
TOPLA IN MOKRA ZIMA JE NEVARNA ZA RAZVOJ BOLEZNI ŽIT
Če ne bi bilo veliko padavin, bi kmetje že lahko gnojili travnate površine z živinskimi gnojili. Po podatkih Goltnikove nekatere kmetije že imajo polne skladiščne kapacitete za živinska gnojila in bi
V javni razgrnitvi podrobni prostorski načrt za naselje Rečica
Potem, ko so na zadnji seji re-čiškega občinskega sveta potrdili sprejem celotnega občinskega prostorskega načrta, so sprejeli še dopolnjen občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje stavbnih zemljišč na sami Rečici ob Savinji. Tega sedaj občina daje v javno razgrnitev, da bo lahko javnost dala pripombe in predloge na predlagano gradivo.
Javna razgrnitev bo potekala od 21. marca do 21. aprila. Gradivo bo razgrnjeno v prostorih občine v času uradnih ur in na spletni strani občine. Javno obravnavo razgrnje-
Če ne bi bilo veliko padavin, bi kmetje že lahko gnojili travnate površine z živinskimi gnojili. (Foto: IS)
nekaj dni lepega vremena odpravilo tudi te skrbi. »V kolikor se bodo temperature dvignile, bo trava začela rasti. Za rast in kvaliteten pridelek pa je seveda treba opraviti tudi gnojenje.«
V tem obdobju so v fazi rasti le ozimna žita. »Pri ozimnem ječmenu se lahko pojavi rumenenje, če
voda na njivi zastaja ali so tla premalo zračna,« je povedala Goltni-kova in dodala, da pri ostalih žitih še niso opazili bolezni. »Zdaj bi bilo potrebno ozimna žita dog-nojiti, a so tla za gnojenje s stroji absolutno premokra.« Ko se bodo tla osušila, bo potrebno takojšnje dognojevanje ozimin, saj je
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA V STEČAJU
Se bodo kmetje potegovali za zadružno zemljišče?
nega načrta bodo pripravili v torek, 5. aprila, ob 17. uri v prostorih Med-gen borze.
Zainteresirani posamezniki lahko v teku javne razgrnitve dajejo pisne predloge in pripombe glede omenjenega gradiva. Na občini, kjer bo razgrnjen načrt, bo knjiga, v katero bo mogoče vpisati pripombe in predloge. Občani jih lahko pošljejo tudi po navadni ali elektronski pošti na občino. Pri tem morajo zapisati svoje ime, priimek, naslov in podatke o nepremičnini, na katero se pripomba nanaša.
Marija Lebar
Po propadu Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje je v stečajni masi ostalo kar nekaj nepremičnin, med drugim tudi zemljišče v Radmirju, kjer je imela zadruga nekdaj hmeljišča. Omenjene parcele bodo v kratkem na dražbi ponujene v odkup, za katerega se zanimajo nekateri kmetje. Koliko bi bilo zainteresiranih in v kaki organizacijski obliki bi pristopili kot kupec na dražbi, bodo ugotavljali na informativnem srečanju, ki ga pripravljajo v soboto, 19. marca, ob 18. uri v kulturnem domu v Radmirju.
Kot pravi eden izmed zainteresiranih Marko Prek, bi bilo škoda, da
bližnji kmetje ne bi odkupili omenjenih zemljišč, saj kmetijske zemlje ni na pretek in jo morajo gospodarji, ki imajo lastnih obdelovalnih in travniških površin premalo, to marsikdaj najemati, in to celo na bolj oddaljenih lokacijah.
Na omenjeni sestanek organizatorji vabijo vse, ki bi bili zainteresirani, da se pridružijo in na dražbi skupaj odkupijo nekdanjo zadružno zemljo. Če se bo izkazalo, da je interes dovolj velik, se bodo dogovorili še o ostalih potrebnih vsebinah in o skupnih predstavnikih, da bi nato lahko uspešno nastopili kot dražitelji.
Marija Lebar
4	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Tema tedna, Aktualno
velika količina padavin sprala iz tal dušik, ki pomembno vpliva na rast rastlin.
ŠKODLJIVCI SE ŠE NISO POJAVILI ...
Topla zima, kot je bila letošnja, ustvarja ugodne pogoje za škodljivce, saj naravna selekcija, ki jo sicer opravi dlje časa trajajoča zmrzal, odpade. Zato po mnenju Goltnikove lahko to pomlad pričakujemo večje napade bolezni in škodljivcev. Na vrtovih utegnejo biti velika nadloga rdeči polži. Mila zima je namreč naklonjena njihovemu zarodu.
Pred dvema letoma so se vinogradniki, prav tako na račun tople zime, ubadali z velikimi količinami gosenic, ki so napadale brste. Vsaka mila zima pa je seveda naklonjena tudi mišim in voluharjem, ki lahko marsikatere-
ga pridelovalca zelenjave precej olajšajo za njivski pridelek. Česa se lahko kmetje letos najbolj bojijo, bomo še videli, trenutno se na območju naše doline, po podatkih Goltnikove, škodljivci še niso pojavili.
... POZORNOST LJUDI ZA SEDAJ PRIVLAČI VELIK KOSMATINEC V NAŠIH GOZDOVIH.
Se pa na območju naše doline, na širšem območju Menine, že nekaj časa zadržuje precej večji potencialni škodljivec. Razlog je verjetno znova topla zima, saj lahko (pre)visoke temperature povzročijo, da medvedi predčasno zaključijo s hibernacijo. Za sedaj precej velik kosmatinec (okoli 150 kg) škode ne povzroča in tudi lani je pri iskanju hrane le nekajkrat razdejal krmišča.
Tatiana Golob
Štefka Goltnik, koordinatorka pri Kmetijsko gozdarskemu zavodu Celje za območje Izpostave Mozirje:
»Za spomladansko pripravo zemljišč za setev oziroma saditev ostalih poljščin in zelenjave se pravzaprav še ne mudi. Tla morajo biti primerno ogreta, da lahko rastline vzklijejo in rastejo. Če sejemo prezgodaj, seme preveč energije porabi za kalitev in borbo z boleznimi v tleh, nemalokrat celo propade. Ko se tla primerno ogrejejo, je kalitev hitra, rast ugodna in posledično lahko pričakujemo tudi boljši pridelek. S pripravo tal torej ne hitimo, če so mokra.«
ZADRECKA DOLINA
Medved je našel pogrnjeno mizo
V prejšnjih številkah Savinjskih novic smo pisali o opažanjih, da se na Menini in njenih obronkih zadržuje medved, verjetno celo dva. Zadnji teden so prisotnost med-
16 in 17 cm. Prehod medvedov ali njihovo občasno zadrževanje v našem lovišču je običajna stvar, vendar nekoliko pozneje v letu. Tokrat je zelo zgoden,« je razložil Cajner.
Medved, ki se je ujel v »foto past«. (Foto: Milan Cajner)
veda na območju Črete in Krašice zaznali tudi člani Lovske družine Dreta Nazarje. Kot pravijo, do bližnjega srečanja med živaljo in ljudmi ni prišlo.
PREHOD MEDVEDOV OBIČAJNA STVAR
Starešina LD Dreta Milan Cajner je z avtomatsko lovsko kamero celo »ujel« nekaj posnetkov medveda na Krašici. »Menimo, da je samec star približno 4 leta, težak pa okoli 150 kilogramov. Širina šap je med
ni zanj primerne rastlinske hrane, se veliko giblje in išče odpadke, ki jih v gozd odlaga človek. V predelu Krašice, kjer ga lovci sledijo, je na območju Male peči pravo pokopališče ostankov doma zaklanih živali. Ostanki, kot so kože od prašičev, so sploh problem, ker jih ni kam oddati in neodgovorni posamezniki se prevečkrat odločijo, da jih zapakirane v plastične vreče preprosto odvržejo v gozd.
Kot je povedal starešina LD Dreta, trenutno opažajo, da se medved dnevno vrača na to divje odlagališče, pogosto obiskuje tudi krmišča za divjad, kjer pobira koruzo
Predvidevati je mogoče, da je na kratko zimsko spanje vplivalo milo vreme. Letošnja zima je namreč peta najtoplejša v zadnjih sto letih. Lahko pa je medveda pri počitku zmotil tudi nemir v bližini brloga.
MEDVEDU NA RAZPOLAGO POKOPALIŠČE OSTANKOV ZAKLANIH ŽIVALI
Tako zgodnja aktivnost medveda je povezana tudi z nekaterimi sezonskimi značilnostmi. Medved je vsejed, a ker v tem času v naravi
Širina sledi šap je med 16 in 17
cm. (Foto: Milan Cajner)
in jabolka. Obiskovalcem gozdov lovci priporočajo, da se držijo uho-jenih poti in steza ter se ne spuščajo na brezpotja in v bližino krmišč.
»Divje živali običajno niso nevarne. Že dolgo preden jih človek zazna, se umaknejo v kritje. Zdaj pa je zaradi golega drevja in grmičevja tega kritja manj kot v drugih letnih časih in se zato žival utegne počutiti bolj ogroženo,« je dejal Cajner.
LOVCI ODSVETUJEJO SPREHODE S PSI V GOZDU
Potencialno postane medved napadalen, če se počuti ogrožen. Bolj nevarna je medvedka, ker se boji za varnost mladičev. Nepredvideno se lahko obnaša tudi ranjena ali bolna žival.
Zlasti je nevarno, če se oseba v gozd napoti s psom in ta pri stika-nju naleti na medveda ter nanj renči. V tem primeru se medved pogosto odloči za napad, pes steče do gospodarja, medved pa za njim. Zato lovci odsvetujejo, da bi se v gozd podajali s psom. Medved je lahko nevaren tudi, če je pri hranjenju in ima občutek, da je njegova hrana ogrožena. Tudi takrat namesto, da bi se umaknil, lahko napade.
Marija Lebar
5	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Politika, Gospodarstvo, Iz občin
OBČINSKI ODBOR SDS RECICA OB SAVINJI
V letošnjem letu jih čaka veliko dela
Rečiški občinski odbor Slovenske demokratske stranke je v ponedeljek, 6. marca, pripravil letno konferenco. Na njej je predsednik Franc Šon predstavil aktivnosti odbora v preteklem letu in plan dela za tekoče obdobje. Poslanka v državnem
zboru Nada Brinovšek je spregovorila o delu in planih stranke.
V poročilu je Šon izpostavil, da se je lani srečal s predsedniki občinskih odborov po dolini, udeležil se je slavnostne akademije ob 26-letnici ustanovitve stranke v Lju-
NOVA SLOVENIJA NA POTI PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Prisluhnili podjetnikom, županom in kmetom
Vodstvo Nove Slovenije se je v ponedeljek zadržalo na delovnem obisku v Zgornji Savinjski dolini vse do večera. Ob celodnevnem obisku so se seznanili z gospodarskim stanjem v dolini. Obisk podjetij, delovno kosilo z župani in posvet s kmeti se je zaključil z srečanjem »Blizu ljudem« za člane, simpatizerje stranke in širšo javnost.
CELJSKI SEJEM 2016
Bomo praznovali mednarodni dan čebel od leta 2018?
V	okviru treh specializiranih spomladanskih sejmov je na sejemskem prizorišču v Celju minulo soboto in nedeljo potekalo razgibano čebelarsko dogajanje. Udeležili so se ga številni čebelarji iz naše doline. Na okrogli mizi je bilo govora o mednarodnem dnevu čebel.
V	okviru sejma Altermed so potekali 39. dnevi ApiSlovenija s strokovnimi predavanji, pripravili so tudi okroglo mizo z naslovom 20. maj svetovni dan čebel - priložnost za vse. Udeležila sta se je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek skupaj z nekaterimi visokimi gosti iz domovine in tujine.
Prej omenjeni so se podpisali pod deklaracijo za razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel, ki jo bodo slovenski čebelarji vložili pri Organizaciji združenih narodov. Ministroma Židanu in Počivalšku
Predsednica stranke Ljudmila Novak in vodstvo stranke je bilo na obisku deležno obilice dobrih informacij iz gospodarstva, niso pa izostale težave, ki terjajo rešitve, saj pestijo gospodarstvo in slehernega prebivalca naše doline.
Več o dogajanju med obiskom v naslednji številki.
Slavica Tesovnik
Predsednik OO SDS Rečica ob Savinji Franc Šon je podal poročilo o delu občinskega odbora, poslanka Nada Brinovšek pa je spregovorila o delu stranke. (Foto: Marija Šukalo)
bljani in posvetov na nivoju regije in države. Na okrajno volilno komisijo je odbor podal predloge za imenovanje predsednikov in članov volilnih odborov za zakonodajni referendum o zakonski zvezi. Udeleževali so se prireditev in shodov tako v Ljubljani kot drugod po Sloveniji ter se podali na letno srečanje stranke v Bovec. Novembra so
NAZARJE
se udeležili pogovornega večera s predstavniki stranke v Mozirju.
Tudi letos jih čaka veliko dela. Predvsem se bodo preko občinske svetnice zavzemali za reševanje perečih vprašanj v občini s področja kmetijske politike, poplavne varnosti, turizma in nudenja pomoči na domu ostarelim občanom.
Marija Šukalo
so se v Celju pridružili kolegi iz Češke, Madžarske, Črne gore in Srbije, pred tem sta deklaracijo podpisala kmetijska ministra Andra Ru-pprechter iz Avstrije in Stéphane Le Foll iz Francije. Židan je ob tem povedal: »Upamo, da pot do razglasitve ne bo predolga in da bi lahko 20. maj kot svetovni dan čebel praznovali že v letu 2018.«
Dejan Židan je še povedal, da zavedanje o pomenu čebel raste: »Dejstvo je namreč, da so čebele in ostali opraševalci za življenje ljudi zelo pomembni, predvsem z vidika trajno-stne kmetijske proizvodnje in zagotavljanja prehranske varnosti v svetu in prehranske varnosti prebivalstva. V Sloveniji koristi čebel in ostalih opraševalcev za kmetijstvo ocenjujemo na okoli 140 milijonov evrov. Čebele opazujemo tudi kot indikator stanja v naravi. Če bo namreč preživela čebela, bo preživelo človeštvo,« je poudaril minister Židan.
Marija Lebar
Dela za razsvetljavo
mostu se bodo nadaljevala v kratkem
Na nazarskem občinskem svetu je bila pred časom podana pobuda, da bi bankomat, ki je nameščen na objektu doma kulture, lastniki prestavili na drugo lokacijo. Na februarski seji je svetnik Janez Štiglic pod točko pobude in vprašanja vprašal, ali je občina v zvezi s tem kaj ukrepala. Župan Matej Pe-čovnik in direktor občinske uprave Samo Begič sta povedala, da je občina na banko, lastnico bankoma-ta, naslovila tozadevno vlogo, vendar odgovora še niso dobili.
