81. številka.
Izdanje za aredo S. julija 1896
—
(y Trstu, ▼ torek zvečer dne 7 julija 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST11
Izhaja po trikrat da teden t leatih it. danjih ob torkih, 6«trtkih in aobotah. Zjatranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno isdanje stane : za jedemnesec . t. 1.—, izven A vntrije f. 1.50 za tri mesec. . „ 3 — ... 4,50
za pol leta . .6.— . » » ___
za vse leto . . „ 12.— . „ .18.—
Naročnino Je plačevati naprej na aarečba brez priložene naročnine ee uprava M
ozira.
Posamične številke so dobivajo ▼ pi o-dajalnicnh tobaka v lmtu po 9 nvč. izven Trata po 4 nvi.
Glasil
EDINOST
Oglati «e račune po tarifa t petita; za naslov« s debeliaii črkami ae plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglc.si itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopiai naj ae poiiljajo uredništvu ulica Caaerma 13. Vsako piarao nora biti frankovano, ker nefrankovana ae na aprejamajo. Rokopisi te ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase spra-jem a upravniitvo ulioa Molino pic-colo hit. S, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao proate poAtnine.
,y e«Unoiti Je moe".
Občni ztor mL M\n„ Edinost" — razpščen.
(DaUe).
Kolike previdnosti treba pri na9 gled6 javnih shodov, priča naj nastopno dejstvo. Nikdo se ne more odtegniti spoznanja, da bi se izdatno zbolj-Šal položaj okoličanskih Slovencev po zasnutju posebnega okrajnega glavarstva za okolico. To misel smo hoteli propagirati in širiti v isinolem letu na posebnih shodih po okolioi. Cel6 dnevi so bili že določeni tem shodom. Kar se nas je opozorilo z jako odlične strani, da nikar se ne prenagliti z javnim razpravljanjem o tej misli, ker bi morda — pri znanem mišljenju mnogih okoličanov — več škodovali tej potrebni ideji nego pa koristili. Mi nismo mogli drngače, nego da smo uvažili ta dobrohotni opomin izskušenega in za pošteno našo stvar neumorno delujočega moža in — shodov ni bilo. Vsaj za sedaj jih ni bilo.
Pa še nekaj treba pomisliti. Nam ne nedostaje le v okolici nezavisnega razumništva. To isto velja tudi za mesto. Mi imamo sicer v mestu veliko inteligencije, toda zavisne in vezane; n i -mamo pa sploh mož, ki bi imeli zmožnost in voljo za nastopanje po javnih shodih. Malo malo jih je, ki bi se mogli in hoteli spuščati v vrtinec javnega življenja.
Ne moremo drugače, nego da te odnošaje priporočimo v pomislek vsem onim, ki bi si želeli krepkejega poleta v narodno-politiskem gibanju po Baši okolici.
Gledč Istre moramo izreči najiskrenejo zahvalo vrlim boriteljem-poslancem. Tam razbreme-njajo oni naše politično društvo se svojimi mnogoštevilnimi shodi volilcev. V Istri so razmere drugačne: tam deluje v prvi vrsti živa, govorjena beseda.
Iz dogodkov minolega leta bi bilo pripomniti:
Dne 27. junija 1895. slavili smo v Trstu znamenit narodni praznik: 25Ietnico glasila Hrva-vatov istrskih. K sv. maši, na shod in na banket je prihitelo od vseh strani naše pokrajine odličnih mož, med istimi več poslancev, duhovnikov in iupanov, njim na čelu drž. poslanci N a b e r g o j,
PODLISTEK. "T
Iz vasi.
Češki sj)isal Otalcar Jirmar; prevel 1. P.
(Zvršetek.)
Župnik smejal se je veselo, zabavala ga je vsa stvar. Rekel sem: „Ko bi gospica izvedela, kam je prešel njen dar — nekaj tednov bi se mi slabo godilo*.
Nasmejal se je ter prikimal. Havel je bil nekoliko v zadregi. Zasul si je smotke v žep ter zahvaljuju se, vruil mi tobolko, rekoč: .Prosim, da sem tako smćl, toda dal bi jo bil — samo ob sebi umevno — otrokom ; kaj hočete s tako neumuostjo, zaman se trga žep".
Črez pol ure pripeljali smo se v Rovensko ter brzo bili na mestu. Župnik dal je Havlu potrebna povelja in odšli smo na tabor na podnožji Ripovem. Župnik je pravil:
,Ti taborji imeli bi biti vsako leto. Veliko sredstvo so za vzgojo naroda. Ne slišimo sicer mi tu mnogo novega, toda temu ljudstvu tu bi — vsaj večinoma — nadomestili in nadomeščavali časopise*.
Solnce pražilo in pripekalo je : ljudje na tribunah so se potili. Poslušal sem nepazljivo. Sem
S p i n č i <5 in L a g i j a. Na Blavnosti je bilo oficijelno zastopano tudi politično društvo „Edinost" v zmislu stroge vzajemnosti med Hrvati in Slovenci na Primorskem.
Minolega leta je naša stvar sijajno zmagala o občinskih volitvah v Podgradu. Onemu, ki se zanima za javne dogodke, ne treba praviti, kaj to pomeni. Po svoji moči sta pripomogla k temu tudi naše društvo in naše društveno glasilo.
Meseca julija nas je ostavil mož, ki je bil se svojim bistrim vidom in redko svojo razsodnostjo v politiških stvareh oživljajoča duša v našem odboru : gosp. Fran Podgornik se je preselil na Du-naj. Predsedništvo mu je pismenim potom izreklo svojo zahvalo v zmislu soglasnega sklepa društvenega odbora.
Veliko nevoljo je jelo vzbujati med slovanskimi verniki v metu tržaškem dejstvo, da je časopisje židovsko čedalje drzneje jelo napadati našo duhovščino ter siliti v stvari katoliške cerkve. Jasno je, da hočejo tudi v cerkev zasejati na-rodno-italijansko agitacijo. Na tako početje nismo mogli molčati ni kakor katoličani ni kakor Slovenci. Po daljšem posvetovanju je naložil odbor uredništvu društvenega glasila, da mora — v kolikor le dopuščajo obstoječi tiskovni odnošaji — reagovati proti onečeščevanju katoliške cerkve po izvestnih ljudeh, ki nimajo ničesar opraviti v istej. Čestiti čitatelji .Edinosti' so se lahko uverili, da je uredništvo po svoji možnosti ustrezalo temu nalogu. Prot^stovalo je v jednomer proti drznosti židovskega življa, ki ima v Trstu — in to je značilno za naše odnošaje — odločino besedo. Naš odpor proti židovskemu življu pa nikakor ne izvira iz verske netolerancije, ampak namenjen je le v obrambo čistosti, samostojnosti in nedotakljive avtonomije naše katoliške cerkve. Tako bomo delali i v bodoče.
