ISSN 7704-01985 RADIOPTUJ 89,8-98,£-I04t3mhz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 25. julija 2002 / letnik LV / št. 30 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Dogovarjanje ^čina našega c^ivilizirane življenja temelji na dogo-t/ varjanju. Pri tem upoštevamo splošna načela, ki v W družbi, v svetu veljajo za moralna. Vsaka pogodba temelji na dogovoru, pri čemer si vsaka pogodbena stran prizadeva za svoje koristi, za katere se dogovarja. Dogovarjamo se o zadevah, ki so za normalno življenje potrebne, ki rešujejo eksistenco, medsebojne odnose, skratka ustvarjajo pogoje za bivanje civiliziranega človeka. Dogovarjanje v politiki je osnovni princip delovanja in je tudi osnovno načelo odnosov med državami in narodi. Po uspešnosti doseganja sporazumov, dogovorov, kompromisov se politike tudi ocenjuje. Trmarjenje v dogovarjanju ne prinaša dobrih rezultatov. Našim politikom v zvezi z dogovarjanjem ne moremo dati ravno dobre ocene. Vzemimo primer našega dogovarjanja s Hrvaško v zvezi z mejo med državama, z jedrsko elektrarno Krško, pa z vsemi državami bivše države v zvezi z varčevalci Ljubljanske banke, ko v očeh varčevalcev ne storimo nič za ugled Slovenije in naši vrli diplomati dvignejo vik in krik, ko naš predsednik omeni zgolj možnost dvostranskega dogovora, češ da se stvari urejajo v Baslu. Stvari rešuje lahko tudi tretja oseba, konec koncev beseda kompromis v osnovnem pomenu besede pomeni sporazum sprtih strank, da se podrejajo razsodbi tretjega. Po drugi strani pa kompromis pomeni tudi sporazum, dosežen z obojestranskim popuščanjem oziroma poravnavo, izravnavo razlik ali srednjo pot, čestokrat tudi na račun načel. Po domače bi lahko rekli, da gre za kravjo kupčijo. Nekaj nam nedvomno manjka v dogovarjanju s sosedi. Ali imamo previsoke zahteve, ali imajo previsoke zahteve naši sogovorniki, ali nimamo postavljenega spodnjega praga kompromisa, ali pa eden drugemu nagajamo. Nekaj takšnega nagajanja je čutiti v dogovarjanju občin bivše občine Ptuj pri razdelitveni bilanci. Dve občini imata očitno občutek, da ju mislijo ostali prelisičiti. Ali pa gre za trmo? Nedogovorjenost nikomur ne služi. Pri dogovarjanju je pomembno, da imata ob obojestranskem popuščanju obe strani občutek za ugoden kompromis. Ne sme izzveneti tako, kot se sliši pri Smetanovi Prodani nevesti, ko Kecal pre- ^ ^ peva o nevesti "... je bogata / ...", hudomušni pevec pa lahko ']/-' za-Ooie "iebo ga ta"... mmm PTUJ / MED PREVARANIMI TUDI OBRTNIKI S PTUJSKEGA Ne gre samo osel na led Med tistimi, ki so šli na "limanice" oziroma so nasedli bolj ali manj sumljivim ponudbam za "brezplačen" vpis v nekak{ne poslovne registre, je tudi več obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega. Najprej jih je zavajalo švicarsko podjetje Intercable Verlag AG, zatem se mu je pridružila še ponudba za objavo podatkov o podjetju v registru International Trade Directory, ki jo ponuja prav tako švicarsko podjetje - EUCO DATA S. A. If »J M« >i JULIJSKI POLO BASIS. Svež in ugoden! že od 1.760.000 SIT. Izberite brezplačno klimo _ ali prihranek v vrednosti 190.000 SIT. Prilel, prevzel, zmagal. Palo. Domini» d.o.o., Zodruini h^ 8,2251 Phli TEL: 02/788-11-50 TRG0VINA-IN2ENIRING.ST0RITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Trije za enega, eden za tri. Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler Jeep SAMO EDEN JE PRAVI. □C DOMINKO CENTER. d.o.Đ.. 02 / 788 11 10 SPODNJE PODRAVJE S PRLEKIJO Poletje - ias gasilskih slavij Poleg vsega drugega dogajanja je poletje tudi čas, ko se srečujejo člani najmnožičnejše organizacije na na{em obmo~ju - gasilci. Minuli konec tedna so v znamenju gasilstva praznovali tudi v ob~ini Kidri~evo, saj so v GD Mihovce - Dragonja vas proslavili {esti dan gasilcev. Na fotografiji predsednik Gasilske zveze ob~ine Kidri~evo Franc Kacijan. (Ve~ v prihodnji {tevilki.) Foto: M. Ozmec PTUJ / S 40. SEJE MESTNEGA SVETA Z gnojevko nad Mestno hišo mladinska prenočišča še dolgo zaprta * zavrč ne potrebuje bibliobusa? * prihaja računsko sodišče V manj kot petih urah so svetniki mestne občine Ptuj končali razpravo na 40. seji sveta, ki je bila 22. julija. Pozna se, da so dopusti v polnem teku ... Mladinska preno~i{~a so skoraj v celoti opremljena - manjka le {e oprema za gostinski del in del opreme za kuhinjo (posoda) ter posteljnina. Za vse to bo moral poskrbeti najemnik. Foto: Med pobudami in vprašanji, točka je trajala najdlje, velja omeniti organiziranje občanov (zbirajo podpise), ki so prizadeti zaradi neznosnega smradu iz farme v Dražencih. Kot je povedal na seji njihov predstavnik, tudi svetnik mestne občine Ptuj Franc Strucl, zahtevajo le normalne pogoje za življenje. Da bo manj smrdelo, so jim predstavniki farme in Kmetijskega kombinata Ptuj že večkrat obljubili, doslej pa se razmere še niso izboljšale. Ce se v kratkem ne bodo spremenile, bodo nekaj cistern z gnojevko postavili tudi pred Mestno hišo. To je vznejevolilo ptujskega župana Miroslava Lucija, saj je prepričan, da to ni pot za reševanje zadev, pa tudi mestna občina Ptuj nima pri tem nič, razen seveda nezadovoljnih občanov. Vei na strani 6 MMĚt Os^ÉMmcD lëutaUoQ ^Itlia Mte za svojo ^%elnarco! Glavna nagrada: ^Ailonclrí avanvnia na ¥ajli^mi va iIva nsohl ívoA na cáraní 1 AKTUALNO MAJŠPERK: Na cesto 114 delavcev? STRAN 3 POLITIKA FRANC PUKŠIČ: Za periferijo je vse dovolj dobro ... STRAN 5 SREDI ŽIVLJENJA DANILO ČADEŽ: Več kot 30 let prepevanja po svetu STRAN 14 'ilWf^^^Rjo^oljši I .^iinermefitn. OrmnAlca c. .4A 9770040197046 DOMA IN PO SVETU PTUJ / POGOVOR Z DEJANOM ROŽMARINOM, ČLANOM MLADE SLOVENIJE "Predvsem pa se zabavajte!" 23-letni Dejan Rožmarin je član izvršilnega odbora Mlade Slovenije (MSl), strankarskega podmladka Nove Slovenije. Po poklicu je elektrikar-elektronik in zaposlen pri Telekomu. S politiko se je pričel ukvarjati pred približno štirimi leti. Najprej je bil član podmladka SKD, vendar je tako kot večina vodstva Mladih krščanskih demokratov po združitvi stranke s SLS odstopil in prešel v NSi. "Odstopili smo zato, ker smo imeli občutek, da so nas izigrali. Mladi SLS so namre~ sklicali združitveni kongres brez naše vednosti, še predsednik MKD ni vedel zanj," je dejal Rožmarin. Podmladek NSi je nastal šest mesecev po ustanovitvi stranke. Zdi se mu, da imajo z drugimi podmladki dober odnos, čeprav se zaveda, da bi lahko več naredili na lokalni ravni. Vendar kot pravi sam, so še relativno mlad podmladek in je težava pri njih predvsem denar. Denar je, kot trdi Rožmarin, pomemben tudi pri članstvu v podmladkih: "Marsikdo je pri drugih podmladkih samo zato, ker imajo denar, da lahko prirejajo zabave." Sedaj, ko sodelujejo v Mladinskem svetu, so dobili denar za prvi večji projekt o drogah, ki bo potekal septembra na Ptuju. "Veliko bolj smo dejavni na državni ravni in kot regija Ptuj-Ormož. Tako smo ob praznovanju osamosvojitve izpeljali tridnevno kolesarjenje po Sloveniji pod geslom Vse najboljše, Slovenija. Začetek je bil prav na Ptuju. MSi pa imamo tudi projekt pod imenom Akademija, kjer povabimo na pogovor različne zanimive goste; letos sta bila generalni direktor policije Pogorevc in vodja protokola Be-nedetijeva. Trenutno pa smo najaktivnejši pri zavzemanju za vstop Slovenije v EU in NATO. Zavzemamo pa se tudi za ukinitev služenja vojaške obveznosti. Marca smo v enem vikendu zbrali 6.000 podpisov, od tega na Ptuju, v Mariboru in Ormožu kar 900," pravi Rožmarin. S stranko in odbori v regijah imajo dobre odnose, enkrat na dva meseca se srečajo tudi z vodstvom stranke, to je z generalnim sekretarjem ali predsednikom Andrejem Bajukom. Ni pa Dejan zadovoljen z upoštevanjem predlogov podmlad- ka v stranki. "Zdi se mi, da nas premalo upoštevajo. Letos smo na primer predlagali, da bi podmladki dobili 25 odstotkov denarja volilne kampanije in bi tako vodili le-te na lokalni ravni. Na odločitev stranke še čaka- Dejan Rožmarin, član izvršilnega odbora Mlade Slovenije mo in upamo, da bo čimprej, saj so volitve čedalje bližje," pravi Rožmarin. Zelo pa se razumejo s sekretarji po regijah, in ko imajo seje sveta, se srečujejo po različnih krajih v Sloveniji ter čas po seji izkoristijo še za ogled znamenitosti in medsebojno druženje. Kot regija je Ptuj-Ormož v njihovem pod- mladku najmočnejša, saj imajo kar deset predstavnikov v ožjem vodstvu. In kot pravi Rožmarin: "Ljubljančani se nas kar malo bojijo." Sam se profesionalno ne bi ukvarjal s politiko, zanima ga bolj na lokalni ravni. V politiki mu je všeč, da lahko kot član neke stranke opozoriš na probleme, osvetliš neke teme, ki jih kot občan ne bi mogel. Kar pa ga pri politiki najbolj moti, so igrice v stilu: če ti mene pod-preš tu, bom jaz tebe tam. Ni mu všeč tudi dejstvo, da lahko ostaneš brez službe ali pa imaš težave pri iskanju zaposlitve, če nisi v isti stranki kot delodajalec. Gre za neke vrste politično diskriminacijo. Meni tudi, da je v Sloveniji preveč strank in da bi bila boljša razdelitev le na levico in desnico, za katero bi se tudi sam odločil, ker mu je všeč, da tu delajo tisto, kar delajo s srcem in za ljudi. Zdi se mu, da se mladi premalo ukvarjajo s politiko: "Ko so volitve, naj gredo, na volišča in se opredelijo, vsi lahko pri-pomoremo za boljši jutri." Želel bi si tudi, da bi se na Ptuju več dogajalo za mlade, da bi bili upravičeni do nekaterih popustov. Od napornega dela in politike pa se najbolj sprosti ob igranju košarke s prijatelji. In še nasvet za mlade: "Zanimajte se za politiko, predvsem pa se zabavajte." Polona Šemnički BLOKE / SEDMI TABOR LOESJE Vreme je odvisno od tvojega poiutja Od 22. julija do 3. avgusta poteka v Blokah pri Cerknici že sedmi tabor aktivistov Loesje. Kaj več o njegovem poteku nam je povedal Ptujčan Robert Križanič, vodja službe za plakatiranje in koordinator omenjene organizacije. "To je največje srečanje aktivistov Loesje. Na letošnjem taboru bo približno sedemdeset udeležencev iz Evrope, Gane in Indije. Program je okvirno določen vnaprej, vendar se pravi program oblikuje šele na samem taboru. Delovni dan se deli na jutranji in popoldanski del. V obeh delih bodo potekale po tri delavnice in vsak si bo lahko izbral tisto, ki ga najbolj zanima. Program delavnic obsega risa- nje, kreativno pisanje in razne diskusije, na katerih sodelujejo priznani gostje. Letos je glavni povabljenec filozof in pisatelj Ivan Mohorič. Vrhunec bo druženje doseglo v sredo, 31. julija, ko se bodo vsi udeleženci odpravili na celodnevno akcijo v Ljubljano. Tam bodo poskušali čimbolj animirati mimoidoče s kakšno konkretno temo. Namen akcije je vzpodbuditi ljudi k razmišlja- Robert Križanič, koordinator Loesje za Slovenijo nju. To poskušamo narediti tudi s slogani na plakatih. Moram poudariti, da ljudem nočemo in ne želimo vsiliti našega mišljenja temveč jih želimo vzpodbujati k lastnemu mišljenju." Ce koga zanima, kdo so ljudje, ki okrašujejo ulice s plakati Loesje, naj se v sredo odpravijo v Ljubljano in jih pobližje spozna. Ce pa je med vami kakšen prikrit simpatizer, pa se lahko odpravi tudi na tabor, kajti to je izredna priložnost, saj se nikoli ne ve, kje bo naslednjič na kupu toliko "lušjekov", kajti vse nastaja zelo spontano. Ozren Blanuša GORNJA RADGONA 28. ocenjevanje slovenskih vin V prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni se je v ponedeljek v okviru jubilejnega, 40. mednarodnega kmetij-sko-živilskega sejma pričelo 28. ocenjevanje slovenskih vin. Vinarji so na ocenjevanje poslali več kot 700 vzorcev vin, ki jih bodo do jutri, 26. julija, pod predsedstvom mag. Antona Vodovnika ocenjevale štiri sedemčlanske komisije priznanih slovenskih enologov. Novost letošnjega ocenjevanje je ocenjevanje tramincev v mednarodni konkurenci. Ob slovenskih so na ocenjevanju prisotni še traminci sosednjih držav: Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije. ak POPIS PREBIVALSTVA STE MORDA NAŠLI MOJO ŽENO http://loesje.slo.net dedek od y/ Plakat Loesje PO SLOVENIJI DRIAVNI SVET ZAHTEVA POROČILO O PRIVATIZACIJI BANK Državni svet je vladi naložil, naj mu do 1. septembra dostavi poročilo o privatizaciji bank. Zatem ga bo obravnavalo matično delovno telo, komisija državnega sveta za gospodarstvo, pozneje pa še državni svet na seji, ki bo sklicana najkasneje do 18. septembra. Nekaj članom komisije naj bi bil v skladu s sklepom omogočen vpogled v pogodbo, ki jo je vlada podpisala z belgijsko bančno skupino KBC o prodaji 34-odstotnega lastniškega deleža v Novi Ljubljanski banki. Takšen sklep je po dveurni razpravi podprlo 31 svetnikov in svetnic, eden se je vzdržal, nihče pa mu ni nasprotoval. Tej problematiki je sicer državni svet posvetil pozornost, ker je skupina 15 svetnic in svetnikov dala pobudo za obravnavo procesa privatizacije bank, ki so v lasti Republike Slovenije. MED POČITNICAMI V PARLAMENTU LE NUJNA VZDRŽEVALNA DELA Po prenovi velike dvorane državnega zbora med letošnjimi parlamentarnimi počitnicami v poslopju državnega zbora ne načrtujejo večjih posegov, temveč bodo opravili le najnujnejša vzdrževalna dela, je na novinarski konferenci ob predstavitvi načrta dela v času parlamentarnih počitnic povedala generalna sekretarka državnega zbora Jožica Velišček. Kakršnakoli načrtovana dela je namreč možno izpeljati le v času parlamentarnih počitnic, ko z deli ne motijo delovnega ritma poslancev, ki si lahko privoščijo nekaj oddiha, v prostorih parlamenta pa ne potekajo zasedanja. Delo bodo tako začeli konec tega meseca, končali pa naj bi do začetka septembra, ko se končajo poslanske počitnice. POSLANKE IN POSLANCI LETOS OPRAVILI VELIKO DELA Poslanke in poslanci so letos v spomladanskem delu zasedanj opravili kar veliko dela, zato se lahko mirne vesti podajo na zaslužene počitnice. Skupno so namreč sprejeli kar 108 zakonov, kažejo podatki, ki so jih posredovali na novinarski konferenci. Večino zakonskih predpisov so slovenski parlamentarci sprejeli po hitrem oziroma skrajšanem zakonodajnem postopku. NOVA PROCEDURALNA PRAVILA ZA VEČJO UČINKOVITOST DELA Letošnje poletne parlamentarne počitnice so sovpadle z dnem uveljavitve novega poslovnika državnega zbora. Z novimi pravili igre, ki so vstopila v veljavo 15. julija, se bodo poslanke in poslanci soočili šele septembra. Takrat se bo tudi v praksi pokazalo, kako uspešna bodo nova proceduralna pravila pri doseganju njihovega temeljnega cilja, večje racionalizacije in učinkovitosti dela državnega zbora. Prav k slednjemu naj bi še najbolj pripomogel dokaj spremenjen zakonodajni postopek, ki bo odslej krajši. MOBILNI OPERATERJI BODO S I. AVGUSTOM DVIGNILI CENE Mobilni operaterji in ponudniki storitev napovedujejo, da bodo s 1. avgustom dvignili cene večine storitev, in sicer v povprečju za 10 odstotkov. Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto je ponudnike mobilnih telekomunikacij namreč pozvala, naj v korist uporabnikov in spodbujanja konkurence na trgu telekomunikacijskih storitev prilagodijo cene stroškom učinkovitega zagotavljanja storitev. SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je na svoji seji 17. julija seznanil s strokovno analizo gibanja izdatkov za zdravila in možnimi sistemskimi rešitvami za celovito obvladovanje tega področja, določil pa je tudi novo višino pogrebnine in posmrtnine. Višina posmrtnine je tako po novem enaka višini zajamčene plače na dan smrti zavarovane osebe in trenutno znaša 47.570 tolarjev, višina pogrebnine znaša 80 odstotkov povprečne cene nujnih stroškov pogreba v Sloveniji, kar pomeni 112.555 tolarjev, višina pogrebnine za osebe, umrle v tujini in pokopane v Republiki Sloveniji, pa je 168.832 tolarjev. RAST ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ Z MEDICINSKO ASISTENCO V TUJINI Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna beleži v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj 42-odstotn-o rast sklenjenih zdravstvenih zavarovanj z medicinsko asistenco v tujini. Omenjeno zavarovanje je namreč sklenilo že skoraj 32.000 oseb, do konca leta pa naj bi njihovo število preseglo 70.000. Zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini krije stroške nujnega zdravljenja v tujini tako v javnih ustanovah kot pri zasebnikih, poleg tega pa zagotavlja tudi dodatne storitve, kot so plačilo stroškov nujnih zobozdravstvenih storitev, organizacijo in plačilo nujnih zdravstvenih prevozov do bolnišnice ali klinike, plačilo stroškov zdravljenja v bolnišnici ali kliniki, organizacijo in plačilo prevozov obolelega, poškodovanega ali umrlega zavarovanca v domovino, pomoč njegovim svojcem, plačilo stroškov odvetniških storitev, stroškov iskanja in reševanja zavarovanca in druge oblike pomoči. DEVETA NAPOVED PREDSEDNIŠKE KANDIDATURE Kandidaturo na novembrskih predsedniških volitvah je napovedal že deveti kandidat, tokrat celjski slikar Jure Cekuta, ki bo moral kot neodvisni kandidat zbrati 5.000 podpisov volivcev. Kot je povedal Cekuta, si bo prizadeval za to, da bi v Sloveniji bolje izkoristili kulturni in intelektualni potencial, zato bo poskušal pritegniti tiste strokovnjake, ki se doslej niso vključevali v politiko. Pripravila: Bronja Habjanič TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si AKTUALNO MAJŠPERK / OBRAT KRANJSKE PLANIKE ZAPIRAJO Na cesto 114 delavcev? Ponedeljek, 22. julija, bo 114 delavkam in delavcem majš-perškega obrata Planike iz Kranja ostal za vedno v spominu. Ob 14. uri so končali svoj zadnji "šiht" in se, nekateri s solzami v očeh, podali skozi vhodna vrata v negotovost -na predčasni dopust, saj naj bi po napovedih vodstva podjetja s 1. avgustom ta obrat zaprli. Kot je povedal generalni direktor Planike Milan Bajželj, bodo 68 delavkam, ki so bile zaposlene za določen čas, po izteku dopusta prekinili pogodbe, 46 delavk in delavcev pa bo po dopustu sicer še šest mesecev na čakanju; žal je tudi njihova usoda negotova. V obratu Planike v Majšper-ku, ki so ga zgradili pred šestnajstimi leti z izdatno pomočjo državnih sredstev za manj razvita območja, je bilo včasih zaposlenih več kot 400 ljudi, predvsem žensk, julija letos jih je bilo le še 114. Zaradi pomanjkanja dela in naročil ter zaradi procesa prestrukturiranja proizvodnje so bili prisiljeni zniževati stroške. Med varčevalne ukrepe sodi tudi opuščanje nekaterih programov, ki jih njihovi poslovni partnerji izvajajo bistveno ceneje v državah na jugu. Zaradi tega so se v Planiki odločili za dolgoročne in kratkoročne ukrepe. Med začasnimi ukrepi je tudi ta, ki so ga v majšperškem obratu pričeli 22. julija. Generalni direktor Milan Bajželj je sicer dejal, da si v upravi prizadevajo, da bi bi v prostorih obrata v Majšperku začeli drugo proizvodnjo, vendar zaenkrat še ni nič znano, saj o tem pogovori s tujim partner- jem še tečejo. Obenem je izrazil upanje, da se bo občina Majš-perk vključila v Sklad dela za Podravje, kar bi prineslo nekatere nove in pozitivne rešitve. Sicer pa je Milan Bajželj takšno odločitev Planikine uprave v Majšperku takole komentiral: "Dejstvo je, da je v našem obratu v Majšperku zadnja tri leta bila v obratovanju le polovica proizvodne hale. Sicer pa v tem primeru ne gre le za prestrukturiranje v Majšperku, ampak je za celotno Planiko zelo pomembno, da moramo strukturo proizvodnje v celoti spremeniti. Nekateri deli proizvodnje so v Sloveniji veliko predragi in v primerjavi z nekaterimi drugimi tujimi trgi enostavno ne moremo vzdržati konkurence nižjih cen nekaterih delov proizvodnje. V Ma-jšperku pa je žal le taka proizvodnja, ki te cenovne konkurence ne vzdrži. Glede na možen obseg posla Prodajalna izdelkov Planike v Majšperku po besedah prodajalca ostaja {e naprej. Foto: M. Ozmec po konkurenčnih pogojih smo v upravi sprejeli začasne ukrepe, po katerih od 1. avgusta naprej proizvodnje v Majšperku ne bo več. Seveda iščemo rešitve, da bi organizirali nekatere vrste specialne proizvodnje ali da bi vse, kar je v Majšperku, prevzel drugi partner. Prizadevamo si namreč, da bi v sodelovanju s Skladom dela za Podravje dosegli optimalno rešitev