Svetnike je zanimalo tudi, kako daleč je projekt osvetlitve mostu čez Savinjo. Župan Pečovnik je pojasnil, da je že začeta dela ustavila inšpekcija. Občina je morala pridobiti projektno nalogo, ki je sedaj potrjena, trenutno so v fazi pridobivanja tako imenovanega projekta za izvedbo investicije.
Svetnik Milan Martinovic je opo-
zoril na strt pokrov kanala ob cesti, ki je lahko nevaren za pešce. Občina ima izbranega vzdrževalca cest, je odgovoril župan, ki bi moral sam videti in odpraviti poškodbo. Če tega ni storil, ga bo občinska uprava na to opomnila.
Martinovic je še dejal, da je ob pogrebih na spodnjem nazarskem pokopališču huda gneča in na parkirišču ni dovolj prostora za vse avtomobile, ki potem parkirajo na okoliški travi. Zanimalo ga je, čigavo je to zemljišče in ali se ne bi moglo nasuti z gramozom ter urediti kot parkirni plato. Župan je pojasnil, da je lastnica zemljišča občina. Direktor občinske uprave Be-gič je opozoril, da bi ureditvi parkirišča na tem zemljišču lahko nasprotoval Zavod RS za varstvo narave, ker je to zemljišče opredeljeno kot mokrišče.
Marija Lebar
6	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Gospodarstvo, Iz Občin
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Kmetijsko trgovino v Lučah slovesno predali namenu
V soboto se je pod šotorom ob Kmetijski trgovini Luče zbralo veliko obiskovalcev in potencialnih kupcev. Tudi zaslužnih za odprtje trgovine in nastopajočih ob slovesnosti ni manjkalo. Po kulturnem programu je župan občine Luče Ciril Rosc pozdravil navzoče. Sledila sta govora direktorja in predsednika Kmetijske zadruge Šaleška dolina (KZŠD), Ivana Dreva in Bogdana Kuharja. Župnik Viki Košec je blagoslovil trgovino, ki so jo zatem z rezanjem traku uradno odprli.
Kulturni program ob slovesni otvoritvi so pripravili učenci OŠ Blaža Arniča, s pesmijo pa je mrzel veter ogrel oktet Žetev. Nejc Slapnik
je povezal dogajanje v celoto. Direktor zadruge Ivan Drev je vsem izrekel dobrodošlico in izrazil zadovoljstvo ob nakupu trgovine s strani zadruge. Pobudo, pravi, so dali ljudje in sedaj je v obratovanju 235.000 evrov vreden objekt. Trenutne zaloge so vredne okrog 100.000 evrov, delali pa bodo na svetovanju strankam in prilagajanju njihovim potrebam.
Drev je lučki osnovni šoli podaril bon za 600 kg jabolk. Simbolični ček je sprejela ravnateljica Andreja Urh. Predsednik zadruge Bogdan Kuhar je poudaril zadovoljstvo kupca pred interesom kapitala. Zaželel je uspešno sobivanje občin skozi
Zupnik Viki Košec, predsednik zadruge Bogdan Kuhar, direktor zadruge Ivan Drev in ravnateljica OŠ Luče Andreja Urh z darilnim čekom ter župan občine Luče Ciril Rosc (od leve) ob otvoritvi trgovine
(Foto: Slavica Tesovnik)
OBČINSKI SVET NAZARJE
Nekaj več denarja za področje kulture
Občina Nazarje je objavila razpis za sofinanciranje kulturne dejavnosti za letošnje leto. Letni program kulturne dejavnosti so na februarski seji obravnavali tudi občinski svetniki, ki so program potrdili. Za kulturo je letos namenjenih nekaj več sredstev.
Kot je svetnikom povedal župan Matej Pečovnik, je razlog za povišanje razpoložljivega denarja v letu 2016 za področje kulture v tem, da se je lani pokazalo, da gre precejšen znesek za galerijsko dejavnost. Prijaviteljem bo tako letos na
Kmetijska trgovina Luče je ob uradnem odprtju v trenutku zaživela.
(Foto: Slavica Tesovnik)
povezovanje v delovanju trgovine, ki je namenjena ljudem z ljubeznijo do zemlje in kmečkega dela.
Trgovina je ob uradnem odprtju in rezanju traku poslovodje Mateja Atelška v trenutku zaživela. Napolnila se je z množico ljudi in poslovanje je steklo. V šotoru je sledi-
NOV UKREP ZA DOBROBIT ŽIVALI
lo druženje ob hrani in pijači z ansamblom Ojstrica. Jabolčni čips in krhlji na mizah so bili le delček ponudbe, ki se med drugim dobi v trgovini z ekološko ponudbo, pridelanega v Sloveniji. Ne manjka niti vinotoč.
Slavica Tesovnik
Za pašo goveda odslej dodatna spodbuda
voljo tisočak več kot lani. Razpis je odprt do 4. aprila.
Letni program kulture predvideva za redno dejavnost 3.900 evrov, od tega 1.000 evrov za galerijsko dejavnost. Za udeležbo na preglednih tekmovanjih in prireditvah 3.020 evrov, za nakup in vzdrževanje opreme ter za strokovno izpopolnjevanje 580 evrov. Za kulturne projekte izvajalcev, ki nimajo sedeža v občini, je v programu predvidenih 1.500 evrov.
Marija Lebar
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sprejelo uredbo o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 za letos. Uredba opredeljuje vsebino ukrepa Dobrobit živali (DŽ) za prašiče in na novo vključuje še ukrep za govedo.
Vlogo za ukrep DŽ-govedo lahko vložijo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so aktivni kmetje, v skladu s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil za obdobje 20152020. Ukrep je prostovoljen in ga bodo lahko upravičenci vložili hkrati z vlaganjem zbirnih vlog za leto 2016, to je do 6. maja letos.
Uredba navaja pogoje, ki jih bo moral izpolnjevati upravičenec. Za pridobitev plačila predvideva, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva izvajati pašo in na dan zahtevka rediti najmanj dve govedi, ki jih pase. Pašo goveda lahko izvaja na kmetijskih površinah zadevnega kmetijskega gospodar-
stva, na planini ali na skupnem pašniku.
Živina se mora pasti najmanj 120 dni v času od 1. aprila do 15. novembra, pri tem lahko prenočuje v hlevu. Krave molznice se morajo dnevno pasti vsaj v času jutranje in večerne molže. Zahtevano je tudi zatiranje notranjih zajedavcev na podlagi predhodne koprološke analize.
Štefka Goltnik z mozirske svetovalne službe pri tem pojasnjuje, da mora upravičenec voditi natančen dnevnik paše. Paša po tem ukrepu je na ekološko pomembnih območjih v celoti prepovedana ali časovno omejena.
Plačilo ukrepa DŽ-govedo se dodeli za teleta do šest mesecev, mlado govedo od šest mesecev do enega leta, mlado govedo od enega do dveh let in govedo nad dve leti. Višina sredstev za izvajanje zahteve DŽ-govedo znaša na letni ravni 53,40 evra na glavo živali.
Marija Lebar
7	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Iz občin, Gospodarstvo
FINANCIRANJE OBČINSKIH INVESTICIJ
Večina občin bo izkoristila možnost brezobrestnega
Pogajanja med občinami in vlado, ki so se sukala okoli višine povprečnine in deleža sofinanciranja občinskih investicij, niso prinesla rezultatov, ki so jih želele občine. Te so vložile tožbo proti vladi, saj se ta ne drži v zakonih zapisanih pogojev. Kakšen bo izid, še ni znano, kljub temu je vlada občinam poslala informacijo, kolikšen znesek jim pripada po 21. in 23. členu zakona o financiranju (ZFO), in občine pozvala, naj do konca februarja oddajo načrt porabe sredstev.
Občine bodo za sofinanciranje svojih investicij v letih 2016 in 2017 od države dobile po dva odstotka primerne porabe. To so nepovratna sredstva. Ob tem jim je vlada odobrila še možnost ugodnega brezobrestnega kredita v višini treh odstotkov primerne porabe. Ta denar se ne všteva v kvoto zadolževanja, kreditni pogoji pa so, kot pravi ministrstvo za gospodarstvo, ugodni, saj se prične obveznost odplačevanja šele v letu 2018. Povprašali smo, za katere investicije so namenile zgornjesavinjske občine dva odstotka sofinancerskih sredstev in ali bodo izrabile možnost najema povratnega denarja.
OBČINA GORNJI GRAD
Občini pripada malo manj kot 72.000 evrov nepovratnih sredstev za leto 2016 in enako za
zadolževanja
leto 2017. Občina se lahko odloči tudi za povratna sredstva. Teh je za vsako leto posebej malo manj kot 108.000 evrov. Ali bodo izkoristili najem kreditnih sredstev, se še niso odločili. Občina Gornji Grad ima v proračunu za leto 2016 iz naslova 21. in 23. člena ZFO zapisano izvedbo projekta Ureditev lokalne ceste Rogačnik-Le-nart-Mačkin kot-Amer v predvideni dolžini okoli 1800 metrov.
Zaradi finančno zahtevnega projekta in nujnih potreb na drugih področjih je občina primo-rana ta projekt izvesti v dveh letih, to je leta 2016 in 2017.
OBČINA LJUBNO
Omenjeni denar bo občina namenila za prenovo lokalnih cest. Letos bo dobila 71.300 evrov nepovratnih sredstev. Pri tem bi vzeli tudi brezo- L/
Stanko Ogradi, župan občine Gornji Grad:
»Občine smo večinoma v lanskem letu sprejele proračune za leto 2016. Ministrstvo za gospodarski razvoj je v letošnjem letu konec januarja izdalo objavo deleža sredstev za sofinanciranje investicij v letih 2016 in 2017. V dopisu so predvidena enoletna nepovratna sredstva in enoletna povratna sredstva. Občina Gornji Grad ima dodeljenih 71.916 evrov nepovratnih sredstev za leto 2016 in enako višino za leto 2017. Lahko pa se občina odloči tudi za povratna sredstva, teh je za vsako leto posebej 107.874 evrov. Določilo nepovratnih sredstev je med ministrstvom in samimi občinami povzročilo precejšnjo zmedo glede tehničnega reševanja prijave projektov na resorno ministrstvo in usklajevanje glede na že sprejete proračune.«
POSLOVNE INFORMACIJE AJPES
Približuje se rok za oddajo letnih poročil
Gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki, društva in politične stranke morajo, skladno s predpisi, predložiti letna poročila za leto 2015 prek spletnega portala AJPES do konca marca 2016. Prostovoljske organizacije predložijo tudi poročila o prostovoljstvu.
Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je skladno z 71. členom Zakona o plačilnem prometu pooblaščena za zbiranje, obdelovanje in posredovanje podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov v skladu z zakoni ter za javno objavljanje letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih poslovnih subjektov v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in drugimi zakoni.
167 TISOČ ZAVEZANCEV ZA ODDAJO POROČIL
V skladu s predpisi morajo poslovni subjekti AJPES predložiti podatke iz letnih poročil za državno statistiko oziroma letna poročila za zagotovitev javnosti. Večina poslovnih subjektov predloži AJPES letno poročilo hkrati za namen državne statistike in za namen zagotovitve javnosti ter tudi za davčni namen. Vseh poslovnih
subjektov, ki morajo AJPES predložiti tovrstne podatke, je okrog 167 tisoč.
KOMU NI POTREBNO ODDATI POROČILA
Podatkov iz letnih poročil za javno objavo in državno statistiko ne predlagajo samostojni podjetniki, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, in poslovni subjekti, ki niso ustanovljeni kot pravne osebe in nimajo statusa samostojnega podjetnika (notarji, odvetniki, samostojni zdravstveni delavci, samostojni kulturni delavci, športniki, novinarji, nekateri drugi poslovni subjekti in civilna združenja).
ROKI ZA PREDLOŽITEV LETNIH POROČIL
Roki za predložitev letnih poročil so odvisni od trajanja poslovnega leta, vrste letnega poročila in vrste poslovnega subjekta. Gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki, politične stranke in društva morajo za potrebe državne statistike letna poročila oddati do konca marca, enak rok pa velja tudi za zagotovitev javnosti podatkov, z izjemo poslovnih subjektov, ki so zavezanci za revidirana in konsolidirana letna po-
ročila. Pravne osebe javnega prava in nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava (z izjemo političnih strank) so morale poročila oddati že do konca februarja.
NOVOST V LETU 2016
Od 1. januarja letošnjega leta morajo gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki, nad katerimi se je v letu 2016 začel postopek stečaja ali likvidacije, oziroma so bili izbrisani v letu 2016, v skladu z 58. in 59. členom Zakona o gospodarskih družbah predložiti zaključno poročilo na dan pred začetkom postopka oziroma na dan pred prenehanjem. Zaključno poročilo je treba predložiti za namen državne statistike in brezplačne javne objave.
TŽ
AJPES zagotavlja javno objavo letnih poročil gospodarskih družb, zadrug, investicijskih skladov, samostojnih podjetnikov, pravnih oseb javnega prava in društev na spletnem portalu AJPES in posredovanje letnih poročil.
8	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Iz občin
brestna povratna sredstva, ki jih lahko koristijo v višini okoli 107.000 evrov. Iz lastnih sredstev bi za prenovo lokalnih cest dodali še 20.000 evrov. V tem smislu bodo pripravili rebalans proračuna in ga predstavili svetnikom na marčevski seji občinskega sveta.
OBČINA LUČE
Na najetje povratnih sredstev ali zadolževanje v letu 2016 v lučki občini ne računajo. Za letos -in kot kaže, da bo tako tudi drugo leto - je planiranih 107.982 evrov nepovratnih sredstev, ki jih bodo namenili za modernizacijo cest po planu za letošnje leto, to je do Klinerja v Krnici in do Praznika v Podveži.
OBČINA MOZIRJE
Za leto 2016 mozirski občini pripada 51.015
evrov nepovratnih sredstev in 76.523 evrov povratnih sredstev. Z enakima zneskoma računajo tudi v prihodnjem letu. Namen porabe je prenova skupne centralne čistilne naprave v Mozirju, za katero namenjajo tudi denar iz proračuna.
OBČINA NAZARJE
Zadali so si ureditev parkirnih platojev v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti; tukaj druga faza. Skupaj je projekt ocenjen na okoli 144.000 evrov. Od tega bodo porabili nepovratnih sredstev 36.520 in povratnih 54.800 evrov. Okoli 53.000 evrov denarja bo občina v ta projekt namenila iz lastnih proračunskih sredstev.