Pod konec leta 189B. šel je v pokoj voditelj policijskega komisarijata pri sv. Jakobu. Z ozirom na dejstvo, da je ta okraj po večini slovenski, in ker smo bili po mnogih župljanih naprošeni v to, sklenil je odbor, da je storiti potrebne korake v ta namen, da bode imenovan na to meBto uradnik,
ter tje vzbudili so me gromoviti dobro-klici. Pro-motril sem lica prisotnikov. Večina kmetov, nekoliko učiteljev — duhovnika ni jedne^a. Oči plamtele so jim in usta bila so]na pol odprta radi vročine ter radovednosti. Pogled na-nje me je razburjal.
Po taborju sešli smo se z nekaterimi našimi sosedi. Predno so se nam smejali, kako so nam zažgali ribnik.
Vrnili smo se zvečer po deveti uri.Vožnja po krajih, za-me tujih, jako me je bila zanimala; predno sem zaspal, videl sera jih še dolgo v duhu ; obnovljali so mi vsednevni užitek.
Drugi teden prišel je v vas dekan nadzorovat pouk krščanskega nauka. Župniku, kateri je bil znan kot pošten narodnjak, ni bil nikdar posebno naklonjen, toda sedaj bil je hladen in mrzel ko led. Izpraševal je strogo in ne določene partije, tako, da je i sosedom bilo čudno in sumljivo — kakor da bi nečesa iskal. Po skušnji odrekel je pogostitev, oprostil se nekakim praznim izgovorom ter prosil za nekaj besed med štirimi očmi.
Razburjeno čakal sem na župnika v kuhinji. Gospodinji se ni o ničem ni sanjalo. Minute vlekle ] so se ko ure.
vašč tudi našemu jeziku. Namerovani korak pa smo opustili, ker smo drugim potom dobili zagotovilo, da bode ustreženo tej opravičeni zahtevi naši. Res je bil imenovan voditeljem komisarijata pri sv. Jakobu uradnik, ki popolnoma odgovarja v vsakem, torej tudi v jezikovnem pogledu.
Tudi za predstojeće volitve v mestni svfct, oziroma deželni zbor tržaški storili so se že meseca aprila prvi pripravljavni koraki. Sklicali smo shod zaupnih mož iz vseh okrajev okolice, ki so nam poročali o položaju. Sklepali seveda še nismo ničesar, ker je bil shodu le informativen namen in ker bi bilo sklepanje sploh prezgodnjo. Bodočemu odboru bode nadaljevati zapričeto delo. Ker se bodo v nastopajočem društvenem letu vršile tudi državnozborske volitve, čaka bodočega odbora uprav velikanska naloga.	(Pride še.)
Poslanec Peraerstorfer o politišta položaje.
Tržaški socijalisti sklicali so na včerajšnji večer shod na vrt gostilne „al Mondo nuovo". Sklicatelj je bil razglasil, da bode na tem shodu govoril državni poslanec dr. P e r n e r s t o r f e r j o politiškem položaju v Avstriji. Ta oklio je na-I glašal, da je omenjeni gospod poslanec jeden iz-| med jako malega števila državnih poslancev, ki ! imajo še srca za delavski stan in ki se potegujejo i za zboljšanje položaja istega. Umevno je, da je ta j oklic privabil na zborovanje veliko število občinstva, večinoma iz delavskega stanu.
Dasi se ne strinjamo povsem z izvajanji g. poslanca Pernerstorferja, koja je izusti) na sinočnem shodu, moramo vendar priznati, da je bil njegov govor zel6 zanimiv, posebno pa poučen za onega, ki je hotel slišati ono, česar gospod poslanec — | ni povedal. Gospod Pernerstorfer ni povedal ni-! česar novega, a tudi ni rešil — socijalnega vpra-' šanja. Pridržuje si pravo, da pozneje izrazimo j svoje menenje o tem govoru poslanca Pernerstor-! ferja, priobčujemo tu njegov govor v bistvenih potezah.
Gosp. poslanec pričel je razmotrivati, kak6
KoneČno, po pol urnem mučnem čakanji po-| kazala sta se mi pred župniščem. Župnik bled, j toda miren, dekan z ironičnim nasmehom na licu. i Poslednji dvorljivi poklon in voz odpeljal je moje | neprijetno, obtožujoče me breme. Stopil sem na i hodnik.
„Nekdo me je naznanil", rekel je župnik suho, a na obličji pokazal se mu je bolesten izraz.
„Tabor*.
Potrdil je. Opazil sem na njem veliko razburjenost.
„Srdi Vas to?"
„Grozno !"
Začudil sera se, a v glavo šinila mi je misel:
»Torej vendar se bori za priznanje od zgorej. Mogoče i koncesije v prepričanji ! Hm, redko je najti moža poštenjaka..."
Pogledal mi je v lice ter razbral na njem vse. Trpko se je nasmehnil ter rekel:
„Zgorej nimam ničesar izgubiti, razumete. Toda boli me, da imam v vasi garjovo ovco, katera me je naznanila!"
Zamežiknil je očesom ter dejal :
„Pojdite z menoj na obed!"
ae je razvijala naša država od leta 1848. do danes. Omenil je za Avstrijo toli krvavih bitek pri Solferinu in Kraljevem Gradcu. Čigava kri je tekla tam ? Bržkone kri onih knezov, grofov in baronov, kojih imena nahajamo povsodi taiu, kjer smo — izgubili kojo bitko? Ne; svoje življenje žrtvovali so za državo in za dom sinovi priprostega ljudstva. Imena visokih gospodov pa nahajamo kakor vojskovodje le tam, kjer smo kojo bitko — izgubili.
Umevno pa je, da izgubljena bitka stane mnogo denarja. Ako pa država sama tega denarja nima, mora si ga izposoditi, baš tako, kakor zasebnik. Kje pa si ga izposodi ? Pri velikih kapitalistih, ali kakor pravimo po domače — pri Židih, kar je tako rekoč jedno in isto. Da pa dobi izposojeni si denar nazaj, mora nalagati državljanom davke, davke in še davke. O tem pa, rekel je poslanec, bodem govoril pozneje nekoliko pobliže.
Sedaj treba omeniti, da je bila država, kakor že rečeno, vsled izgubljenih bitek zagazila v velike zadrege, ljudstvo pa je bilo nezadovojno. Da pomiri razburjene duhove, dala nam je vlada takozvano „k o n s t i t u c i j ott.
Kaj je ta konstitucija? Rekli so sicer, da naj si ljudstvo izbira svoje zastopnike ali poslance, ki naj bi z vlado vred delali zakone. Kako pa se vrše te volitve? Poglejmo si naš takozvani „parlament* nekoliko pobliže. V državnem zboru sedi sedaj 353 poslancev. Od teh jih je 85 kakor zastopniki velikega posestva, 21 njih pa zastopa veliko obrt. Torej, kakor vidite, dobra tretjina vseh poslancev zastopa le veliki kapital. Kje so torej zastopniki široke mase ljudstva, kje delavskega stanu, nižih slojev? Volitve vrše se pa tudi nejednako za mesta in za kmetske občine. Meščani, ki imajo denarja, so bržkone toli pametni, da smejo voliti izravno ali direktno. Kmet pa, ki živi na deželi, je menda še p r e n e u m e n, da bi si znal sam izvoliti svojega zastopnika, ampak mora voliti še-le volilnega moža, in on voli za toliko in toliko njih še-le poslanca. Umevno je, da kmet poznava kakor avtoriteto v svoji vasi samo gospoda župnika in pa gospoda učitelja. Ne pride mu nikdar na pamet, da bi se otresel vsakakoršnega vpliva in si volil svojim zastopnikom moža, svojega tovariša, in naj bode ta izvoljenec makar popolnoma preprost kmet. Volilci naj bi mu rekli tako-le: .Ouješ ti, ti pojdeš sedaj na Dunaj kakor naš zastopnik v poslanski zbornici. Tebi ni treba nikdar ničesar govoriti, samo tedaj, kadar bodo zahtevali novih davkov, takrat pa reci odločno ne in ne I" Prepričan sem, da bi tak poslanec vršil svojo nalogo bolje in da bi več koristil svojim volilcem, nego marsikoji plemeniti gospod. (Burno odobravanje.)