in da bi brez dela ostalo čimmanj delavk in delavcev." TEDNIK: Kakšna so vaša predvidevanja, kakšen bo odstotek tistih, ki bodo ostali brez dela? "Tega za sedaj res še ne morem reči, še enkrat poudarjam, da iščemo optimalne rešitve. V Obrat Planike v Maj{perku po ponedeljkovem zadnjem delovnem dnevu SPREMEMBE PRAVIL OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Nii vei z vreikami po zdravila V Uradnem listu 59/2002 so bile obljavljene spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki prinašajo nekatere bistvene spremembe, zlasti še pri predpisovanju količin zdravil na recepte, kjer je prišlo do omejitev. Direktorica Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., še posebej opozarja na spremembo 59. člena, ki govori o količinah zdravil, ki jih je po novem mogoče predpisati na recept. Pri akutnih vnetjih je količina omejena na največ 10 dni, ob uvedbi novega zdravila pa je v primeru dolgotrajnega zdravljenja iste osebe mogoče zavarovani osebi praviloma predpisati le eno, najmanjše pakiranje zdravila, izjemoma za enomesečno zdravljenje. Pri kroničnih bolez- nih je mogoče predpisati najmanjšo potrebno količino do 30 dni (do sedaj za tri mesece), v primeru pa, da to dopušča doktrina, tudi za tri mesece, vendar je potrebno na receptu označiti, da gre za "dolgotrajno zdravljenje" oziroma "dolgotrajno terapijo" (do sedaj je bilo v teh primerih mogoče zdravila predpisati za šest mesecev). Magistralna zdravila je mogoče predpisati za en mesec, otroško prehrano pa največ za tri mesece. Omenjene spremembe so pričele veljati 20. julija. Pričakovati je, da bodo vsaj v začetnem obdobju uveljavljanja sprememb in dopolnil pravil prihajalo do zapletov, saj večina državljanov sprememb ne pozna, zlasti ne zavarovanci. Lekarne Ptuj so na spremembe posebej opozorile tudi zdravnike. MG ponedeljek smo se člani uprave sestali s predstavniki sindikatov in pogovarjali smo se prav o postopkih v zvezi z začasnimi ukrepi Planike. Naj dodam, da smo del pisarniških prostorov v majšperškem obratu že dali v najem zasebni firmi MTD Ma-jšperk." Kot je v ponedeljek popoldne povedala Jožica Šeliga, vodja proizvodnje obrata v Majšper-ku, so v zadnjem času sicer imeli nekoliko manj dela, kar so jim v Kranju pojasnjevali, da pač ni naročil. Sicer pa so vsa naročena dela vedno uspeli opraviti v dogovorjenem roku. Dodala je, da razume varčevalne ukrepe, za katere so se odločili v krajn-ski Planiki, vendar upa, da jim bo v Majšperku uspelo ohraniti čimveč delovnih mest. O usodi delovnih mest v obratu Planika so razpravljali tudi na ponedeljkovem sestanku občinskega odbora za gospodarstvo, ki ga je sklical župan občine Majšperk Franc Bezjak, vendar se niso dogovorili nič konkretnega. Še tega nismo izvedeli, ali se bo občina priključila v Sklad dela za Podravje. O usodi majšperškega obrata pa so razpravljali tudi na torkovi seji občinskega sveta. Kot je povedal Franc Bezjak, župan občine Majšperk, pričakujejo s strani vodstva Planike in vseh pristojnih služb ustrezne rešitve - predvsem take, da delavci ne bi ostali brez dela, PODGORCI Ocenjulelo urejenost Na tiskovni konferenci v baru KOKO v Podgorcih so predstavniki krajevne skupnosti in turističnega društva predstavili prvi krog ocenjevanja urejenosti okolja. Krajane so o ocenjevanju obvestili že aprila in jih ob tem seveda vprašali, ali želijo pri tem sodelovati. Negativno jim je odgovorila samo ena družina. Ocenjevanja okolja in domačij so se lotili v več kategorijah (kmečki dom, stanovanjske hiše, zidanice, ocvetličenje okolja). Na tiskovni konferenci so pokazali tudi na nekatere "črne" točke v kraju. Tako v centru Podgorcev še vedno ni urejen pločnik, problemi so s kanalizacijo in še čim. VT saj so obrat v Majšperku pred leti gradili zato, da z zaposlitvami v njem pomagajo temu haloškemu demografsko ogroženemu območju. Kakorkoli že, kranjska Planika bo s 1. avgustom svoj obrat v Majšperku zaprla, saj naj bi bili zaradi procesa prestrukturiranja proizvodnje v takšen ukrep prisiljeni zaradi zniževanja stro- škov. Med varčevalne ukrepe očitno sodi tudi opuščanja programov, ki jih njihovi poslovni partnerji uvajajo predvsem v državah na jugu, kjer za opravljeno delo plačujejo tudi dve tretjini manj kot v Sloveniji. Kakšna bo usoda haloških delavcev, še ni povsem znano, slutiti pa je, da ne bo rožnata. M. Ozmec [ivalnica 83210 je v ponedeljek, 22. julija, popoldne ostala prazna V sedaj še 1200-članskem kolektivu kranjske Planike, ki je v 57-odstotni lasti države, se je po besedah direktorja Milana Bajžlja poldruga milijarda primerljive izgube iz rednega poslovanja lani skrčila na okroglih 100 milijonov tolarjev, ob 300 milijonih čistega dobička. Lani so ob enakem obsegu proizvodnje, ki znaša 1,4 milijona parov obutve, za polovico povečali tudi prihodek iz prodaje, in sicer na dobrih 10 milijard tolarjev. Za letos pa Milan Bajželj napoveduje samo dobiček, sicer majhen, a stabilen. Pri tem je pomembno, da bodo s povečanim obsegom poslovanja ter izboljšano kakovostjo nevtralizirali možnost nastanka večjih izgub v prihodnosti. Za letos napovedujejo v Planiki kar za milijardo tolarjev novih naložb, polovico naj bi vložili v posodobitev proizvodnje, sedanjim družbam in trgovskim lokalom pa se bo pridružilo še nekaj novih na območju Srbije, Hrvaške, Crne gore in Kosova. ercator od 15. julija do 31. avgusta 2002 10% POLETNI POPUST ZA ; «Strešna okna VELUX «kovinska vrata NOVOFERM «leseno stavbno pohištvo «keramične ploščice GORENJE KERAMIICA I pri nakupu nad 20 m'] «kopalniško pohištvo KOLPA 8% s. 00 c5 T3 ■O tO in O/O POLETNI POPUST z BREZPLAČNO POSTAVO ZA; ^DEMIT FASADE TIM LAŠKO nad 150 nI, z ali brez zaključnega sloja «JUBIZOL FASADE JUB nad 150 nř, z zakljuifnim slojem na izdelke z 10% in 8% popustom se pitovinski popust ne priznava! ... vabimo vas v Gradbeni center Ptuj in Gradbeni center Ormož ^ fA'Rrediiloirnajboljši sosed GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO PTUJ / "IZNAJDUIVI" ŠVICARJI PREVARALI (TUDI PTUJSKE) OBRTNIKE Ne gre samo osel na led Med tistimi, ki so šli na "limanice" oziroma so nasedli bolj ali manj sumljivim ponudbam za "brezplačen" vpis v nekakšne poslovne registre, je tudi več obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega. Najprej jih je zavajalo švicarsko podjetje Intercable Verlag AG, zatem se mu je pridružila še ponudba za objavo podatkov o podjetju v registru International Trade Directory, ki je sicer že bolj jasna, ponuja pa jo prav tako švicarsko podjetje - EUCO DATA S. A. Predvsem je jasneje označeno, da je objava plačljiva, tisti pa, ki jo podpiše, je tudi zavezan za letno plačilo 1652 frankov, ki pa se pla~a za tri leta v naprej. Vendar je tudi pri tej ponudbi, napisani v angleščini, možna špekulacija, da je naslovnik ne bo dovolj pazljivo prebral, lahko pa tudi, da je ne bo razumel in bo podpisal. S tem pa je po navedbah švicarskega državnega sekretariata za gospodarske zadeve vzpostavljeno pravno obvezujoče naročilo, ker je pravno veljavno podpisan naročilniški obrazec. V primeru neplačila lahko švicarsko podjetje vloži tožbo za izpolnitev pogodbenih obveznosti. Uveljavitev zahtev do slovenskih obrtnikov oziroma podjetnikov pa je odvisna od obstoječih sporazumov o izvrševanju civilnih sodb med Švico in Slovenijo. Da bi se izognili težavam in nepotrebnim stresom, nekateri obrtniki in podjetniki, ki so podpisali vabljivo poonudbo podjetja Intercable Verlag, živijo pod stresom dobesedno že več kot leto in pol. S strahom pričakujejo vsak obisk poštarja, saj se vsake toliko časa založba Intercable Verlag, oglasi z novim plačilnim nalogom in grožnjo s tožbo, če naročniki svojih obveznosti ne bodo poravnali. Njene ponudbe je švicarski državni sekretariat za gospodarske zadeve razglasil za zavajajoče in s tem neveljavne. Na njihovi ponudbi je močno poudarjeno pisalo "free listing", pozneje pa se je izkazalo, da temu ni tako. Do podpisov omenjene ponudbe s strani obrtnikov in podjetnikov je prišlo tako, da jih je tuja agencija z dopisom zaprosila, naj preverijo, ali so podatki na njem, ki so sestavni del dopisa ter jih bodo po njihovih navedbah brezplačno objavili v svojem registru, točni. Kdo pa ne bi izkoristil tako mamljive ponudbe, še posebej ker bodo tako "poceni" prišli v svet, zato je bilo omahljivcev, ki ne bi bili pritisnili žiga in dopisa podpisali, malo. Večina pa jih je spregledala dejstvo, da je čisto na drobno na tem istem dopisu zapisano, da velja podpisan in ožigosan dopis kot naročilnica, kar pomeni, da so se s tem naročili na drag oglas. Streznitev pride ponavadi hitro, tudi v tem primeru je prišla - z računom v poštnem nabiralniku. Prvi račun je znašal 690 evrov. Šele takrat so se mnogi zavedli, da so dopis oziroma ponudbo slabo prebrali ali pa niso dobri poznavalci angleškega jezika. Kljub temu da so takoj želeli stornirati naročilo, jih švicarska firma, kot kaže, ne jemlje resno. Njihovi protesti, da so bili zavedeni in da želijo pogodbo preklicati, so naletelei na gluha ušesa. Pri nekaterih je v slabem letu in pol ta dolg na-rastel na nekaj tisoč švicarskih frankov oziroma evrov. TUDI PTUJCANI NASEDLI "BREZPLAČNEMU" VPISU Tudi na Ptujskem je zavajajoči ponudbi podjetja Intercable Verlag AG nasedlo več obrtnikov in podjetnikov. Kljub temu da so že po prvem računu spoznavali svojo zmoto, računi in grožnje na njihove naslove še vedno prihajajo. In to ne glede Janez Rižnor, sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj: »Obrtnike opozarjamo, da naj bodo previdni pri vsaki ponudbi za 'brezpla~no' objavo v internetnem oziroma ka{nem drugem registru, {e posebej ~e jim ga po{ljejo {vicarski podjetji Intercable Verlag AG in EUCO DATA S. A. ter podobna. Posebej so sumljive ponudbe o nepo{tenih praksah glede vnosa v poslovne imenike, poslovanja z naro~ili po po{ti in shem hitre obogatitve.« Foto: Črtomir Goznik na to, da naj bi bili "naročniki" oglasa pri tem podjetju s tem, ko je njihove ponudbe švicarski državni sekretariat za gospodarske zadeve razglasil za zavajajoče in s tem neveljavne, razrešeni obveznosti. Vprašanje je torej, ali so s tem omenjenemu podjetju prišli do živega oziroma ali se tega držijo. V vseh znanih primerih, ki jih poznajo tudi v Območni obrtni zbornici Ptuj, Intercable Verlag s svojim nepoštenim delom nadaljuje, zavedene naročnike še naprej razburja z visokimi računi. Sekretar Janez Rižnar je povedal, da se je k njim po direktno pomoč zatekel le en obrtnikov, drugi skušajo stvari reševati samostojno oziroma po drugih poteh; pričakujejo pa, da se bodo kmalu oglasili tudi drugi. Po navodilih, ki so jih prejeli z Gospodarske zbornice Slovenije, svetujejo prizadetim obrtnikom, da se vsak posebej obrne direktno na švicarski državni sekretariat za gospodarske zadeve v Bernu (SECO - Staatsekretari-at fur Wirtschaft) z dopisom v nemškem ali angleškem jeziku. Kontaktna oseba je dr. Guido Sutter, ki bo za vsako podjetje, ki se bo obrnilo nanj, skušal sporazumno razveljaviti pogodbo s podjetjem Intercable. Razveljavitev bo še posebej vprašljiva pri tistih, ki pa so svojo napako "priznali" in zahtevano plačali. Nepoštene prakse se preko Švice izvajajo predvsem na področjih vnosa v poslovne imenike, poslovanja z naročili po pošti in shemah hitre obogatitve. Potem ko je Švica sprejela zvezni zakon za preprečevanje nepoštene konkurence, so njihovi napori proti nepoštenim praksam obrodili nekatere rezultate. Iluzorno pa je pričakovati, da so zlorabe izkoreninjene; poštni predal in sedež podjetja je mogoče hitro in brez težav seliti iz države v državo. Ovira pa je tudi v tem, ker država nima pravnih vzvodov, da bi odstranila s trga podjetje, ki se ukvarja z nepošteno prakso. Takšni podjetniki so tudi iznajdljivi, ker ponavadi poslujejo na več lokacijah oziroma v več državah hkrati, zato jih je težko slediti. Dejstvo je, da zavajajoče oglaševanje vpisov v tržne ali poslovne imenike pogosto poteka v obliki izstavljanja predračunov, zato pazljivost pri takih dopisih, še posebej če prihajajo v tujem jeziku, ni nikoli odveč. Tudi zato, da boste lahko mirno spali in da poštarja ne boste več s strahom pričakovali, ker vam bo prinesel novi opomin z grožnjo, da če ga ne boste poravnali, vas bodo po petnajstih dneh od vročitve računa pričeli sodno preganjati. Tako dela firma Intercable Verlag, ki pa po naših podatkih grožnje še ni uresničila, vsaj pri obrtniku, ki je bil naš sogovornik. Ker se je dal "nategniti" (na Ptujskem je znan obrtnik), se ni želel še dodatno dati v zobe z objavo svojega imena v našem časopisu; nekateri so pač privoščljivi, pravi. Plačal je že zadosti, kajti nekoč miren spanec ni več miren. Take stvari te spravijo s tira, pa čeprav si jih v bistvu sam zakuhal, ker nisi bil pazljiv. Zato je dopise v tujih jezikih, naj bodo videti še tako prijazni, najbolje brati v dvoje - s pomočjo prevajalca, ker se strošek za prevajalca v vsakem primeru izplača. MG LENART / NOVI PREDSEDNIK OBRTNE ZBORNICE STANKO BERNJAK Podpreti podjetnisko naravnane župane 11. julija, so se sestali člani skupščine Območne obrtne zbornice Lenart in za predsednika izvolili Stanka Bernja-ka, podpredsednik pa je postal Marjan Bezjak. V izvršilni odbor so bili izvoljeni Janko Haložan, Saša Lovrenčič, Marta Kepnik, Friderik Lešnik, Franc Lasbaher, Milan Vuzem in Simon Fekonja. Nadzorni odbor bo vodil Vinko Krajnc, člani pa so postali Roman Muršec, Anton Konrad, Milan Hauptman in Romeo Štrakl. Novi predsednik je na vprašanje, česa se bo lotil najprej, odgovoril: "Z novim timom bomo nadaljevali zastavljeno delo, več poudarka pa bo potrebno dati izobraževanju članov predvsem na področju evropske zakonodaje o prilagoditvi in združevanju. Veliko bo treba narediti na strokovnem področju. Tu mislim predvsem na obiskovanje strokovnih sejmov, organizacijo delavnic, skratka poskusiti moramo čimbolj informirati člane o delu obrtnikov in podjetnikov zunaj meja naše države, kajti bliža se čas vključevanja v evropske integracije. Marsikaj je treba storiti tudi na predvolilnem in volilnem področju, kajti letos so volitve tudi v obrtni zbornici na državni rav- ni, jeseni pa bodo volitve županov in občinskih svetov. Ravno tu bi morali biti obrtniki in podjetniki najaktivnejši in podpreti tiste kandidate za župane, ki bodo podjetniško naravnani in bodo pripravljeni prisluhniti težavam podjetnikov in obrtnikov. Seveda pa v območni obrtni zbornici ne smemo pozabiti na športne aktivnosti, s katerimi promoviramo zbornico, naše člane in obrtnike po celi Sloveniji." Kako pa gledate na očitke nekaterih podjetnikov, ki pravijo, da obrtna zbornica premalo naredi za obrtnike in podjetnike? Kaj je po vašem mnenju osnovni namen združevanja podjetnikov v obrtno zbornico? Stanko Bernjak: "Kot sem že omenil, mora biti glavni namen obveščanje vseh obrtnikov in podjetnikov o delu zbornice, nato izobraževanje, seznanjanje z novo delovno zakonodajo in zakonodajo o varstvu in zdravju bilo zanimanje izredno majhno. Obrtnike vedno vabimo na seminarje tudi s svojim glasilom, ki ga na območni obrtni zbornici izdajamo enkrat mesečno. Zal moram poudariti, da je odziv oziroma sodelovanje članov majhno. Iz tega potem sledijo očitki nekaterih članov, da zbornica ni storila tistega, kar se od nje pričakuje. Moram poudariti, da smo na zbornici pripravljeni prisluhniti vsakemu obrtniku, pa naj gre za največjega ali najmanjšega, in mu pomagati razrešiti probleme na lokalni in tudi državni ravni. Edini pogoj je, da morajo naši člani priti na obrtno zbornico, povedati svoje težave in morajo biti pripravljeni sodelovati." Velikokrat slišimo, da je naša država preveč birokratska. Ali boste poskušali kaj narediti tudi v tej smeri? Stanko Bernjak: "V tej smeri dejansko vedno delamo in se trudimo, vendar na žalost ugotavljamo, da vedno naletimo na gluha ušesa. Zato je v predvolilnem obdobju zelo pomembno vplivati na izbiro kandidatov, ki nas bodo zastopali v republiški obrtni zbornici, v okviru katere je lažje vplivati na vlado, državni zbor in posamezne institucije, ki na nek način krojijo politiko države in tako seveda tudi politiko obrtništva in podjetništva." Zmago Šalamun Novi predsednik območne obrtne zbornice Lenart Stanko Bernjak pri delu. Območna obrtna zbornica je že sedaj organizirala široko paleto strokovnih seminarjev, delavnic, posvetov in nanje vabila vse obrtnike. Zal je RADIOPTUJ 89,8'96.2 •I04,3mi --mm Družba za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičcva 6,2250 Ptii tel.: 0fi/74»34-10, 0fi/74»34^, faks: 0S/74»34-35, elektronska pošta: nabiralnlk®rBdlotednik.sl, spletne stli?H:li9pi77www.raai&ïëahTI(ll Ol/W-U-\ DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. POSLOVNA SPOROČILA BOROVCI / 10 LET PODJETJA MCK, d.o.o. Zgodba žuljavih rok, trdega dela in premišljenih odločitev Prav danes, 25. julija 2002, mineva deset let od začetka poslovanja zasebnega podjetja MCK v Borovcih 64, ob cesti Ptuj - Ormož. Vse, kar vidimo danes na tej lokaciji, v prostorih bogato založene prodajalne, salona keramike in v prostornem skladišču, prav tako pa v bogato založeni trgovini v Ormožu, je potrditev zgodbe o uspehu. Kot pripoveduje lastnik in direktor Franc Janžekovič, pa je to tudi zgodba žuljavih rok, trdega dela, delovnih dni in noči ter zgodba premišljenih poslovnih odločitev. In nenazadnje, zgodba nenehnega potrjevanja na vse zahtevnejšem trgu, v veliki konkurenci, kjer največ štejejo strokovnost in kakovost dela ter nenehno upravičevanje zaupanja potrošnikov. r^ Ob prvotni zgradbi, v kateri je danes uprava podjetja, je leta 1994 zrasel objekt, v katerem je velik salon keramike. Leta 1995 se je podjetje razširilo v Ormož in tudi tam odprlo prodajalno, kjer je mogoče dobiti široko izbiro blaga iz programa njegove dejavnosti. Leta 1998 je na "domači" lokaciji v Borovcih zraslo novo skladišče materiala in lani lična prodajalna z velikim parkirnim prostorom ter lepo urejenim okoljem. Lastnik in direktor pripoveduje, da je podjetje rastlo v skladu s povpraševanjem in odvisno od investicij -skih možnosti. M C K d.o.o. MCK - montaža centralnih kurjav je ime podjetja, ki v bistvu predstavlja zdaj že precej oddaljene začetke dejavnosti uspešnega podjetnika Franca Janžeko- MCK prodajalna v Ormožu, na Ptujski cesti 17 za vse te dejavnosti. Za obiskovalce je posebej zanimiv okoli 300 kvadratnih metrov velik salon, ki Sedež podjetja MCK, d.o.o. je v Borovcih 64, neposredno ob cesti Ptuj - Ormož vica. Okoli leta 1985 je začel kot popoldanski obrtnik opravljati montažo centralnih kurjav in vodovodnih instalacij. Obseg dejavnosti se je hitro širil in z leti prerasel v sedanje podjetje, v katerem je našlo delo 19 delavk in delavcev različnih poklicev - od monterjev centralnih kurjav, vodovodnih in plinskih instalacij do keramičarjev, trgovcev in delavcev v upravi podjetja. NENEHNA DESETLETNA RAST PODJETJA Zgodovina sedanje družbe z omejeno odgovornostjo sega v leto 1992, ko se je na sedanji lokaciji dotedanji obrtni dejavnosti pridružila še trgovina. PODJETJE MCK DANES Današnjo dejavnost podjetja smo že omenili. Opravljajo montažo centralnih kurjav, vodovodne in plinske instalacije, keramič-arstvo in prodajajo material nudi neverjetno izbiro keramike, najrazličnejše kopalniške opreme in ponuja celo vrsto idej, kakšna je lahko videti vaša bodoča kopalnica. Ko se torej odločate za novogradnjo ali obnovo kopalnice, se je modro oglasiti v njihovem salonu in vaša odločitev bo bistveno lažja. Podjetje MCK, d.o.o., vam kompletno novogradnjo ali obnovo kopalnice opravi v enem tednu in to prav takšno, kot ste jo izbrali v njihovem salonu. Pri vaši izbiri vam bodo pomagali prijazni prodajalci, ki znajo tudi svetovati in predstaviti razstavljeno blago. Med razstavljenimi kopalnicami najdemo izdelke znanih proizvajalcev, kot so GORENJE, KOLPASAN in drugi, bogat program keramike pa zajema izdelke znanih italijanskih firm ABK, PASTORELLI, GIARDI- ogrevanja, plinskih instalacij ... Naj posebej omenimo peči za centralno kurjavo znamk BUDERUS, VIESS-MAN, JUNKERS, CTC in FEROTERM. Podjetje je s svojo dejavnostjo prisotno v širšem slovenskem prostoru, v za ohranjanje in utrjevanje položaja na trgu, kar je mogoče samo s stalnim usposabljanjem in sledenjem najnovejšim tehnološkim rešitvam v naši stroki." Franc Janžekovic in njegovi sodelavci so tako ob potrjevanju uspehov seda- glavnem pa svoje delo opravljajo na območjih Maribora, Ptuja in Ormoža. Med njihovimi odjemalci so v približno petdesetih odstotkih individualni naročniki, drugo polovico dejavnosti pa opravljajo na industrijskih in drugih gospodarskih objektih. NAČRTI OB 10-LETNEM JUBILEJU Direktor in lastnik podjetja Franc Janžekovic je zadovoljen z doseženim obsegom poslovanja, tudi z usposobljenostjo zaposlenih in kakovostjo njiho- NI in španskega proizvajalca AZUVI ter drugih. Poleg omenjene keramike in druge kopalniške opreme imajo v Borovcih in Ormožu bogato izbiro vsega drugega blaga, ki sodi v njihovo dejavnost, torej vodovodnih pip, cevi, materiala za sisteme centralnega vega dela. To nenazadnje potrjujejo naročila, ki jih ne zmanjka skozi vse leto, tudi izven gradbene sezone. "To pa nas ni nikoli in nas ne bo uspavalo," dodaja, "saj se dobro zavedamo, da se je potrebno za dolgoročni uspeh nenehno potrjevati. Naša dolgoročna usmeritev je torej skrb njosti z mislimi vedno v prihodnosti. Na lokaciji v Borovcih bodo dejavnost še razširili. Pri tem pa ne govorijo o konkretnih datumih in o konkretnih potezah jutrišnjega dne. Z rahlo grenkobo v glasu direktor pove, da je pri uresničevanju smelih gospodarskih načrtov potrebno premagovati nerazumljive birokratske, občinske in državne ovire. Da o vsakdanjih ovirah, ki jih še smelejšemu gospodarskemu razvoju postavlja finančna nedisciplina in visoka obremenitev gospodarstva, sploh ne govorimo. Jubilej, kakršnega slavijo v podjetju MCK, d.o.o., in dosedanji uspehi tudi niso primeren čas za taka razmišljanja. Deset let uspehov in nenehne rasti potisne težave ob rob in človeka navda z upanjem, optimizmom in novo energijo. Direktorju in lastniku ter vsem njegovim sodelavcem čestitamo k doseženim uspehom ter jim želimo prav tako uspešno novo desetletje, ki ga začenjajo z današnjim dnem. Vsem, ki gradite ali obnavljate stanovanja, poslovne in druge objekte, pa dobrodošel nasvet: v svoje dobro nikakor ne prezrite ponudbe podjetje MCK, d.o.o., iz Borovcev. ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE PTUJ / POGOVAR Z UDELEŽENCI 33. FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE Tradicijo ohraniti in jo nadgraditi Izzvenel je še en festival domače zabavne glasbe, že tretjič v prelepem okolju Mestnega trga, ki se je pokazalo kot odlična festivalska kulisa. Udeležence 33. festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2002 smo vprašali, kaj za njihovo glasbeno pot in ustvarjanje pomeni ptujski festival, zibelka festivalov domače zabavne glasbe v Sloveniji, in ali bi ga pogrešali, če ga v bodoče več ne bi bilo. Špik: "Predvsem velik izziv: druženje in srečevanje z drugimi ansambli, spoznavanje dru- gih stilov ter načinov igranja. Zelo bi ga pogre{ali, ~e ga v bodoče več ne bi organizirali. Ptujski festival je eden redkih na visoki kvalitetni ravni." Atomcki: "Doma~a zabavna glasba je pomembna kulturna zvrst, pomembna za identiteto naroda, ki jo je potrebno gojiti da bo tudi v bodoče tako, da bo dal {e veliko lepih melodij, to naj bi bil cilj nas muzikantov in organizatorjev festivala." Podkrajski fantje: "Veliko nam pomeni, ker smo se na Ptuju vedno znova dokazovali. Lani je ansambel praznoval 20-letnico us-pe{nega dela, letos smo na Ptuju nastopili že dvanajstič. Doslej smo bili {estkrat zlati. Skupaj z ansamblom Rupar smo doslej odnesli mače zabavne glasbe v Sloveniji. Tradicijo festivala je potrebno ohraniti, ker gre ta muzika v zaton in tudi zato, da se {e poveča kvaliteta." Štrk: "Na ptujski festival nas veže nekaj izredno lepih spominov, na Ptuju smo bili vedno zelo lepo sprejeti. Je dobra odskočna deska, ki smo jo dobro izkoristili. Zato se tudi vedno radi vračamo, tako kot '{trki' ({torklje). Pri{li smo do ugotovitve, da ptujski festival ne bi smel miniti brez na{e udeležbe. Na njem vsako leto vnovič potrjujemo svojo kvaliteto. Mislimo, da bi ga zelo pogre{ali, če ga v bodoče več ne bi bilo." Mladi muzikanti ansamblov Pogum in Modrijani so pokazali, da niso le dobri muzikanti, temveč tudi dobri prijatelji, ki znajo ceniti dosežke drug drugega. Posebej za Modrijane je letos nadvse uspešna bera, saj so »osvojili« občinstva treh festivalov: števerjanskega, vurberškega in ptujskega. Foto: MG naprej. To je glasba brez meja, glasba, ki povezuje. Prepričani smo, da je vse dogajanje na ptujskem festivalu po{teno in da na njem ni kuhinje. Še posebej veliko nam pomeni, ker smo letos prvič sodelovali, smo pa ga spremljali {e v času, ko na njem nismo nastopali." Viharniki: "Ptujski festival je za nas priložnost, da se predstavimo. Je tudi priložnost v promocijskem pogledu, saj se bomo lahko videli tudi po televiziji. Letos smo prvič sodelovali. Ptujski festival je prvi in osrednji festival na področju domače zabavne glasbe v Sloveniji, že zato ga je potrebno ohraniti." Kompromis: "Predvsem je izziv nastopiti pred {ir{im občinstvom, to pa se na Ptuju vedno dogaja. Festival je tudi medijsko zelo odmeven. Ker sodelujemo na njem, bi ga zelo pogre{ali, če bi ga ukinili." Dinamika: "Ptujski festival je eden nastarej{ih festivalov domače zabavne glasbe v Sloveniji. Zelo radi se ga udeležujemo. Je tudi najbolj{i, na Ptuju je vedno prijetno tudi zaradi dobre in zveste publike. Škoda bi ga bilo ukiniti. Tradicijo je potrebno nadaljevati tudi zaradi {te-vilnih lepih melodij, ki jih je dal v vseh 33 letih obstoja. Mnoge med njimi so ponarodele, ljudje jih {e danes pojejo. Verjamemo, največ festivalskih nagrad. Mislimo, da bi bilo {koda ukiniti ta najstarej{i festival domače zabavne glasbe v Sloveniji. Povedati pa moramo, da z leto{njim nismo najbolj zadovoljni, prej{nji festivali so bili po kvaliteti veliko bolj-{i. Ukinitev orfejev ni bila najbolj premi{ljena, ansamblom so veliko pomenili. Ce je organizator želel dvigniti raven festivala, bi zato lahko ubral drugačno pot. Na Ptuju smo se vedno dobro počutili, vsako leto smo radi pri{li, zadovoljni smo se vračali domov ... " Ptujski gra{čaki: "Ptujski festival nam pomeni začetek, v slovensko domačo zabavno glasbo sku{amo prinesti nekaj novega. Festival je za nas hkrati prvi re-snej{i nastop. Predvsem pa nam pomeni veliko, ker smo nastopili s svojo skladbo in besedilom. Želimo dobiti odziv, ali je na{e igranje zanimivo tudi za na{e poslu{alce. Ce bo tako, bomo igranje nadaljevali. Ptujski festival je vendarle nekak temelj slovenske domače zabavne glasbe, velika {koda bi bila, če bi to izgubili. Še posebej ker je to najbolj tradicionalen festival v Sloveniji. Kazalo bi ga raz{iri-ti tudi čez meje in ga uveljaviti v mednarodnem merilu." Pogum: "Zadovoljni smo že s tem, da smo se uvrstili na festival, na festival, na katerem nastopajo najbolj{i ansambli do- Modrijani: "Ptujski festival je že tretji, na katerem smo letos nastopili. Tudi nam veliko pomeni, saj pred enim letom {e nismo mislili, da bomo sploh kdaj na njem nastopili. Je najstarej{i festival domače zabavne glasbe v Sloveniji, katerega prispevek v zakladnici tovrstne glasbe je neprecenljiv. Ce bi ga ukinili, bi bilo, kot da bi umrl 'oče' domače zabavne glasbe." Vitezi celjski: "Ptujski festival je v prvi vrsti dobra promocija. Mislimo, da je za ansamble dobrodo{lo, da se festivalov udeležujemo, da vidimo, kam sodimo. Prav je, da festivali, kot je ptujski, obstajajo. Absolutno bi ga pogre{ali, če bi ga ukinili. Ce ga ne bi bilo več, bi vsi opazili, da ga ni več, čeprav se ga vsi ne udeležujejo." MG ISCETE SVOJ STIL / IŠČETE SVOJ STIL Trikratno Zofijino veselje Zofijo Kapun iz Trnovske vasi sta za akcijo Iščete svoj stil že v lanskem letu prijavili hčerki, za sodelovanje v akciji pa smo jo izžrebali na njen god, 15. maja letos. Njeno prvo presenečenje je bilo, da imamo njeno prijavo, drugo pa je bilo darilo za god; ni se mu odrekla. Stvar je vzela z vesele strani, kakršen je tudi njen značaj, zato je v sodelovanje privolila Zofija prej ... Tudi v tretje smo jo razveselili: na zaključni dan, ko je obiskala frizerja, vizažistko, oblekla izbrana oblačila in se postavila pred objektiv, je imela srečanje z nekdanjimi so{olci - v novi podobi. Zofija je po poklicu sicer ad-ministratorka, vendar je zaposlena kot {oferka kombija v eni zasebnih firm. Z njim razvaža najrazličnej{o blago po celi Sloveniji. Prosti čas, ki ga ima zelo malo, največ nameni dobrim knjigam. Radoživa, kot je, se zanima za vse, kar se dogaja okoli nje. Predvsem pa mora biti živahno, pravi. Ker je bila Zofija prvič v kozmetičnem salonu, sta se s kozmetičarko Nedo Tokalic podrobno pogovorili o prednostih redne in pravilne nege kože, tudi zato ker ima suho in občutljivo kožo, ki jo bo sedaj v poletnem času {e posebej varovala pred soncem. Po povr-{inski negi ji je oblikovala {e obrvi. V frizerskem salonu Stanka je Zofijino novo pričesko oblikovala frizerka Danica Zorcic. Njene že nekoliko kratke lase je {e dodatno postrigla. V celoti jih je skraj{ala na točkovni način, zunanje dele zmehčala, na eni strani pa pustila nekaj dalj-{ih pramenov, da je pričeska postala bolj igriva in mladostna. Lase ji je pobarvala z zlato bakreno barvo znamke Wella, za večjo pestrost nove pričeske pa je na osnovno barvo naredila še nekaj temnejših pramenov. Tudi z novo barvo las je želela poudariti njen živahni in sproščeni značaj. Lase je posušila in nato stilirala. Za Zofijin make up je poskrbela Nina Škerlak. S tekočim pudrom, primernim za zrelejšo kožo, ji je naredila podlago ter jo rahlo fiksirala s pudrom v prahu. Oči ji je očrtala s črta-lom, da jih je optično povečala, ter nanesla senčila. Počesala ji je obrvi, z maskaro pa poudarila trepalnice. Poudarila je tudi ličnice, na ustnice nanesla rdečilo ... in pozneje in povrhu glos. V modnem salonu Barbare Plavec so za Zofijo izbrali oblačila v prodajalni Mm Merca-torja Modne hiše v Krempljevi ulici na Ptuju. Čeprav so leta pri oblačenju pomembna, bo lahko Zofija glede na svojo zunanjost in temperament še nekaj časa izbirala med oblačili za mlade. Oblekli so jo v moden poletni hlačni komplet kovinsko modre barve. Pristojijo ji pastelne barve, izogiba pa naj se črne barve, so ji priporočili. Ker je poslovna ženska, ji hlačni kompleti zelo pristojijo. Dobro bo izgledala tudi v ženskem kostumu, le pri dolžini kril bo morala paziti: najprimernejša zanjo je dolžina do kolen. V športnem studiu Olimpic so za Zofijo izbrali program za oblikovanje telesa Olimpic. V njem bo brezplačno vadila mesec dni. MG Zofija v oblačilih iz prodajalne Mm Mercatorja Modne hiše v Krempljevi ulici. Foto: Črtomir Goznik natalnilca [jioilttia Pri časopisu Tednil( smo se odiočiii, da izpeljemo nagradno igro Tednii, 3* Stalla, 7D, POL, 2. otrok do 12 let brazplaino, 5 Izletov PAG J 63.900 Z7.7., zaaebnl apartmi (app/4 = 70.900 SIT) Ijl, app/3, 7D, N, Santorini J" 75.000 2.1., penzion Dolphin, 7D, POL, polet letala z Brnika TUNIZIJA, Hammamet I 79.500 20.7., 2/3* Club Collsee Beach, 7D, POL, polet letala z Brnika KENIJA. Mombasa 158.900 septembar, 3"+ hatal Malalka, 14D, P, 1D safari, polet letala z Dunaja www.sondiek.com ^SONČEK ^ PTUJ, Krempljeva 5, tel. 02/749 32 82 TUl potovalni center ■Mstična agencija ENKA, Ptuj, Trsteg^^^^e^l / 749-34-56 dov. Pripeljemo se do vznožja hriba, na katerem stoji grad Vurberk. Pogumno se odpravimo na pot navzgor, mimo farne cerkve do gradu. Skozi glavna vrata vstopimo na dvorišče, ki se v toplejših letnih časih spremeni v prizorišče številnih prireditev. Na Vurberku deluje gledališka skupina, ki se je že predstavila z veseloigro, na oder pa so že povabili gledališke skupine iz drugih krajev. Kot najpomembnejši dogodek na "poletnem odru" pa velja vseslovensko srečanje posvetnih pevskih zborov Štajerska poje, ki bo 30. avgusta letos potekalo na gradu Vurberk že enajstič. Lani se je na srečanju zvrstilo kar dvaintrideset zborov in tudi letos jih ne pričakujejo manj. Okolica gradu je lep prostor za kratek sprehod, tudi kakšna stvar za okrepčilo se bo našla tam, nikakor pa se domov ne smemo odpraviti, ne da bi si napasli oči na čudovitem razgledu na Dravsko polje, ki ga ponuja grad Vurberk. Grad zapustimo z lahkotnim spustom, ki se nadaljuje ves čas do Ptuja. Mirjam Danilovič ŠIBENIK VODICE od32.gaD od34.gaD do57.gaa dosz.gaa 71 POL, ipp. Vlit Solifii*" dep. Punta", 71 POL ENKA^ RODOS OTOKPAG 0d52.9Da doBS.saa razUM apartman Y Noviljl LAST MINUTE www.enka.si NAVTIKA, LETALSKE KARTE,... I CIPER MURTER „„ „nn od43.9DD B9.9DD do66.9DD 5.8,hti",7i>z hVffita""™!, SLOVENIJA,HRVAŠKA s.snn povratniartobus SANTORINI Zadar, Vodice, Šibenik, Murter ■79.9DD ZANIMIVOSTI, BRALCI PIŠEJO PREJELI SMO v Zupanovo zav^^anje, polresnice in laži (Odgovor županu Občine Sv. Andraž v Slov. goricah na odgovor o financiranju društev v ob~ini Sv. Andraž, ki je bil objavljen v Tedniku, 11. julija 2002) Najdražji nas (vas) župan! S tem odgovorom ponovno dokazuješ le svoj pokvarjen, zavajajoč značaj in milo rečeno zaničljiv, aroganten odnos, v prvi vrsti do davkoplačevalcev, tudi tistih, ki so organizirani v politične stranke, podobno kot ti v Novi Sloveniji, predvsem pa do preostalega dela prebivalcev občine, saj jih izkoriščaš izključno samo za svoje osebne interese. Da je to res, si dokazal na zadnjih lokalnih volitvah, kjer si volilcem obljubljal, da boš svojo župansko funkcijo opravljal neprofesionalno; ko so te izvolili, si dano obljubo takoj prelomil in postal najdražji župan ene najmanjših občin, ki šteje komaj 1200 prebivalcev. Tega dejstva si nismo izmislili strankarski veljaki v občini, temveč je to eno izmed tvojih dejanj, ki jih ne moreš zanikati. Z metodami zavajanja, navajanja polresnic in laži manipuliraš in mečeš pesek v oči občanom ter svetnikom, in to do sedaj zelo uspešno ravno zaradi svojega načina in metod nedemokratičnega vladanja, sprejemanja odločitev, ki so življenjskega pomena za občane, kot je na primer šolski okoliš, kjer se vse odločitve sprejemajo v ozkem krogu ljudi - občinskem svetu. Ta je sicer demokratično izvoljen in pluralno sestavljen iz različnih strank, kot navajaš v svojem odgovoru, vendar bi še moral povedati, da so tudi svetniki zavedeni in zmanipulirani -tisti seveda, ki so ostali, kajti dva svetnika in podžupan ter nadzorni odbor občine so odstopili ravno zaradi vsiljevanja odločitev tajnika in župana ter zaradi prepotratne porabe občinskih sredstev. In tako sedaj "za- konito", ker naš župan živi v pravni državi, kot navajaš v članku, sprejemaš odločitve, tudi zaključni račun in proračun občine, brez svetnika, podžupana in nadzornega odbora občine. Ta dejstva dokazujemo z zapisnikom nadzornega odbora občine in pisnimi izjavami odstopljenih svetnikov. Dejstva prav tako govorijo sama zase, da si preostale člane sveta zavajal in izsiljeval - kot v zadnjem primeru, ko si novoizvoljenemu svetniku prodal (podaril), brez razpisa, obnovljeno občinsko stanovanje v izmeri čez 100 m2 za simbolično ceno 3.000.000,00 SIT ali 30.000,00 DEM. Občani, ki smo gradili svoje stanovanjske hiše, jih prav gotovo nismo zgradili za 300,00 DEM m2 stanovanjske površine, temveč je ta krepko presegla 1000,00 DEM za m2 ali več. Da bo ironija še večja, je to stanovanje bilo zgrajeno s strani kmetov za potrebe živinozdravnika, ki je sedaj v podnajemniškem stanovanju. Da si si občino "privatiziral", kaže tudi dejstvo, da v glasilu občine Sveti Andraž lahko objavljata samo tvoj glasnik in ideolog župana, tajnik občinske uprave, in to informacije, ki odgovarjaju njuni politiki in osebnim potrebam. Tako je namreč napisan tudi odlok občine o izdajanju občinskega glasila NOVICE, ki je seveda povrhu še protizakonit. Zato smo primorani drugače misleči občani svoja mnenja in poglede na delo župana in občinske uprave, ki je mimogrede bogokletno delo, ponižujoče in ne vem kaj še vse, povedati na tak način in na lastne stroške. Nadalje v svojem odgovoru ponovno zavajaš občane, da je članek o financiranju društev v občini pričetek volilne kampanje nas strankarskih veljakov občine, kar seveda spet ne drži. Verjetno si zaradi "preobilice dela" pozabil, da si v letošnjem februarju na treh straneh (z občinskimi sredstvi seveda) poslal v vsa gospodinjstva občine skrajno neokusen, tendenciozen, predvsem pa lažniv in skrajno ponižujoč dopis za podžupana občine Ivana Čučka, ki je vrsto let zastonj delal v društvih in bil dve mandat- ni obdobji predsednik sveta KS, ki se lahko pohvali z drugačnimi rezultati, kot so tvoji, sploh ~e primerjamo ~ase, ko je bilo treba kraj potegniti iz blata in mu zagotoviti razvoj na vseh področjih, brez zagotovljenega prora~una v vi{ini 139.000.000,00 SIT. Istočasno si si poiskal dežurnega krivca za svojo nesposobnost in neizpolnjene obljube, dane pred volitvami za župana, v predsedniku OO LDS Milanu Kuriju, saj si oba v tem svojem remek delu obtožil zaviranja izgradnje zdravstvene ambulante in okori-{čanja na račun takratne KS. Vendar je tudi tokrat resnica drugačna od tvoje in je navedena v sklepu Vi{jega so-di{ča v Mariboru z dne 19.3.2002. S tem sklepom Vi{jega sodi{ča ponovno dokazujemo, da so vse navedbe v tvoji informaciji bile le gola laž, s čimer si hotel dokazati, kako te strankarski veljaki v občini ogrožamo in onemogočamo izvedbo tvojih idej. Je pa res, da ambulante nisi zgradil, obnovil pa si prostore za potrebe občinske uprave, v katere si vložil 24.000.000,00 SIT občinskega proračuna, četudi je nova fasada samo na vidni - čelni ali zmanipulirani strani (vse v tvojem stilu). Za tak denar bi podjeten župan zgradil novo stavbo, kjer bi lahko bila vključena tudi zdravstvena ambulanta pa {e kak{no stanovanje, mar ne? Župani sosednjih občin očitno to znajo, o čemer seveda ti ne ve{ nič. Kot da ne ve{, da je sosednja občina Destrnik kupila nov gasilski avtomobil za 27.000.000,00 SIT, ne da bi občani zbirali prostovoljne prispevke za njegov nakup. Sredstva je zagotovila občina oz. njihov sposobni župan. Nadalje na-vaja{ sredstva, ki si jih dobrohotno namenil PGD Vitomarci, v vi{ini 1.400.000,00 SIT, kar je le komaj 1% celotenga proračuna občine Sveti Andraž. Če naredimo primerjavo potro{nje občinskega proračuna, ki sta ga namenila za zadovoljevanje lastnih potreb (plače, nagrade, prevozni stro{ki, izdatki za delovanje občinske uprave itd.) v vi{ini 46.000.000,00 SIT ali 34% celotenga proračuna občine, dobimo pravo sliko razpolaganja z občinskim, davkoplačevalskim, denarjem. Prav tako se hvali{, da si kot župan podaril PGD Vitomarci 200.000,00 SIT denarja kot sponzorstvo prireditve "Vitomar{ke noči", pa jih {e do sedaj niso prejeli, saj vsa dru{tva v občini ponovno izsiljuje{ in pogo-juje{, da ti morajo najprej vrniti 900.000,00 SIT, ki so jih lansko leto zaslužili ob prireditvi "Srečanje Andra{ovčarjev" in so jih namenili izgradnji nove {ole v Vitomarcih. Sicer pa je žalostno, da si se spomnil (ali ti je tvoj ideolog pri{epnil), da so neka sredstva, ki so si jih dru{tva krvavo zaslužila ob lanskem "srečanju Andra{ovčarjev", saj te na tako veliki prireditvi, ki so se je udeležili {tevilni Andra{ovčarji od blizu in daleč, sploh ni bilo. To je bil tvoj vi{ek arogance, predragi župan. Zato se upravičeno spra{u-jemo, kje ti {e manjkajo ta sredstva, ki so jih dru{tva namenila za izgradnjo nove {ole, in za kaj jih bo{ sploh porabil, če vemo, da se {ola v Vitomarcih {e lep čas ne bo gradila -razen ponujene slike projekta bodoče nove {ole. Da so se zelo izbolj{ali pogoji za delo v dru{tvih občine, zatrjuje{ v svojem odgovoru, predragi župan, ki v nobenem dru{tvu, nobeni prostovoljni akciji nisi delal in sodeloval niti minute. Svojo prvo aktivnost v kraju, ki je bila plačana, si za kratek čas opravljal kot tajnik KS, dokler te zaradi nesposobnosti niso odstavili. Prava farsa tvojega pisanja v tem odgovoru so podatki o plačah zaposlenih, o čemer sploh nismo pisali v svojem članku, kjer ponovno v svojem samopa{ni{kem stilu za-vaja{ občane in druge ter prikazuje{ neresnične podatke. Za dokaz bomo segli po tvojem občinskem proračunu z leta 2002, v katerem si za plače zaposlenih namenil 17.645.374,00 SIT (konto 400), k čemur je {e potrebno pri{teti prispevke delodajalca - občine 2.438.526,00 SIT (konto 401), službena potovanja (konto 4024) 2.064.160,00 SIT in davek na izplačene plače (konto 4028) 699.732,00 SIT, kar skupaj za plače oz. osebne prejemke zaposlenih v občini zna{a 22.847.792,00 SIT. V članku navaja{, da si funkcionar občine - izvoljen neprofesionalni župan in da zato nisi vključen v BOD plače uprave, česar mi seveda ne trdimo, pa vendar si plačan iz občinskega proračuna kot profesionalni župan iz navedenih postavk sprejetega proračuna ne samo do vi{ine, navedene v tvojem odgovoru, temveč je potrebno pri{teti {e kilometrine in stimulacije za tvojo nadvse veliko uspe{nost pri razvoju kraja (beri: sebe). Še posebaj izstopa iz občinskega proračuna postavka službena potovanja, za katero je nadzorni odbor občine 22. 