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Rečiška občina dobi 32.604 evre nepovratnih sredstev. Vzeti nameravajo tudi brezobrestni
kredit v višini 30.000 evrov. Sredstva bodo namenili za posodobitev centralne čistilne naprave, v kar bodo vložili še 140.000 evrov lastnih sredstev iz letošnjega proračuna.
OBČINA SOLČAVA
Delež sredstev za občino Solčava za sofinanciranje investicij v letu 2016 znaša dobrih 103.000 evrov. Enoletna razpoložljiva povratna sredstva jim pripadajo v višini malo čez 155.000 evrov, ki jih letos ne bodo koristili, saj se ne nameravajo zadolžiti. Občina Solčava bo nepovratna sredstva namenila za izvedbo projekta ureditve javne poti Vrlovc-Perk-Ručnik (2. faza) in rekonstrukcijo mostu pri počitniškem objektu Cinkarne v Logarski dolini.
Marija Lebar
V MOZIRJU ZAKLJUČUJEJO PROJEKTE, KI BODO POVEČALI VARNOST KRAJANOV
Nič več tekanja v temi
Precej let in vloženega truda s strani občinske uprave je bilo v Mozirju potrebnih, da se je pričel projekt gradnje pločnika in prehoda za pešce preko obvoznice na zahodnem delu Mozirja. Investicija gre h koncu, saj manjka le še asfaltna prevleka, ki se bo položila do konca tega meseca.
PROMETNA UREDITEV IZREDNO NEVARNEGA DELA MOZIRJA
Redki so tisti vozniki, ki v zadnjih letih niso vsaj enkrat naleteli na kakšnega pešca, ki je na tem delu Mozirja prečkal obvoznico. Z namenom, da nadaljujejo pot po pešpoti Mozirje-Nazarje ali nazaj proti centru kraja, so pešci ali kolesarji tvegali srečo in kazen ter prečkali preko precej prometno obremenjene državne ceste. Še nevarnejše situacije so bile ponoči, ko so delavski avtobusi obstajali na postaji, potniki pa po temi tekali med avtomobili. Zelo podobno se je dogajalo ob zgodnjih jutrih, le da so se takrat delavcem, ki so
hiteli na delavske avtobuse, pridružili tudi dijaki.
Občina je pripravila in financirala projektno dokumentacijo, da bi se prometno uredil ta izredno nevaren del Mozirja. V dogovorjenem delu bo financirala s sredstvi občinskega proračuna tudi pločnik, ostale stroške bo pokrila država. Doslej je že poskrbljeno za javno razsvetljavo, pločnik je zgrajen in čaka le še na asfaltno prevleko, zarisane bodo nove talne označbe in z njimi tudi prehod za pešce.
KMALU DOKONČAN MOST PRI GASILSKEM DOMU
Kmalu se bo zaključil tudi projekt novega mostu pri gasilskem domu. Manjka le še asfaltna prevleka, ki bo najverjetneje položena še ta mesec oziroma ko se odprejo asfaltne baze.
AVTOBUSNI POSTAJALIŠČI PRI CINKARNI
Še en projekt pa se je začel uresničevati na
vzhodnem delu Mozirja, pri podjetju Cinkarna v Ljubiji. Tam bosta na obeh straneh ceste avtobusni postajališči, urejena bo javna razsvetljava in razširjen uvoz do omenjenega podjetja. Občinska uprava pripravlja tudi projekt gradnje pločnika, ki bo povezal novi postajališči s krožiščem pri trgovini Hofer.
Benjamin Kanjir
OBČINA LJUBNO
Posvet o delovanju skupnih občinskih uprav
Ministrstvo za javno upravo, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in letošnji gostitelj Občina Ljubno pripravljajo posvet na temo delovanja skupnih občinskih organov. Nosilna tema srečanja bo Turizem in lokalno podjetništvo. Posvet bo potekal v sredo, 23. marca, od 9. ure dalje v mali dvorani kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji.
»S posvetom ponujamo občinam, skupnim občinskim upravam in drugim zainteresiranim priložnost za strokovno izmenjavo mnenj in svojih izkušenj,« so zapisali organizatorji in dodali: »V želji, da bi bilo naše srečanje zanimivo za najširši krog strokovnjakov, zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, vabimo k sodelovanju vse, ki želite biti aktivno udeleženi pri nadaljnjem razvoju tega področja.«
Marija Lebar
Na zahodnem delu Mozirja bo kmalu dokončno urejen pločnik in prehod za pešce preko obvoznice, javna razsvetljava pa že deluje. (Foto: Benjamin Kanjir)
9	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Organizacije

DRUŠTVA LASTNIKOV GOZDOV ŠALEŠKE DOLINE
Marijan Denša ozaveščal lastnike gozdov
Člani Društva lastnikov gozdov Šaleške doline (DLG) so se 4. marca sešli na občnem zboru v prostorih Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Metlečah pri Šoštanju. Spregovorili so o opravljenem delu v lanskem letu in o sodelovanju z institucijami, ki delujejo na območju Saša regije v korist posestnikov gozdov in širše skupnosti.
Okrog 120 članov društva, vsaj pol jih je aktivno vključenih v dogajanje v zvezi z gozdovi, je povezanih preko svojega društva v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije. Njihov predstavnik Janko Mazej iz Belih Vod je eden najbolj vnetih zagovornikov pravic lastnikov gozdov in kmetijskih posestnikov, ki imajo v lasti gozdno bogastvo, ter član upravnega odbora zveze.
Društvo sodeluje z nazarsko območno enoto in krajevno enoto Šoštanj Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Gozdarski strokovnjaki nudijo lastnikom gozdov, posebej še članom društva
Marijan Denša je predaval o nujnosti ukrepanja za omejitev razširjanja podlubnikov.
(Foto: Jože Miklavc)
različne oblike svetovanja, odkazovanje drevja za posek, odločanje o urejanju in vzdrževanju gozdnih cest in vlak ter nasvete glede odpravljanja škode po žledu in bolezenskih pojavih.
Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov pri ZGS OE Nazarje, je na zboru predaval o problematiki podlubnikov, razširjenosti žarišč lubadarja v gozdovih regije in o nujnosti ukrepanja za omejitev razširjanja tega škodljivca. Njegov prispevek k preventivi je bil lepo sprejet, prav tako poročilo predsednika društva Franca Sevčnikarja o opravljenem delu v lanskem letu.
Predstavitev novega pravilnika o koriščenju sredstev iz programa razvoja podeželja v obdobju 2014-2020 je opravil predstavnik ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zoran Planko. Na zboru so nato sprejeli še program dela za tekoče delo.
Jože Miklavc
LJUBNO OB SAVINJI
Društvo Komen se je poslovilo
Kmetice in njihovi partnerji so se spričo novonastalih razmer zaradi uvedbe davčnih blagajn strinjali, da Društvo Komen preneha z dejavnostjo. (Foto: FA)
Na Ljubnem ob Savinji so se minulo soboto zbrale članice Društva Komen na svojem zadnjem srečanju. Pri kmeticah in njihovih partnerjih, ki so se udeležili družabnega večera, ni bilo formalnosti v obliki poročil in ostalih za občne zbore društev samoumevnih vsebin. Bila je samo ena točka, pogled nazaj na lanske dogodke v društvu in finančno stanje ob zaključku prehojene poti, ki se izteka.
Pred petnajstimi leti so ženske iz nekaterih lju-benskih kmetij stopile skupaj in ustanovile Društvo Komen, ki je skrbelo za pospeševanje predelave in promocije izdelkov s kmetij. Postale so nepogrešljive na vsakoletnem Jožefovem sej-
Tudi po oceni predsednice Alenke Korpnik društvo ne more zadostiti pravilom, ki jih postavlja država. (Foto: FA)
mu, cvetni nedelji, Flosarskem balu in še kakšen dogodek bi se našel, na katerem so skozi izdelke v obliki peciva, kruha in ostalih domačih dobrot gradile svojo prepoznavnost in zaupanje med ljudmi.
Razumljivo je ob tem kakšen evro padel v družinske blagajne članic, a vendar je bilo za neusmiljena nova davčna pravila glede denarnega poslovanja društev tudi to preveč. Skozi davčne blagajne je država poskrbela, da poslovanje tako majhnih poslovnih subjektov, kot je v konkretnem primeru Društvo Komen s skromnim prometom po oceni predsednice Alenke Korpnik in računovodskega servisa, ki jim vodi račune, ne more zadostiti neusmiljenim pravilom, ki jih
postavlja kapital. Ker izjem pač ni in mora biti meter v primeru dajatev »cesarju« dolg za vse enako, so bile skromne članice društva ob tem grenkem spoznanju vidno razočarane.
Postavljene so ob bok velikim, a vendar z velikansko razliko, ki je ustrezne državne institucije ne vidijo oziroma nočejo videti. Načrtov za naprej torej ni bilo predstavljenih, bilo je samo strinjanje z dejstvom, da društvo po poldrugem desetletju plodnega delovanja ugasne. Bližnji Jožefov sejem in cvetna nedelja bosta torej brez Komnovih dobrot manj sladka in z grenkim priokusom, da tako majhni, kot je to društvo, v kraljestvu globalnega kapitala nimajo kaj iskati.
Franjo Atelšek
10	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Gospodarstvo, Oglasi
VILA HERBERSTEIN PREDSTAVILA NOV POMLADNI JEDILNIK
Chef Andrej Kuhar kulinariki slavne restavracije
vtisnil svoj pečat
Kadrovsko okrepljena ekipa gostišča vile Herberstein iz Velenja je 2. marca javnosti predstavila nov koncept izbranih kulinaričnih mojstrovin za letošnjo pomlad. Ne gre za modno muho, saj je po besedah mag. Jasne Petan, vodje marketinga prestižnega gostinsko turističnega lokala, tudi na področju kulinarike nujno sledenje sodobnim trendom, ponudbi zdrave prehrane ter prilagajanje gostom.
V tem referenčnem penzionu gostinske družbe Gorenje Gostinstvo so zadovoljni z obiskom in poslovnim uspehom, a si vsakodnevno prizadevajo izboljševati rezultate ter zadovoljevati tako vsakodnevne goste, družine kot zaokrožene družbe in gostinske usluge za poslovne ljudi. Vrhunec prizadevanj v tej smeri so kadri, kakovost gostinsko turističnih uslug ter urejenost ambienta.
Slavni kuhar Andrej Kuhar (levo) iz kuhinje gostišča vile Herberstein je skupaj z ekipo predstavil pomladno kulinarično ponudbo.
Velike pacifiške kozice na žaru in paprika z ananas salso
Med pridobitve nedvomno sodi zaposlitev evropsko znanega in popularnega mojstra kulinarike, prejemnika šestih Michelino-vih zvezdic Andreja Kuharja, ki je pred letom okrepil njihovo kuhinjo s svojim vrhunskim znanjem, izkušnjami in inovativnostjo. Prav on je skupaj z ekipo prijaznih gostincev ob sproščenem klepetu in predstavitvami pomladnega jedilnika za izbrane medije in javnost
delil skrivnosti sodobne kuhinje ter še posebej njihovo gostinsko ponudbo.
ŠE ANGELCI BI JEDLI, ČE ...
S pozdravom iz kuhinje v podpritličju vile je Andrej Kuhar nagovoril novinarje, snemalce in blogarje ter predstavil zasnovo kuharske doktrine, ki jo je osvajal vso svojo zaposlitveno obdobje, in posebnosti trendov slovenske ter kulinarike s Herbersteina. K predstavitvi so že postregli pečena gosja jetra in sladoled iz iste sestavine s praženimi pinjolami. Med predjedi so uvrstili še tunin tatar z eksotičnim sadjem, parfait dimljene jegulje v želeju granny smith jabolk ter repini špagete. Sledile so velike pacifiške kozice na žaru ter paprika z ananas sal-so, če naštejemo le nekaj novosti.
Kot je dejal chef Andrej, je bistvo poleg sestave menijev kakovost surovin. Ob prikazu jedi pomladne kulinarike so gostinci priporočili posamezna vrhunska vina, ki so se skladala z jedmi. Med toplimi predjedmi so predstavili še škam-pe in jakobinke na pireju cvetače z omako pasionke, acquerello rižo-to z gosjimi jetri in tartufovo omako, pečene jakobinke ter krompirjev žepek s koromačevim nadevom, pa za zaključek predstavitve predjedi pire peteršiljevega korena z žafranovo omako.
Glavne jedi so vsebovale ribje specialitete, zelenjavo in krompir z dodatki jurčkov, dušene telečje ličnice z gomoljasto zelenja-
Med prehransko manj naporne glavne jedi sodi pečen jagenjčkov hrbet s črnim česnom, melancani in polentinim zavitkom.
vo, gobami ter krompirjevim pire-jem s porom. Za zaključek glavnih toplih jedi pa še pečen jagenjčkov hrbet s črnim česnom, melan-
cani ter polentinim zavitkom s tza-tzikijem. Miza je ponudila tudi ka-rameliziran jabolčni zavitek, steblo z bavarsko kremo in svežimi sadeži ter skutin soufle s piko na i, z desertnim vinom.
GOSTINSTVO VILA HERBERSTEIN S TRADICIJO JE POJEM KAKOVOSTI
Vila Herberstein je znana tudi po tem, da se tu radi oglasijo ali opravijo razgovore v mirnem am-bientu ljudje iz poslovnega sveta, kulture, športa in slovenske estrade, pogostokrat tudi gostje iz tujine. Tako sta se pred dnevi tam mudila prvaka slovenske in hrvaške glasbene scene Jan Pleste-njak in Oliver Dragojevic. V marcu je restavracija Vila Herberstein vključena v dneve slovenskih restavracij, ki jih uspešno zapolnjujejo z raznovrstnimi gosti in iz-borno ponudbo. V prihodnje bodo prirejali različne tematske prireditve, povezane s kulturo in kulina-riko, celo poseben kuharski tečaj načrtujejo.
Ob toplejših mesecih bo svoje odigral njihov idiličen vrt z razgledom, kjer bodo večere občasno popestrili z glasbenim programom. S 30 do 40 odstotkov nižjimi cenami, kot je na tem nivoju ponudba ponekod, z racionalnim poslovanjem in privlačno lokacijo ustvarjajo primeren dohodek in ostajajo tradicionalno kredibilni že 45 let. Vredno doživetja!
Tekst in foto: Jože Miklavc
Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016 11
Kultura, Oglasi
45. TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV REPUBLIKE SLOVENIJE - TEMSIG
Učenke uspešno zastopale Glasbeno šolo Nazarje
V prvi polovici marca je po različnih krajih Primorske potekalo 45. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije - TEMSIG. Sodelovali so lahko vsi, ki so na predhodnih regijskih tekmovanjih prejeli zlato priznanje. Iz Glasbene šole Nazarje so se tekmovanja udeležile štiri učenke.