(Pride Ae.)
vini, v vsakem društvu in še posebno v vsaki občini.
Opravičena je zahteva, da mora vsakdo prav dobro poznati dolžnosti občinskega predstojnika, ako hoče vspešno voditi občino. A te dolžnosti so velike. Čitajte le občinske zakone — ako znate citati (!) — in še posebej .Dodatek" v knjigi Slomšekovih listov, kojo je izdala družba sv. Cirila in Metoda v letu 1890. Ako bi storili tako vsi vit ki ste bili dosedaj občini na čelu, trkali bi se na prsa in bili bi nekoliko manje ponosni.
Nočemo navajati tu, kaj se je storilo in se ni storilo v dosedanji dobi. Uverjeni, da je to dobro znano vsem, obračamo se do novoizvoljenega občinskega zastopa, če tudi je bil izvoljeu deloma po starem kopitu, da dobro premisli, predno si izvoli novega načelnika. Nikdo nima podedovalne pravice do županskega stola, ampak do tega mesta, spojenega velikimi dolžnostmi, in zahtevajočega mnoge sposobnosti in požrtvovalnosti, itra pravico le oni, ki je najsposobniši. Izvolite si torej moža, ki bode užival vseobče simpatje! Žalostno bi bilo, ako ne bi imeli takega moža v svoji sredi. Dajmo, lačnimo vendar enkrat misliti, da postane naša občina to, kar bi lahko bila: jedna prvih med občinami istr-skimi! To je vaša dolžnost, možje! Pred Bogom in svojo vestjo ste odgovorni za to, kakor ste o-pravljali dolžnosti, naložene vam od vse občine. Ne bojte se zamere pri pojedincib, k^jti veliko hujša je zamera pri vsej občini.
Pozabite na to, kar je bilo in pripomorite občini do novega življenja 1 Izvolite izmed sebe moža, ki se bode vsidar zavedal toliko svojih dolžnosti do vse občine, kolikor tudi dolžnosti do ukupnosti naroda slovenskega. To poslednje je še posebno potrebno v naši Istri, kjer nam je popolnoma nasprotna vrhna avtonomna oblast v deželi in kjer se nam od vseh strani kratijo politiška in narodna prava in ne najdemo obrambe in varstva — nikjer l Kdo naj brani narodni in slovenski značaj nase pokrajine, ako ga ne bodo branile samostojne, avtonomne občine?! In ravno v tem pogledu v naši občini dosedaj ni bilo tako kakor bi moralo biti. j Imejoči »se to živo pred očmi pripo-I ročamo vam iz globine svojega srčnega prepiiča-i nja: izvolite novim županom občine I dekanske gospoda Ivana Mahniča iz mliua! To bi bila za sedaj n^jsrečneja izvolitev. S I tein možem ua čelu boste lahko in vspešno reše-j vali svoje velike naloge! Do tega moža bi gojili I mi vsi neporušno zaupanje. (Opomba uredništva. ! Ker nam ni zuana oseba priporončeva, prepustiti moramo odgovornost na tem pozivu gospodom dopisnikom. Soglašamo pa popolnoma z željo, da bi važna občina dekanska skoro postaid uzor občinam istrskim.)
DOPISI.
Iz Dekani, dne 26. junija 1896. (Volitev župan a). [Izv. dop.]
Volitev novega župana je pred durmi. Saj je čas po tolikih letih! Res, kakor se pri nas zatezajo te nesrečne občinske volitve, kaj takega se menda ne godi po vsem božjem svetu. In zakaj! Ker sedanji občinski „očetje" nimajo niti pojma o velikih dolžnostih, ki jih nalaga upraviteljstvo občine. Zato mejimo, da absolutno treba premembe na krmilu naše občine; treba, da si postavimo na čelo moža, kojega pripozna vsa občina najsposob-nišim in najsrčnišim.
Dosedaj ni bilo tako pri nas. Nočemo ponavljati zopet, kako so se pri nas navadno vršile občinske volitve; le toliko rečemo, da iste niso bile izraz pravega javnega menenja. Na mesta odbornikov so pa zopet navadno prišli le taki možje, koje si je želel gosp. župan, ne glede na to, ali so vsestranski sposobni za ta posel, ali ne.
Mnogi menijo, da je župauski stol le častno mesto, in zato menijo, da bi bilo nečastno za njih, ako bi se morali umakniti drugim sposobnišim močem. In radi .časti« drže se krčevito kurulskih stolov.
Mnogi odborniki pa menijo zopet, da je župan absoluten gospodar v občini in se ga neznanski — boje! Ob takih odnošajih ni -niti govora o kakem pametnem nadzorovanju, kakoršuo je potrebno povsodi: na vsakem podjetju, v vsaki trgo-
I« Idrija 5. julija. (Izv. dopis). Javna tombola, ki jo je priredilo tukajšnje .Delalsko bralno društvo", je vspela krasno. Istotako tudi veselica v pivarni. Tudi z materijalnim vspehom smemo biti zadovoljni. Korporativno so se udeležili: narodna čitalnica v Cerknem, bralno društvo iz Spodnje Idrije ter kmetijska podružnica iz Godoviča. Bilo je še mnogo drugih gostov, domačih in tujih.
Naše dramatično diuštvo je pričelo dobro delovati. Trikrat nas je že razveselilo raznimi igrami. Predstavljalo se je prav dobro, kar je tem hvalevredneji, ker so nastopale večinoma nove močij. Nadejati se je v prihodnje še lepših vspehov.
Volitve v naš občinski zastop so završene. Zmagala je narodna stranka na vsej črti. Konservativci so se udeležili volilnega boja le v II. in I. razredu. V drugem so bili poraženi popolnoma, v prvem pa so dosegli neznaten vspeh. Včeraj je bila volitev župana. V zmislu vspeha volitev moral se je umakniti dosedanji župan Fran D i d i č še mlademu, ali vendar v obče spoštovaueinu gospodu Dragotinu Lapa nji, pravemu nasledniku svojega rajnega očeta in bivšega župana.
Novemu županu na čast bilo je na večer ba-kljada, prirejena po gasilnem društvu. Svirala je rudniška godba, a bralno društvo mu je zapelo par lepih zborov.
Občinski svetniki so izvoljeni: I. Fran Ne-gode, II. Josip Šepetavec, III. Peter Vidmar in IV. Janez Vončina, rudar. Vsi so vrlo narodni možje.