9. 2001 v svojem zapisniku ugotovil, da si je večino kilometrine neupravičeno izplačal župan, saj ni bilo nobenih dokazil o času, namenu in končanju ter relaciji potovanja. Že prej sta tudi svetnika Marjan Zadravec in Franc Herga opozarjala na druge nepravilnosti pri porabi finančnih sredstev občinskega proračuna s predlogom o rebalansu občinskega proračuna (amandma dne 25.8.2000). Najdražji na{ (vas) župan, nam, političnim veljakom občine, kot nas imenuje{, ki smo svoje delo in pripadnost kraju do sedaj že dokazali, ni vseeno, kaj bo z na{im malim, a lepim krajem v bodoče. Konec koncev drugega kraja nimamo in vse, kar smo in bomo delali, bo bolj ali manj brez plačil, za dobrobit vseh krajanov, zato pričakujemo in zahtevamo v imenu na{ih strank, ki jih predstavljamo, in vseh krajanov, ki kraju hočejo dobro, da se vse navedene in z dokazi podprte anomalije in nepravilnosti takoj odpravijo, predvsem pa želimo, da se občanom položijo vse karte na mizo, brez zavajanja, laganja, produciranja polresnic ter da se s svojim obna{anjem neha{ norčevati iz na{ih občanov. Za OO SDS Vitomarci: Boris Toš SLS Andraž - Vitomarci: Albin Druzovič OO LDS Sv. Andraž: Milan Kuri FRANC FIDERŠEK / O DOGAJANJIH PRED ŠESTDESETIMI LETI (III.) Spoznajmo tudi napol zamoHano Nadaljevanje iz prejšnje številke Spomin na razmeroma lepo in urejeno življenje od konca devetnajstega stoletja do za~etka prve svetovne vojne je bil {e mo~no prisoten, saj se npr. tudi danes {e živo spominjamo, kako smo živeli pred 40 leti. Ljudje so naivno mislili, da se bodo vrnili ~asi vladavine Franca Jožefa. Udeleženci prve svetovne vojne so si lahko spet pripeli medalje in druga odlikovanja za hrabrost v bitkah ob So~i, v Galiciji, na Tirolskem in ob Piavi ter se z njimi postavljali v javnosti. Vpričo takih naivnih sanj in upov so ljudje večinoma spoštovali stroge pozive o oddaji orožja in voja{ke opreme, ki so ga ob umiku odvrgli jugoslovanski vojaki. "Kdor tega ne bo storil, bo ustreljen," so grozili s plakati, povrh pa {irili govorice, da bodo orožje iskali s posebej izurjenimi psi, ki zavohajo {e tako skrbno zakopano orožje. Spo{tovali so tudi vse drugo, kar je bilo "strogo prepovedano", se sprijaznili s tem, da je bilo treba urne kazalce premakniti na "nem{ki čas", to je za eno uro naprej. Ni jih posebno motilo, da so morali biti vsi javni napisi v nemč-ini, da so vsa krajevna naselja dobila ne-m{ka oziroma ponemčena imena, da je treba v uradnih govoriti nem{ko in podobno. Vse po{tene vernike pa je motilo predvsem to, da so zapirali, sramotili in izseljevali duhovnike. Na podeželju so najtrdnej{o narodnostno zavednost kazali predvsem srednji in večji kmetje, zato tudi ni slučaj, da so pri njih iskali pomoč in zatoči{čo posamezni levičarji, ki so organizirali postojanke po liniji protiim-perialistične fronte, kasnej{e OF. Delavcev je bilo na na{em območju razmeroma malo, delali in živeli so v slabih razmerah, zato so od nove oblasti veliko pričakovali. Tudi borci za pravice delavcev so bili zmedeni, saj se je marsikaj od tistega, kar so nekoč zahtevali, začelo uresničevati. Leta 1941 so prvič lahko javno praznovali 1. maj, dobili so pravico do plačanega letnega dopusta in {e nekatere druge ugodnosti. Posebno zadovoljni pa so prve mesece bili t. i. reveži s {tevilnimi družinami tako na podeželju kot v večjih strnjenih naseljih. Večina ljudi je sprva dobila živilske karte, družine z malimi otroki pa {e zraven bone, s katerimi so plačali tisto, kar jim je pripadlo na karte. Predvsem revni ljudje z območja Haloz pa tudi drugih predelov na{ega podeželja so si prej lahko le za božične in velikonočne praznike ali pomembnej{e družinske praznike kupili po četrt kilograma pravega sladkorja, sedaj pa so dobili po 90 dekagramov sladkorja mesečno na osebo. Na živilske karte so dobili tudi razne testenine in mnoge neuke gospodinje so se morale učiti, kako jih pripraviti, da bo jed okusna. Marsikaj je bilo za revne ljudi novo in seveda "bo-lj{e", le s kru{no moko niso bili posebno zadovoljni, ker je bilo prime{ano preveč krompirjeve. To papirnato darežljivost (živilske karte in plačilni boni) so krepko izrabljali krajevni in okrajni oblastniki tako v osebnih razgovorih kot na pogostih sestankih (apelih) za pridobivanje zaupanja ljudi, ob tem pa dajali lažne obljube, kako lepe bodočnost jih čaka, če bodo sledili fiirer-ju. Ob tem pa tudi grozili, kaj čaka vsakega, ki se bo novemu redu upiral. Celotna Spodnja Štajerska je morala čimprej dobiti nem{ki videz. Vsi javni napisi so morali biti v nem{čini. Mestom, trgom in krajevnim sredi{čem so dali nem{ka ali vsaj ponemčena imena. Ljudje so morali svoja imena in priimke pisati po nem{ko. S 14. aprilom so bili razpu{čeni dotedanji občinski odbori, zaposleni v njih pa odstranjeni. Name-{čeni so bili novi uslužbenci, večinoma Nemci ali vsaj ponemčenci, začasno pa tudi tisti domačini, ki so vsaj delno obvladali nem{čino. Potrebno je bilo več uslužbencev kot prej predvsem zaradi vojnih razmer (živilske karte, razne nakaznice, dovoljenja, evidence, popisi itd.) Stara upravna razdelitev po okrajih je začasno ostala, po politični liniji pa so že delovali po predvidenih novih okrožjih. Verne ljudi so tolažili, da pride v vsako faro nem{ki duhovnik. Pouk se je začel tudi v osnovnih {olah, ki so jih prevzeli nem{ki učitelji. Otroci so se od začetka učili nem{kih pesmi, čeprav besedila niso razumeli, veliko pa so korakali in telovadili. ŠTAJERSKA DOMOVINSKA ZVEZA (STEIRISCHER HEIMATBUND) Najpomembnej{a naloga nacistične civilne uprave je bila uničenje slovenskega življenja na Spodnjem Štajerskem, zato so načrtovali, da bodo to območje v petih letih popolnoma po-nemčili. Za uresničitev tega načrta so pripravili tri temeljne ukrepe: 1. množično izganjanje Slovencev (okoli 200 do 300 tisoč), 2. naseljevanje Nemcev (povprečno 1 na dva izgnana Slovenca), 3. tiste ljudi, ki bi ostali doma, popolnoma ponemčiti. Prav zaradi te tretje skupine je bila 10. maja 1941 ustanovljena Štajerska domovinska zveza. Vodili so jo Nemci iz Avstrije in domači Nemci - folksdojč-erji, ki so bili že kulturbundovski funkcionarji. Začel se je popis prebivalstva in vpisovanje v Štajersko domovinsko zvezo. To je spremljala izjemna propaganda in grožnje, da bo vsak, ki se ne bo vpisal, izseljen. Zato ljudje niso imeli izbire: kdor je hotel ostati v svojem domu, na svoji zemlji, obdržati lastnino, se je pač vpisal, iskal dokumente o rasni čistosti in poreklu za tri rodove nazaj ter druga dokazila, ki so jih zahtevali za posamezne družine. Zaradi lastne varnosti in varnosti svoje družine se je vpisalo okoli 95% prebivalstva, nacisti pa so potem razgla{ali, da je to plebiscit za veliko Nemčijo. Nadaljevanje prihodnjič PREJELI SMO Sežigalnica Kidričevo -ali bo potrebno ponovno na referendum V zadnjem času smo priča ponovnemu razmi{ljanju o ideji izgradnje sežigalnice komunalnih in {e kak{nih odpadkov v občini Kidričevo ter seveda pripadajoče deponije ostankov oz. pepela. Glede na to, da je bila, 14. januarja 2001 na svetovalnem referendumu jasno izražena volja občanov - NE sežigalnice, se javnost občine Kidričevo upravičeno spra{uje, kdo ima pravico ponovno razmi{ljati o umestitvi tega objekta v to okolje. 92,6% glasov proti izgradnji sežigalnice mora biti jasen in dovolj velik argument za tiste, ki ponovno predlagajo gradnjo. Spet se kažejo interesi posameznikov, skupin in lobijev, ki se postavljajo nad voljo ljudi. Nikoli nam ni nihče jasno in natančno dokazal, da je ta sežigalnica v tem okolju tako zelo potrebna, {e posebno zdaj, ko že re{ujemo problematiko odpadkov na drug način. Navsezadnje tudi ni problem tega okolja, če je sežiganje odpadkov usmeritev države pri re{evanju te problematike. Upam da "odgovorni" za izgradnjo sežigalnice ne bodo spet začeli dokazovati ne-{kodljivosti objekta in deponije pepela ter njegovih prednosti v tem okolju ter kot posledico celo bistveno kvalitetno izbolj{anje bivalnega prostora itd. Ta kvaliteta bo najbrž na {e vi{ji ravni tudi s pravkar začeto oz. poskusno proizvodnjo v Tovarni asfalta in z uresničitvijo {e kak{nega "okolju prijaznega" projekta. Ironija pri vsem pa je, da večina te občine nima zgrajene niti osnovne komunalne infrastrukture, to je kanalizacija. Moramo priznati, da je večina dejavnikov, ki so ta prostor v preteklosti prekomerno obremenjevali, za izbolj{anje naredila kljub temu veliko, čeprav jih je k temu bolj ali manj prisilila zakonodaja. To pa seveda ne pomeni, da je mahanje z ustreznimi poročili o vplivih na okolje dovolj, da v tem prostoru sprejmemo vsak projekt, ki si ga nekdo zamisli ali je celo zapisan v integralnem razvojnem programu na{e občine. Čeprav posamezni projekt naj ne bi presegal zakonsko določenih meja obremenjevanja okolja, pa to ne more veljati pri sočasnem delovanju več sistemov, ki bodo skupaj krepko presegli dovoljene obremenitve. Najbolj je žalostno, da se je temu okolju tako v preteklosti kot danes samo jemalo in nič dajalo ter vračalo, razen seveda nekaterih malenkosti. No, vse le ni tako črno, saj bomo z izgradnjo sežigalnice dobili približno 100.000 ton pepela letno in {e kak{no dodatno malenkot povrh. Svoj delež bo seveda prispevala tudi Tovarna asfalta ter bodoča voja{nica. Na žalost to okolje preveč z lahkoto sprejema dejstvo, da nam na tak način nekdo kroji na{o prihodnost. Nihče ne trdi, da je življenjski prostor na{e občine drugačen in več vreden. Je nekoliko specifičen zaradi nekaterih naravnih danosti, od katerih je odvisno veliko več ljudi. Res je tudi, da ima nekatere druge danosti (prometna infrastruktura, lega, bližina energetskih virov ...), ki so zanimive za določene veje gospodarstva in projekte. Seveda pa ne za ceno ogrožanja okolja, zdravja ljudi in razvrednotenja življenjskega prostora. Mogoče pa je zanimivo predvsem zato, ker se v tem okolju ne znamo dovolj organizirati in trdno postaviti v bran za svoje pravice. Preveč je političnih odločitev, ki največkrat niso v skladu z interesi ljudi in so celo večkrat v nasprotju z vsakr{no logiko. O na{em okolju in projektih odloča vse preveč lokalnih botrov, posameznikov in skupin, ki delujejo mimo ustaljenih pravil ter želja in potreb lokalne skupnosti. Vsi ti so bolj ali manj v službi določenih interesov in političnih sfer, predvsem v pričakovanju kovanja dobičkov na račun tega okolja. Upam, da se bomo znali upreti vsem tem poskusom manipulacij, nemoralnosti, pokvarjenosti in dvoličnosti. Mogoče je ena od poti tudi odprtje nove poslanske pisarne v Kidričevem, ki naj bi zastopala (upamo) interese vseh občanov (tudi na{ih) na državnem nivoju in ne samo interesov določene politične opcije. Sicer pa imamo občani za dosego svojih ciljev več načinov. Mogoče bo v prihodnje kmalu potrebno spet na referendum, tokrat zavezujoč. Slavko Feguš, Kidričevo NASVETI Kuharski nasveti J TUdi če na robidi ni mamljivih robidnic, jo povečini vsi prepoznajo po njenih dolgih, v loku upognjenih in plazečih se steblih, ki so zavarovana z majhnimi trni. Vsak dober poznavalec robid ve, da se sočni črni plodovi lahko zelo razlikujejo, saj gre za množico različnih robid. Večina tistih, ki rastejo v bližini naših bivališč, so verjetno križanci, a kjerkoli opazujemo robide, opazimo veliko raznolikost. Navadne robide imajo praproti podobne liste, tanka vijoličasta ali zelena stebla, bele ali svetlo vijoli~aste cvetove in majhne trde plodove. Bolj{a po okusu in lažje prepoznavna je tako imenovana brestovolistna robida, ki ima močna razrasla stebla. Ta spominjajo na barvo sliv in so na spodnji stani z zelo svetlimi listi. Pogosto {e najdemo sinjezeleno robido, ki je pre- poznavna s trojnimi lističi na dolgih tankih, plazečih se steblih. Plodovi sinjezelene robide so povečini manj{i in imajo manj{o {tevilo kroglic od drugih robid, te pa pri nabiranju rade razpadejo. Robide so pogosto prekisle, da bi jih jedli surove, zato jih kuhamo ali du{imo in s toplotno obdelavo postanejo precej okusnej{e. Obirajo jih v trans- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 392. NAD. Du{evno zdravje otrok in mjJadosJnikov 104. nadaljevanje Povezava med otroško psihiatrijo in psihiatrijo odraslih 3. nad. Zadnjic smo povedali, da se je izoblikoval nemoralizira-joc odnos do simptomatskih problemov star{ev. To ne pomeni, da pozabimo na otrokovo za{čito, ki je primarna potreba; včasih je potrebno tudi otroka odtegniti iz domačega okolja. Bistvo je v tem, da se na star{e ne jezimo, ker je to neprofesionalno. Predvsem pa z jezo in moraliziranjem nikomur ne pomagamo — ne otroku, ne star{em. Včasih, če hočemo star{em pokazati, kako bolj{i smo do njihovih otrok, vzbudimo rivaliteto in praviloma ne moremo več računati na star{evsko podporo v prizadevanjih za izbolj{anje otrokovega stanja. Res pa je, da določena patologija star{ev vzbuja pri profesionalcih več jeze (npr. bolezni odvisnosti) kot druga (npr. psihoza). V tem sodelovanju se je pridobila tudi nova izku{nja — če vstopi v psihiatrijo otrok s svojim simptomom in se s tem razkrije simptom pri sta-r{ih (največkrat odvisnost od alkohola), se star{e po tej poti zelo težko motivira za zdravljenje. Ce pa vstopi kot prvi v zdravljenje star{ (ponovno izku{nja s področja odvisnosti od alkohola) zaradi drugih bolezenskih vzrokov, se je po določenem času prej pripravljen urejati tudi v star{evski vlogi. Ali so torej otroci tako sami po sebi umevni in star{i v svoji vlogi tako varni? Ali so otroci tako malo vredni? Ali prevladajo obrambni mehanizmi odvisnika? Ko sta v družini simpto-matska otrok in star{, je videti, kot da mora biti pri star{u ali star{ih simptom tako utr- jen in nedostopen, ko otrok dekompenzira. Tako si razlagamo rigidnost do spremembe pri simptomatskih star{ih. In če sklenemo: Otro{ki psihiatri (in tudi klinični psihologi) se torej ukvarjajo s konkretnimi star{i. Pri nekaterih jim ne bo uspelo vzpostaviti ustreznega sodelovanja, pri nekaterih pa se utegne življenje vseh družinskih članov spremeniti na bolje. Psihiatri odraslih (in tudi klinični psihologi) pa se ukvarjajo s star{i, ki jih pacienti nosijo v sebi. Poudariti je potrebno, da razmi{ljanje o otro{tvu in o vplivu star{-ev pri odraslem pacientu ne pomeni neke statične ugotovitve ali vdaje, kako je ta osebna zgodovina žalostna in da bomo pacienta obravnavali (in on sebe) kot dosmrtno žrtev. Pomembno za pacienta je, da razume svoj razvoj, spozna področja prikraj{ano-sti in v danih razmerah i{če možnosti za sedanji in prihodnji čas; se pravi, da izstopi iz pozicije žrtve. Sodelovanje med obema vrstama psihiatrije naj pomaga star{em, da bodo lahko postali advokati svojim otrokom; da bi bilo profesionalcem kar najmanjkrat potrebno postajati advokati otrok pred njihovimi star{i. Cilj skupnih prizadevanj bi bil ta, da bi se otroci v svojem razvoju lahko ukvarjali le s tisto čustveno bolečino, ki se je ne da ali celo ne sme odvzeti, če naj bi se otrok zdravo razvijal. Naslednjič pa bomo {e nekaj povedali o pravnih vidikih du{evnega zdravja otrok. portno embalažo, ker so plodovi zelo občutljivi. Sveže robide shranjujemo največ 10 dni pri temperaturo okrog 0 stopinj C. V kuhinji in tudi v živilski industriji so cenjene tudi zaradi močnega barvila, ki ga uporabljajo v sla{čičarstvu in kondi-torstvu. Iz robid lahko pripravimo odlične džeme, ker pa je v plodovih veliko semen, jih stisnemo ali močno zmečkamo ter pred pripravo precedimo ali pa jih zmečkane kuhamo v gazi. Jedem iz robid pogosto dodajamo jabolka. Sploh pa okusen džem in marmelado dobimo, če ju pripravimo iz me{anice robid in jabolk. Jabolka pri izdelkih iz robid vplivajo na okus in strjevanje, robide pa dajo značilno aromo in bordojsko rdečo barvo. Iz robid so včasih pripravljali vino ali so jih za barvo dodajali žganim pijačam. Danes pa pretežno uporabljamo sveže robide, saj so zaradi obilice vseh drugih vrst sadja postale nekoliko manj zanimive. V kuhinji jih uporabljamo pri pripravi sladkih in slanih jedi. Zaradi svojega kiselkastega okusa in temno rdeče barve po du{enju se odlično podajo kot omaka k jedem iz divjačine, govedine in svinine. Najpogosteje pa jih uporabljamo pri pripravi sla{čic. Zaradi nežne strukture in kraj{e toplotne obdelave so primerne pri pripravi lahkih sladic. Tako jih lahko uporabimo v biskvit-nih kolačih, ko jih dodamo skupaj z moko v testo in se ob peki zmehčajo. Pri tako pripravljenem kolaču računajmo na to, da robide po toplotni obdelavi ostanejo {e vedno rahlo kiselkaste. Vendar nam ta okus v poletnih mesecih prija. Lahko jih uporabimo pri pripravi pit, ko najprej do polovice spečemo spodnjo plast krhkega testa, ga narahlo premažemo z marmelado, nanjo eno zraven druge položimo cele robide in močno potresemo s sladkimi pi{kotni-mi drobtinami ali mletimi orehi. Po robidah z delom krhkega testa naredimo mrežico in speč-emo kot druge krhke pite. Krhko testo za robidovo pito naredimo iz 15 dag ostre moke, 15 dekagramov mehke moke, {čepca soli, 1/4 vrečice pecilnega pra{ka, 18 dekagramov margarine ali masla, kot vezivno sredstvo dodamo {e en rumenjak ali eno celo jajce, za sladek okus 10 dekagramov sladkorja v prahu in eno do dve žlici vina ali limoninega soka. Tisti, ki imate radi posebnosti, si lahko za zajtrk pripravite palačinke, ki jih izbolj{ate z robidami. Pripravimo si klasično testo za palačinke in ga damo za 10 minut počivat. Posebej v majhni količini sladkane vode do mehkega skuhamo robide. Na žlici masla na rahlo prepražimo na kocke narezana jabolka, a le toliko, da se rahlo zmehčajo. V ponev vlijemo manj{o količino ma{čobe, in ko se ogreje, prilijemo testo za palačinke, po vrhu potresemo na pol kuhane robide in po-pečene ko{čke jabolk. Palačinko pečemo samo z ene strani kot omlete. Pred serviranjem jo prepognemo, po želji pokap-ljamo s sokom, v katerem smo kuhali robide, in okrasimo s smetano ter v poletnih mesecih {e s sladoledom. Smetano lahko zamenjamo tudi z jogurtom. Tako pripravljeno sladico ponudimo kot samostojno jed za manj obilen obrok. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 16. julij - Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Robert Kle-menčič, Hardek 45, Ormož; Davorin Kirič, Pavlovci 6, Ormož; Irena Čeh, Vinski Vrh 65; Martina Klemenčič, Mala vas 7; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/B; Mateja Škvorc, Vičanci 60; Manuela Lesko-var, Kraigherjeva ulica 19, Ptuj; Nada Kozar, Industrijsko naselje, Kidričevo; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Marija Zele-nik, Volkmerjeva ulica 11, Ptuj; Marjan Jus, Ob železnici 2, Kidričevo; Janko Kodrič, Bukovci 92/A; Ivan Kolenič, Finž-garjeva 19, Ptuj; Danilo Bela, Spuhlja 92; Jakob Janžeko-vič, Strejaci 7; Marjan Muršec, Medribnik 12; Marijan Milino-vić, Cirkovce 49/A; Franc Ma-rušič, Zg. Velovlek 22. 