Mladi glasbeniki so tekmovali razvrščeni v starostne kategorije. Daša Urlep, flavta, je prejela zlato plaketo, flavtistka Larisa Kotnik pa bronasto plaketo. Njun mentor je Jernej Marinšek, za klavirsko spremljavo ob njunem nastopu je poskrbel Toni Acman. Pija Lipnik, klavir, si je pod mentorstvom To-nija Acmana priigrala bronasto in saksofonistka Deja Čerček srebrno plaketo. Njen mentor je Bojan Ze-
Larisa Kotnik in Daša Urlep, Pija Lipnik (z leve) in Deja Cerček (manjka na fotografiji) so bile zadovoljne po nastopu na tekmovanju.
me, na klavirju jo je spremljala Mi-lanka Črešnik.
Državnega tekmovanja so se dekleta udeležile prvič, medtem ko
si je najstarejša Larisa izkušnje že prej nabirala na mednarodnih tekmovanjih. Tekmovalni program je na zelo visokem nivoju, v večji meri
predpisan, odigrati ga je potrebno na pamet. V nekaj minutah je potrebno brezhibno pokazati rezultat večmesečnega oziroma večletnega dela na odru pred poslušalci in strokovno komisijo.
Doseženi rezultati so zagotovo motivacija za naprej. Dekleta pravijo, da jim igranje na njihove inštrumente predstavlja hobi, za katerega jim ni težko nameniti ure in ure vaj, prevozov do glasbene šole, se udeležiti številnih nastopov, ki služijo tudi kot priprava na tekmovanje, in se zoperstaviti stresu, ki ga prinese sam tekmovalni dan. Mentorji poudarjajo, da brez dobro uigranega trikotnika učenec, mentor in starši preprosto ne gre.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
KULTURNO UMETNIŠKO DOGAJANJE V LUCAH
Vaška zmeda napolnila dvorano
Gledališke igre s pridihom humorja pri nas prednjačijo na seznamu priljubljenosti v kulturnem dogajanju. In tako je tudi polna lučka kulturna dvorana v zadnjem februarskem večeru kar pokala po šivih. Domačini so uprizorili gledališko igro z naslovom Vaška zmeda. Dogajanje ob nenapovedanem obisku inšpektorja je prisotne nasmejalo in hkrati zamislilo, saj je izpolnjevanje lastnih potreb ob odsotnosti skupne dobrobiti prej ko slej prikazano kot izguba vseh udeleženih.
Zakaj pride inšpektor v Luče in kako se nanj odzovejo domačini? Francka in Micka skupaj z županom skušajo predstaviti Luče in
Z uprizoritvijo Vaške zmede so člani mladinskega odseka Kulturnega društva Raduha Luče uspeli izvabiti iz publike salve smeha.
(Foto: Slavica Tesovnik)
sebe v najsijajnejši luči. V njihovo družbo pride še par dobička željnih domačinov. Po ugotovitvi, da je prišlo do zmešnjave, postane jasno, da bodo posledice za Luče slabe. Sledi reševanje problema. Scenarij in režija sta delo domačinke Adrijane Supin, skupaj z njo je mlada igralska zasedba uspela izvabiti iz publike salve smeha.
Kulturno umetniško društvo Ra-duha Luče je skozi satiro in humor opozorilo na napake, ki v našem okolju niso nikomur tuje. V času sedaj so našli značilnosti in šibkosti, ki nas bodo z ozaveščanjem in spreminjanjem peljale v boljši jutri.
Slavica Tesovnik
I
12
Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016
Zgodovina in narodopisje
Grad Vrbovec (2)
Piše: Aleksander Videčnik
Škof Tomaž Hren kupi Vrbovec
V času širjenja protestantizma v naših krajih je bila vrbovška gosposka naklonjena novi veri. V gradu je živel in delal protestantski župnik, ki je imel pri ljudeh veliko uspeha, posebno v predelu Rečice. Protireformacija je delovala pod vodstvom ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Lahko domnevamo, da ga je k nakupu Vrbovca v letu 1615 privedlo prav hitro širjenje protestantizma v okoliških krajih.
Iz Vrbovca je najprej izgnal lute-ranske duhovnike in nato še grajsko gospo, ki je podpirala novo vero. Da je ravnal po hitri odločilvi, pove podatek, da je za nakup gradu najel posojilo v kartuzijanskem samostanu v Ži-čah. Tomaž Hren je leta 1617 v gradu uredil kapelico, ki je kmalu zgorela zaradi udara strele, zato se je verjetno odločil za gradnjo kapele na Gradišču, kjer sedaj stoji frančiškanski samostan.
Spremembe na območju gradu lahko ugotavljamo na dveh upodobitvah Vrbovca. Prvo je leta 1648 izdelal znani grafik Georg Vischer. Na njej je dobro viden grad na skali. Drugo je iz istega zornega kota naredil leta 1864 Karl Reichert, na njej ni več prvotnega gradu na skali. Spremembe so nastale v času, ko je bil Vrbovec že škofijska last, torej med 17. in 19. stoletjem. (Sliki smo objavili v prejšnji številki.)
Frančiškani pregnani iz Bosne
Frančiškani bosanske province so morali v 15. stoletju bežati pred nasiljem Turkov. Okoli leta 1630 so prišli v naše kraje. Ljubljanski škof Scarlichi jih je nastanil v gradu Vrbovec. Prevzeli so kapelo na Gradišču in tam tudi pričeli s pripravami za gradnjo samostana s cerkvijo. Listina o prevzemu kapelice je datirana v leto 1632, hrani jo samostanska knjižnica v Nazarjah.
Težave pri gradnji na Gradišču
Frančiškani so naleteli na velike težave na začetku gradnje samostana in cerkve. Okoliš-
ko plemstvo, ki je bilo več ali manj protestantsko, ni bilo pripravljeno gmotno podpreti gradnje. Šele po odredbi vladarja so klonili in sodelovali pri gradnji frančiškanskega samostana. Vladarjeva listina je preslikana in visi v samostanski knjižnici.
Upor vrbovških podanikov
V letu 1635 so se vrbovški podložniki uprli zaradi hudih zločinov nad njimi, ki jih je povzročil upravnik fevdalne posesti Ivan Pečohar. Uporniki so vdrli v grad in ga izropali. Pečoharju se je uspelo umaknil na varno. Nastala je velika škoda na opremi gradu Vrbovec. Ženi Pečoharja, ki je bila v gradu, niso ničesar storili.
Oblasti so leta 1637 poslale na grad dva visoka vladna uradnika iz Gradca, da bi zaslišala uporne kmete. To sta bila Johann Friedrich pl. Schrattenbach in Heinrich pl. Gaissruck. Vse-
spor okrajna oblast v Vrbovcu.
Tu je bila tudi zemljiška knjiga; obstajajo zemljiški izvlečki, ki so bili izdani v Vrbovcu. Med reorganizacijo upravnih organov v tedanji Avstriji je bil sredi 19. stoletja urad okraja Vrbovec ukinjen.
Škofijska uprava v Vrbovcu
Že pred prvo svetovno vojno je bil del škofijske uprave veleposestva v Vrbovcu. Leta 1915 so se sem zatekli begunci s Primorske. Največ jih bilo iz Mirna. O tem smo obsežno pisali in Občina Nazarje je izdala knjigo o teh dogodkih.
Iz Vrbovca Marijin grad
Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič je grad Vrbovec preimenoval v Marijin grad. Tako se je poslej imenovalo tudi škofijsko velepo-
Grad Vrbovec na dan blagoslova kapele na skali 14. septembra 1920
bino zasliševanja in imena upornikov je ohranil zgodovinar Ignac Orožen. Kdo vse je bil potem obsojen, ni znano. Sodna obravnava je bila v Gradcu.
Grad Vrbovec služil raznim namenom
Skozi čas se je marsikaj dogajalo. Proti koncu 18. stoletja je bil v gradu urad državne oblasti. V času jožefinskih reform je v njem delovala državna uprava veleposestev, saj so v tem času zaplenili številna cerkvena veleposestva. O okrajnem oblastnem organu v Vrbovcu priča listina iz leta 1792, s katero je gornjegraj-ska zemljiška gosposka odobrila samoupravni red trga Ljubno. Na njej je zaznamek, »da se o tem obvesti okrajna oblast v Vrbovcu«. Ko je leta 1821 na Ljubnem izbruhnil upor kočarjev zoper volilni red, je na prvi stopnji obravnavala
sestvo. Leta 1920 je škof Jeglič na skali zgradil manjšo, deloma leseno cerkvico, posvečeno svetemu Jožefu - delavcu.
Po okupaciji so Nemci zasedli graščino v Nazarjah. Na skali so glede na odlično strateško lego postavili protiletalske topove. Po kratkem streljanju so ugotovili, da je nevarnost rušenja skale, zato so prenehali s streljanjem. Žal so pred tem porušili Jegličevo cerkvico, ki jim je bila na poti. Opremo cerkvice so prenesli v frančiškanski samostan na Gradišču. Tam že ni bilo več frančiškanov, ker so jih Nemci pregnali. Opremo cerkvice so prenašali domačini, ki so jih Nemci za to delo nabrali. Pozneje so se pojavile vesti, da so cerkvico porušili partizani, ki pa seveda niso bile resnica. Nemci so škofijsko posest podržavili, v gradu so imeli močno posadko policije.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016 13
Organizacije, Ljudje in dogodki, Nasveti
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI
Del aktivnosti namenili pogojem za hiter pristop k
intervenciji
Zbrani na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti so prisluhnili poročilom vodilnih v društvu. Lani so velik poudarek namenili izobraževanju, kar je zagotovilo občanom, da bodo njihovi operativci ob različnih inter-
LENARČIČ ŽE TRETJIČ OKROG SVETA
Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji se v ponedeljek, 21. marca, že tretjič podaja okrog sveta. Pilot, ki so ga pred leti razglasili za najboljšega na svetu, bo poskušal prelete-ti 45 tisoč kilometrov v mesecu dni. V zraku naj bi v 13 etapah preživel okrog 200 ur v ultralahkem letalu, ki so ga uspeli registrirati v Franciji, saj je bila v Sloveniji tovrstna registracija zaradi različnih birokratskih zapletov in zakonodaje nemogoča.
vencijah znali postopati pravilno, hitro in predvsem učinkovito.
Kot je povedal poveljnik društva Aleš Tevž, je lani različna izobraževanja uspešno zaključilo osem njihovih članov, poleg tega so se vsi njihovi aktivni člani izobraževa-
Tokratno pot, za katero Zgornje-savinjčan meni, da ne bo nič lažja, bo ponovno izkoristil v znanstvene namene. Spet bo zbiral pomembne podatke o koncentraciji črnega ogljika v zraku predvsem na območjih, kjer meritve še niso bile opravljene.
Lenarčič naj bi letel nad nemirnim Bližnjim vzhodom čez Savd-sko Arabijo. Poleg negotovosti pa je velika uganka tudi vreme.
Marija Šukalo
Aleš Tevž je izpostavil velik pomen izobraževanj, ki so jih člani opravili v lanskem letu. (Foto: TG)
li na preventivnih vajah. Slednje so velikega pomena, kar potrjuje tudi pet lanskih intervencij, od manjših do velikih. Vse so bile povezane s požari, na katerih so sodelovali domači operativci. Zato mora po Tevževem mnenju država resno vzeti njihova pričakovanja po kvalitetni zaščitni opremi gasilcev.
Predsednik društva Jernej Riga je izpostavil veselje gasilcev nad podporo simpatizerjev društva v Mercatorjevi nagradni igri, preko
katere jim je bilo za zmago podeljenih tisoč evrov. Nagrado so namenili delovanju njihovega podmladka.
V lanskem letu je društvo uspešno izpeljalo nakup zemljišča poleg gasilskega doma, pri čemer jim je finančno pomagala Občina Nazarje. Pomemben del svojih aktivnosti so namenili pogojem za hitrost pri pristopu k intervenciji. Tako so podpisali pogodbo za proženje operativnih članov in njihovo obveščanje prek sms-ov. Poleg tega so postavili nove omare za shrambo osebne zaščitne opreme operativcev, tako se le-ti hitreje opremijo ob klicu na posredovanje.
Podobno delo kot lani jih čaka tudi letos, s tem da jih do junija čaka veliko dela z organizacijo tokratne veselice, ki bo tudi zaradi izjemno priljubljenega ansambla Modrijani zagotovo privabila množice od blizu in daleč.
Ob koncu je sledila podelitev priznanj. Največji aplavz je bil namenjen Francu Matku, ki mu je Gasilska zveza Slovenije podelila gasilsko odlikovanje I. stopnje.
Tatiana Golob
Ponovno bo zbiral podatke o koncentraciji črnega ogljika
Izdelava butar za cvetno nedeljo
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Na cvetno nedeljo krščanski verniki blagoslavljajo v šope povezano zelenje. Na Dolenskem šop imenujejo pušelj ali žegen. V Beli krajini drenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop, presmec ali pegelj, na Gorenjskem beganca, v Kranjski gori prakelj, na Primorskem veja in vivnik. V okolici Ljubljane je butarica ali butara, na Ljubnem ob Savinji pa jo poimenujejo potica.
Na Ljubnem ob Savinji in okolici izdelujejo unikatne figuralno oblikovane cvetnonedeljske butare, imenovane potice. (Foto: Franjo Atelšek)
SESTAVA IN OBLIKA
Cvetnonedeljski šopi so izdelani iz določenih vrst in določenega števila šibja oziroma rastlinja. Kot so različna poimenovanja teh šopov, se tudi sestava in oblika po posameznih območjih nekoliko razlikujejo. Najpogostejše so butare iz vejic vrbe, brinja, bršljana, leske, bezga in drena. Ponekod jim dodajajo drugo zelenje, cvetje in veje sadnega drevja ter trte in jih krasijo z jabolki, pomarančami, pecivom in raznobarvnim krep papirjem.
Osnovo butare predstavljajo palice različnih grmov: leske, mačice, bezga, dobrovite in drena. Vse palice so v butari po tri, razen mačic, ki jih je lahko več. Ostale rastline, ki se pritrdijo na osnovo, so žimberc imenovan tudi žingerc, ki v obliki venčka predstavlja Jezusovo trnje-
c>
14	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Nasveti, Gospodarstvo, Organizacije
vo krono. Virh, rastlina z ledvičastimi listi in rjavo rdečimi cvetovi, predstavlja vir življenja. Pušpan pomeni zaščito (za streho in hišo) pred neurjem, brin simbolizira trpljenje.