Danes zjutraj je umrl tu rudniški viši svetnik gosp. Adolf Plaminek. Budi mu zemlja lahka.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 7. july» 18'J6.
P osi. Pernerstorfer v Trstu. Na drugem
mestu smo jeli priobčevati govor posl. Pernerstor-feija. Tu le nekoliko opazek o tem govoru. Najprvo bodi pripoznano, da je g. Pernerstorfer dosegel velik govorniški vspeh. On govori res gladko in poljudno; besede mu tečejo spretno in se združujejo v pristne plastične slike o obstoječih odnošajih. Tak govornik sme računati na hvaležnost poslušalcev. In res je mnogobrojno občinstvo do zadnjega hipa napeto pazljivostjo — in tu pa tam viharno odobravaje — sledilo zanimivim izvajanjem gosp. poslanca. Nepresežnim sarkazmom je naortal paralelo med avstrijskim in angleškim redarjem v označen je svobode, kakoršna je pri nas in kakor-šna na Angleškem. Kaj plastično sliko je naertal g. Pernerstorfer o „državnem pravdniku*, ki kon-fiskuje „bei Tag und Nacht* in je prisiljen čitati med drugim tudi toliko neumnosti, da se mu kar v glavi vrti. Drastično je dokazoval, kako neosnovana je trditev, da so le imoviti krogi Bdržavo vzdržajoči živelj" in dokazal je, da ogromno većino dohodkov dobiva država iz indirektnih davkov, torej iz velike mase konsumentov, iz nižjih slojev.
S kratka: mnogo dobrega in pametnega je povedal g. Pernerstorfer, marsikaj pa takega, proti čemer se postavlja po robu naša duša. Srca človeška, ki še niso popolnoma utonila v valovju materijal istiškega naziranja in ki imajo še vere in tudi idejalizma, imajo vse drugačne misli o našem Odrešeniku, nego g. Pernerstorfer. Nam je Kristua Odrešenik, božje bitje, ne pa samo „sin tesarskega mojstra* in »najveličastneja prikazen v zgodovini človeštva*.
Na izvajanja g. Pernerstorferja hočemo rea-govati o drugi priliki; le onega mesta bi se radi doteknili, kjer je govoril o domovinski ljubezni in o narodnem čutu, da obrani socijalno demokracijo pred raznimi očitanji v tem pogleda. Hvaležno jemljemo na znanje — in želimo, da si zapomnijo to tudi izvestni slovenski socijalni demokratje — izjavo g. poslanca, da načela socijalne demokracije niso nasprotne domovinski ljubezni in narodnemu Čutstvovanju ; in ker je obsojal one, ki hočejo kratiti drugim ne le telesno hrano, ampak tudi duševni razvoj, duševno hrano.
Lepo je govoril gosp. poslaneo. In ravno zato, ker je toli lepo govoril, ne moremo razumeti, kako more vztrajati v parlamentu med istimi, ki kratijo narodu slovenskemu sleherni svobodni razvoj in kako je mogel tako pogumno vstrajati med onimi, ki so o glasovanju o celjskem vprašanju odrekali narodu slovenskemu tisto mrvico duševne hrane?! Gosp. poslanec je obsojal načelo „politiške posesti" kakor nemoralno, a tudi onjebil med istimi, ki bo — sklicevaje se na posestno stanje — glasovali proti celjskemu g i m n a z i j u! Morda je bil mož slabo poučen o narodnostnih odnošajih na jugu, morda ga je poučil ravno ta shod, da ni posebno podkovan o etnografičnih odnošajih v državi ; morda, vsaj po nekaterih njegovih lastnih izjavah smeli bi soditi tako, da so se mu nekoliko zbistrili pojmi o .italijanstvu" našega mesta. Toda tudi o tem drugi pot.
Deželni zbor kranjski se je sešel včeraj v posebno zasedanje. Deželni glavar se je spominjal najprej smrti nadvojvode Karola Ludovika, pripomnivši, da je deželni odbor v imenu dežele izrekel iskreno sožalje na izgubi, ki je zadela cesarsko hišo. Potem se je deželni glavar spominjal smrti posl. Kluna. V krepki slarosti je moral ostaviti ta svet. V tolažbo mu je bilo, da mu je bil ob smrtni uri na strani stari prijatelj in brat Slovenec Nabergoj, da je torej zadnje besede čul v slovenskem jeziku. Danes, ko se zadnjikrat zapiše ime Klun v zapisnik, zabeleženo bodi tudi sožalje deželnega zbora. Potem so poročali razni poslnnci o letnem poročilu dež. odbora. Načelnikom finančnega odseka je bil namesto pokojnega Kluna izvoljen posl. dr. Papež. Prihodnja seja bode v četrtek.
Stranke na Moravskem. Poleg dosedanjih strank med Čehi in Nemci na Moravskem zasnovala se je sedaj še jedna : k a t o 1 i š k a i u n a-r o d n a stranka. Dvomimo, da je bila res potreba za osnutje te stranke. Sosebno naglašajo tudi staročeški listi, da se je s tem brez potrebe
rušila sloga v narodno - češkem taboru. In ako hočejo gospodje, ki so zasnovali novo stranko, res izvrS^Vati, kar obetajo v svojem programu, potem še-le prav ne moremo razumeti, zakaj so zabili kol v organizacijo — pustimo na strani mladočeško .ljudsko stranko* — stare narodne stranke. Nova stranka pravi v svojem programu: tda zahteva, da si narod češki ohrani neskrčeno dedščino svojih očetov: cirilometodejsko vero, ljubezen do domovine in naroda; da mora biti zakonodajstvo prošinjeno krščanskimi načeli". Nadalje zatrja program, da se nova stranka ne bode umikala pred vlado, da bode branila koristi in prava svojega naroda, toliko v deželah krone sv. Vaclava, kakor tudi v vsej državi. Potem nadaljuje : „Krščanska načela zahtevajo pravičnosti. Zato bodemo zahtevali Žilavo, da se povsodi uveljavi popolna jednakopravnost". Program zahteva razširjenja samouprave in pa versko vzgojo otrok. Slednjič zatrja, da noče rušiti sloge v narodu, ampak storiti da hoče vse mogoče, da se ista zopet obnovi!
Kdor je le količkaj pazno preeital te poglavitne točke programa nove katoliške narodne stranke, mora zmajevati z glavo : čemu pravo za pravo se je ustanovila ?! Saj ta lepi program je last stare narodne stranke!! In vsekako je jako čuden način, kakor hočejo delati za zopetno združenje vseh sinov naroda, s tem namreč, da so strankarsko življenje še bolj — razcepili. Kes čuden način „druženja" !