18. julij - Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Franc Velnar, Hum 30; Majda Bezjak, Mihovci 103/F; Robert Keček, Hum 20; Slavko Ivančič, Hra-stovec 73/A; Jože Kokovnik, Draženci 16; Anton Novak, Hujbar 5, 2259 Ivanjkovci; David Vezjak, Gosposvetska 31, Maribor; Jožica Krstnik, Po-povci 10/A; Ivan Žuran, Gradišča 143; DFamjan Butolen, Majšperk 68; Miro Emeršič, Lancova vas 56; Marjana Zorc, Praprotnikova ulica 13, Ptuj; Helena Horvat, Sp. Pol-skava 141; Anton Glaser, Borovci 50; Franc Fras, Kraigherjeva 23, Ptuj; Robert Štum-berger, Pergerjeva 14, Ptuj; Zoran Horvat, Sp. Polskava 1412; Andrej Ekart, Rošnja 29; Branko Frangež, Podlože 49/A; Igor Škerbot, Dupleška 335/A, Maribor; Robert Kotnik, Ješenca 52, Rače; Zlatko Kosec, Moškanjci 118. Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: BELIN-IPP, d.o.o. Rogaška Slatina 129.590,64 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v na{i bolni{nici, pomaga so~loveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potr~a Ptuj se za prispevana finan~na sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski ra~un številka 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica. RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU kast pojenjuje, {kodljivcj in bolezni še ne Leto se je prevesilo v drugo polovico, dan se je po mesecu dni skrčil že za pol ure, kar se zaznava tudi v naravi s pojemanjem vegetacije in počasnim prehodom na jesen. Rast vrtnega rastlinja pojenjuje, pridelki in plodovi dozorevati, ne pojenjujejo pa še rastlinske bolezni in škodljivci, ki na vrtninah v tem obdobju lahko povzroče precej škode. V SADNEM VRTU julija, ko je bujna rast prenehala in so se plodovi začeli debeliti in zoreti, prične le-te napadati eden najnevarnejših sadnih škodljivcev jabolčni zavijač. Samičke metuljčka jabolčnega zavijača zalegajo v plodove jabolk, hrušk, breskev, sliv, zadnja leta pa v vse večjem obsegu tudi v plodove orehov, jajčeca, iz katerih se razvijajo ličinke, ki začrvičijo, če pravočasno ne ukrepamo, večino plodov in jih onesposobijo za uporabo. V rano, nastalo z vbodom, se naselijo glivice sadne gnilobe, tako da plodovi poleg črvivosti segnijejo že na drevesu. V tem času skrbno opazujemo pojav in preletavanje metuljčkov jabolčnega zavijača ali pa spremljamo napovedi službe za varstvo rastlin o pojavu tega škodljivca in o času škropljenja. Na voljo je mnogo raznih kemičnih pripravkov, bolj ali manj strupenih ter s krajšo ali daljšo dobo delovanja, od katerih izberemo najustreznejšega, da ohranimo zdrav pridelek sadja. Češnjevo in višnjevo listje postaja rumeno z rjavimi pegami, z močneje okuženih dreves pa listje že odpade. Gre za češnjevo pe-gavost, ki jo lahko s pravočasnim škropljenjem še omejimo, da listje ostane zeleno do avgusta, ko se prične tvoriti cvetno brstje za rod v naslednjem letu. Za škropljenje pred češnjevo pegavostjo uporabimo dithane ali octave ali drug primeren pripravek, v koncentraciji, kot je to navedeno v priloženih navodilih. V vročih poletnih dnes se na občutljivejših sadnih vrstah širi pepe-lasta plesen, ko pa je dovolj vlage, pa sadni škrlup. Plesen in škrlup sta sadni bolezni, ki sta že doslej zahtevali skrbno in pravočasno varstvo pred okužbo, to pa moramo vzdržati še do konca avgusta, da bo zdravo listje sposobno tvoriti cvetne brste za rod v naslednjem letu. Sadje poznejših sort z zorenjem dobiva voščeno preveliko, ki preprečuje vdor bolezni, dotlej pa ga varujemo pred okužbami kot listje - s škropljenjem s fungicidi. V OKRASNEM VRTU bodo vrtnice, ki jim je bila po glavni sezoni cvetenja konec junija opravljena potrebna nega, ponovno vzcvetele. Če pletev, letna rez, dohranjevanje in obdelava tal takrat niso bili opravljeni, bo njihovo cvetenje mnogo slabše. Koncem julija je še poslednjič mogoče vrtnice pognojiti z lahko topnimi gnojili, sicer se bo njihova vegetacija zakasnila, grmi pa bodo neodporni na ostrejše zimske razmere. Z gnojenjem, odstranjevanjem odcvetelih poganjkov in rezjo na zalistnike vzpodbudimo tvorbo novih cvetnih poganjkov, ki bodo cveteli kasno v jesenski čas. Grme je potrebno še v tem času opleti nadležnih plevelov, plitvo okopati in poškropiti s fungicidi, da preprečimo okužbe z listno pegavostjo in plesnijo. Na mladih poganjkih se proti jeseni še pogosteje pojavljajo zelene uši, ki jih sproti uničujemo; v manjšem obsegu jih kar zmečkamo. Letošnji poganjki vrtnic so v tem času v najprimernejšem stanju zrelosti za razmnoževanje s potaknjenci. V ZELENJAVNEM VRTU lahko v tem času, ko z večine vrtnin že pobiramo plodove, pride do okužb z boleznimi, ki rastline uničijo, preden so plodovi dorastli. Nadaljujemo varstvo kot doslej, s tem da močno obolele rastline ali njihove dele sproti odstranjujemo z gredic in neškodljivo uničimo. Krompirjeva plesen se z nadzemnih organov obolele rastline prenese na gomolje in ti že v nekaj dneh v shrambi prično gniti. Zaradi krompirjeve plesni obolelemu krompirju ni pomoči. Izkopljemo ga v dobrih talnih razmerah, ko smo predhodno pospravili bolno cimo, v shrambo pa vložimo le zdrave in od zemlje očiščene gomolje. Kumarice škropimo v enakih časovnih presledkih in s pripravki, kot pred obiranjem, da preprečimo okužbe s plesnijo. Okužene in suhe liste sproti odstranjujemo, da ne okužijo zdravih delov rastlin. Paradižnikov nasad redno škropimo z dotikalnimi fungicidi antra-colom ali dithanom, spodnje liste do prvega grozda plodov odstranimo in sproti izločujemo liste in plodove, ki kažejo znake okužbe, ker se bolezni na paradižniku še posebno naglo širijo po rastlini. Vršičke fižola, ki jih je napadla črna fižolova uš, poškropimo z enim od kemičnih pripravkov s kratko dobo delovanja. Z uporabo biotičnih pripravkov, kot so razni čaji in izvlečki iz kopriv in drugih zelišč, dosežemo različne učinke, ki so vezani na več dejavnikov, kot pa je pri uporabi kemičnih pripravkov. Učinkovitost na primer najpogosteje uporabljene koprivove zavrelke ali čaja je odvisna od tega, v kakšni fazi rasti so bile požete koprive, kako smo pripravljali zavrelko in v kakšni vodi (mehki ali trdi iz vodovoda) ter koliko je bila razredčena. Pripravki so učinkovitejši na rastlinah, ki so vzgojene iz odpornejšega semena in iz utrjenih sadik, ki imajo izvor v odbranih in odpornih matičnih rastlinah. Vrtnine na gredicah, pregnojenih z dušičnimi gnojili, so občutljivejše na razne okužbe. V pregostih nasadih, kjer so rastline prevelik del dneva vlažne in kjer med njimi ni zraka, so kemični in naravni pripravki za varstvo rastlin neučinkoviti. Vremenske, toplotne, talne in svetlobne razmere so odločilni dejavniki za dobro počutje in zdravje rastlin, zato je enostransko pripisovanje učinkovitosti enih ali drugih pripravkov brez upoštevanja vseh okolnosti zmotno. *** Po biokoledarju je najprimernejši čas za setev, sajenje ali spravilo pridelkov, ki smo jih pridelovali zaradi plodov, 31. julija, zaradi lista 28. do 31. julija, zaradi korenine 25. julija ter zaradi cveta od 26. do 30. julija. Miran Glušič, ing. agr. RAČUNALNIŠTVO Brezžiina omrežja - Wireless LAN Sanje povprečnega visokotehnološko osveščenega Slovenca: prenosnik, moderna hi{a ter brezžično surfanje po internetu vse od vinske kleti, garaže z novim avtomobilom iz nemškega Wolfsburga pa tja do zadnjih obronkov vrta. Rešitev: nekaj sto evrov za brezžično lokalno omrežje Wireless LAN (LAN= Local Area Network). Nasploh so brezžična lokalna omrežja čudovita rešitev tako za poslovno kot tudi zasebno rabo. Wireless LAN je najmočnejši ravno pri odpravljanju potrebe po kabelskih povezavah med računalniki in tudi tiskalniki ter drugimi napravami, vklju~-no z dostopom do interneta. @al pa rešitev ni čudežna, obstajajo nekatere omejitve. Med največjimi izpostavimo omejeno hitrost pretoka podatkov, ki pri večini omrežij Wireless LAN še 3com ne presega 11 Mbit/s, oviro pa lahko predstavlja še domet naprav oz. signala Wireless LAN. Pri mnogih mrežnih karticah smo vajeni hitrosti 100 Mbit/s, kar opazno pospeši prenos večjih datotek, tudi če je v omrežju hkrati aktivnih več računalnikov. 11 Mbit/s nas vrača v stare čase. Če je signal slab ali se pojavijo motnje, pa se lahko hitrost prenosa celo zmanjša. Pri surfa-nju po internetu vas to ob današnjih hitrostih povezav ne bo motilo, lahko pa se pojavijo zapleti pri prenosu datotek med računalniki. Dražji modeli naprav Wireless LAN že podpirajo višje hitrosti pretoka, vendar so cenovno nekajkrat dražji od standardnih 11 Mbit/s izdelkov. Razčistimo še nekaj zmotnih mišljenj: preko omrežij Wireless LAN se ne da telefonirati (klasična telefonija), razen če koristite IP telefonijo. Prav tako ni možen neposreden prenos av-dio-video signalov, recimo med DVD predvajalnikom in televizorji, ipd. Wireless LAN je specializiran samo za prenos računalniških podatkov. V ogled vam ponujamo nekaj modelov Wireless LAN vmesnikov Scom Bazno postajo za domačo uporabo je enostavno namestiti 3comov izdelek je izpeljanka profesionalne serije AirCon-nect, ki nosi modelsko oznako Home Wireless gateway. Za končnega uporabnika to ne pomeni nič slabega. V ozadju teče vrhunska 3comova tehnologija, ki naj bi zagotovila domet signala vse do 90 metrov v zaprtih prostorih. Za bazno postajo boste morali odšteti 349 evrov, kar je nekje v sredini cenovne lestvice, 169 evrov pa še za PC Card WLAN vmesnik, ki ga lahko vstavite npr. v prenosnik. Sama namestitev Home Wireless Gatewaya je enostavna, pri tem početju vas vodi pomočnik, ki deluje kar v dobro znanem okolju spletnega brskalnika. Izdelek pozna tudi požarni zid, edina resnejša zamera pa je povezana s premalo poudarjeno možnostjo vnosa administrator-skega gesla. To zelo pomembno varnostno funkcijo lahko pri namestitvi hitro spregledate. Compaq Siemens PCMCIA razširitvena kartica 40-bitno WEP kodiranje podatkov, kar je manj od preizkušene konkurence. Cenovno se Siemens ne more pohvaliti z zelo ugodno ceno; bazna postaja stane 349, PC kartica 169 in USB vmesnik I-Gate 170 evrov. Za domače uporabnike pa je Sie-mensov izdelek prava milina. Enostavna namestitev, spodobno, zanesljivo delovanje in prijetno oblikovano ohišje, ki ga je najbolje pribiti na steno in pozabiti nanj. Žal se Siemens ni mogel upreti prihrankom, ki jih prinašajo navodila zgolj v elektronski obliki. 3com n enostavna in razumljiva navodila za uporabo, H namestitev v več jezikih, zmogljiv požarni zid, P premalo izpostavljena mo- žnost gesla Compaq Siemens Siemens K namestitev v spletnem oknu, obilo funkcij, zmogljiv izdelek, PC kartica primerna tudi za Win CE/Pocket PC, IE Access Point Manager vas sproščeno vodi skozi namestitveni postopek, dovolj zmogljiv požarni zid, E nastavitve malce prezahtevne za začetnika IE navodila samo v elektronski obliki Compaq Zmogljiv, vendar zapleten za namestitev, primeren tudi za profesionalce. Compaqov "iPAQ Connection Point CP-2W" je na 319 evrov ocenjen vmesnik, ki ni zasnovan na Compaqovi lastni tehnologiji, temveč v ozadju teče uveljavljena Lucent-Orinoco va platforma. Namestitveni program nudi zelo dober pregled nad delovanjem bazne postaje in vsemi nastavitvami. Izdelek ima še štiri ethernet vtičnice in služi tudi kot nekakšen preklopnik, pohvale vredna pa je podpora operacijskim sistemom Windows CE. Končno še nekaj tudi za vaš dlančnik. Siemens Prikupen in še kar zmogljiv vmesnik, ki je enostaven za rabo Siemens na trgu brezžičnih naprav nudi marsikaj, tudi izdelke WiFi. Serija I-Gate je v spodnjem srednjem razredu naprav, primerna predvsem za domačo rabo. To potrjuje tudi le 3com Dar za fotografe V času, ko fotografi že prehajajo s klasičnih fotoaparatov na digitalne, težavo predstavlja kakovostni tisk fotografij. Canonov S820D, ki omogoča tiskanje neposredno s pomnilni-ške kartice, je pomemben korak naprej. S820D je eden boljših Canonovih modelov, njegove tiskalne glave zmorejo resolucijo 2400 krat 1200 pik na palec, tiskajo pa s šestimi barvnimi kar-tušami. Vsako lahko neodvisno zamenjate, zaradi česar Canoni slovijo po poceni izpisu. Z računalnikom se tiskalnik povezuje le preko USB povezave, slike pa lahko vanj pretočite tudi preko vmesnika za pomnilniške kartice Compact Flash. Nekateri modeli digitalnih fotoaparatov se lahko s Canonovim tiskalnikom povežejo tudi neposredno. Ozrimo se k hitrosti tiska: za izpis črno-belih slik porabi povprečno okoli 20 sekund na stran, pri vrhunski kakovosti izpisa pa tiskalnik potrebuje tudi do tri minute na stran. Resnici na ljubo je v tem primeru izpis skoraj enakovreden izpisu laserskega tiskalnika. Pri barvnem tisku se fotografija A4 izpiše v 50 sekundah, vrhunska kakovost pa zahteva do štiri minute in seveda primeren fotopapir. Tovrstni tiskalniki so opazno dražji od običajnih pisarniških modelov, lahko pa v določeni meri nadomestijo tisk digitalnih fotografij v profesionalnih studiih. Seveda bo obisk slednjih še vedno nujen pri zahtevah po visoki kakovosti slik. Tiskalnik za nekaj sto evrov se žal ne more meriti s tudi več deset tisoč evrov vrednimi profesionalnimi napravami. Cena Canonovega S820D še ni znana, več informacij pa lahko poiščete na spletnih straneh proizvajalca: www.canon.com NOVICE Milijarda računalnikov Na svetu se v takšni ali drugačni obliki nahaja več kot milijarda računalnikov. Gartner ocenjuje, da je bilo do sedaj prodanih 81,5 odstotka namiznih in 6,4 odstotka prenosnih računalnikov ter 2,1 odstotka strežnikov. Tri četrtine računalnikov je namenjenih poslovni rabi, četrtina pa domači. Doba računalnikov traja približno 25 let, prodaja pa strmo narašča. Drugo milijardo računalnikov naj bi tako dosegli že čez šest let. Ogg Vorbis 1.0 Ogg Vorbis je format za stiskanje zvočne vsebine, ki je brezplačen za uporabo in je zasnovan na principih odprte kode. Sedaj je končno nared prva polna različica. Ogg Vorbis ima željo nadomestiti ali vsaj delno izriniti format MP3, ki je avtorsko zaščiten. Novi format naj bi poleg zagotovljene brezplačne uporabe omogočil višjo kakovost glasbe kot MP3. Podporo za Ogg Vorbis že vsebujejo nekateri popularni predvajalniki, tudi WinAmp. Obiščite spletne strani: www.vorbis.com Microsoft širi dejavnost Microsoft je najavil, da bo začel prodajati mrežne naprave, konkretno izdelke za brezžična lokalna omrežja. V okviru oddelka, ki se ukvarja z razvojem mišk in tipkovnic, bo sedaj nastajala še mrežna oprema po standardu 802.11b. Pri Microsoftu ne želijo posredovati podrobnejših informacij o napovedanih izdelkih, znano pa je, da se bo prodaja začela še letos jeseni. Athlon XP s skromno porabo energije Skromna poraba energije je pri sodobnih procesorjih prej izjema kot pravilo. Nova izjema tokrat prihaja iz AMD-ja, ki je končno uslišal vse, ki potrebujejo nizkonapetostni Athlon XIÎ Model SFF poleg tega porabi opazno manj električne energije in je primeren za prenosnike. Za vse omenjeno skrbi predvsem tehnologija Cool'n'Quite, ki dopušča spreminjanje delovnega takta procesorja v skladu s trenutnimi potrebami. Slaba stran modela SFF je delovanje pri samo 200 MHz FSB in nujna podpora tehnologije Cool'n'Quite s strani operacijskega sistema in osnovne plošče. Itanium 2 je tu Intel je končno uradno predstavil svoj nov 64-bitni procesor Itanium 2, ki je zasnovan na jedru McKinley. Ti procesorji bi morali Intelu pomagati zavladati na tržišču zmogljivih večprocesorskih strežnikov za velika podjetja, kjer so do sedaj dominirali sistemi, zasnovani na 64-bitnih RISC procesorjih. Prva generacija itaniuma se na trgu ni najbolje odrezala, druga generacija pa nudi občutno višje zmogljivosti od nižji ceni od primerljivih RISC procesorjev. Trenutno prihaja itanium 2 v treh različicah: 900 MHz ima 1,5 MB L3 predpomnilnika, stane pa 1338 USD, 1 GHz različica stane 2247 USD, najmočnejša, prav tako 1 GHz različica s 3MB L3 predpomnilnika pa stane 4226 USD. Intel je predstavil tudi nabor veznih čipov E8870 in najavil lastne strežnike z novim procesorjem. Najemite si strežnik IBM je začel nuditi storitev mesečnega najema strežnikov. Linux Virtual Services nudi velike računalnike mainframe in njihove zmogljivost po ceni 300 dolarjev za "enoto" mesečno. Enota ustreza zmogljivosti tretjine povprečnega Intelovega čipa. Na prvi pogled ponudba ni ravno mikavna, če pa upoštevamo stroške nabave opreme, vzdrževanja, zagotavljanja zanesljivega delovanja in pomoč uporabnikom, se račun izide. Takšen model najema strežnikov prakticirata tudi Sun in HP ter še mnogo manjših podjetij. WordPad virus Trend Micro je odkril računalniški virus, ki se širi s pomočjo Microsoft Outlooka in svoj obstoj dokazuje z zlorabo programčka WordPad, ki je sestavni del operacijskega sistema. Ko se virus požene prične, odpirati WordPad in to poskuša storiti 100 milijonkrat. Posledično pride do prav neprijetnega sesutja večine sistemov, v najboljšem primeru pa do nevšečnosti. Virus oziroma črv je že dobil oznako VBS_SLIIîB. Okužba se izvrši z odprtjem elektronski pošti priložene datoteke. Takoj za tem se okuženo email sporočilo posreduje na vse naslove v Outlookovem adresarju, ko pa je to izvršeno, se prične že prej omenjeno odpiranje WordPada. Pri Trend Mic-ru tudi trdijo, da virus poleg omenjenega briše tudi nekatere sistemske datoteke. Mobilni multipraktik Si želite mobilnik, modem, telefaks, GPS sprejemnik, dlanč-nik ... v enem ohišju? Rešitev je samo ena (zaenkrat): Ky-ocerin pametni mobilnik 7135. Školjkasto ohišje skriva vse našteto, hkrati pa je v aparat možno vtakniti kartice MMC ali SD. Vgrajen je tudi MP3 predvajalnik in operacijski sistem Palm. Deluje v skladu z enim izmed 3G standardov in lahko podatke prenaša s hitrostmi do 153 kbit/s. Zaslon je ustrezno sodoben in lahko prikaže 65.536 barv, mobilnik pa pozna govorno izbiro, ukaze, zvočnik, vibraklic, SMS chat, elektronsko pošto, spletni brskalnik, WAP brskalnik, razpoznavo pisave, 16 MB pomnilnika, USB in IrDA vmesnik. Vse našteto v aparatu, ki tehta 186 gramov in meri 100x61x30 mm. ZZA KRATEK CAS SESTAVIL: EDI KLASINC slavnostna dvorana nogometni stadion v pragi nepomembna sestavina ameriška rockovska skupina iz 1965 kraj v nemčiji roman borisa pahorja afriški kostanj brazilski nogometni reprez. (roberto) odmik od stalinizma ČABRO VALENTINA henrik ibsen pripadnik sasdv hrvaški skladateu (krsto) zbirka marko okorn josip stritar liker iz besede vokal predmet, reč pevka krvavao predmestje liegeja trobilo pozavna neizoran del njive oranje židovski krau biblijski junak pozavnist senegačnik vnema, zanos hrvaški filmski režiser (branko) argent šahovski fe , - VELEMOJSTERIF Vn-. 