Za butarico je najlepši bršljan s čim večjimi listi in čim več črnimi jagodami. Na vrhu buta-rice je lahko okras, kot so na primer narcise, spomladanska resa ali cvetoča forzicija. V butarico lahko vpletemo po eno vejico domačega sadnega drevja, da bi sadno drevje dobro obrodilo, seno za blagoslov živine in kakšno jabolko za ljudi.
Veje in zelenje so navadno povezani z belim trakom. Trak razen estetskega videza nima posebne vloge, včasih so ga potrebovali predvsem fantje, ki so butare nosili na ramah za razliko od deklet, ki so butare nosile v rokah.
POSEBNE OBLIKE BUTARIC
Na Primorskem šibje in rastlinje nadomeščajo oljčne veje, katerih liste v slovenski Istri spletajo v različne oblike. Posebno obliko butaric poznajo tudi na Ljubnem ob Savinji in v okolici Ljubljane.
Na Ljubnem in okolici od konca 19. stoletja izdelujejo unikatne figuralno oblikovane cvet-nonedeljske butare, imenovane potice, ki predstavljajo predmete, povezane z vsakdanjim življenjem tamkajšnjih ljudi, krščanske simbole, v novejšem času tudi človeške in živalske figure. Iz naravnih materialov izdelane butare na cvetno nedeljo prinesejo na ogled in k blagoslovu v cerkev.
Znanje izdelovanja butar se prenaša iz roda v
rod, pri nekaterih hišah jih izdelujejo le pred cvetno nedeljo, nekateri izdelovalci pa jih kot turistične spominke izdelujejo vse leto.
KAKO NAREDIMO BUTARO, SNOP ...?
Veliko je načinov za izdelavo velikonočnih butaric. Odvisno je od materialov, ki jih imamo na voljo in kako veliko butaro želimo imeti. Iz bolj ravnih vejic vrbe izberemo nekaj najlepših, ki imajo na koncu lepe mačice. Vrb poznamo veliko vrst, zato bo lep kontrast, če bomo za vezavo dolgih vej uporabili vejice druge vrbe. Veje zvežemo sku-
Nastjo Kramer iz Lepe Njive in Andrejo Stopar iz Mozirja, ustanoviteljici uspešne spletne trgovine Malinca, je revija Onaplus izbrala med 50 nominirank za nagrado Ona 365 za leto 2015. S tem sta se uspešni mladi podjetnici uvrstili med ženske, ki so po mnenju revije Onaplus »s svojim profesionalnim ali prostovoljnim delom, predvsem pa z osebno zavzetostjo vnesle v čas tiste osebne dosežke, ki so prepoznani tudi kot širši družbeni presežki«.
Revija Onaplus že šesto leto zapored prepoznava predane in angažirane, vztrajne ter prodorne posameznice, ki s svojim delom vplivajo na družbo okoli sebe. Letos se jim je poklo-
paj na treh ali petih koncih, lahko si pomagamo z vrvjo ali žico in te pokrijemo na teh mestih s tako imenovanimi krenclji iz vrbe. Vanje zataknemo drugo zelenje (pušpan, spomladansko reso, bršljan, božji les, tiso ...). Paziti moramo, da je zaključni del dovolj dobro navezan na ogrodje.
Ko je butara končana, jo okrasimo s trakci, rožami iz krep papirja. Danes je dovolj, če na cvetno nedeljo k blagoslavljanju butar prinesemo oljčno ali kako drugo zeleno vejico. Še vedno pa potekajo tekmovanja, kdo bo imel največjo, najbolj zeleno ali najlepše okrašeno butaro oziroma snop.
nila na predvečer mednarodnega dneva žena in čeprav je na mesto prve postavila le eno, Majo Plaz, predsednico Društva SOS telefon za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja, poklon velja celotni petdeseterici. Med njimi tudi omenjenima Nastji in Andreji, ki sta poklon sprejeli z velikim ponosom.
Za ustanoviteljici spletne trgovine z zdravo prehrano in naravno kozmetiko to ni prva priznanja vredna nominacija. Čeprav sta Malinco ustanovili šele pred tremi leti, sta bili že dvakrat v finalu za naziv mladi podjetnik leta. Prejeli sta tudi naziv za spletnega trgovca leta 2015.
TG
MALINCI NASTJA IN ANDREJA MED 50 IZBRANKAMI ZA NAGRADO ONA 365
V treh letih delovanja že večkrat prepoznani v javnosti
SEKCIJA ZELIŠČARIC DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE NA REČICI OB SAVINJI
B	|	|*V	V _ •	|	V •	W	•	•
Za boljše počutje poleg čajnih mešanic priporočile
zmernost in veselje
Pomoč iz domače lekarne je bil naslov predavanja, ki so ga članice Društva upokojencev Mozirje, sekcija zeliščarke, pripravile v v Medgen borzi na Rečici ob Savinji. Terezija Plaznik, vodja sekcije, je spregovorila o zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi. Slednje zeliščarice nabirajo v neokrnjeni naravi po dolini in bližnjih hribih.
Sekcijo tvori 25 ljubiteljic narave, ki že sedmo leto skupaj proučujejo rastline in njihove učinke, se izobražujejo in poskušajo svoje znanje prenesti na druge. Čeprav se zdi, da je njihov čas dela le od pomladi do pozne jeseni, je zimsko obdobje priložnost, da ponudijo občanom »arc-nije«, dišeče čaje in zdravilne učinkovine, ki jih pridobijo iz zdravilnih zeli, rož in sadja.
Vsako leto pripravijo samostojno razstavo zdravilnih zelišč, Skupaj hodijo nabirat »tavžent« rožice na Golte, Rogatec, Čreto, Menino in druge okoliške hribe. »Rastline ali cvetje še sveže namakamo za masaže, tinkture, nekatere delajo tudi gosta mazila za lajšanje raznih tegob. Veliko zelišč posušimo, da jih imamo zase in kot po-
nudbo na različnih prireditvah, na katere se po številnih povabilih rade odzovemo,« je povedala Plaznikova. Poudarila je, da so, poleg čajev, za
tegobe najboljši zdravniki veselje, zmernost, topel objem ljubljene osebe in odpuščanje.
Marija Šukalo
Številnim udeležencem je o zeliščih spregovorila Terezija Plaznik (prva z desne).
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016 15
Organizacije
DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE
Izvedli nadomestne volitve tajnice društva
Člani zgornjesavinjskega drušlva diabetikov so se na letnem zboru, ki je potekal v Osnovni šoli Mozirje, pogovorili o dogajanju v preteklem letu in predstavili načrte za letošnje. Prisluhnili so predavanju o zdravljenju sladkorne bolezni, ki ga je pripravila farmacevtka Petra Albert. Z darilom so se zahvalili dolgoletni tajnici društva Mariji Mutec, ki je po štirinajstih letih delovanja funkcijo predala Bernardi Miklavc.
Predsednik društva Anton Ve-nek je predstavil delo v letu 2015, ki so ga razdelili v štiri kategorije -preventiva, socialni program, šport
in druženja. Na področju preventive so pripravili številna predavanja in delavnice po vseh občinah naše doline ter redno izvajanje meritev krvnega sladkorja, ki potekajo v zdravstvenih domovih v Mozirju in Gornjem Gradu. V času poletja so organizirali eduktivno okrevanje, ki je potekalo na Debelem rtiču. Poleg preventivnih ukrepov so uspešno realizirali številne plane iz socialnega programa. Pomagali so pri plačilu okrevanj svojih članov ter jih redno obiskovali na njihovih domovih oziroma v domovih za starejše.
Anton Venek je zagotovil, da bodo merjenja krvnega sladkorja za vse občane še naprej potekala v Mozirju in Gornjem Gradu.
Pri društvu diabetikov dajejo velik poudarek druženju. Odpravili so se na izlet na Kočevsko, v Gornjem Gradu so obeležili svetovni dan sladkorne bolezni, sodelovali na proslavi na Jesenicah ter organizirali tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni za osnovnošolce.
Po besedah predsednika bodo letos nadaljevali z dejavnostmi, ki jih izvajajo že več let. Njihova velika želja pa je, da bi za tekmovanje o znanju o sladkorni bolezni uspeli prepričati vse zgornjesavinjske osnovne šole.
Tekst in foto: Primož Vajdl
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNI ODBOR SOLČAVA
Mlade seznanjajo, za kakšen svet so se borili partizani
Pravičnost, poštenost, enakovrednost vseh ljudi, nesebičnost, iskrenost, tovarištvo, skrb za sočloveka, so bili po besedah predsednika solčavskega krajevnega odbora Združenja zveze borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline Lojzeta Goloba osnova in vsebina odnosov med borci druge svetovne vojne.
»Veliko ljudi takšne vrednote danes pogreša in se zaveda, da bi bilo naše življenje mnogo boljše, če bi bili odnosi med ljudmi drugačni. Mi, ki smo člani tega združenja, v svojem okolju delujemo po teh načelih, predvsem pa seznanjajmo mla-
Lojze Golob je poudaril, da bodo poskrbeli za pomlajevanje organizacije. (Foto: MŠ)
de, za kakšen svet so se nekoč borili slovenski partizani,« je Golob med drugim izpostavil v svojem poročilu o delu odbora in poudaril, da so lani realizirali vse zastavljene naloge.
Udeleževali so se spominskih proslav in prireditev v krajih po dolini in izven. Partizanska bolnica v Robanovem kotu je prav zaradi njihovega vsakoletnega pohoda k temu objektu zelo dobro obiskana. Preteklo leto je bilo v znamenju knjige Spominjamo se ... nismo pozabili, kjer so zbrana pričevanja Solčavanov o dogodkih med drugo svetovno vojno. V okviru Fe-
stivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu so pripravili predavanje z naslovom Partizanska vas Solčava - da ne bi pozabili. Slednje so izvedli kot pričevanje Solčavanov s kulturnim programom osnovnošolcev. Njihova stalnica so skrb za grobove in grobišča ter obiski njihovih ostarelih članov ob koncu leta ter spominska slovesnost ob dnevu mrtvih.
V letošnji program so zapisali, da bodo posebno skrb posvetili starim in bolnim članom ter pomlajevanju organizacije.
Marija Šukalo
KULTURNO DRUŠTVO BOČNA
Pevci in plesalci skrbijo za promocijo kraja
Na občnem zboru bočkih kulturnikov je bilo iz poročila predsednice Anite Ugovšek razbrati, da so se lani srečevali z nerešenimi vprašanji lastništva, ki so nastali po stečaju Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Slednja je bila lastnica nekaterih nepremičnih, ki jih društvo uporablja. Velik finančni zalogaj je bila obnova strehe nad pevsko sobo.
V društvu se lahko pohvalijo, da so uspeli izvesti vse začrtane prireditve. Kar dve sta bili jubilejni -Pokaži kaj znaš so lani pripravili že desetič, Pesem pomladi pa
dvajsetič. Njihove tradicionalne prireditve so tudi koncerta ob materinskem dnevu in v času božič-no-novoletnih praznikov ter Bočna pleše, ko folkloristi privabijo številne goste.
Moški in ženski pevski zbor ter folklorna skupina so se predstavili na številnih prireditvah, tudi izven domačega kraja, ter navduševali občinstvo s svojim programom.
Za promocijo domačega kraja in društva so kulturniki poskrbeli na Čebelarskem prazniku v Gornjem Gradu in na obisku v Avstri-
ji. Pomagali so pri izvedbi dobrodelnega koncerta za nakup orgel v domači cerkvi.
Ker člani Kulturnega društva Bočna radi prisluhnejo tistim, ki jim je potrebna pomoč, so januarja pripravili dobrodelni koncert za svojega člana, ki mu je pogorelo gospodarsko poslopje.
Marija Šukalo
Anita Ugovšek je izpostavila, da so uspeli izvesti vse začrtane prireditve. (Foto: MŠ)
16	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Kultura, Ljudje in dogodki
5. ETNO VEČER GLEJ LUŠNO JE PR' NAS!
Barvitost plesa in glasbe na gornjegrajskem odru
Z dogodki bogat mesec kulture se je zaključil v soboto, 5. marca, ko se je v Gornjem Gradu odvijal tradicionalni etno večer. Kot sta uvodoma povedala povezovalca prireditve Petra Strmšek in Tomaž Čretnik, je ta večer postal zvezda stalnica na področju kulture v dolini.
V organizaciji Kulturnega društva Gornji Grad je bogata paleta plesov in petja obiskovalce prireditve popeljala v razne dežele in k različnim zvrstem glasbe. Štiri nastopajoče plesne skupine so s sabo prinesle arabsko, indijsko, srbsko in zadrečko vzdušje, dve glasbeni zasedbi sta prireditev obogati-
li s slovensko ljudsko in dalmatinsko pesmijo.
Utrip arabske noči in indijskega Bolivuda sta pričarali dve plesni skupini, ki delujeta pri nas, a skrbita, da ohranjata svojo kulturo. Folklorna skupina Rozana deluje znotraj Arabskega kulturnega društva Rozana. V Gornjem Gradu so nastopili že tretjič, tokrat so se predstavili moški plesalci. Prvič so na etno dogodku nastopile plesalke Plesnega društva Salam Ghaze-ea iz Ljubljane, ki so se predstavile z indijskim in perzijskim tradicionalnim plesom.
Člani KUD Mladost iz Ljubljane, dvakratni evropski prvaki, so z
KUD Mladost so v svoji točki pokazali srbski temperament. (Foto: ŠMS)
Folklorna skupina iz Bočne je v spletu plesov prikazala stari običaj igranja duraka ob zimskih večerih. (Foto: ŠMS)
usklajenostjo in profesionalnostjo prevzeli polno dvorano gledalcev. Predstavili so se z odrsko postavitvijo Igre iz Leskovca. To so živahni plesi iz južne Srbije, ki izražajo temperament.
Za domačnost so poskrbeli plesalci in plesalke Folklorne skupine Bočna. Z odrsko postavitvijo Štirje fantje špilajo in prikazom dogajanja na zimski večer, na kmetiji v Za-drečki dolini, ko se možje zberejo, da bi igrali durak (igro s kartami), njihove žene pa jih pridejo iskat, so obudili spomine na stare čase.
Petje in ples gresta z roko v roki, zato so poleg plesalcev za dobro vzdušje skrbeli tudi pevci. Reči-ški pobi so se predstavili v preno-
vljeni podobi z novimi člani zasedbe. Med drugimi so odpeli skladbo Janeza in Matije Veninška Moja Rečica.
Oktet 9 Gimnazije Celje - Center že deseto sezono opravlja svojo izvirno misijo širjenja vseh zvrsti vokalne glasbe med ljudi. Za njimi je namreč kar 15 uspešnih mednarodnih turnej, za svoj nastop so bili tudi v Gornjem Gradu nagrajeni z močnim aplavzom, saj s svojo pevsko dovršenostjo stopajo ob bok najboljšim tovrstnim zasedbam.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo et5ve).