Še jedne opazke v programu ne smemo prezreti ; tain namreč, kjer pravi, da bode nova stranka branila prava svojega naroda ne le v deželah korone sv. Vaclava, nego po vsej državi. Na koji podlagi hoče braniti prava svojega naroda izven teh dežela ? Na podlagi državnega prava ne more storiti tega. Torej? Gotovo le oprta na načelo narodne ravnopravnosti. Zato menimo, da bi zastopniki naroda češkega za sedaj morali posvečati vsaj toliko pozornosti izvedenju brezpogojne jednakopravnosli po vsej državi, kolikor je posvečujejo državnemu pravu. Tako bi ojačili svoje lastne rojake po razuih pokrajinah — sosebno na Dunaju — in ojačili bi tudi nas Hrv ate in Slovence, njih najbolje in najzanesljiveje zaveznike. Do uresničenja prisrčnih želja — in državno pravo je prisrčna želja vsega naroda češkega — pa morejo pripomoči v prvi vrsti — prijatelji, Z izve-denjem popolne jednakopravnosti, in po istej z ojačenjem avstrijskega slovanstva sploh, bil bi še-le ustvarjeu pogoj za uresničenje želje naroda češkega, ker bi bila —■ to je logično — zlomljena moč njega nasprotnikov. Nobeno ministerstvo in nobena vlada ne pripomore Čehom do državnega prava, dokler se ne spremeni sedanje razmerje močij in upliva med Nemoi in Slovani. Tako spremembo bi pa značila jedino popolna jednakopravnost. To naj si zapomni sosebno oportunistiška struja v ralado-češki stranki: hišo treba zidati od tal gori, a temelj bodočnosti naroda češkega po vsej državi je načelo jednakopravnosti.
Bivši papežev nuncij, Agliardi, je včeraj ostavil Dunaj. Mnogo odličnih oseb, zlasti iz visoke aristokracije, je prihajalo po slovo. Med obiskovalci je bil tudi podžupan dunajski dr. Lueger. Moža sta ostala skupaj pol ure in v tem času gotovo nista govorila samo o vremenu. Ta dolgi pogovor med vodjem kršeansko-socijalne stranke in bivšem nuncijem priča le, kako visoko cerkveni krogi poštevajo to gibanje.
Položaj na otoku Kreta. Danes nam je beležiti le malo vesti, a tudi iz teh je razvidno, da se položenje ni malo ni zboljšalo. Turki v Kandanu so še vedno zajeti po ustaših, zato pa turški vojaki drugod plenijo krščanske vasi. Na tisoče žensk in otrok pričakujejo nestrpno prihod parnikov, da se popeljejo na Grško, Predsednikom provizorične vlade bode najbrže imenovan vodja ustašev Haajauuhalis.
Vojna v Egiptu. Londonski list „Daily Telegraph" javlja iz Kaira: V Dongoli (južni Egipt) zbralo se je okolo 20.000 mahdistov, ki so pripravljeni iti v boj proti Anglo-Egipčanom.
Različne vesti.
Odličen gost v Trstu. Včeraj se je pripeljal na LIoydovem parniku „Graf Wurmbrad" nadškof msgr. Jurij Raj č e v i d iz Zadra v Trst. Nastanil se je v zavodu ,N6tre Dame de Sion".
Mestni svet tržažki bode imel jutri ob 7. uri zvečer zopet sejo. Na dnevnem redu je 5 to-ček. Najvažniša med temi je seve nadaljevanje razprave o proračunu.
Za Cirilo - Metodov dar nabrala je gospa Terezija Metlikovič 50 kron 34 stot. Darovali so: preč. g. Ivan Černr, župnik v Barkovljah 10 K ; g. Šuban 1 K.; g. Anton Počkaj 1 K. ; ga. Franja BenČina 40 Bt.; g. Franjo Završek 40 stot.; g. Pertoh 2 K. j g. inženir Živic 2 K.; gg. Mavrin, Trobec, Rotar, Pečenko in družina Škringer po 1 K. Babič Gregor 40 stot. N. N. 10 stot. N. N. 10 stot. g. Jakob Perhavc 2 K., g. Valenčič 2 K.; ga. Ana Ootič 2 K. Antonija Urdič 60 stot.; Norbesta Rožička, Viktorija Žbona, Terezija Urban-čič, Antonija in Franja Kompare in g. Ivan Kerže po 2 K. V veseli družbi pri Jakob Svetinu v krčmi g. Toma Lukšiča 11 K. 34. stot. — Te svote so se izročile ženski podružnici tržaški.
Nadalje so darovali malinovca in sladčic po gospej Metlikovič : Gospa Terezija Metlikovič 2 steklenici gg. Jakob Perhavc, Jakob Sotler, Anton Žitko „dva prijatelja" in Dragotin Colja po 1 steklenico, g. Anton Lampe sladeice.
Cirilo - Metodov dar. Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda so darovali v ta namen: vel. g. Oskar Polley c. k. obrtni nadzornik izdatno svoto 40 k r o n, veleč. g. Matej Rebolj župnik v Truškah, 10 kron, g. Ivan GregoriČ, posestnik v Škorklji, M. Mandid, A. Bogdanovič po 2 kroni, g. Ivan vitez Nabergoj državni poslanec 5 kron, g. J. L. za prijatelja 12 kron. gg. Stržinar Matej in Ribarifi Anton, trgovec v Trstu po 4 krone, Milavec Jakob iz Maribora 1 krono, dva šahista in dva kibica vsak po 1 krono in Flenčkajnerji 2 kroni 40 stot. Lepa hvala požrtvovalnim in rodoljubnim darovalcem.
Za družbo sv. Cirila in Metoda na Groti je daroval g. Napoleon mlajši, od dobljene stave z Matičetom iz Oljk, 2 kroni.
Razpisana štipendija. Tržaška trgovinska in obrtna zbornica razpisuje dva štipendija iz ustanove .Fran Josip* za dijake tržaške državne obrtne šole. Jeden teh štipendijev iznaša 600 gl. Namenjen je kojemu siromašnemu gojencu te šole, ki obiskuje oddelek za stavbarstvo in ki je dobrim vspehom napravil izpit zrelosti. Namen temu stipendiju je ta, da more dotičnik potovati v nadaljnje svoje naobražeqje.
Drugi štipendij iznaša 400 gld. To svoto je razdeliti med tri ubožne in marljive gojence omenjene šole, ki obiskujejo tečaj za ornamentalno klesarstvo, ali pa tečaj za ornamentalno slikarstvo.
—	Prošnje tekom 30 dnij tržaški borzni deputaciji.
C. kr. državni gimnazij v Trstu objavil je svoje poročilo za šolsko leto 1895|96. (46 leto obstanka). Iz statistiških podatkov posnemamo, da je bilo koncem omenjenega šolskega leta na tem zavodu 389 učencev (388 rednih, 1 zasebni). Iz Trsta bilo jih je 253, iz Primorske 69, iz drugih avstrijskih pokrajin 52, iz Ogerske 5, iz Italije 3, iz Nemčije 3, iz Rusije 1, iz dežel izven Evrope 3. Po narodnosti (materinem jeziku) bilo je: Slovencev 104, Nemcev 143, Italijanov 117, Srbo-Hrvatov 14, Čeh 1, Grkov 4, Angležev 4, Rusa 2. Po veroizpovedauju pa: 330 katoličauov, 8 pravoslavnih, 28 protestantov in 23 Židov.