1 ť'Í (OSCAR) «JIv... ambasador bih v zrn (enver) nespamet afriška antilopa pristaš etatizma režiser vrdouak II SLADKOR majša skala neznanka v matematiki teža embalaže pouski slikar (eugeniusz) svinčnikov iz besede marot naša turistična agencija rokovnik mala kalorija naša pripoved- malei ilenšek naša in srbohrv. Crka ^ iz besed muza-fren stric ena prvih elektrarn na dravi Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: stvor, Trost, Ratt, atlas, podnapis, strateg, IK, slak, Tea, Prelesnik, stimulans, Oggi, Ajd, drekoborbec, Moran, Arto, mana, Oja, Eve, Anrion, Anar, Nisima, JNA, iskrilo, Ina Čurikova, kreator, Katarina Čas, SO, kist. Ugankarski slovarček: AJANOVIC = ambasador BiH v ZRN (Enver, 1943), AKI = hruškast tropski sadež, afriški kostanj, ANAR = mestece v Iranu ob reki Namaki, ANS = predmestje Liegeja, APEN = nemški kraj ob cesti Bremen-Groningen, IVANDA = hrvaški filmski režiser (Branko, 1941, Gravitacija), KIVU = jezero v centralni Afriki na meji Belgijskega Konga in Ugande, LOVE = ameriška rockovska skupina, ustanovljena 1965, STRAHOV = nogometni stadion v Pragi, zgrajen 1926. [GOVORI SE... DA so sosedje farme prašičev zagrozili, da bodo st^'vbo mestne občine polili z gnojnico. Fuj! ... DA so vinogradniki zagrozili, da bodo trgovce in velike kleti polili z viški vina. MMM! ... DA bo tako Ptuj dokazal bistvo pravega podeželskega mesta. Dišalo in smrdelo bo kot na kmečkem dvorišču. ... DA je izum tovrstnega bio orožja dober nasvet za borbo proti politikom in druge vrste nepriljubljenim: namažimo jih z medom in jih spustimo v gozdove, med medvede. Naj jih po... Ne bodite no preveč krvoločni! Naj jih poližejo! ... DA je potrebno farmske sosede spomniti na staro resnico, da tam, kjer smrdi, tudi diši. Potrpite torej, vam sicer res smrdi, toda pomislite na številne krožnike s slastno pečenko. ... DA je farma tudi svojevrstna turistična zanimivost. Mnogi od vzhodnih turistov se te dni ob njej ustavijo, ker menijo, da se jim je, po vonju sodeč, pokvarila zaloga v prtljažniku. ... DA bi kazalo na enem bližnjih parkirišč postaviti mobilni bife. Je še kaj boljšega kot hladen špricar in vonjpo svinjskem? ... DA mogoče po krivici za vse dolžimo farmo. Lokalni mandat se izteka in nekateri menijo, da so začele smrdeti neizpolnjene obljube. Aforizmi by Fredi Ene krave opletajo z repi, druge z jeziki. *** Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom tolerance. *** Marsikatera zakonca sta na bojni nogi zaradi ženinega Življenja na veliki nogi. *** Včasih je bila vojakova navada železna srajca, danes je neprebojni jopič. *** Če imaš v ognju več želez, ne smeš biti lesen. *** Vsaka rit svoj stolček hvali. *** Životarjenja se je rešila tako, da je začela prodajati svoj život. *** Z zastrupljevalci ni dobro volčjih češenj zobati. LUJZEK Dober den vsoki den! Kak skoro vsoko nedelo sem p^^kiran^ v senci pod brajdami. Beli papir v šrajbmašini gleda mene, jaz pa njega. Obo sma brez besed, saj ne vema, kaj si naj gnes povema in pogučima. Aha, ze vem. Začnimo z vicom. Malo ma ze storo brodo, pa to neje nič hujdega. Smo na eni od kmetij v Prlekiji. Mloda kura - jarkica skoče po dvoriši samo po eni nogi. Drašek vproša gazda, kaj pa zaj to pomeni. Pa dobi odgovor: "Nič hujdega. Včeraj je blo pri hiši puno gostov, pa nam je eno kurečjo bedro sfalilo." Ja, zivemi čl^'veki ali pa kuri se pač vse zgodi. Saj ste vena ze čuli tisti petelinjo-kurečji štos: Postovni kikirikač si je vzeja na muho greha vredno jarkico. Hteja jo je napeteliniti, mloda kurika pa v dir okoli voglov. Naredla sta dvo kroga, te pa je kurika le počepnila in izpolnila zeljo petelinkoviči. Po storjenem dejanji je stora kura vpro-šala mlodo kolegico: "Kokoo, zakaj si te dvakrat okoli voglov letela, namesto da bi tak kak jaz takojpočepnola?" "Ja, zato, da si tisti, ki je za menoj štarta, ne bi misla, da sen kur(b)a." Pa se nam je odprlo. Pogled-nimo še malo v politiko. Število kandidatov za jesenske predsedniške valitve se veča. To pomeni, da je toti drZovni stolček vabljiv in mamljiv. Tudi v naši občini Suhi breg iščemo kandidata za svojega zupana, saj stori Zupan več neče kandidirati, ker mu je zena to prepovedala, občinska tajnica pa mu je z enim od svetnikov rogle nateknola. Zaenkrat provega kandidata za novega zupana še nesmo najšli. Eni so preveč pametni, drugi pa preveč butasti. To neje dobro, če imaš v glovi preveč ali pa premalo. Ste ze čuli, kak je ena moja znonka zavolo bolečin v glovi hodla na rentgensko slikanje? Pa ji je dohtar reka, da v glovi nema nič. Pa mu je rekla nazaj, da ji tudi moz to skoro vsoki den provi, pa mu ne verje. Te pa srečno vsem, ki imate pune ali pa prozne glave. LUJZEK OVEN 21. 3. do 20. 4. Vi veste, kako se mora ljubezen negovati, da se obdrži. Ravno zaradi tega imate še vedno čudovit dom, zvezo, polno ljubezni. Zaslužite si čestitke, saj znate partnerju primerno povedati svoje želje. BIK 21. 4. do 20. 5. Z nežnostjo skrbite za svoj dom in v njem osrečujete najdražje z ljubeznijo in pozornostjo. Vračajo vam v isti meri, sami pa ljubosumno čuvate svoj dom in svoje čustveno življenje pred vsiljivci. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Ljubezen, ki jo boste danes ponovno spoznali, sprejmite kot radostno vest in ne premišljujte preveč o tem, da ste enkrat že bili ranjeni. Predajte se sreči in razmišljate pozitivno o novem poznanstvu. RAK 21. 6. do 22. 7. V službi bodo nekateri imeli predsodke glede vas, a k sreči boste premogli toliko humorja, da jih bo zapeljala vaša duhovitost. Spremembe razpoloženja pač obvladate, le redkim je to dano. LEV 23. 7. do 23. 8. Čeprav bo stvar še tako preprosta, se bodo našli ljudje, ki radi komplicirajo, in našli nekaj, kar bo stvar zapletlo, da vas bo vse zabolela glava. Vprašajte se samo, ali se jim boste pustili prepričati. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Na začetku se vam je zdela vajina zveza lepa in vznemirljiva, vendar ste sedaj glede tega veliko stvarnejši in pesimistični. To seveda ne pomeni, da morate takoj oditi. Pošteno do obeh je, poskusiti še enkrat. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Če pri tem človeku iščete sočutja, ga na žalost pričakujete na napačnem kraju. Mogoče pa vidite dlje kot drugi? Kaj lahko ste si zadali nalogo, da dokažete, kako je vse mogoče. Veliko sreče pri tem. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Na vaše razlaganje preteklih dogodkov bo zelo buren odziv najbližjih, saj boste zopet začeli odpirati stare rane, na katere bi vsi radi pozabili. Bo pa to izbira med spokojnostjo in nečim, kar se skriva pod površjem. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Znanec vas ima zelo dobro naštudirano, saj je videti, da ga nekatere vaše lastnosti sploh ne razburjajo več. Kot da bi se z njimi že zdavnaj sprijaznil. Vsekakor je on storil prvi korak, na vrsti ste vi. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Vaš predlog ne bo naletel na dober odziv, vi pa se boste odzvali s precejšnjo mero užaijenosti, ki pa bo povsem upravičena, saj ste konec koncev vi delali njemu usluge. No, svet se vam ne bo podrl. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Znanec ksreči ne bo reagiral tako, kot ste pričakovali. Namesto prestrašenosti in klečeplaznosti vas bo presenetii z odločnostjo, celo s pogumom. Vse skupaj vas bo navdalo s ponosom in srečo. RIBI 20. 2. do 20. 3. Nekatere reči v življenju vas že dolgo časa več ne šokirajo, čeprav ste še vedno osupli, ko človek, ki vam niti najmanj ni simpatičen, vsakič znova naredi drugače, kot je obljubil. Najbolje, da nehate upati. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. ODRASLIM PREPOVEDANO Glasbene založbe izvajajo različne marketinške prijeme, da prodajo čimveč nosilcev zvoka. Radio, televizija, DJ-i, ~asopisi, internet in še kdo dela hite, zato pa od založb dobivajo promocijske plošče z glasbenimi novostmi. *** Ameriški raper Nelly ima dvojni No. 1 album na domači Billboardovi lestvici, in sicer med singli hit Hot in Here ter med albumi Nellyville (ta je v slabem mesecu že presegel dvomilijonsko naklado). Drugi najpopularnejši raper trenutno na svetu (ugotovili ste, da je najpopularnejši Eminem) me je navdušil v sproščenem komadu Dilemma (*****), v katerem je ob razburkanih rap pasažah slišati izjemno petje Kelly Rowland iz skupine Destiny's Child. *** Mary J. Blige je zaznamovala lansko leto s fantastičnim hitom Family Affair in albumom No more Drama. Fenomenalna pevka izvaja novo verzijo groovy r&b pesmi Rainy Dayz (***), ki pa ima v posameznih delih grozljivo nakladanje priznanega rap mojstra Jaja Rula. *** Ameriška šminkerska skupina 98 Degrees je zablestela s soul balado Invincible Man, medtem ko je njihova največja uspešnica Because of You mešanica popa in r&b-ja. Mlad kvartet ponovno ubrano poje v iskreni pesmi Why (****), ki je čista soul harmonija. Britanska skupina Sugababes je bila letos v modi z zateženo priredbo hita Freak Like Me pevke Adine Howard. Najstniški trio navdušuje glasbene kritike in mogoče tudi vas z zaspano ter zastarelo r&b pesmico Round Round (***), ki je naslovna pesem manjšega neodvisnega filma The Guru. (V informacijo: v ZDA so še zmeraj na prvem mestu filmske lestvice Men in Black 2, ki so zaslužili že več kot 130 milijonov dolarjev.) Ameriški glasbeni čarodej Moby se je letos zmagoslavno vrnil na glasbeno sceno s hitom We are All Made of Stars. Z zgoščenke 18. nam glasbenik ponuja novo zvočno iluzijo z naslovom Extreme Ways (***). Naj vas opozorim tudi na osrednji članek o Mobyju, podprt tudi z nagradnim vprašanjem. *** Ameriško-kubansko skupino No Mercy seestavljajo Marty Cintron, Ariel Hernandes in Gabriel Hernandes. Trio goji v glavnem latino ritme, vendar njihova največja uspešnica When I Die zveni kot klasična pop balada. Pod producentstvom Franka Fariana skupina izvaja živahno latino priredbo klasičnega hita Dont Let Me be Misunderstood (****), ki so ga v originalu leta 1977 izvajali člani skupine Santa Esmeralda. Divji angel Natalia Oreiro je bila najbolj "in" s skladbo Me muero de amor. Prikupna igralka in pevka se je izkazala v novi zabavni latino pop skladbi Cuesta arriba, cuesta abajo (***). Ameriški mojstri nu metala Linkin Park so množice najbolj navdušili s komadom In the End, ki je del multiplatinastega albuma Hybird Theory. Kvintet se vrača z albumom remiksov Reanimation (izide 29. julija) in radijskim zažigajočim rock komadom PTS of Athrty (***), ki ga je remiksal Jay Gordon. *** Britanska skupina Def Leppard je na glasbeni sceni že 25 let in jo trenutno sestavljajo Joe Elliot, Phil Collen, Rick Savage, Vivian Campbell in Rick Allen. Po šestih letih se kvintet vrača s svežo sodobno rock skladbo Now (***). Ena najpopularnejših slovenskih skupin Victory je v prejšnjem tednu predstavila nov zabavni pop/rock poletni hit Tekila iz tvojega popka. Največji slovenski hiti pa so trenutno: Moje sonce - Bepop, Hotel Modro nebo - Kingstone in Ocena -Tabu. David Breznik Mh^^ô.2 Mh .^^^Bderneath Your ClotllEè^AKIHS 1(943 MJ-lz^ ^^ y' S^isB Kiss - HOLLY VALANC! •^^^By the Way - HED HOT CHILI PEPP! 4. A Little Less Conversation - ELVIS PHEŠLEY>&. rémDrrDM Never Comes - HDNAN^KEATIf B. LD.LD. - B3 ZJIere I Am - BRYAN ADAMB B. Without me - EMINEN^ 9. Perdono-TIZIAND FEHHD Lave at First Sight - KYLIE MINDGUE Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro MOBY V^si smo narejeni iz zvezd Moby je eden tistih megazvezdnikov, ki veljajo za fenomen v svetovni glasbi - od prvotno 150 pesmi jih je na novi album uvrstil 18 - na radijske postaje po uspešnici We are all made of stars prihaja drugi single Extreme ways Richard Melville Hall se je rodil 11. septembra 1965 v Har-lemu v New Yorku. Neko~ je preigraval ritme hard-rocka in punka, njegov idol je bil David Bowie. Z glasbo se je želel upirati in izzivati, mislil je, da ima vedno prav le on, vsi drugi pa narobe. Danes, ko je starejši, ima na svet popolnoma dru-ga~en pogled. Poskuša razumeti njegovo zapletenost in tanko~-utnost. To se odraža tudi na nje- bluesa, disca. Mešanica vsega je bila o~itno prava formula, saj so prodajne številke iz dneva v dan strmo rasle, da ni mogel niti Moby sam dojemati, kaj se dogaja. Se danes meni, da je bil uspeh albuma Play ~isto na-klju~je. To je bil vrhunec njegove kariere. Do takrat. NOVI ALBUM '18' JE ŽE NA POLICAH Pred kratkim je izšel album govi novi ploš~i 18, kjer je vseh osemnajstih skladb prežetih z mirno ~utnostjo. Ce bi obstajala univerzalna glasba, bi ji bile Mobyjeve umetnine verjetno še najbolj podobne. Why does my heart feel so bad je le ena izmed številnih uspešnic, ki so prispevale k temu, da se je Mobyjev prejšnji album Play prodal v vrtoglavi nakladi 10 milijonov. Na njem je eksperimentiral z elementi gospela, 18, njegov izid pa sta pospremila pesem We are all made of stars in videospot, v katerem igra Moby vesoljca. Na albumu je sodelovalo veliko zvene~ih imen. Soul diva Angie Stone, raperica Mc Lyte in DJ Mike Geronimo so trojica, ki je pustila svoj pe~at pesmi Jam For The Ladies. V pesmi Harbour slišimo znani glas Sinead O'Connor, uspavanko Great Escape pa je odpel duet Azure Ray. Freedom Bremner je pripomogel k skladbi At Least We Tried, instrumentalno Fireworks pa bo mogo~e slišati tudi tudi v novem filmu japonskega režiserja Takeshija Kitana. NAMESTO TORTE ZA ROJSTNI DAN - NAPAD NA NEW YORK Za album 18 se je Moby že v za~etku odlo~il, da bo opustil hitre ritme in posnel topel, melodi~en in ~ustven album. Od 150 pesmi, ki jih je prvotno zbral, je po kon~nem izboru ostalo 18 njemu najljubših skladb. Vsaka ima svojo zgodbo, nekaj posebnega pa je prav gotovo pesem Sleep Alone. Prvotno besedilo je govorilo o dveh zaljubljencih, ki umreta skupaj in se držita za roke, ko letita skozi zrak. Na svoj 37. rojstni dan, 11. septembra, je Moby skozi okno svojega stanovanja na newyorškem Man-hattnu bil pri~a grozljivemu prizoru teroristi~nega napada, polnem ognja in ljudi, ki so z roko v roki padali v smrt. Besedilo je zato spremenil. Moby na svoji spletni strani v esejih prikazuje svoja razmišljanja o najrazli~nejših temah. Ob izidu albuma 18 je iz njegovih izjav razvidno, da je z leti stopil na višji duhovni nivo. Nekdanji upornik, ki je v~asih videl vse le belo in ~rno, je zdaj zagovornik znane izjave Alberta Einsteina: 'Vse je relativno' in pravi: "... Zdaj ne bi nikoli ve~ rekel, da imam samo jaz prav. Edino, ~emur ne bom dal nikoli prav, so tista dejanja, ki vodijo h kakršnemukoli nasilju. Vedeti moramo, da je univerzum ve~ji od ~loveka, od nas, zato ne smemo misliti, da je naše osebno mnenje univerzalna in objektivna resnica, ki naj velja za vse ljudi in vesolje. Mogo~e imate prav, mogo~e pa se motite." Darja Pristo^nik KAM MED POCITNICAMI? / POČITNIŠKE AKTIVNOSTI ZA MLADE Tudi tokrat objavljamo možne aktivnosti za osnovnošolce, dijake in študente, ki preživljajo počitnice v domačem okolju, da z njimi popestrijo svoje počitniške dni in jih obogatijo z znanji in rekreacijo. PREGLEDNICA POČITNIŠKIH PROGRAMOV 25. 7. in 1. 8.2002 DATUM PROGRAM ORGANIZATOR - INFORMACIJE KJE, URA Četrtek, 25.7. Poletno potepanje (Celjski grad in Hermanov brlog) CID (780 55 40) Izlet z vlakom, od 9. in 13. ure Četrtek, 25.7. Badminton, šport za vse generacije Badminton klub Ptuj in OŠ Breg telovadnica OŠ Breg od 19. do 21. ure Četrtek, 25.7. -ponedeljek, 5.8. Nogometna šola Finta (osnovnošolci) Društvo za telesno vzgojo Partizan Ptuj (040 543 271) Nogometno igrišče v Ljudskem vrtu Četrtek, 25.7. Počitniške urice Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Od 10. ure dalje Torek, 30.7. Raziskovalna mestna dirka (osnovnošolci — nižja stopnja) CID in Pokrajinski muzej Ptuj (780 55 40) Staro mestno jedro, ob 9. uri Torek, 30.7. Počitniške urice Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Od 10. ure dalje Četrtek, 1.8. Badminton, šport za vse generacije Badminton klub Ptuj in OŠ Breg OŠ Breg od 19. do 21. ure Opomba: Pri vseh programih so potrebne predhodne prijave razen za igranje badmintona. Pokličite organizatorje in se prijavite! Vabljeni ste na čisto novo spletno stran CID, kjer so poleg ostalega na voljo tudi vse počitniške informacije! Naslov: www.cid.si V info točki CID lahko vsak delovni dan med 9. in 15. uro brskate po internetu in zbirate informacije o vsem, kar vas zanima. Kakšen je naslov drugega sing la z novega albuma Mobyja '18'? Odgovor:_ ^"fo NAGRADNO VPRAŠANJE Izžrebanec bo prejel Mobyjev novi album! Odgovore pošljite do ponedeljka, 29. julija, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 (za Info). Ime reševalca:, Naslov:_ Mama razočarano pogleda Marijo. "Marija, tvoje spričevalo je prava katastrofa! Kaj naj rečem na to?" "To, kar si mi vedno rekla, če se mi je kaj slabega zgodilo!" "In kaj sem rekla takrat?" "Glavno je, da si zdrava, otrok moj. Ostalo ni važno!" *** Moški s tremi lasmi na glavi je prišel k frizerju in rekel: "Napravite mi frizuro!" Frizer ga je začel česati, pri tem pa mu je izpulil en las. "Kaj bova pa zdaj?" je vprašal frizer. "Počešite me na prečko!" Frizer ga je spet začel česati, ko je izpadel še en las. "In zdaj?" je vprašal frizer. "Ah, kar pustite skuštrano frizuro!" *** Dušan se zaposli v gradbenem podjetju. Prvi dan, ko pride na gradbišče začne iskati deščico velikosti 30 x 30 cm. Išče in išče, delovodja se pozanima, kaj išče in Dušan mu pove da deščico velikosti 30 x 30. Išče še delovodja, pozneje se jima postopoma pridružijo še drugi delavci, toda brez uspeha. Ob desetih pa se oglasi Dušan: "Zdajle bo malica. Nič hudega, če deščice nismo našli, se bom usedel pa na betonske zidake." *** Na zavodu za zaposlovanje mladenič išče službo. "In kaj ste po poklicu?" "Lovec na slone." "Sajpri nas ni slonov!" "Zato sem pa brez službe." *** Hišna pomočnica je gospodarici dala odpoved in povedala, da se bo poročila. "Pa mislite, da vam bo lepše kot pri nas?" "Lepše ravno ne, pogosteje pa!" *** "Če bomo s televizijskim filmom dosegli sedemprocentno gledanost, bomo uspeli!" je rekel direktor televizijskih programov. "Tako bomo film lahko še petnajstkrat ponavljali, da si ga bodo ogledali vsi!" *** Slikar se razburja nad kupcem: "Kaj? Za to moje delo želite plačati le pet tisočakov? Toliko me je stalo samo platno!" "Ja, ampak takrat je bilo še čisto!" *** "Zakaj pa igralci med predstavo kar naprej telefonarijo?" "Suflerka je bolna in dela kar doma!" *** "Jure, ti torej priznavaš, da si na tablo napisal, da je naš ravnatelj osel?" "Ja, priznam, gospod profesor." "Dobro! Lepo, da si tokrat povedal po resnici!" *** *** *** *** *** PRIPRAVLJAMO: TEDENSKI PREGLED ŠPORTNIH DOGODKOV IZ SVETA IN ZANIMIVE ŠPORTNE POGOVORE á ® copy m Sitar CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE 02/78 78 Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si KOLESARSTVO Ena odloiitev le padla! Konec tedna je (končno) bil v Ljubljani sestanek komisije, ki je potrdila uvrstitve kolesarjev z dirke na Ptuju v konkurenci elite, kjer so v cilj pri{li samo trije kolesarji. David je le premagal Golja-ta, saj jim ni uspelo razveljaviti uvrstitev, ki so vodilne v Ljubljani in Kranju tako motile. Naslov je ostal v rokah kolesarja profesionalne ekipe Perutnina Ptuj Krka Telekom Borisa Premuzi~a in temu je bila dodana samo {e pika. Vendar pa dogajanje javnosti ni bilo predstavljeno tako, da bi razumela celoto, saj smo dobivali informacije po kapljicah. Če upo{tevamo {e vse, kar smo lahko prebrali po državnem cestnem prvenstvu na Ptuju, vidimo, da nekaj v kolesarstvu ne deluje, kot bi to moralo. Skrajni čas je, da se nekateri "nenadomestljivi" poslovijo iz kolesarstva, saj temu {portu delajo veliko {kodo. V preteklosti so sicer naredili marsikaj dobrega, vendar se bo to ob njihovih sedanjih napakah pozabilo. Vse dobre uvrstitve slovenskih kolesarjev, vse zagnano delo funkcionarjev in trenerjev bo čez čas, če se seveda ne bo nihče ukrepal, postalo nično. Kolesarstvo bo ob dirkah po Sloveniji cepetalo na mestu. Ni nam tudi jasno, kako KZ Slovenije ne zmore ukrepati proti nekaterim kolesarjem, ki so bili krivci za omalovaževanje državnega prvenstva na Ptuju. Dejan Podgornik je kolesar, ki je bil v centru pozornosti na dirki po Sloveniji, tekmovalno licenco pa ima {e vedno na Ptuju. Mogoče bo ostala na Ptuju do naslednje dirke, ki jo bo organiziral KK Perutnina Ptuj. Da ljudje - mislimo Zvoneta Zano{karja - niso več v toku dogajanja, govori podatek s kolesarskega maratona Franja, kjer so se skorajda vsi pritoževali nad njegovim načinom dela. Pomislite: slo je za rekreativno prireditev, iz katere je možakar vseeno uspel zakuhati godljo! Vse pa le ni tako črno in tudi zaviralci napredka bodo slej kot prej odšli, vendar bi bilo za kolesarstvo bolje, da to napravijo čimprej. Danilo Klajnšek 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 2. kroga: Ljubljana - CMC Publikum 1:1 (1:1), Maribor Piv.Laško - Koper Sport Line 0:1 (0:1), Mura - Vega Olimpija 0:1 (0:0), Gorica - Rudar 1:1 (1:1), Era Šmartno - Korotan 1:1 (0:0), Dravograd - Primorje 4:0 (2:0) 1. KOPER SPORT LINE 2. DRAVOGRAD 3. RUDAR 4. VEGA OLIMPIJA 5. PRIMORJE 6. CMC PUBLIKUM 7. ERA ŠMARTNO 8. GORICA 9. MARIBOR PIV.LAŠKO 10. KOROTAN 11. LJUBLJANA 12. MURA 0 0 2:0 4:0 4:1 3:2 1:4 4:4 3:3 1:1 3:4 1:2 1:4 0:2 Pari tretjega kroga: Rudar Velenje - Dravograd, CMC Publikum -Gorica, Koper Sportline - Ljubljana, Vega Olimpija - Maribor Pivovarna Laško, Korotan - Mura, Primorje - Era Šmartno. - Velenjčanka Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu v belgijskem Heus-den Zolderju zmagala na 800 metrov in z najboljšim časom v zadnjih desetih letih (1:55,20) dosegla tudi najboljši letošnji rezultat na svetu. Čeplakova se je zelo približala tudi svetovnemu rekordu na prostem (1:53,28), ki ga je 26. julija 1983! v Muenchnu dosegla Čehinja Jarmila Kratochvilova. Obenem je izboljšala tudi slovenski rekord, ki ga je dosegla 25. maja letos na evropskem klubskem pokalu v Lizboni (1:57,63) ter se krepko spustila pod mejo 1:56,00, ki jo je napovedovala za to sezono. - Kapetan italijanske nogometne reprezentance Paolo Maldini dokončno zapušča izbrano vrsto. Maldini, je v svoji 14-letni reprezentančni karieri zbral rekordnih 126 nastopov za "azzure". Ti bodo naslednjo tekmo igrali 21. avgusta proti Sloveniji. - Brazilski nogometni zvezdnik Rivaldo zapušča španskega prvoligaša ^fc^f^S^iT' Barcelono, v klub pa prihaja napadalec Gaizka Mendieta, ki bo v Barceloni igral kot posojen igralec rimskega Lazia. Pri Barceloni bo v naslednji sezoni igral tudi Argentinec Juan Romana Riquelme. Brazilec se kljub odločitvi kluba ni preveč razburjal, saj je v njegovi pogodbi klavzula, ki določa, da mora klub poravnati vse finančne obveznosti do nogometaša. TENIS / V FED CUP REPREZENTANCI SLOVENIJE ZAIGRALA TUDI AJDA BRUMEN Ognjeni krst Ajde Brumen Novi teniški stadion v Portorožu je bil 20. in 22. julija prizorišče kvalifikacijskega »FED CUP« srečanja med ženskima članskima reprezentancama Slovenije in Ukrajine za uvrstitev v svetovno skupino 16 najboljših teniških držav. Žensko ekipno tekmovanje je Mednarodna teniška zveza (ITF) prvič organizirala leta 1963, ob svoji petdesetletnici. Tekmovanje se je imenovalo Pokal federacij (Federation Cup). Leta 1994 je bilo spremenjeno v Fed Cup. Leta 1995 so sistem tekmovanja prikrojili po modelu še starejšega ekipnega moškega tekmovanja Davis Cup. Fed Cup je najpomembnejše ekipno tekmovanje v tenisu, s pomenom svetovnega prvenstva, na katerem države praviloma zastopajo najboljše teniške igralke iz svetovne WTA lestvice. Leta 2001 je bila zmagovalka Belgija, katero sta zastopali dve »top5« WTA igralki Kim Clijsters in Justin He-nin. Pravico do kvalifikacijskega dvoboja z Ukrajino so si Sloven- ke izborile aprila meseca v turški Antalyi z zmago v 1. evro-afriški skupini. Med izbrankami selektorja Blaža Trupeja je v Tur~iji ob Tini Pisnik, Maji Matevži~ in Tini Križan, v Fed Cup reprezentanci prvi~ nastopila tudi mlada ptuj~anka Ajda Brumen, ki je v paru s Tino Križan tudi zaigrala v igri dvojic proti znameniti belorusinji Zverevi. Kot aktualna poletna in dvoranska mladinska in ~lanska državna prvakinja, ki se je v letošnji spomladanski sezoni skozi izjemno zahtevne kvalifikacijske tekme ITF turnirjev za WTA to~ke uspela uvrstiti med 1300 ~lanic na svetovni WTA lestvici (trenutni rang 943), je Ajda ob Tini Pisnik in Maji Matevži~ dobila povabilo selektorja tudi za priprave in kvalifikacijski dvoboj v Ajda Brumen Četrte v Evropi članice ženske ~lanske ekipe TK Ptuj - NES Ajda Brumen, Urška Juri~, Nina in Tjaša Šu-vak, so se od 2. do 6. julija pod vodstvom predsednika kluba Branka Brumna in trenerja Zorana Krajnca, udeležile Evropskega prvenstva klubskih državnih prvakinj v organizaciji Evropske teniške zveze ETA v Rennes-u, Francija. Pravico do nastopa na evropskem prvenstvu so ptuj~anke pridobile z zmago v lanski 1. ligi Teniške zveze Slovenije in osvojitvijo naslova državnih prvakinj. Kljub izjemnim težavam s poškodbami - kapetanka ekipe Tina Vukasovi~, okrepitev iz Jugoslavije Daniela Ber~ek in Nina Šu-vak, ki je igrala s poškodovano roko - so dosegle odli~en rezultat z osvojitvijo ~etrtega mesta na prvenstvu. Tekme so bile igrane po sistemu 4. dvoboji posamezno in 1. v dvojicah. Po zmagi proti Tennis club Ridze iz Latvije s 4 : 1 so z 0 : 5 izgubile proti 1. nosilkam prvenstva AS PATTON RENNES 35 Francija, za katere so nastopale pogodbene profesionalke z rangi 113 - 374 na svetovni WTA lestvici. V borbi za tretje mesto so se pomerile proti TK Split iz Hrvaške in po razburljivem dvoboju, v katerem sta Ajda Brumen in Urška Juri~ zmagali v dvobojih posameznic, izgubile odlo~i-len dvoboj dvojic, tako da so z rezultatom 3 : 2 zmagale Split-~anke. Teniški klub Ptuj - NES je prvi slovenski ženski teniški klub, ki se je od osamosvojitve Slovenije udeležil uradnega ETA evropskega klubskega prvenstva, pri ~emer je ve~ kot dostojno zastopal klub, pokrovitelja, mesto Ptuj in Slovenijo. Evropske klubske prvakinje za leto 2002 so postale igralke AS PATTON Rennes 35 iz Francije, ki so v finalu premagale TED Club iz Istambula, Tur~ija. TK Portorožu, na katerem je Tino Križan zamenjala Petra Ram-pre. Kvalifikacijski dvoboj se igra po sistemu 4 igre posamezno in en v dvojicah. Glavno breme dvoboja proti Ukrajinkam sta seveda nosili uveljavljeni in izkušeni Tina Pi-snik in Maja Matevži~ (45. in 52. na WTA), ki sta v dvobojih posameznic dvakrat premagali Tatjano Perebijnis in Julijo Bej-gelzimer (121. in 204. na WTA). V igri dvojic je dobila priložnost tudi Ajda, ki je v paru s Petro Rampre, po že zagotovljeni skupni zmagi, izgubila dvoboj proti istima nasprotnicama. Zmaga z rezultatom 4:1 proti Ukrajini in uvrstitev v elitno skupino 16 najboljših teniških reprezentanc v svetovni skupini je najve~ji ekipni uspeh v zgodovini slovenskega tenisa in eden ve~jih uspehov slovenskega ekipnega športa nasploh, zato je bilo na zaklju~nem sre~anju veselje igralk, trenerjev, funkcionarjev Teniške zveze Slovenije, staršev in spremljevalcev izjemno. Upamo, da bo ta izjemen rezultat reprezentantk, katere je ves ~as priprav in dvoboja krasil izjemen kolektivni duh, dokon-~no prepri~al državne športne in politi~ne funkcionarje ter seveda gospodarstvenike, da si »zlata generacija« in Slovenija zaslužita WTA turnir posameznic, na katerem bi imele naše igralke lepo možnost in priložnost, da potrdijo svojo kvaliteto na doma-~em terenu. Organizatorji v TZS, infrastruktura novega teniškega stadiona v Portorožu in interes javnosti nudijo za to optimalne pogoje. Za mladinko Ajdo Brumen je ob ~asti, da je del ekipe kateri je uspel zgodovinski dosežek, stik s svetovno teniško elito zagotovo odli~na izkušnja in vzpodbuda za nadaljnji prodor v svetovnem ~lanskem tenisu. Izidi: Matevži~ : Perebijnis 6:3, 6:2; Pisnik : Bejgelzimer 6:2, 3:6, 6:2; Pisnik : Perebijnis 7:6 (3), 4:6, 6:3; Matevži~ : Bejgelzimer 6:3, 7:6 (2), Brumen-Rampre : Perebijnis-Bejgelzimer 3:6, 3:6. Branka Brumen NOGOMET / PRIJATELJSKE TEKME ALUMINIJ - BISTRICA 5:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Raki~ (28), 2:0 Franci (33), 3:0 Pekez (39), 4:0 Jevdeni~ (73), 5:0 Kancler (77) ALUMINIJ: Dukari~, Pekez, Prapotnik, Topolovec, Raki~, Perkovi~, Koren, A. čeh, Franci, Repina. Igrali so še: Strelec, Kancler, Jevdeni~, Don~ec, S. čeh, Letonja. Trener: Miran Emer-ši~. BISTRICA: Jozi~, Dovnik, Romih, Janži~, Sep, U. Klajde-ri~, Stabej, Sabanovi~, Horvat, Topi~, M. Klajderi~. Igrali so še: Papotnik, Zupani~, Fridrih, Mlinar. Trener: Mom~ilo Miti~. Nogometaši doma~ega Aluminija so brez ve~jih težav premagali ekipo Bistrice. Vse je bilo odlo~eno v prvem pol~asu, ko so doma~i nogometaši dosegli tri zadetke. V drugem delu sre~anja so rahlo pobudo imeli doma~i, tudi priložnosti, vendar igra ni bila takšna, kot bi si jo gledalci želeli videti. Se dva zadetka so v drugem pol~asu dosegli Kidri~a-ni, kar je bilo dovolj za visoko in seveda pri~akovano zmago. [marje pri jelšah - DRAVA ASFALTI 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Poštrak (35), 0:2 Majcen (77) DRAVA ASFALTI: Stelcer, Emerši~, Sluga, Toplak, D. Krajnc, Horvat, Arsi~, Poštrak, Bauman, U. Krajnc, Veli~i~. Igrali so še: Golob, Korez, Majcen, Vogrinec. Trener: Dragan Grbavac. Nogometaši Drave Asfaltov bodo vsa prijateljska sre~anja v okviru priprav na tekmovanje v 2. SNL odigrali zunaj Ptuja, saj na ptujskem stadionu poteka gradnja atletske steze. Sredi minulega tedna so gosto- vali v Smarjah pri Jelšah, kjer so se pomerili z doma~o ekipo, ki nastopa v 3. SNL - sever. Po boljši igri v obeh pol~asih je zmaga pripadla nogometašem Drave Asfaltov. FLAVIA SOLVA - DRAVA ASFALTI 2:0 (0:0) DRAVA ASFALTI: Golob, Emerši~, Lenart, Toplak, Klin-ger, Zdelar, Zajc, Poštrak, Majcen, Vogrinec, Sluga. Igrali so še: Stelcer, U. Krajnc, Horvat, Arsi~, Meznari~. Trener: Dragan Grbavac. Na gostovanju v sosednji Avstriji so nogometaši Drave Asfaltov doživeli poraz proti ekipi Flavie Solve. Igra ni bila na želenem nivoju, zato je tudi prišlo do poraza, vzrok zanj pa sta tudi zelo groba igra doma~ih in pristranski sodnik, ki je pa~ sodil v korist doma~ih. STOJNCI - SREDIŠČE 2:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Kup~i~ (50), 2:0 Vil~nik (5), 2:1 Aleksi~ (82) STOJNCI: Trop, Arsi~, Sluga, Emerši~, Toplak, B. Bezjak, D. Bezjak, Strgar, Petek, Bauman, Zemljari~. Igrali so še: Klinger, Lapornik, Rižnar, Purgaj, Vil~-nik, Kup~i~. Trener: Ivan Zajc. SREDIŠČE: Polak, Novak, Jelovica, Vizjak, Ivan~i~, Zadravec, Kolari~, Žerjav, Pintari~, Prapo-tnik, Lesjak. Igrali so še: Jurko-vi~, Aleksi~, Vincenti~. Trener: Miran Rakovec. V prijateljskem dvoboju sosednjih tretjeligašev so gledalci lahko videli zanimivo nogometno predstavo. Se najbolj so prišli na ra~un v drugem pol~asu, ko so videli tri zadetke in številne priložnosti. Na koncu so minimalno zmago slavili doma~i nogometaši. Danilo Klajnšek 2 0 1 1 0 0 2 0 2 0 2 0 0 1 0 1 SPORT POGOVOR: MIRAN EMERSIC, NOVI TRENER ALUMINIJA Najpomembnejša je motivacija Minula nogometna sezona se je v Kidričevem končala nekoliko drugače, kot so upali vodstvo, igralci in predvsem navijači. Nedvomno glede uvrstitve v finale pokalnega tekmovanja lahko zapišemo, da je izjemen uspeh, medtem ko osvojeno tretje mesto v 2. SNL to ravno ni. Posledica je pač ponovno igranje v drugi slovenski nogometni ligi. Razumljivo je, da je v klubu prišlo do sprememb. Prva se je zgodila na trenerski klopi, kjer je Branka Horjaka zamenjal Miran Emerši~. Sicer pa novi strateg Aluminija ni neznan nogometni in športni javnosti, saj je dolga leta nastopal kot igralec in se je v zadnjem obdobju posvetil trenerskemu delu kot trener mladinske ekipe Aluminija, ki je nastopala v 1. SML. Po osvojitvi tretjega mesta v ligaskem tekmovanju in uvrstitvi v finale tekmovanja za pokal NZ Slovenije je prišlo do spremembe na mestu trenerja v Kidričevem. Ste pričakovali, da boste prevzeli to mesto? »Osebno je bilo to presene-~enje, saj sem kot ve~ina ljubiteljev nogometa verjel, da se bo Aluminiju uspelo uvrstiti v prvoligaško konkurenco. Splet dogodkov je bil pa~ takšen, da do tega ni prišlo, in potem sem sprejel ponudbo vodstva Aluminija.« Po končanem prvenstvu je odšlo šest nogometašev, ob tem pa na treningih ni videti tudi Danila Pučka. Kako ste sestavili igralski mozaik za naslednjo sezono? »Sedaj se je pa~ malo obrnilo. Zdaj ni cilj prva liga, kot je bilo to lani, ampak uvrstitev v sredino prvenstvene razpredelnice. Temu primerno je prišlo do pomladitve moštva. Mnenja sem, da je to edino pravilno, da mladi fantje, ki so tukaj, dobijo priložnost. K delu prvega moštva se je priklju~ilo šest mladincev.« Kdaj ste pričeli vaditi? »Treninge za novo prvenstvo smo pri~eli 24. junija. Vadba poteka tri dni v tednu, v~asih tudi dvakrat dnevno. Z udeležbo na treningih sem zadovoljen, ~ep-rav imajo tisti, ki so v službah, nekaj manj možnosti za dopoldansko vadbo. Druga~e pa mladi fantje redno in marljivo trenirajo. Poškodbe so staknili Leon Panikvar, Sebastijan Golob in Davorin Fridauer. To se dogaja v vseh klubih, pa tudi nas poškodbe niso pustile na miru.« S koliko igralci članskega mo{tva Aluminij trenutno raz- Miran Emeršic polaga? »Trenutno imam kot trener na voljo dvajset igralcev. Iz kluba so odšli Dino Šeremet, Boštjan Zemlji~, Danijel Širec, Ante [imundža, Iztok Pipenbaher in Črtomir Gojkovi~, vrnil pa se je Igor Perkovi~. Ostali so igralci, ki so igrali, in to je potencial, s katerim bomo startali v novo prvenstvo.« @e prej se je veliko govorilo o tem, da ima Aluminij mlado ekipo, sedaj pa je to {e očitnej-{e. Nekateri mladi igralci pa imajo že kar precej izkušenj v drugoligaški konkurenci. »Res je ekipa zelo mlada, saj je povpre~je starosti okrog dvaindvajset let. Vse drugo pa se bo kaj hitro videlo.« Na turnirju v Stojncih ste dokaj visoko premagali nogometaše Drave Asfaltov. Ali bi to za vašo ekipo lahko bil dvorezen meč pred pokalnim srečanjem in pričetkom prvenstva, kjer prvo srečanje igrate v Zagorju? »Seveda bi lahko bil dvorezen me~. Če pogledamo prvo tekmo na turnirju v Stojncih in potem drugo proti Dravi, potem lahko igralci razumejo, da je motivacija najpomembnejša. Če ne bodo našli dovolj motiva, se lahko zgodijo tudi tekme, ki se bodo slabo kon~ale.« Kateri nogometaši naj bi bili nosilci igre Aluminija? »Med njimi bo to zagotovo Boris Sambolec, ki bo nosil kapetanski trak; to si je zaslužil z odnosom do igre. Igor Perkovi~, Aleš Čeh, Peter Franci in drugi pa bodo tudi dali svoj delež.« Kje bi lahko Aluminij pristal v novem prvenstvu? »Po moji oceni bi bila to uvrstitev v sredino letvice druge slovenske nogometne lige. Mislim, da bo liga precej mo~nejša oziroma kompaktnejša, kot je bila minulo prvenstvo, saj so se lani že na za~etku formirale skupine ekip za vrh in spodnji del.« Danilo Klajnšek POGOVOR: JANI IVANUSA, TEHNIČNI VODJA ROKOMETASEV ORMOŽA Ormoiani ciljajo proti vrhu Rokometaši Ormoža so prvenstvo v 1. B slovenski moški rokometni ligi končali na šestem mestu, to pa je verjetno manj, kot so v klubu pričakovali. V teh poletnih mesecih rokometna žoga sicer miruje, vendar pa vodstva klubov in njihovi strategi že sestavljajo mozaike za naslednjo. Ormožani so po končanem prvenstvu ostali brez trenerja Ivana Hrupiča, ki je prevzel ekipo novega prvoligaša Pivka Pe-rutninarstvo. Dovolj razlogov je bilo, da smo se pogovarjali s tehničnim vodjem RK Ormož Ja-nijem Ivanušo. Kako ste v klubu ocenili lansko sezono? »Z osvojenim šestim mestom smo nezadovoljni, še posebej če upoštevamo igralski kader, ki smo ga v prejšnji sezoni imeli na razpolago. Spadali smo v širši krog favoritov za vrh, vendar nam je že v prvem delu prvenstva to ušlo iz rok. Na domačem parketu smo zapravili pet točk ter izgubili stik z vrhom prvenstvene razpredelnice. To bi morali v drugem delu prvenstva nadoknaditi, vendar se ciljev ni dalo več uresničiti. Glede na moč cele lige bi dejal, da je šesto mesto bilo visoko, vendar bi z igralskim kadrom, s katerim smo razpolagali, morali biti višje.« Pred minulim prvenstvom ste se tudi okrepili ... » Da, v klub so prišli Aleš Bel-šak, Aleš Mesarec in Sanimir Radek. S slednjim smo veliko dobili, saj je to izku{en vratar, ob tem pa je vadil {e vse druge vratarje. Tu je bil {e igralec iz Murske Sobote Andi Sapa~, ki pa ni izpolnil pri~akovanj, med novimi pa je bil {e vratar Go-razd Mlakar iz Ptuja.« Po letošnjem končanem prvenstvu ste ostali brez trenerja. Ali se že ve, kdo bo vaš novi strateg? »Pogovarjali smo se zve~ine z doma~imi trenerji, pa tudi s tujimi strokovnjaki. Trener je sicer znan, vendar bomo njegovo ime zamol~ali do 5. avgusta, ko bomo pri~eli priprave na novo sezono.« Kako pa je organiziran RK Ormož? »Lani je klub praznoval {ti-ridesetletnico. Na{i rokometa{i so znani po vsej Sloveniji. Lani smo nastopali v tekmovanju z devetimi selekcijami, kar po- meni vse možnosti v rokometnem tekmovalnem sistemu. To je znak, da se v klubu dela dobro. Omeniti pa moram na{e mladince, ki so se uvrstili v prvo slovensko mladinsko rokometno ligo. Vse to potrjuje na{e dobro delo z mlaj{imi selekcijami, kjer dosegamo dobre rezultate. Vse to pa se pozna tudi v ~lanski ekipi, kjer 80 odstotkov igralskega kadra tvorijo doma~i ro-kometa{i. Na koncu pa je to tudi finan~no ugodnej{e.« Z novim prvenstvom se bo pričela druga polovica vašega načrta, ki je usmerjen v to, da bi v tem obdobju prišli do prvoligaške vstopnice? »Seveda ne bomo odstopili od na~rta. Velik korak je bil storjen s tem, da smo obdržali ekipo, ki je nastopala v pretekli sezoni, kar mislim, da je za klub dob- ro. Ob tem smo pripeljali {e dva mlada igralca iz Celja, pri~aku-jemo pa tudi kvalitetno okrepitev iz sosednje Hrvaške. Cilj ostaja še naprej isti - borba za vrh v 1. B SRL.« Vaš cilj je prva liga, vendar pa je vprašanje, kako bi potem klub deloval. »Moram re~i, da ima RK Ormož petnajst~lansko upravo, v kateri so dobri ljudje, in pri-~akujemo, da se bodo maksimalno angažirali za uresni~itev ciljev, ki smo si jih zadali.« Rokometaši Ormoža bodo pripravami na novo sezono torej pri~eli 5. avgusta. Takrat bomo imeli priložnost spoznati novega trenerja. Verjamemo pa, da bodo igralci in vodstvo dali od sebe vse, da uresni~ijo svoj cilj. Danilo Klajnšek CELJE / DP V (OLIMPIJSKEM) TRIATLONU Dva Ptujiana med deseterico V nedeljo, 21. julija, je v okolici Šmartinskega jezera pri Celju potekalo državno prvenstvo v kratkem triatlonu (1,5 km plavanja, 46 km kolesarjenja, 12 km teka). Na tekmi so startali tudi trije Ptujčani: Saša Erlih, Miha Brodnjak in Miran Sagadin. Žal pa zaradi nastopa na Irommanu v Celovcu nista tekmovala Lovro Cvetko in Rado Ačimovič. Na plavanju je Miha Brod-njak pokazal, da spada v sam vrh slovenskega triatlona, še posebej v plavanju, saj je zaostal le nekaj metrov za vodilno ~et-verico. Na kolesu ga je dohitel Hrvat Mirko Tišljar ter mu na prvem vzponu pobegnil. Tako je moral nadaljevati solo vožnjo do dvanajstega kilometra, kjer sta ga dohitela Saša Erlih in Damjan Kromar. Skupaj so nadaljevali preostanek kolesarjenja in skupaj za~eli tek. Erlih in Kromar sta pokazala izvrstno pripravljenost v teku in hitro prehitela tekmovalca pred seboj. Brodnjak pa je zaradi težav upo~asnil tempo ter tako izgubil nekaj mest. Hiter tek je imel tudi Sagadin. Na koncu so prišli v cilj Er-lih kot ~etrti, Brodnjak deveti in Sagadin enajsti. Ptuj~ani so tako zopet pokazali, da se bližajo najboljšim slovenskim triatloncem. M. Toš SPORTNE NOVICKE Sreikov turnir v Žetalah športno društvo Žetale je minulo nedeljo organiziralo tradicionalni turnir v malem nogometu - Srečkov pokal. Julijska vroča nedelja je privabila veliko ekip iz raznih krajev Slovenije, pa tudi iz sosednje Hrvaške. Zbralo pa se je tudi veliko gledalcev, ki so lahko spremljali zanimive boje. Papirnatih favoritov z znanimi imeni iz malega nogometa je bilo kar nekaj, vendar vsi niso igrali v skladu s svojimi pričakovanji. Z izredno močno ekipo je na ta turnir prišla ekipa KMN Vitomarci, ki nastopa v 2. SLMN - vzhod, saj je ekipo vodil selektor slovenske malonogometne reprezentance Darko Križman. Na koncu so postali zmagovalci turnirja v Žetalah pred Podhočami. Tudi tretje mesto je odšlo v Slovenske gorice - osvojili so ga nogometaši ekipe gostišča pri Antonu iz Cerkvenjaka. Organizator turnirja ŠD Žetale se je izjemno potrudil in turnir izpeljal zelo dobro, zato se ni čuditi, da imajo vedno veliko nastopajočih ekip, kar za druge turnirje ni ravno običaj. Rezultati: za 3. mesto: Gostišče pri Antonu - Đurmanec (Hrvaška) 4:3 za 1. mesto: KMN Vitomarci - Vulkanizarstvo Mulej Zobna ambulanta Podhoče 1:0. Danilo Klajnšek Mali nogomet se igra tudi na Polenšaku Športno društvo Polenšak je v soboto 20. julija organiziralo prvi dnevno-nočni turnir v malem nogometu. Na turnirju je nastopilo 11 ekip iz šestih občin. Prvo mesto je osvojila ekipa ŠD Polenšak, drugo Trsničarstvo Žiher iz Bresnice in tretje ekipa gostišča Zelena dolina iz Leskovca. Prvouvrščene ekipe so prejele pokale ter denarne nagrade. Vlado Šegula MALI SPORTNI NAPOVEDNIK Program prireditev ob 40-letniii Športnega društva Rogoznica V počastitev 40-letnice Športnega društva Rogoznica bomo organizirali naslednje prireditve: - sobota, 27.07.2002, ob 13.00 uri na športnem igrišču Rogoznica: pri-četek turnirja med ekipami NK Grajena, NK Podvinci in NK Rogoznica - nedelja, 28.07.2002, ob 14.00 uri: ekshibicijska tekma veteranov NK Rogoznica - nedelja, 28.07.2002, ob 16.00 uri: prijateljska tekma med NK Rogoznica in drugoligašem NK Drava Asfalti Ptuj - nedelja, 28.07.2002, ob 18.00 uri: zaključek prireditve s podelitvijo priznanj ob 40-letnici ORMOŽ / PD MAKSA ME[KA VABI V PLANINE letos tabor nad Matkovim Kotom Ormoški planinci se bodo letos že triindvajsetič odpravili v planinski tabor. Za letos so se odločili, da bodo svoje šotore postavili ob gorski kmetiji Covnik nad Matkovim Kotom v Gornji Savinjski dolini, na višini okoli 1200 metrov, od koder s pogledom zajameš prav vse savinjske dvatisočake. Tradicija varnih in doživetij polnih dni v taborih Planinskega društva Maksa Meška iz Ormoža je dolga triindvajset let. Kdo bi preštel vse, ki so se zvrstili v tem času pod šotori v znanih dolinah Julijcev in tudi Savinjskih Alp! Menda bi to znala samo njihova legendarna kuharica Štefka, ki v času tabora polni želodce večno lačnih planincev. Ponavadi so se ormoški planinci odločali za tabor v juliju, vendar jim je v tem času velikokrat zagodlo vreme, zato so se tokrat odločili, da gredo v planine med 5. in 11. avgustom. 