ŠMS
ANNA MARIJA LETO DNI PO DOBRODELNEM KONCERTU
Iz izkupička kupili opornice
Te dni mineva leto dni od dobrodelnega koncerta, ki ga je vzgojno osebje mozirskega vrtca organiziralo v Športni dvorani Mozirje. Z namenom zbiranja sredstev za malo Anno Marijo Tremolada, ki boleha za cerebralno paralizo, se je takrat zbrala vrsta glasbenih gostov in obiskovalci, ki so napolnili dvorano. Z opornicami, kupljenimi v Nemčiji iz takrat zbranih sredstev, Anna Marija lepo napreduje in izboljšuje svojo hojo.
Sedaj že štiriletna Anna Marija je redno na fizioterapiji, s katero si krepi telo. Napredek je iz meseca v mesec večji, kljub temu je pred
Sedaj že štiriletna Anna Marija je redno na fizioterapiji, s katero si krepi telo.
starši še veliko dela. Ostajajo pozitivno naravnani in svoja življenja v popolnosti podrejajo svoji pomoči in ljubezni potrebni hčerki.
Dobrodelni koncert, ki je bil 13. marca lani, je združil ljudi od blizu in daleč. Vrsta glasbenih izvajalcev se je odzvala vabilu z največjo predanostjo in željo pomagati. Daleč največ truda pa so v organizacijo vložile delavke Vrtca Mozirje, ki so s tem pokazale, da so otroci, za katere skrbijo v času odsotnosti staršev, tudi izven njihovega delovnega časa v njihovih mislih.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016 17
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI JE PRAZNOVALA OKROGLI JUBILEJ
Šest desetletij v skrbi za naravo, vode in ribji živelj
Člani Ribiške družine (RD) Ljubno ob Savinji so v nedeljo, 6. marca, združili redni letni občni zbor s praznovanjem 60-letnice organizacije. Predsednik Janez Podkriž-nik st. je obudil spomin na pretekla obdobja, na njihov trud za varovanje narave in ohranjanje vodnega življa. V dvorani kulturnega društva so prisotni prisluhnili tudi koncertu
Fantov z vseh vetrov, katerih član je Ljubenec Franc Kramer. S skečem so dogodek popestrili člani domačega kulturnega društva, z glasbo pa ansambel Krimski Lisjaki.
PESTRA ZGODOVINA
27. novembra 1955 se je z ustanovnim občnim zborom, ki se ga je udeležilo 26 članov, začela
Peter Solar, predsednik Zveze ribiških družin Celje, (desno) je predsedniku RD Ljubno ob Savinji Janezu Podkrižniku st. predal spominsko darilo.
(Foto: Boštjan Zagožen)
Janez Podkrižnik st.:
»Skozi desetletja smo ribiči bili ribiči. Najprej ribiči, nato tudi varuhi narave. Danes smo in moramo biti ribiči najprej varuhi narave in šele nato ribiči. K temu nas je in nas še bo prisililo neusmiljeno uničevanje naših vodotokov, deloma pod pretvezo protipoplavne varnosti, deloma zaradi pohlepa po zaslužku v te posege vključenih podjetij in posameznikov, deloma žal tudi zaradi neznanja načrtovalcev ali morda zgolj le želje po čim krajši poti do zaključitve del brez ozira na naravo in njene prebivalce. Če ribiči ne bomo neizprosno zahtevali tako od države kot njenih pooblaščencev, da spoštujejo naravo in zakone, ki govorijo o varstvu le te, potem so naše želje, trud in prizadevanja za izboljšanje ribjih populacij povsem zaman.«
pisati zgodovina RD Ljubno. Kljub 34 članom, kot jih je takrat štela družina, je bila izdaja dovolilnic še vedno v pristojnosti rajonske zveze iz Celja. Samostojno delovanje družine se je bolj razmahnilo šele po letu 1961.
Vode so bile z življem bogate, šte-
vilni vodni objekti, kot so jezovi, mlini in žage, pa so bili zaradi 2. svetovne vojne uničeni. Zveza ribiških družin je pričela graditi ribogojnico v Pod-volovljeku. Družina jo je leta 1982 prejela v upravljanje in nato v last, je povedal Podkrižnik in dodal: »Leta 1978 smo ljubenski ribiči dobili svoj
O
VISOKI JUBILEJ SOUSTVARJALCA MOZIRSKEGA GAJA
Jože Skornšek je praznoval 80. rojstni dan
Mozirjan Jože Skornšek se je rodil 11. marca 1936, v Ljubljani se je izučil in pridobival prvo prakso za vrtnarja. Na domu svojih staršev sta z ženo Milico po vrnitvi na sedanjo Šmihelsko cesto postavila svoj dom in vrt, ki je bil takrat zametek za največje vrtnarstvo v dolini. Med sokrajani je sčasoma postal eden najbolj kredibilnih ljudi, prijazen sogovornik in soustvarjalec lepega Mozirja ter parka cvetja, takrat Savinjskega gaja.
Skornšek je vedno rad poudaril, da je bilo to delo skupine domačinov, ki je ob mentorstvu in pomo-
či prijateljev ter strokovnjakov dobilo smisel in zalet. Ob vrtnarjenju v domačem vrtu, s katerim se je preživljala petčlanska družina, ta njegova vloga ni bila samoumevna. Park, ki so ga kasneje poimenovali Mozirski gaj, so pestile naravne nesreče, uničenje z nanosi mulja, odnašanje zemlje ter tisoče sadik cvetja.
Mora je terjala novo energijo, mnoge pare rok, zanesenjake in ljudi, ki so že v tistih časih gojili poslanstvo prostovoljstva. Jože Skornšek, prvi med njimi pa je rastel in »cvetel« ob številnih uspe-
Jože Skornšek je še klen, pogostokrat upognjen od dela pri tleh, saj še vedno vrtnari. (Foto: Jože Miklavc)
hih, razstavah, prireditvah, druženjih s slovenskimi vrtnarji ter z vsako pomladjo, ki je obdarila marljive sodelavce s sto tisoči cvetovi,
grmovnicami ter vse lepše urejenimi stezicami in objekti neprecenljive etnografske vrednosti.
Zasluge za obetaven turistični razvoj Mozirja in doline lahko v veliki meri pripisujemo prav Jožetu Skornšku. Okrog njega je bila ves čas aktivna njegova družina. Na njegovo veselje je steklo vse boljše sodelovanje kraja z nekaterimi društvi in občinskimi institucijami.
Slavljenec je dočakal tudi srečo, da je v osemdesetih še klen, pogostokrat upognjen od dela pri tleh, saj še vedno vrtnari. Za zdaj, kot pravi, je dovolj zdrav, da se lahko veseli svoje delovne vneme in izzivov, ki jih prinaša sodelovanje z njegovo podjetno družino Vrtnarstva Skornšek, ekipo Ekološko hor-tikulturnega društva Mozirski gaj, s prijatelji mlajevci in mnogimi drugimi.
Jože Miklavc
I
18	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016
Organizacije, Informacije
drugi dom. Ribiški dom. Na mestu nekdanje Pleščeve žage je na temeljih truda in odrekanja zrasel objekt, ki je danes nam v ponos in zadovoljstvo in v katerem se radi zadržujemo. Umno gospodarjenje skozi desetletja je ohranjalo ribji živelj v naših vodah, ob tem pa ribičem zagotavljalo dober ribolov ...«
PRELOMNE POPLAVE
Prelomni datum za ribiško družino je bil 1. november 1990. Po-
vodenj, kakršne niso pomnili niti najstarejši prebivalci, je v nekaj urah preoblikovala strugo Savinje s pritoki, uničila večino jezov in drugih vodnih objektov. Uničen je bil ribji in drug vodni živelj. Statistika ulova potočnih postrvi in lipanov v porečju Savinje kaže konstantno visoke številke do tega prelomnega dneva. Po tem letu statistični podatki izkazujejo le konstantno tretjino teh številk. Kasneje so veliko truda vložili v
gradnjo Kolenčevega jezu, ki je bil temelj za ribnike in izgradnjo nove ribogojnice. Ta je bistveno povečala vzrejo rib tako za lastne potrebe kot za prodajo.
Prelomno je bilo tudi leto 2000, ko se je pričel razvijati ribiški turizem in način ribolova ujemi in spusti. Ta turizem je v njihove vode pripeljal številne tujce, med njimi se mnogi vračajo vsako leto. »Vode, s katerimi upravljamo, niso naše, temveč jih imamo na posodo od
naših potomcev. Tako, kot smo jih mi prejeli v najlepšem stanju, kot se ga lahko spomnimo, je tudi naša naloga in dolžnost, da jim te vode in naravo vrnemo v vsaj tako dobrem stanju, v kakršnem smo jih z rojstvom in življenjem uži-li mi,« je ob zaključku dejal predsednik Podkrižnik. Danes družina šteje191 članic in članov, ribičk in ribičev, prijateljev narave, voda in življa v njih.
ŠMS
DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE
Letos večja investicija, za katero varčujejo od lani
Člani Društva tabornikov Rod Sotočje Nazarje-Kokarje so na svojem rednem občnem zboru vodstvu društva potrdili še en mandat. Tako še naprej ostaja starešina Zvonka Zakrajšek, načelnica medvedkov in čebelic Cindy Tkavc ter gozdovnikov in gozdovnic Alenka Verbuč.
Iz poročila o delu društva, ki ga je podala Tkavčeva, je bilo moč slišati, da so bile njihove naloge izvedene po začrtanih smernicah. V nazarski osnovi šoli je potekal taborniški krožek, pri katerem so obdelali različne taborniške teme in veščine.
Med akcijami, ki so jih izvedli, so bili opazne in zelo obiskane kreso-vanje, taborjenje, kostanjev piknik in luč miru. Sprejem luči pripravijo v sodelovanju z mozirskimi skavti. Za promocijo taborništva so poskrbeli s praznovanjem dneva taborništva, občinskim lokostrelskim tekmovanjem in predstavitvijo na božičnem bazarju v Mozirju.
Kot vrsto let do sedaj so lani prip-
Starešini Zvonki Zakrajšek so zaupali še en enoletni mandat vodenja taborniškega društva.
(Foto: Marija Sukalo)
ravili taborjenje ob zaključku šolskega leta in številne aktivnosti za otroke v času preživljanja počitniških dni.
V letu 2015 so poskrbeli za ureditev parkirnega prostora na tabornem prostoru ter izolirali strop na terasi brunarice. Po besedah starešine Zakrajškove v letošnjem letu želijo postaviti vrata na sanitarije in tuše. Koliko bo to mogoče, je odvisno od finančnih sredstvih, s katerimi bodo razpolagali. Da bi to čim hitreje izvedli, so že lani privarčevali nekaj denarja.
Marija Šukalo
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE V PRAVLJIČNEM DOPOLDNEVU
Dramsko poustvarjanje najmlajših
V prostorih Kulturnega društva Nazarje je bilo pravljično dopoldne s poustvarjanjem Prešernovega Povodnega Moža izvedeno z malim številom otrok, a bilo jih je
dovolj, da so po branju mentorice uprizorili delo našega največjega pesnika.
Po ogrevanju z barvicami so malčki skupaj z vodjo poustvar-
Otroci so prisluhnili vodji poustvarjanja Ireni Budna o vsebini pesnitve dr. Franceta Prešerna in Povodnemu možu. (Foto: Slavica Tesovnik)
janja Ireno Budna zavzeli prostor na odru dvorane doma kulture. Najprej so se pogovorili o pesniku in zapeli del Zdravljice, nato so prisluhnili vsebini pesnitve dr. Franceta Prešerna in Povodnemu možu.
Po prebranem delu, so se otroci preoblekli v Uršiki in Povodnega
moža. Na glasbeno podlago, ki je zazvenela na odru, je Povodni mož zasukal Uršiko zalo. Po dolgem plesanju sta izginila v »valovih Ljubljanice«. Otroci so novo izkušnjo vzeli za svojo, saj jim je mentorica znala približati pesnitev, ki sicer ne zveni prav otroško.
Slavica Tesovnik
Novitete v Knjižnici Mozirje
MLADINSKA LITERATURA:
Gardell, Jonas: Kako je odraščal komik, Fernández Paz: Ime mi je Skywalker, Kocjan, Jana: Povestica o sanjah, Volpi Lisjak, Bruno: Ribič Sardon : primorske pripovedi za otroke in starše, Žoltowska-Darska, Yvette: Ronaldo : fant, ki je vedel, kaj hoče, Biscoe, Celia: Vesela pošta-rica, Simon, Francesca: Grozni Gašper in ljudožerski urok.
Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016 19
Ljudje in dogodki, Ej, Informacije
NASTOP VRTČEVSKIH OTROK NA VELIKEM ODRU NAZARSKEGA DOMA KULTURE
Medgeneracijsko druženje s člani kulturnega
društva
Oder nazarskega doma kulture so prvi marčevski dan zasedli najmlajši - otroci iz vrtca Nazarje. Da preženejo zimo in v deželo prikličejo tople sončne žarke ter prve znanilce pomladi, so zaigrali igrico, predstavili deklamacijo, zaplesali, zapeli pesmico ob glasbeni spremljavi ter se pozabavali.
Staršem in ostalim obiskovalcem so se predstavili otroci iz skupin Oblaček in Mavrica z Ire-
no in Robijem. S spevoigro Čokolada so z otroško razigranostjo sporočali, da čokolada ni samo razvada, temveč tudi lakoto obvlada.
V »plesnem« vlaku po različnih državah so zaplesali polko, valček, rock 'n' roll in kazačok. Recitatorji so bili prepričani, da »nikjer na svetu lepše ni, kot tam, kjer domek naš stoji« in poudarili, da je najlepše pri očku in mamici.
Ob zaključku so jim na pomoč priskočili »stari« glasbeniki. Z Dreta river bandom so namreč premi-erno zapeli Neronovo Rad imam
in tako sestavili medgeneracijsko druženje s člani nazarskega kulturnega društva.
Marija Šukalo
V spevoigri so se živali in palček ruvali za čokolado, sladko razvado, ki poteši lakoto. (Foto: Marija Šukalo)
Novitete v Knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE:
Sorensen, Jessica: Usodno srečanje Callie in Kaydena, Byrne, Kerrigan: Cestni razbojnik, Hofmeyr, David: Puščavski jezdec, Rutar, Dušan: Iz šolskih klopi, Santo, Courtney Miller: Korenine oljčnega drevesa, Chauveau, Jean-Philippe: Duhovnik med prostitutkami, Shields, Carol: Jane Austen : življenje, Werfel, Franz: Bledomodra ženska pisava, Khadra, Yasmina: Bagdadske sirene, Kardoš, Štefan: Veter in odmev, Jeffries, Sabrina: Samo vojvoda je primeren, Bobic-Mojsilovic, Mirjana: Lakota, Jergovic, Mi-ljenko: Levijeva tkalnica svile.