Senator iz Italije v tržaški c. kr. državni obrtni šoli. Vrabci na strehah tržaških več ali manje ponosnih palač čivkajo o poslednjih pomenljivih obiskih, s kojim sta „počastila" bivši vojni minister italijanski, general Mocenni, in za njim italijanski admiral Accini Trst in pa še koje drugo mestece in mesto naše države. O obisku italijanskih dijakov v Poreču in o syajuera vsprejems in pogoščenju istih uiti ne govorimo več, kajti to je bila po meuenju „bratov" v Istri popolnoma „privatna stvar". Te dni pa je prinesel, kakor smo že sporočili, profesor in senator Brioschi, vodja tehniške šole v Milanu, oceno italijanskih veščakov o načrtu za vodovod v Trstu, kojo so narisali italijanski strokovnjaki. Profesor Brioschi je „počastil" o svojem bivanju v Trstu tudi tukajšnjo državno obrtno šolo. Ogledal si je velikim zanimanjem ves zavod jako natanjčno in se baje izjavil jako pohvalno o šoli. (Bržkone radi tega, ker je poučni jezik izključno italijanski. Stavec).
—	Čudno je, da se je kar h krati vzbudilo tako živo zanimanje italijanskih odličnjakov za „neod-rešeuo* avstrijsko Primorje. Jeden si ogleduje to
zemljo po kopnem, drugi prihaja po morju baš bratom od družbe „Lega nazionale" v naročje in tretji si ce!6 ogleduje državno šolo v Trstu. Kam meri vse to ?
0 shodu v Št. Petru smo prejeli nastopni popravek :
SI. uredništvo „Edinosti*
v Trstu.
Opiraje se na §. 19. tiskovnega zakona, prosimo, da sprejmete stvarni popravek, kakor sledi :
V št. 70. svoje „Edinosti" pišete v uvodnem članku, naslovljenem „Ponesrečen krščansko-soci-jalni shod v Št. Petru pri Gorici*, med drugim tudi to-le: „Na zborovanji so povdarjali. da se udajajo vodstvu dr. Gregorčiča ter da ga spoštujejo, — postranski pa se je zvedelo, da je bil ta shod namreč sklican v povse druge namene nego za razpravljanje krščansko-socijalnega programa, ki je bil le na videz na dnevnem redu.
To domnevanje potrjuje tudi dejstvo, da so se po deželi razpošiljala pisma, v katerih se je povdarjalo, da dr. Gregorčič ne sme biti več izvoljen, on da mora pasti. Taka pisma pa prihajajo iz znane kovačnice, v kateri sodelujejo tudi nekateri sklicevatelji šempeterskega shoda". — Podpisani slovesno izjavljamo:
1.	N i r e s, da je bil shod sklican v povse druge namene, nego za razpravljanje krščansko-socijalnega programa...
Res je, da je imel shod namen poučiti ljudstvo o „kmečkem", „obrtnem" in .delavskem vprašanji; in samo ta namen in nobenega dražega ne l*
2.	R e s je nadalje, da se je stvarnost in nestrankarstvo shoda zatrjevala i ustmeuo i pismeno merodajnim osebam v Gorici in se je še posebej v pozdravu na shodu absolutno izločilo vsa« koršno politiko.
Odločno torej obsojamo zlobno in zvito podtikanje dopisnikovo in ga tem potem slovesno poživljamo, naj navede tistega izmed podpisanega sklicevalnega odbora, kateri bi bil k e d a r k o 1 i razpošiljal pisma, povdarjaje, da dr. Gregorčič ne sme biti več izvoljen, on da mora pasti. —
V Št. Petru pri Gorici, dne 5. julija 1896.
Sklicevalni odbor: Fr. Knavs, Ant. Jakončič, Fr. Černic, M. Lovren-čič, Blažica Ivan.
2e zopet! Neki dunajski list je prinesel te dni vest, ki gotovo — no razveseli posebno naših čitateljev. Objavlja namreč p. n. gospodom davkoplačevalcem, da naša vojska dobi nove veliko laglje puške in bode nabava istih stala čedno svotico 80 do 100 milijonov. Da pa ne bode pre-občuten učinek na žepe p. n. gospodov davkoplačevalcev, uvedejo se nove puške postopno, 15 do 20.000 vsako leto.
Veselica „Slovanskega pevskega društva" minole nedelje se je popela do prekrasne narodne slavnosti. Udeležba je bila uprav ogromna. Vrt „Mondo nuovo" je bil jako ukusno odičen narodnim trobojnicami in lampijoui. Žal, da seje godba nekoliko zakasnila, vsled česar je ljudstvo postalo nekoliko nestrpno.
Zajcev zbor „Šumski car" pel je pevski zbor „Slov. pevskega društva" prav precizno in ubrano. Le žal, da ni dosegel istega efekta, ka-koršnega bi bil sicer gotovo, ker je občinstvo še vedno prihajalo in ni sledilo petju potrebno pazljivostjo. Uverjeni smo, da o drugi priliki doseže ta zbor popolen efekt. Mešani zbor Vilharjev „Ustij" pa je očaral vse občinstvo. Pel se je jako precizno ; naglaševanje je bilo skrbno, kar pričao jako dobri šoli. Na burno zahtevanje moral se je ponoviti. Isto velja o mešanem zboru „Pozdrav". I ta skladba se je uprav omilila poslušalcem. Ker ploskanje ni hotelo ponehati, dodal se je še mešani zbor (nova pesem) „Oj planine!". Pevske točke je zaključil že poznani, a po svojem napevu in po tekstu prekrasni zbor .Slovenec in Hrvat". Tudi ta zbor se je moral ponavljati ob frenetičnem ploskanju. Misel slovensko-hrvatske vzajemnosti se je tako ukoreninila v naša srca, da vskipe ista vsikdar, kadar koli zadonć akordi te veličastvene pesmi.
Posebno naslado smo poslušali ta pot mnogoštevilni zbor združenih škedenjskih in tržaških tamburašev. Dolgo že nismo čuli tako močnega in tako izvežbanega tamburaškoga zbora. Eliktrizo-
vano občinstvo se kar ni moglo nasititi milih zvokov naše priproste in vendar toli mile tamburice. Da: to je naše — in kar je uaše, to vnema naša srca.
Iz kratka: vrlo .Slovansko pevsko društvo" nam je rainolo nedeljo priredilo pevsko in glasbeno slavnost, s kojo se mora ponašati po vsej pravici. Moralni vspeli je bil popolen, materijalni pa menda tudi ugoden. Imenovano društvo je dobilo po ogromni udeležbi najjasneji dokaz o simpatijah, ki jih uživa med našim občinstvom. To mu bodi v vspodbujo, da bode tudi v bodoče vstrajio in z vso ljubeznijo gojilo našo slovansko pesem. Vsaj pesem naj blaži naša srca v teh tužnih časih! V imenu tržaških Slovencev, toli potrebnih poštenega duševnega razvedrila, dolžni smo hvalo onim, ki so priveli do toli lepega preporoda pevski zbor „Slovanskega pevskega društva", v prvi vrsti seveda našemu izbornemu Srečko B a r t e 1 j u. Hvalo tudi vodji združenih tamburašev, gosp. drdu. S 1 a v i k u, in učiteljema obeh tamburaških zborov. Godba je izvršila tudi lepo svoj program.