STROKOVNA LITERATURA:
Šurc, Matej: Prevarana Slovenija : domoljubje, zapisano z ničlami, Pušenjak, Miša: Rastlinjaki na vrtu : gojenje vrtnin v rastlinjaku, Gaigg, Gudrun: Pikantno pecivo, Carey, Benedict: Kako se učimo : presenetljiva resnica o tem, kdaj, kje in zakaj se to zgodi, Sam, Anej: Človek o psu -pes o človeku, Taylor, Jim: Vzgajanje tehnološke generacije, Blank, Karlheinz: Diagnoza: Končno ozdravljeni! Kersnik Žvab, Ana: Joga za nosečnice, Klawans, Harold L.: Jamska ženska in druge zgodbe iz evolucijske nevrologije.
£
Old school rock glasbena skupina iz Nazarij Dreta river band deluje že dobro leto in pol. Zaradi različnih dejavnikov so se ta čas nekateri člani zame'	njali. Ostali so tisti, ki verjamejo, da lahko s trdim de® \ I lom, vztrajnostjo in iskrenostjo glasba oživi in zaživi. To sedaj dokazujejo z dvema avtorskima skladbama, kateri zadnje mesece pridno vadijo. Vsi člani zasedbe so stari mački slovenske glasbene scene, ki so delovali v večih, dobro poznanih glasbenih skupinah. Avtorski pesmi je napisal Aleš Štorman, nekoč prvi glas in avtor pesmi Neronov, kar jim je še v posebno čast. Besedila avtorskih pesmi imajo globoko zgodbo, v kateri se lahko vsakdo najde.
Joco Škorjanc je vodja skupine, a delajo po načelu - vsi smo enakopravni. Na bas kitari je v veliko pomoč Stanislav Bojnec, ki je veliko pripomogel, da se stvari odvijajo v pravi smeri. Prav tako Željko Grgic s svojim vokalom in Boris Laštro, ki skrbi za širino glasbe. Želja vseh članov je ustvarjati pristen slovenski rock in se čim več predstavljati širši publiki z avtorskimi pesmimi kot tudi coverji.
Deset let je minilo, kar je Nina Pušlar zmagala v Bitki talentov na nacionalni televiziji. Okroglo obletnico glasbene poti je z nastopom ob dnevu žena proslavljala tudi na Ljubnem ob Savinji. Obiskovalce je v dvorani kulturnega doma navdušila s svojo preprostostjo, iskrenostjo, nič kaj zvezdniškim obnašanjem in ne nazadnje tudi z lepoto.
Koncert je bil odet v barve romance, saj je bil darilo vsem ženam ob njihovem prazniku. Pušlar-jevi se je na odru pridružila zasedba JIMS, s katero je v preteklosti že sodelovala. Poleg kvalitetne slovenske glasbe so vse predstavnice nežnejšega spola dobile majhno pozornost - cvet. Pušlarje-va se je po koncertu družila z udeleženci koncerta še dolgo v noč.
20	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Šport, Organizacije
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Že tretja zmaga zapovrstjo, Blatnik zadel šest trojk
Prvo gostovanje v drugem delu 3. SKL se je za nazarsko člansko ekipo razpletlo več kot odlično. Na gostovanju v Gorenji vasi so košarkarji zabeležili prepričljivo zmago, kar je že tretja na-zarska zmaga v boju za mesta 13 do 18.
Po dveh uspehih v domači športni dvorani proti Calcitu iz Kamnika in Ajdovščini so se Na-zarčani odpravili na svoje prvo gostovanje v drugem delu 3. SKL, kjer se borijo za mesta od 13 do 18. Tokratni nasprotnik je bila ekipa iz Gore-
nje vasi, ki je na lestvici delila mesto z zgornje-savinjsko ekipo. Gorenjci so v drugem delu zbrali po zmago in poraz. Sprva so bili boljši od Nove Gorice ml., nato pa so na gostovanju izgubili proti vodilni Bistrici.
Gostje so od samega začetka jasno pokazali, da so prišli po zmago. Hitro so povedli in dobili uvodno četrtino. Do polčasa so povišali vodstvo na 11 točk (35:46). V drugem delu tekme so prednost višali in tekmo rutinirano pripeljali do
končnih 64:80. Tokrat je strelski navdih imel Lo-vro Blatnik, ki je zadel kar šest trojk, svoj strelski izkupiček pa ustavil pri 21-tih doseženih točkah.
Nazarske košarkarje danes čaka ponovitev finala 4. lige izpred dveh let, saj ob 19. uri v Športni dvorani Nazarje gostijo Novo Gorico mlade. Želijo si izdatne podpore s tribun, s katero bi bili še dodatno motivirani za podaljšanje zmagovitega niza.
Roman Mežnar
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Novo (staro) vodstvo bo nadaljevalo po starem -
prizadevno in uspešno
Nazarski planinci so na 17. občnem zboru volili novo vodstvo društva. V zadnjih štirih letih so prizadevni člani s svojim vodstvom na čelu izvedli več uspešnih projektov in s tem prispevali k še boljšem delovanju društva. To je verjetno tudi razlog, da je staro vodslvo dobilo zaupnico še za naslednja štiri leta. Predsednik društva tako ostaja Marjan Ostruh, do menjave je prišlo le pri mestu gospodarja društvene planinske koče Farbance. Dušan Bastl je po trinajstih letih skrbnega gospodarjenja svoje naloge predal Bojanu Golobu.
V štirih letih je društvo uspešno izpeljalo nekaj ključnih projektov. Napeljali so vodovod do društvene koče Farbance, postavili drvarnico in pokrito teraso pred kočo, opazno so prenovili notranjost koče, v preurejanju je tudi mansarda. V prihodnjem letu se bo društvo lotilo tudi ureditve centralnega ogrevanja koče.
Predsednik društva ostaja Marjan Ostruh.
(Foto: Tatiana Golob)
Konec lanskega leta je bilo po besedah predsednika Ostruha največ aktivnosti v smeri uvedbe davčne blagajne na Farbanci. Na področju osnovne dejavnosti je društvo z novimi idejami in akcijami skrbelo za popularizacijo društva in
planinske dejavnosti. S številnimi pohodniškimi izleti, hitrostnim vzponom, kolesarjenji, fotografskim natečajem, planinskimi večeri in predstavitvijo knjige Slovenske gore v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje je društvo uspešno skrbelo za zanimanja svojih 524 članov.
Tudi na tekmovalnem področju so se nazar-ski planinci znova izkazali, saj je na državnem tekmovanju v planinski orientaciji ekipa B osvojila naslov državnih prvakov, ekipa F pa je zasedla 2. mesto. Pomladili so vodniški kader z dvema novima vodnikoma iz vrst MO Stonoga.
Občni zbor je bil priložnost za podelitev priznanj, med njimi častnih znakov Planinske zveze Slovenije. Bronaste so prejeli Zora Štrucl, Vera Slokan, Marko Breznik, Štefan Brinovšek, Jože Poznič in Ferdinand Praznik, srebrnega je za svoje predano delo prejel Dušan Bastl.
Tatiana Golob
PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Berložnikovi zaupali še en mandat, letos organizatorji tekme v orientaciji
Na volilnem občnem zboru rečiških planincev so dosedanji predsednici društva Olgi Berlo-žnik zaupali še en mandat, saj so bili mnenja, da je v preteklem društvo dobro vodila in skrbela za uresničevanje zastavljenih ciljev. Te bi bilo po njenih besedah težko izvesti, če ne bi bilo sredstev občine in donatorjev ter mnogih prostovoljnih ur številnih članov društva.
Za spodbujanje gibalne aktivnosti je deloval krožek v vrtcu in osnovni šoli. Malčki iz vrtca so osvajali okoliške hribe. Osnovnošolci so preizkušali svoje znanje v orientaciji in na različnih pohodih ter planinskem taboru na Lokvah.
Na članski ravni so skrbeli za licenčna usposabljanja vodnikov, markacisti pa za urejanje
Predsednica Olga Berložnik poudarja, da so ji v pomoč in oporo pri delu tako člani organov kot številni prostovoljci. (Foto: Marija Šukalo)
poti. Izvedli so številne izlete in pohode v domača in tuja gorovja. Od izvira Mure do Murske Sobote so se podali s kolesi. Na svojih poteh so člani fotografirali utrinke iz narave. Fotografije so javnosti pokazali na razstavi v Medgen borzi na Rečici ob Savinji.
Tudi letos bodo delali po začrtanem planu društva. Pri tem so izpostavili, da so se soočili s problemom davčne blagajne. Preko slednje namreč mora potekati pobiranje članarine, zato je najem le-te društvu povzročil dodatni strošek, ki ni zanemarljiv. Sicer pa so letos rečiški planinci organizatorji tekme v orientaciji v ligi Smrekovec. To bodo pripravili na poligonu grušoveljskih gasilcev.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016 21
Šport, Organizacije
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
V športu ni naključij, je samo trdo delo
Tomaž Pečovnik je v svojem poročilu o preteklih aktivnostih kluba podrobno predstavil delo v različnih klubskih sekcijah.
(Foto: Franjo Atelšek)
V Šport centru Prodnik so se na rednem letnem občnem zboru zbrale športnice in vodstvo Odbojkarskega kluba KLS Ljubno. Srečanja so se udeležili tudi nekateri starši deklet, ki so z zanimanjem prisluhnili poročilom o delovanju kluba, v katerega so vključena njihova dekleta.
Prisotnost staršev je postala tradicija tovrstnih srečanj, saj je razumljivo, da jih zanima, v kakšnem okolju so njihovi otroci. Na to vprašanje so po vsem, kar je bilo predstavljeno s strani vodstva, tudi dobili odgovor.
Predsednik kluba Tomaž Pe-čovnik je namreč v svojem poročilu o preteklih aktivnostih podrobno predstavil delo v različnih klubskih sekcijah; od članske ekipe, ki uspešno tekmuje v 3. državni odbojkarski ligi center za ženske, do najmlajših deklic, ki se šele seznanjajo z najbolj priljubljenim in
uspešnim ekipnim športom na Ljubnem - žensko odbojko.
V lanskem letu so vse ekipe odigrale kar 118 tekem, od tega seveda največ članice, ki so kar 35-krat stopile na odbojkarski parket. Ka-detinje so odigrale 17, starejše deklice 26, mala odbojka 16 in mi-
ni odbojka 24 tekem. Minulo tekmovalno sezono je Pečovnik ocenil kot uspešno, saj so članice lansko ligaško tekmovanje zaključile z visokim tretjim mestom. Tudi za tekmovalno sezono, ki poteka, jim dobro kaže, saj so trenutno tudi na tretjem mestu, le korak za prvima
dvema ekipama.
Še bolj je razveseljivo dejstvo, da so z delom in posledično rezultati svojih varovank zadovoljni trenerji posameznih selekcij, kar kaže na pravi športni duh v klubu, saj v športu ni naključij, obstaja samo trdo delo, kot je bilo posebej poudarjeno v enem od poročil. Trenerji so pač tisti, ki najbolj poznajo igralke in odnose med njimi, ki so očitno zelo dobri.
Še posebej je na pozitiven in resen pristop opozorila Hajdeja Brglez, ki se ukvarja z najmlajšimi selekcijami. Le-te predstavljajo bodočnost kluba, zato je toliko bolj pomembno, da imajo mlade športnice pri njihovem športnem razvoju podporo svojih staršev in da tvorno sodelujejo pri sistematskem delu v klubu, ki se glede na rezultate in dobre odnose še kako obrestuje.
Franjo Atelšek
ZIMSKO USPOSABLJANJE VODNIKOV IN REŠEVALNIH PSOV V LOGARSKI DOLINI
Kinologi reševalci opozarjajo, da nevarnost snežnih plazov v visokogorju še ni minila
Lavinski tečaj so zaradi grožnje plazov ob novozapadlem, mokrem in težkem snegu priredili razmeram v pretežno ravninskem delu.
Od srede, 2., do nedelje, 6. marca, so člani in vodstvo Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline, enota reševalnih psov, v Logarski dolini organizirali prosto usposabljanje vodnikov in reševalnih psov v zimskih razmerah. Kinologi so ob tem opozorili, da je ta čas, ko je v visokogorju zapadlo veliko novega snega, gibanje pod zasneženimi vrhovi in strmimi planjavami še zelo nevarno.
LAVINSKI TEČAJ PRIREDILI RAZMERAM
Bistvo usposabljanja v zimskih razmerah je vaja reševanja iz zasneženih jam, izpod snežnega plazu, poledenelih in zaradi žleda ogroženih območij. Vsakoletno tovrstno druženje je dodatno usposabljanje, na katerega se prijavijo vsi tisti, ki smatrajo, da je to zanje in njihove štirinožne reševalce potrebno.
Lavinski tečaj so zaradi grožnje plazov ob novozapadlem, mokrem
in težkem snegu priredili razmeram v pretežno ravninskem delu, kjer je padlo tudi nad 60 cm novega snega. Udeležili so se ga nekateri člani enote reševalnih psov zgornjesa-vinjskega kinološkega društva s povabljenimi kolegi in prijatelji iz drugih društev, skupaj kar 26.
Kljub muhastemu, a vmes tudi lepemu vremenu, so kinologi doživeli izjemne užitke v naravi z dru-
ženjem in šolanjem svojih štirinož-nih prijateljev. Udeleženci so bili razdeljeni v štiri skupine, dve za delo v snegu in dve za iskanje pogrešanih v naravi. Vsaka skupina je obdelala vse faze predvidenega usposabljanja; plasti snega, sondiranje, uporaba lavinskih žoln, uporaba GPS povezav, odprti in zaprti grob ter drugo. Delo je bilo prilagojeno stopnji usposobljenosti psov.
NENAPOVEDANA REŠEVALNA VAJA
V petek zvečer je bila izvedena nenapovedana reševalna vaja s predpostavko, da je dva turna smučarja zasula snežna lavina. Kot vodji skupin sta bila določena dva izkušena vodnika, ki sta šele po določenem času ugotovila, da je šlo za reševalno in ne za iskalno akcijo. Na srečo se je vse končalo z rešitvijo in oživljanjem zasutih.
Naslednjega dne je sledila strokovna, kritična analiza, s katero sta Dušan Hrnčič in Darko Turk predstavila napake, ki so se ob vaji pokazale, ter pravilno prakso.