Toliko o glasbenem in pevskem delu veselice. Omeniti pa treba še srečkanje, ki je vzbujalo mnogo smeha, animirano kegljanje za dobitke in rajanje na plesišču. Povsodi je bilo veselo življenje, ki se je nadaljevalo pozno v noč ob takozvani svobodni zabavi. Res, prav lepo je bilo.
Društvo tržaških črkostavcev. Kakor smo omenili že v današnjem zjutranjem izdanju, priredi društvo tržaških črkostavcev nocoj ob ^8. uri zvečer izredni občni zbor. Zborovanje se bode vršilo v Mallyjevi dvorani (ulica Torrente, 16). Na dnevnem redu je samo jedna točka: „Nedeljski počitek in pa časopisi ob ponedeljkih".
Slike slovanskih odličnjakov. Opozarjamo si. občinstvo na to, da biva v našem mestu trgovec, ki ima zalogo podob različnih slovanskih odličnjakov in pa takih, predstavljajočih dogodke iz slovanske zgodovine. Omenjamo n. pr. podobo našega pesnika-prvaka Vodnika, hrvatskih pesnikov Preradoviča in Gunduliča, odličnega narodnjaka Starčeviča itd. Kakor čujemo, je jako dobro pogojena posebno slika Vodnikova. Tržaška čitalnica kupila je jedno sliko ter izjavila pismenim potom svojo zadovoljnost. Slavno občinstvo naj si blagovoljno ogleda te slike. Izložene so : Piazza della Borsa, hšt. 5, III. nadstropje. Lastnik: Andrija D e r e t i č. Te slike oddaja tudi proti plačevanju na obroke.
Dodatek poročilu o poslednji porotni razpravi v Trstu. Kakor smo že sporočili, bilo je v poslednji razpravi sedanjega zasedanja tržaškega porotnega sodišča obsojenih Šest oseb zaradi hudodelstva tatvine, oziroma s »krivnje na isti. Povod tej raspravi bila je, kakor znano, velika tatvina, ki ae je dogodila v jedne« skladišču v novem pristanišču tržaškem. Glavni obtoženec, težak Jerman, priznal je odkritosrčno, da je on izvršil to tatvino, da je on razdelil med soobtožence ukradene dragocenosti. Povedali smo svoječasno i to, da so zaprli tudi tukajšnjega gostiluičarja g. Mušeka in njegovo soprogo, ker sta bila na sumu, da sta kupila nekoliko teh ukradenih dragocenostij. Takrat že smo rekli, da sum ni še dokaz in prav smo imeli. Hišna preiskava na stanovanju g. Muška je ostala povsem brez vspeha. Da pa kolikor možno operemo madež, ki je po tej zmoti ostal na pošteuem človeku — kajti niti oblasti niso nezmotljive — naglašamo tu še jedenkrat, da g. Mušek in njegova soproga niti na razpravo nista došla kakor obtoženca, ker se je že popred pokazala njuna popolna nekrivda. Državno pravd-ništvo ni nasloniti najmanjše ga razloga, da bi postopalo proti njima.
Ruska carska dvojica v Peterburgu. V soboto povrnila se je carska dvojica ruska v Peter-burg. Mnogobrojna množica vsprejela je carja in carico urnebesnimi živio-klici. Obiskala sta kazan-sko katedralo in trdnjavo, kjer sta molila na grobu Aleksandra II. Od tam sta odšla na kolodvor, da s« odpeljeta v Carskoje selo. Tam ostaneta nekoliko dni in od tam odpotujeta v Peterhof.
Samomor. Včeraj zjutraj se je 481etni vrtnar Anton Ivančič, službujoči pri vrtnarju Maronu, vrgel v vodnjak, ki je na Rallijevi kampanji, na Škorklji št. 5. Ko so ljudje našli nesrečnika in ga spravili iz vode ter pozvali zdravnika, bil je mož že mrtev. Zdravnik je dal truplo prepeljati v
mrtvašnico pri sv. Justu. Pravijo, da se je Ivančič usmrtil zaradi tega, ker ga je mučila neka neozdravljiva bolezen.
Nesreča v mlina Economo. Danes zjutraj čistilo je pet delavcev skedenj, ki se nahaja v prvem nadstropju mlina „Economo". O tej priliki vnel se je prah razpadlega žita in ogeiy se je širil strašno naglo. Ko se je dogodila eksplozija, bili so na škednju nahajajoči se delavci h krati v plamenu. Prihitevši tovariši in za njimi gasilci pogasili so ogenj. Škoda pa je jako izdatna, kajti o gašenju bilo je uničenih 150 vagonov pšenice in tudi poslopje je trpelo vsled eksplozije in ognja. — Izmed ponesrečenih delavcev sta posebno hudo ranjena 42letni Josip Pahor in 261etni Jakob Depauli. — O tej nesreči sporočimo kaj pobližjega v prihodnjem izdanju.
Kaj vse more požreti kača! V nekem listu pripoveduje neki zemljemerec, da je, hodfe po gozdu na otoku Kuba, naletel na kado, ki je hotela bežati pred njim. Zapovedal je svojemu slugi, naj jej odseče glavo. In glej: iz umorjene kače je izlezla druga, živa, iste vrsti. Poslednja je merila pet stopinj, dočim je ona, ki jo je požrla, merila le 6 stopinj.
Katoliško vseučilišče v Oxfordu. General je-zuvitov, ki rezidira i Florenci, dobil je od papeža nalog, naj v Oxfordu na Angleškem osnuje katoliško vseučilišče. Profesorji bodo sami oo. jezuviti.
Mednarodni kongres delavcev se bode vršil dne 27. t. m. v Londonu. Na ta kongres pride do 800 odposlancev od vseh krajev tega sveta.
Kaznovan — zaradi nasmehljaja. V Franko-
brodu dogodil se je te dni pred tamošnjim kazenskim sodiščem ta-le slučaj: Nek izvedenec je bil pozvan pred sodišče kakor strokovnjak, da pove svoje menenje. Ko je došel pred sodnika, izjavil mu je le-ta, da naj se le vrne, kajti prepirajoči se stranki sti se pomirili, torej ni treba več strokovnega menenja. Izvedenec se je nasmehnil in se obrnil. Ustavil pa ga je stražar ter ovadil ga sodniku, da se mu roga. In rea je državni pravdnik zatožil izvedenca zaradi .zaničevanja sodišča". Obsodili so ga na 20 mark globe.
Še neka) o begu tatu AlTendakisa. Iz Budimpešte javljajo: Vsled tega, ker je Affendakis ušel iz Budimpeštanske ječe, odredilo je više državno pravdništvo, da se oni mednarodni lopovi
—	ki še niso ušli, — namreč Papacosta in tovariši, preselijo iz ječe sodišča za peštanski okraj v ječo Budimpeštanskega sodišča. Zajedno javljajo, da sta dva čuvaja prvoimenovanega sodišča zaprta, ker je državno pravdništvo dvignilo proti njima obtožbo radi tega, ker da sta pomagala Af-fendaki.su in Kazarju, da sta ubežala.
Jstniki na potovanju. Včeraj zjutraj odpeljali so se pod dobrim varstvom s paniikom iz Trsta v Koper štirje obsojenci. Med temi bil je Alojzij Jacuzza, ki je dobil dne 25. marca t. 1. pred tukajšnjo poroto 15 let ječe, ker je roparsko napadel gostilničarko Antonijo Visintini.
Kolera v Egiptu. Glasom iz Aleksandrije došlih službenih poročil, pojema kolera v tem mestu. V dobi od 21. do 27. junija obolelo je le 27 oseb, od kojih jih je umrlo 3 5. V Kairu pa je od 20. do 26. junija obolelo 39 oseb, 36 pa jih je umrlo za kolero. Hudo pa je na deželi. Tam se širi ta grozna kuga, da je strahota. Od 20. do 26. m. m. obolelo je v raznih malih selih v notranjem Egiptu 1156 oseb (!), umrlo jih je pa 924. Pomisliti je pa še, da muogo slučajev ni bilo niti prijavljenih oblasti, ker se preprosto ljudstvo
—	boji zdravnikov.
Najnovejše vesti«
Dunaj 7. „AViener Ztg." objavlja promenjeni zakon o davku na sladkor.
Kološ 6. Viši prokurator ministerski predsednik baron Banffy je danes tu otvoril shod sedmo-grajskega reformovanega cerkovnega okraja.
Lille 7. Livarji tukajšnje tovarne za izdelovanje koviu ustavili so delo. Štrajkuje jih 1800.
Peterburg 7. Službena brzojavna poročila trdć, da je mnogo nadeje na izvrstno letino. Sosebno v južnih pokrajinah in v središču Rusije kažejo polja prav dobro, dobre letine nadejati se je tudi po severnih in zapadnih pokrajinah. — Žetev je že pričela.
Javna zalivala.
Podpisano predsedniStvo so tem potom naji«kreneje zahvaljuje škedenjskim in tržaškim tamburašicam in tam. burašem na njih blagohotnem sodelovanju na vesel oi dnć 6. t. m.; gg. učiteljima teh tambui-ašev in tambura&ic na njiju trudoljubnosti in požrtvovalnosti, posebno pa Se goBp. drd. S la v i k u, ki je ljubeznivo prevzel skupno vodstvo združenih tamburaških zborov, ter pevovodji gosp Srečku Bartlju. O tej priliki izvrši podpisano predsedniStvo le svojo dolžnost, ako se javno zahvali sodelujočim pevkam ln pevcem na njih marljivosti ob izučevanju novih pesmi. Konečno bodi izrečena iskrena zahvala vsem onim častitim rodoljubom, ki so društvu knj podarili, in pa tudi onim bratskim društvom, ki ho nam šla na roko, da smo mogli okrasiti vrt ter si. uredništvu lista „Edinost", ki je brezplačno objavljalo vesti o pripravah za veselico in vspored isti, in g. UlČHkarju, ki se je žrtvoval ves večer pri blagajni ter onim čestitim gospodičinam, ki so vporabljale vso svojo ljubeznjivost, da so razprodale vse lističe za tombolo. Se enkrat: srčna hvala vsem !
PredsedniStvo „Slovanskega pevskega društva".
V Trstu, dnč 6. junija 1896.
Ivan Kocmur tajnik.
Fran Poli* predsednik.
Tvgovlnatae bz*xojavkc>. In veati.
Basimo^ita. PAonic* /.a osen 6.30-6.31 P^nlon spomlad 1£9« 6.«2 do 6 64 —.—.-• Ovea za jeaon 5.09—5.10 H* 7h jesen 5.21 5.23 Koruza z* juti-avgust 4.01 — 4.02 maj juni 1887 3.70—3.72 nova f. 3.90—4.95.
»'ienm*. nova «>.|	Kr. f. ti'50 6 6") od 79 M'o
8.60—6.70 . od .hO kil. t. «..35—6.75 od 81. kit. r «-7u
-6 90, .hI S'2 kil. tor. —. - . —,— <,-čnien proso 610—« 40.
Pšenica: Trg danes jako slabo rnzpol žen, cene pale za 65—10 nč. Prodaja 12 000 int. st., koruza 4—6 nč. ceneje. Vreme: lepo.
PTa^a. Nerafinirani sladkor for. 13,15, oktober-december )3.15. Jako mirno.
Pr.tga. Centrifuga! novi, puittavljne v Trat s carino »rol odpošiliutev precej f, 35'75 —.36 Ooncnsse 37.60—38. Ćotvorni H7 75--. V glavah (sodih) 40.-46.25
tifi7rs>. Kav* °> min good nverug* v,a juli 70'— z« november 70.—, mlačno.
Hhroburt;. Nanto* good nverav«zw september 58.75 za december 56 50. za marc £6.50 stalno.
TRST. Kavno o zaključku današnje borze došla je brzojavka, da je Njeg. Velič. cesar podpisal novi zakon o davku na sladkor, kateri Btopi takoj v veljavo. Tovarne brzojavljajo, da so se cene za 2 gld. podražila; tukaj so se podražili komiy za 25—50 nč, ker je še precej blaga v zalogi. Druga, jako zanimiva vest za trgovce je ta, da se je kartel od petrojja zopet razbil, toda pogajanja nad aljujejo. Zaradi tega se blago ni podražilo.
ago bova«
Državni dolg v papirju a * v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronali
Kreditne akcij-« . . , London JO Lat. . .
J?\jiouhhii.....
U) mark	, . .
100 ttali. lir
7. julij«,	lese.
danes	včeraj
10145	101.45
101-75	10155
123 25	123 15
101.20	101.20
351.60	H49 50
11980	11981)
9.51	y.5l
11.74	1174
44 f 5	-'4 nO
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
b) Južna iielesnica (Postaja južne žclcanice.) Od dni 1. junija 1896, ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.95 „ brzovlak r Nabrežino, Benetke, Rim.
9.—	. omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Vcrono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom.
12.50 popol. omnibuB v Kormin. 4.40 „ omnlbus v Nabrežino, Vidom, llim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pošto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino. Videm, Rim.
10.—	„ mešani vlak do Miirzzuschlnga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Murzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Miluna, Vidma, Nabrežino.
8.35	„ brzovlak iz Kormin a, 9.25 „ brzovlak z Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.19 „ omnibus iz Rinia, Benetk, Nabrežino.
5.40	popol. poštni vluk z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Verone, Korinina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežino;-B.oti „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2'— popoludne v Kormin. 4-25 „ v Nabrežino.
DOHOD. 12-07 predpoludno iz Kormina. 10'bu popoludne iz Nabrežine.
[olt^inrgtnrO^rUUirJiHHiimaTOtmgcnoi GfigGfia ;ii|đ5a5S5BSaSS5aSB5SS5BC j|	Zaloga pohištva
g tvrdke Alessandro Levi Minxi
Trst, Via Riborgo, 21 In Piazza Veoehia št. 9. nasproti prehodišču pod ljudsko šolo v starem mestu.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstn.h slik. - Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj m franko. Naročeno blago stavlja se patnik, alt na zelezniško postajo, ne da bi za to račuml stroske.
3 sBseezssasBeasaeasser-asae la^asses^s^sasaso
Blchterjev
Ll Ml ME NT S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lekarnah.
Lastnik konsorcij lista „Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.