S krajšim treningom za motivacijo v nedeljo dopoldan so sklenili šestdnevno strokovno druženje, bogatejši za nove izkušnje in prepotrebno krepitev kondici-je, ki je pozimi manjka tudi še tako zavzetim, prav tako psom reševalcem.
Jože Miklavc
22 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	TATVINA NAFTE
Prihova: V noči na 7. marec je neznani storilec iz tovornega vozila, parkiranega na Prihovi, iztočil gorivo. Lastnik ga pogreša okoli 400 litrov.
•	VLOM V GOSPODARSKI OBJEKT
Žlabor: V dopoldanskem času 12. marca so bili policisti obveščeni o vlomu v gospodarski objekt v Žlabru. Vlomljeno je bilo v delavnico, iz katere sta bila ukradena kompresor in zračna puška.
•	NAJDENA POTOVALNA TORBA
Šentjanž: 11. marca je občan ob regionalni cesti izven naselja Šentjanž našel rdečo potovalno torbo, v kateri se nahajajo otroška oblačila in otroške knjige. Lastnik jo lahko prevzame na PP Mozirje.
•	ZAGORELE SAJE V DIMNIKU
Radegunda: 13. marca ob 12.44 uri so v Radegundi zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so varovali dimnik, dokler saje niso dogorele, očistili dimno tuljavo in s termokamero pregledali dimnik ter prostore.
•	KRAJANA V VOZILU OBŠLA SLABOST
Luče: 14. marca ob 13. uri je v Lučah krajana v vozilu obšla slabost. Gasilci PGD Luče so nudili pomoč reševalcem z avtomatskim eksternim defibrilatorjem in odstranili vozilo z javne površine. Reševalci nujne medicinske pomoči so obolelega z reševalnim vozilom prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
•	ZAGORELA DRVA
Mozirje: 15. marca ob 8. uri so v kurilnici hiše na Aškerčevi ulici v Mozirju pri čiščenju peči zagorela drva ob peči. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so pogasili požar, prezračili prostore, jih pregledali s termo kamero ter odstranili drva iz kurilnice.
V božjih rokah je začetek in konec.
ZAHVALA
Ob izgubi tete
Marije BRGLEZ
iz Radmirja 27. 11. 1928 - 6. 3. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Vratanarju, pevkam, govornici Rosani, violinistki Kristini, gasilcem PGD Radmirje, pogrebni službi Anubis ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Ožboltovi
ZAHVALA
ob izgubi drage žene, mame in babice
Marije MAVRIČ
iz Ljubije 28. 3. 1933 - 8. 3. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ob težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali za svete maše, sveče in cvetje.
Hvala gospodu Robiju za lepe besede slovesa in gospodu župniku za opravljen obred. Zahvala pevcem in pogrebni službi Morana. Še posebej hvala bolnici Topolšica, domu upokojencev Polzela, dr. Fürst, Davidu Butu ter gospe Mariji Kopin za nenehno pomoč.
Mož Jože, hči Marj'ana z Matjažem, sin Jože z družino ter
vnuka Rok in Primož
Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016 23
Za razvedrilo
Cvetke
VSAK SI LAHKO RAZLAGA PO SVOJE Rajko Pintar, ravnatelj ljubenske osnovne šole: »Da imamo danes praznik moških, je moralo trpeti štirideset mučenikov ...«
Betka Ročnik, članica Ljudskih pevk Pušeljc (levo): »Če bi se danes odločali za ta praznik, bi bila to najbrž obletnica pohoda Ali Babe in štiridesetih razbojnikov.«
Marjana Rihter, članica Pušeljca: »Da bi praznovali zaradi politikov, to pa že ne!«
SVETLI IZJEMI
Tomaž Čretnik, gledališki igralec: »Draga, kako lepo mi je s tabo. Veš, da sva nekaj posebnega, nekaj unikatnega, pravi izjemi.« Petra Marovt, igralka: »Zakaj sva izjemi?« Čretnik: »Zato, ker se v javni upravi sploh ne mečkajo več po pisarnah, so namreč vsi v žlahti, drugače pa zraven ne prideš. Vem iz lastnih izkušenj.«
IZGINULI GUMB VEČNE MLADOSTI
Podpredsednik kulturnega društva Gornji Grad Rudi Stakne, dečko za tehnološke dosežke in presežke, posebne efekte in defekte na kulturnih dogodkih, se je pred premiero gledališke igre dodobra zamislil. Z njegove tehnološko dovršene opreme je izginil gumb, ki je vse stare spremenil v mlade, lahko pa, da je Rudi samo pozabil, kateri je. Na odru so se prej sprehajale same mladenke in mladeniči, kar naenkrat pa so se vsi pojavili takšni, kot so v resnici. Še dobro, da ni odkril gumba, kjer bi bili vsi goli, saj je v igri kar nekaj parov. Njegova zaskrbljenost je globoko vidna, opremo pa bo najverjetneje v iskanju večne lepote razstavil na prafaktorje.
24	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Križanka, Informacije
sestavil: peter udir
privrženost papežem in katoliški cerkvi
velik odpor, sovraštvo
moka ali zdrob iz stržena sagovca
žareč delec
pokrit antični hodnik
verdijeva opera
an dr li. ivo
CEL i. SVEČAN EGA OB-UČIIA KI SE ZADAJ VLEČE PO TLEH
Hči OJDIPA
V GRŠKI MITOLOGIJI
izdelovalec kisa
VRTNA RASTLINA ž RAZNOBARVNIMI CVET
mesto na južnem poljskem (Smucgr$ki skoki)
pritok volge v rusiji
srbsko ljudsko obuvalo
temeljni zakon DRŽAVE
gora v julijskih alpah
del
ljubljane
UROŠ SLAK
jadrna vrv
kar omogoča sklepanje na kaj, znak
premik telesa sem in tja. nihaj
zadetek pri košarki
kdor igra klavir
sl. igralec (ulaga)
am smučarsko središče
egipčanska boginja plodnosti, izis
snov za vzhajanje testa
vodja ustašev (pavelič)
angl. plemiški naslov
stari slovan
dolgočasen, nezavžet človek
jedro. poudarek
george duke
jan Sa anton
strokovnjak za energetiko
velika cerkvena stavba, stolnica
DEL ZEMLJIŠČA ZA GOJENJE KULTURNIH RASTLIN
kocinar, medved
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
		
	Slovarček:	
	KSIST - pokrit antični hodnik; PRGA - oljne tropine;	
	ŠKOTA - jadma vrv;	J
r \		
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ŠKRBAVOST, KATARAKTA, ATA, ERROL, FUNK, DOGA, TANJA ŽAGAR, ERA, PERL, AVKTOR, REAL, INO, NILSSON, DVOJČEK, ANA, TRAHEIDA, DU, TAKSI, RANC, SKRL, OLEANDER, AGLAJA, MORNARKA, RAINER
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 10.30. Kulturni dom Rečica ob Savinji
	Klipe klope - območno srečanje otroških gledaliških
	skupin Zgornje Savinjske doline
	ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji
Petek,	Gledališka komedija Mož, ki si ne upa
18. marec	ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Nova Gorica mladi (člani)
	ob 19.30. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - Mozirje : Benedikt
	ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Izdelava in krašenje butaric
Sobota,	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji
19. marec	Izdelava rož iz krep papirja
	ob 11.00. Golte (Medvedjak - Trije ploti)
	10. jubilejno srečanje ljubiteljev smučanja po starem
	ob 9.30. Golte - proga Blatnik
	Odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline
	v veleslalomu
	ob 14.00. Kulturni dom Luče
Nedelja,	Gledališka komedija Mož, ki si ne upa
20. marec	ob 15.00. Kulturni dom Bočna Prireditev ob materinskem dnevu
	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje
	Predstava Slovenska literatura od A do Ž
	z Ladom Bizovičarjem
	ob 14.00. Muzej Vrbovec Nazarje
Ponedeljek, 21. marec	Otvoritev razstave ilustracij Sama Jenčiča O naravi, še posebej o gozdu
	ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Druženje ob knjigi
	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji
	Dopoldanska čajanka
	ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji
	Prireditev ob materinskem dnevu Prijateljstvo je
	kot pesem
Torek,	ob 17.00. Knjižnica Luče
22. marec	Ura pravljic: Uh, ena kokošja!
	ob 17.00. Dom kulture Nazarje
	Velikonočne ustvarjalne delavnice
	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji
	Delavnica Izdelajte si spomladansko-velikonočni
	aranžma
	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji
	Ura pravljic: Danes nočem videti nikogar več!
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Sreda,	Ura pravljic: Piščanček ne more zaspati
23. marec	ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Delavnica Krašenje pirhov
	ob 19.00. Glasbena šola Nazarje
	Koncert ob materinskem dnevu
Četrtek,	ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Danes nočem videti nikogar več!
24. marec	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Piščanček ne more zaspati
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372.
Prodam več koz, počasi kotijo; gsm 041/697-329.
Prodam prašiča, cca 130 kg, krmljen z domačo krmo; tel. št. 58-33-272. Prodam telico rj/lim, teža cca 150 kg; gsm 041/901-564.
Prodam telico čb/ls, brejo 6 mesecev; gsm 031/515-112.
Telico simentalko, brejo 9 mesecev, prodam; gsm 041/441-702. Prodam telico sivko, teža 500 kg, stara 2 leti; gsm 051/455-165. Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev; gsm 031/764-810. Prodam brejo telico, sivorjavo, pašno; gsm 040/888-852.
Prodam 14 dni starega telička limuzin; gsm 068-667-858.
Prodam teličko friziko, staro 14 dni; gsm 051/358-408.
Prodam bikca ls/čb, težkega 180 kg; gsm 041/226-251.
Prodam visoko brejo kravo in 5 telic RJ pasme; gsm 031/501-250. Prodam teličko simentalko, staro 10 dni; gsm 041/716-210.
ŽIVALI - KUPIM
Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
Kupim kravo, dobro molznico in prodam deske za ostrešje; gsm 041/216-648. Kupim teličko do 200 kg, brez številke; gsm 030/667-322.
Kupim kravo, dobro molznico; gsm 041/293-017.
Prodam suhe borove deske, 30 in 50 mm debeline, 4 m3; tel. št. 58-35-147. Prodamo silažne bale ter seno v kockah; gsm 031/832-520. Prodam konjski gnoj; gsm 041/721854.
Prodam samohodno vrtno kosilnico, 6 KM, 52 cm širina, castel garden; gsm 031/396-664.
Prodam semenski in jedilni krompir desire in karling ford; gsm 051/357683.
Prodam gajbe za krompir ali jabolka 10x1; gsm 041/333-764. Prodam 20 m3 bukovih drv; gsm 031/223-851.
Prodam birmansko obleko, fantovsko, ugodno; gsm 040/430-080. Prodam domače, mlete orehe; gsm 041/354-568.
Rabljeno strešno opeko bramac prodam; gsm 031/695-208. Prodam tračni obračalnik sip 220, novi jermeni, 390 eur; gsm 040/723-865. Prodam pralni stroj gorenje, rabljen 1 leto, za 190 eur in kopalniške elemente, rjave barve, 140 cm, z umivalnikom + ogledalo, 150 eur; gsm 041/265-511.
DRUGO - PODARIM
Podarim starejšo otroško posteljico, rjave barve (kinderpet); gsm 041/793063.
Občasno lahko podarim in dostavim en dan star kruh ljudem v stiski; gsm 040/220-643.
VOZILA - PRODAM
Prodam golf 4 karavan, 1,9 tdi, 4x4, l. 2002, reg. do 20.8.16, redno servisiran, cena 2.400 eur; gsm 031/458-941. Prodam ford mondeo 2,0, 130 konjev, 237.000 km, l. 04, reg. do jan. 2017; gsm 041/783-818 Vlado.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor ursus, univerzal, zetor ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387.
Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727.
NUDIM
Iščem kakršnokoli delo; gsm 031/259973.
OSEBNI STIKI
Podjetnik z otrokom si želi trajne ljubezni, z urejenim dekletom; gsm 041/240403.
NEPREMIČNINE
Vzamem v najem hišo ali stanovanje v okolici Rečice; gsm 070/701-086.
DRUGO - PRODAM
Orehova jedrca in breje telice sr, pašne, prodam; gsm 041/239-017.
www.savinjske.com
26	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Oglasi
Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo
fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
Fotoknjigo ustvarjate na internetu, zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja.
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016 27
MOBTEL MOZIRJE
Na trgu 51 {ob gostilni Prpek) tel./fsks: 03 583 4295, GSM: 051 30 30 03
Delovni čas: pon.-pet.: 8.00-19.00, sob.: 8.00 -13.00
TefekomSIavenije
POOBUSCeHI PR Ö DAJ At EC
POOBLAŠČENI PRODAJALEC TELEKOMA SLOVENIJE ZA STORITVE MORITE L, SiOL IM DRUGE STORITVE TELEKOMA SLOVE NIJE
IZ80R 12 AKCIJSKE POM UD BE MOBITELOV:
Samsung
Xnwr3
19 €*
-	Samsung
C	Gala if AS
	AktipAl «nj
	n* St nit»*
Is 111'	7,95 €
jn popJn Mkuptr jí mp'izri ni? .vww.frirtoTi.w Ysccvnc vkJ^u&urjo ÜOk _IHiCn™ mm« iitp-m n>. i J tt n KU	_
m y phone ■■ ^jal Huawei
Hjnne'Aíf L™ Vp9| \ ■

¿4x20,
24 X 8,
Samsung
GüUvSSäKB-fifarSi
111 ™	's m f g
c n	o	"
O IE	o o	-
Q_ O. Cl difl


l/l
ro »
tO Oi u
ra
in
<c
M
<c
en
ra
I ?
rt (O
c
aj
rt c
rt O
cl
E □
o
i	t
n	tO
š	7-
e	m
<	i
O	i
	"Ü
	flj
	I>
	o
	CL
	E
	d>
	C
	m
	CL
	m
	"o
	E
	o
	o
<6	eo
C	
	flj
	>
	o
"3	"(J
o ti f	e rt
o	
-a o
i> o
<s>
fT3
l/l UJ
C
ra □
Nižja cena tednika Savinjske novice
Z j naučeni in dostavljeni -vod Savinjkih novic plačane man) fcot pri vBfem pjiodajakii Časopisov-
EJrezplačna dostava Savinjskih novic
na celotnem obmoijj Republiki; Slovenije,
Dostava na drug naslov
Med dopustom ali med daljno odsotnostjo vam Sdvjn^ke novice dostavimo na drugi zeleni naslov.
Popusti
Maročniki 5avTnjsklh novic imajo iS popust pri objavah osmrtnic, zahval, mafih oglasov in iestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Obtaine nagradne igrtf z lepimi nagradami (i zli ti,,,) za naročnike Savinjskih novic,