5. avgusta jih bo vlak z ormoške železniške postaje popeljal do Celja, od tam pa z avtobusom do tabornega mesta. Na taborjenje se bodo odpravili že stari planinski mački, pa tudi vsi tisti, ki želijo postati člani planinske bratovščine in so letošnje šolsko leto končali najmanj četrti razred. Cena enotedenskega bivanja v planinah bo 13.500 tolarjev in ob tem, kar jim za ta denar nudijo (od prevoza, hrane in pijače v taboru, planinskih potrebščin do tehničnih stroškov) so prepričani, da je to daleč najcenejša počitniška ponudba. Vsi, ki se bodo odločili za taborjenje, morajo imeti zraven planinsko ali hodno opremo (sem sodijo planinski čevlji, anorak ali bunda, trenerka, nahrbtnik, svetilka, higienski pribor, copate in rezervna oblačila). Za šotore in drugo opremo poskrbijo pri planinskem društvu sami, če pa ima kdo izmed udeležencev svojo spalno vrečo, jo lahko vzame zraven. Zaželeni so tudi manjši športni rekviziti in kakšno glasbilo, s pomočjo katerega si bodo polepšali večere ob tabornem ognju. Kot že vrsto let doslej bo tudi letos taborovodja Jože Borak -Muri, pomagali mu bodo žena Štefka, Lojz in Marija Jausovec, Andrej Rakusa, Jožica Petek - Klainsek in seveda nepogrešljiva kuharica Štefka Petek, ki zna nadvse dobro poskrbeti za lačne želodce udeležencev vsakoletnega planinskega tabora ter je predvsem mlajšim tudi mama in babica hkrati. Planinci bodo osvajali bližnje vrhove, višek planinske šole pa bo vzpon na Mrzlo goro, kjer bodo pomagali še izkušeni vodniki Ciril Meško, Marjan Kukovec in Ciril Ambrož. Pri Planinskem društvu Maksa Meška iz Ormoža pravijo, da se lahko vsi, ki jih tovrstno preživljanje prostega časa v vročih poletnih dnevih zanima, prijavijo do konca julija pri svojem planinskem mentorju ali pa Štefki Borak, ki sprejema prijave tudi na svoj mobitel (041/956-240. VT SPORT NOGOMET Uspešni veterani Gorišnice W ar m I is.^ M 1 ^ A â^iilmi-M^LÂ I »Li ::S (j i^-rO Sw Ai Veterani Gorišnice. Foto Laura V Gorišnici ima nogomet dolgo in bogato tradicijo. Sestavni del tega {porta pa je tudi veteranska ekipa, ki je v minuli sezoni redno nastopala v veteranski ligi, ki jo je organizirala MNZ Ptuj, in osvojila prvo mesto. Seveda jim tekem tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo in veterani Gori{nice bodo imeli priložnost braniti prvo mesto v veteranski ligi, pa tudi na kakšnem turnirju veteranov bodo nastopili. Za veterane Gorišnice so v minulem prvenstvu nastopili: Marjan Turk, Branko Tušak, Marjan Valenko, Marjan Šmi-goc, Franc Bombek, Danilo Levacic, Slavko Plohl, Silvo Fošnaric, Miran Ljubec, Slavko Mursic, Stanko Hanželic, Damjan Petek, Vlado Kelenc, Branko Šegula, Marjan Poplat-nik, Ivan Herega, Gorazd Šket, Franc Žnidaric, Franc Milošic, Davorin Štrbal, Ljubo Brod-njak. Danilo Klajnšek STRELJANJE MajtenovU deveti v Južni Koreji Od 2. do 12. julija je v Južni Koreji potekalo svetovno prvenstvo za invalide v streljanju z zracnim in standardnim ma-lokalibrskim orožjem. Ptujcan Srecko Majcenovic je nastopil v streljanju z zracno puško. V disciplini 60 metrov stoje je zasedel deveto mesto s 592 krogi, v disciplini 60 metrov leže pa je bil dvajseti s 593 krogi. Kot je povedal, s svojim nastopom ni bil najbolj zadovoljen, vendar pa so bile krive bolecine v hrbtenici, pa tudi na casovno razlika mu ni ustrezala. Povedal je tudi, da so se dobro pripravljali na tekmovanje. Sicer pa se bo Srecko Majcenovic v septembru udeležil še velikega tekmovanja v streljanju z zracno puško v italijanskem mestu Fioca. Danilo Klajnšek Od leve: Srečko Majcenovic, trenerka Polonca Sladic in nekdanji svetovni prvak Ernest Jelinšek. Poletno nagradno žrebanje! Če boste v juliju ali avgustu 2002 kupili Peugeota 206, tramo morda prav vam povmili celoten denar Vsi, k traste v tem času kupili Peugeota 206 pri Peugeotoviti pooblažčenih prodajalcih, boste sodelovali v nagradnem žrebanju "ENEGA PODARIMO"! Mogoče bo zastonj prav vai! V vsakem primeru vas čak^o zanimive nagrade: skuter Peugeot, kolo Peugeot, originalna dodatna oprema Peugeot, m^ice, kape... Zmagovalna kombinacija poletja se glasi Peugeot 2061 Se so stvari, ki nam vzamejo sapo. SPC TOPLAK s.p. PEUGEOT Dežno I d, 2286 Podlehnik, tel.: 02 788 'W 50 MALI NOGOMET / NEPRIČAKOVANA NOVICA IZ NZS Tomaž spet med prvoligaši! Občina Ormož je spet dobila malonogometnega prvoligaša! Na seji komisije za mali nogomet pri nogometni zvezi Slovenije sta svojo udeležbo v letošnjem prvenstvu odpovedala oba koprska kluba - KMN Beton Lucija in KMN Koper. Razlog izstopa četrto in peto uvrščene ekipe v minulem prvenstvu je pomanjkanje finan~nih sredstev. Tako so se na seji odlo~ili da lahko v skladu s pravilnikom koprski ekipi nadomestita drugo-uvrščena drugoligaša - Tomaž in Kix Ajdovščina. Pri Tomažu nam je Marjan Magdič, sicer alfa in omega kluba, potrdil nastopanje v prvoligaški konkurenci. Prvoligaški nastop so prav tako potrdili v Ajdovščini. Istočasno je bil opravljen tudi žreb in v prvem krogu 13. septembra bo v športni dvorani na Hardeku gostoval slovenski prvak iz Litije, Svea Lesna. Uroš Krstić STRELSTVO / DRŽAVNO PRVENSTVO Dobre uvrstitve Stražišarja Na državnem prvenstvu v streljanju na 25 metrov je član Strelskega kluba Ptuj Milan Stražišar zelo uspešno tekmoval v treh disciplinah. V streljanju z revolverjem velikega kalibra 30 + 30 je bil sedmi s 502 krogoma, s standardno zracno pištolo 20 + 20 +20 s 504 krogi deveti, Borut Sagadin pa je bil trinajsti. V streljanju s hi-trostrelno pištolo pa je bil Milan Stražišar enajsti, v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire na 50 metrov pa šesti. Drugi strelci iz Ptuja se državnega prvenstva niso udeležili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. SI PADALSTVO Dober nastop v Avstriji člani in članice ptujskega aerokluba so uspešno nastopili na padalskem tekmovanju v avstrijskem mestu Weis. V ekipnem delu tekmovanja v skoku na cilj je prva ekipa AK Ptuj zasedla prvo, druga pa cetrto mesto. Prav tako so bili uspešni v posamicni konkurenci, kjer je v moški konkurenci Boris Janžekovic osvojil prvo, Gorazd Vindiš pa tretje mesto. V konkurenci deklet je prvo mesto osvojila Maja Taš-ner, tretja pa je bila Vanja Hot-ko. Sicer pa bodo ptujski padalci ponovno nastopili od 13. 15. avgusta v Italiji, 24. in 25. avgusta pa bo na letališcu v Moškanj-cih velik padalski pokal Ptuja, kjer bodo že po tradiciji izvedli nocne skoke. Že sedaj je prijavljenih sedemdeset padalcev iz petih držav. Obeta se zelo kvalitetno tekmovanje. Danilo Klajnšek Vsak četrtek Tednik Prednosti ■ v sef lahko skranite vse vaše dragocenosti - zlatnino, drage kamne, vse neprecenljive listine, oporoke, zavarovalne police, razne pogodbe, potrdila o lastništvu vrednostnih papirjev... ■ jamčimo vam diskretnost in tajnost ■ vsebina sefa je znana samo vam ■ sef lahko najamete za različno obdobje ■ velikosti šefov so različne ■ cene so konkurenčne ■ dostop do sefa lahko omogočite pooblaščencu Sef lahko najamete v Novi KBM d.d., Podružnici Ptuj, elapozituri Novi trg 1, Icjer vam bomo z veseljem pojasnili vse, kar bi vas utegnilo zanimati. Naš poslovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 11.30 In 14. do 17. ure. In v ekspozituri Ormož na Ptujski cesti 2, od ponedeljka do petka od 8. do 11.30 in 14. do 17. ure, v soboto od 8. do 11. ure. www.nkbm.si "^Nova KBMd Nova Kreditna banka Maribor REPORTAŽE, ZANIMIVOST CERKVENJAK / MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR Mladi raziskovali ob Šiavniti Regionalni center Zveze za tehnično kulturo Slovenije v Mariboru, ki deluje že drugo leto, je letos prvič organiziral raziskovalni tabor za srednješolce, ki je potekal na območju Slovenskih goric, v občinah Cerkvenjak, Sveta Ana in Benedikt. Raziskovalno delo je potekalo na območju, ki ga zaznamuje potok Ščavnica s svojimi pritoki, zato so ga poimenovali Ščavnica 2002. Sedež tabora je bil na OŠ Cerkvenjak, potekal pa je od 22. do 28. junija. Njegov namen je bil omogočiti srednješolcem, da se spoznajo z metodami znanstvenoraziskovalnega dela na konkretnih projektih. Geološka skupina pod vodstvom geologinje Mojce Plajnšek se je ukvarjala z oseškim kamnolomom in okoliškimi kamnolomi ter z razširjenostjo uporabe oseškega kamna. Obdelali pa so tudi slatinske vrelce, ki jih je na tem območju kar precej. Pod mentorstvom biologa Matjaža Bednjaniča pa je entomološka skupina ukvarjala z žuželkami, Udeleženci tabora Ščavnica 2002 skupaj z mentorji Delo je potekalo v šestih skupinah. Arheološka skupina z mentorjem dipl. arheologom Ivanom Tu{kom je na željo občine Benedikt odprla eno gomilo, ki leži za pokopališčem v Benediktu. Izkopali so četrtino gomile, ki v obsegu meri 12 metrov. Želja je bila, da bi odkrili grobnico, vendar niso uspeli. V gomili so našli precej keramike, kar kaže, da je rimska. Antropološka skupina se je ukvarjala z demografskimi analizami za faro Sv. Ana. Pri svojem delu so uporabljali literaturo iz škofijskega arhiva. Primerjali so pogostost posameznih imen, rojstva, smrti, poroke itd. Mentor skupine je bil Iztok Škof. Etnološko delavnico je vodila Jasna Martinšek. Ta skupina se je ukvarjala z evidentiranjem zbirke, ki nastaja v Tušakovi vili v Cerkvenjaku in jo ureja domačin Feliks Rajh. Ogledali so si tudi leseno hišo s črno kuhinjo v Cagoni. Geografska skupina je ukvarjala z izrabo tal, predvsem v okolici Benedikta in z ugotavl ja-njem topoklimatskih značilnosti osrednjih Slovenskih goric ter merili vlažnost tal na tem območju. Mentor skupine je bil dr. Igor Žiberna. podrobneje s kačjimi pastirji. V tem letnem času so zabeležili približno 50 odstotkov vrst, ki se pojavljajo v slovenskem prostoru. Tabor se je končal v petek, 28. junija, s predstavitvijo ugotovitev posameznih skupin. Rezultati raziskav bodo uporabni za marsikatero odločitev v občinah, v katerih so srednješolci raziskovali. Predstavitve so se udeležili župani občin Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana. Vodja tabora prof. Srečko Štajnbaher pa je povedal, da bo takšen tabor organiziran v Slovenskih goricah tudi prihodnje leto. Zmago Šalamun PTUJ / DESET LET ORGANIZIRANEGA MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA DELA Nairtno delo obrodilo sadove Prizadevanja številnih mentorjev mladinskega raziskovalnega dela v osnovnih šolah, recenzentov in organizatorjev regijskih srečanj mladih raziskovalcev so se po desetih letih načrtnega dela pokazala v pravi luči, je zadovoljno povedal direktor ZRS Bistra Ptuj dr. Štefan Čelan. Ob regijskih srečanjih mladih raziskovalcev osnovnih šol je Zveza za tehnično kulturo Republike Slovenije pričela tudi z organizacijo državnih srečanj. Ker je osnovnih šol v Sloveniji zelo veliko, je morala Zveza za tehnično kulturno Slovenije določiti kvote po posameznih regijah. Skupno število nalog, ki tekmujejo na državnem srečanju je 180. Prizadevnim mentorjem in organizatorjem v ZRS Bistra Ptuj gre zahvala, da so znotraj te kvote uspeli za območje Spodnjega Podravja s Prlekijo izboriti priložnost za predstavitev 24 nalog. Kot je povedal dr. Štefan Celan so pri določanju kvot organizatorji upoštevali predvsem rezultate dosedanjega dela. Kakovost raziskovalnih nalog in zgledna organizacija dosedanjih regijskih srečanj sta veliko pripomogla k tej visoki številki. Samo podatek, da ima Savinjska statistična regija 12 nalog, ob tem pa dvakrat več osnovnih šol, veliko pove. S številom nalog je Spodnje Podravje s Prlekijo enakovredno z Zgornjim Podravjem, ki je z mestom Maribor najuglednejši center za mladinsko raziskovalno delo. Letošnje državno srečanje je potekalo v Murski Soboti, kjer je bilo predstavljenih 142 nalog. V okviru ZRS Bistra je bilo predstavljenih 14 nalog, ki so dosegle odlične rezultate. Osem nalog je prejelo zlata priznanja, tri srebrna in tri bronasta priznanja. Po dve zlati nalogi so napisali v osnovnih šolah Breg Ptuj, Kidričevo in Ljudski vrt Ptuj, po eno pa v Vidmu in Maj-šperku. Olga Meglič Ptuj je bila dvakrat srebrna in enkrat bronasta, OŠ Videm pa še enkrat srebrna in dvakrat bronasta. Osnovnošolke iz Majšperka Milenca Golob, Vesna Trantu-ra in Marja Žnidarko, mentorica je bila Danica Lorber, so napisale zlato nalogo pod naslovom Prazniki, zbudite se. Za nalogo pod naslovom "Oskrba z vodo nekoč in danes na Vidmu in v Dravinjskem Vrhu", mentorica je bila Marija [osteri~, sta zlato priznanje prejeli učenki OŠ Videm pri Ptuju Mojca [osteri~ in Julija Furek. Naloga pod naslovom Kidričevo mesto, mentor je bil Vladimir Koro{ec, je zlato priznanje prinesla učencema OŠ Kidričevo Roku Korošcu in Blažu [vaganu. Z zlatim priznanjem je bila nagrajena tudi naloga mladih raziskovalcev OŠ Kidričevo Maše Krajnc, Sanje Metli~ar in Matjaža Turka, ki so pod mentorskim vodstvom Majde Klemen~i~ Vodušek in Romane Lepoša, napisali nalogo Kako prebuditi kulturno zaspano Kidričevo? Učenci OŠ Breg Jernej Koželj, Nikola Sarki~evi~ in Tadej Žnidari~ so avtorji zlate naloge z naslovom "Popis velikega sra-koperja (Lanius excubitor) na VIDEM / 13. TABOR BIOLOGOV Raziskovalni tabor študentom biologije Od 9. do 19. julija je v Vidmu pri Ptuju, s sedežem v osnovni šoli, potekal 13. tabor študentov biologije, katerega se je udeležilo triinšestdeset študentov, od tega dva Nizozemca in en biolog iz Srbije. Več o dogajanju nam je povedal vodja tabora Dejan Bordjan, ki se je obenem zahvalil za gostoljubnost šoli in prebivalcem, ki so mirno opazovali, kako "neki čudaki" skačejo okrog njihovega dvorišča s čudnimi napravami. "Proučevali smo rastlinstvo in živalstvo Haloz, spodnjega toka reke Drave (od Ptuja nizvodno) in Dravinje ter Slovenskih goric. S tem so nadaljevali več kot desetletno tradicijo izvajanja podobnih taborov po vsej Sloveniji. Osnovni namen projekta je prikaz znanstvenega dela na področju naravoslovnih študij, ki so temelj za strokovno varstvo okolja. Teoretično znanje, pridobljeno v okviru rednega študijskega programa na oddelku za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete, želimo poglobiti, zlasti pa dopolniti s praktičnimi izkušnjami. Skupine, v katerih je potekalo delo na taboru so strokovno vodili mentorji oziroma somen-torji, ki so strokovnjaki za svoje področje. Udeleženci so bili razdeljeni v deset skupin: arane-ološka skupina, ki se ukvarja s spoznavanjem pajkov; botanična skupina je popisovala praprotnice in semenke; hiropterologi so proučevali netopirje; lepi-dopterologi so popisovali metulje; odonatologi so popisali in vzorčili kačje pastirje; ornitološka skupina je spoznavala ptice; amphibia je skupina za dvoživke; poleg teh so tu bile še skupine za male sesalce in plazilce ter kobilice. Delovni dan se je začel že zgodaj zjutraj (pri nekaterih tudi ponoči). Takoj po zajtrku so se udeleženci odpravili na teren, kjer so do kosila zbirali gradivo, ga nato prinesli v laboratorij in ga tam nadalje proučevali ter določali. Nato pa so podatke vnesli v računalnik. Zvečer je bil na vrsti športni program, malo druženje ob kitari in počitek. Namen programa na lokalni ravni ravni je prikazati prebivalcem biološko pestrost območja, na katerem živijo. Želimo opozoriti na pomen ohranjenega in ne onesnaženega okolja v širšem merilu, pomen tradicionalnega načina obdelovanja zemlje za trajnostni razvoj Dravskem in Ptujskem polju". Mentor je bil Dominik Bom-bek. Drugo zlato priznanje so OŠ Breg prinesli učenci Aleš Černezel, Neva KIane~ek in Sara Vidovi~. Ukvarjali so se z analizo kvalitete kruha, mentorja sta bila Irena Tomani~ in Jelka Avguštin. Majhna dejanja niso zmeraj majhna - prostovoljno delo osnovnošolcev v Ptuju - je naslov zlate naloge osnovnošolk Petre Rašl in Jane Bedra~ OŠ Ljudski vrt Ptuj. Mentorici sta bili Darija Erbus in Sonja Pu~ko. O življenju z rolerji pa so v zlati nalogi razmišljali Jan Ambro-ži~, Rok Fajt in Žan Mili~, prav tako iz OŠ Ljudski vrt. Mentorja sta bila Blanka Kojc in Miran Petek. MG območja ter vplivati na ekološko zavest prebivalcev. Poleg strokovnega programa smo na taboru organizirali tudi naravo-slovno-potopisna predavanja in okrogle mize, na katerih smo razpravljali o aktualnih problemih in temah s področja biologije in naravovarstva. Ugotovitve dela na taboru smo predstavili v četrtek, 18. julija, v osnovni šoli Videm. Na predstavitev so bili vabljeni tudi domačini, saj smo želeli, da se pobliže spoznajo z našim delom." Tako, naravovarstveniki so opravili svoje delo in popisali veliko število živali na omenjenih območjih. Upajmo, da živali tega niso razumele kot policijsko popisovanje in se ne bodo poskrile v svoja skrivališča. Raziskovalni tabor je organiziralo Društvo študentov biologije ob finančni podpori Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Poleg občine Videm so tabor v manjši meri podprli še nekateri drugi sponzorji. Ozren Blanuša Biologi v akciji PTUJ / TERAPEVTSKO-PRIPRAVLJALNI CENTER SE POVEZUJE Z OKOLJEM Veiznanja, manj odvisnosti Pred počitnicami so v Ekonomski šoli Ptuj izvedli vrsto preventivnih aktivnosti. S tem so želeli mladim dati čim več koristnih nasvetov za zdravo in z aktivnostmi prežeto življenje in delo, ki jih lahko obvaruje pred številnimi pastmi vsakdanjika. Beg iz resničnosti v svet omame ne rešuje ničesar, kvečjemu težve poglablja. To je mladim ekonomcem skušal dopovedati tudi Matej Bokan, nekdanji odvisnik od droge, ki se je z njimi srečali v prostorih Terapevtsko-pripravljalnega centra Ptuj. Ta se svojo preventivno naravnanostjo želi čim bolj približati okolju, v katerem deluje. Dijaki ekonomske gimnazije med obiskom Terapevtsko-pri-pravljalnega centra Ptuj, kjer jim je svojo izku{njo z drogami predstavil Matej Bokan. Foto: MG Pogovor z nekdanjim uživalcem drog je marsikomu odprl oči. Mateju so droge vzele šest let kvalitetnega življenja. V tem času se svet zanj ni premaknil. Predvsem je mladim položil na srce, da je kvalitetno življenje mogoče tudi brez droge. Predvsem pa se je treba zavedati, da tudi trava ni nedolžna. Odvisnost se začne že alkoholom in cigareti. Mirjana Drofenik, strokovni vodja TPC Ptuj je povedala, da si prizadevajo, da bi jih okolje čim bolj spoznalo njihovo delo. Med tistimi, ki iščejo pomoč pri njih prevladujejo okoličani. Ptujčanov je malo, čeprav je droge tudi v mestu vedno več. MG POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA PREJELI SMO Zakaj na Štajerskem valu ni več mesta za^e? Kot človek in pr^^ričani kristjan sem za Resnico pripr^'vljen prenesti vse, marsikdaj pa tudi potrpeti, ko se mi dela krivica. Toda slednja ima svoje meje, zato moram svojo zgodbo zakri~ati v javnost. Kot radijski napovedovalec in moderator sem pogodbeno zaposlen pri treh radijskih postajah; na [tajerskem valu - radiu [marje pri Jelšah že več kot osem let. Poslušalci vedo, da svojega prepričanja nikoli nisem skrival. Nasprotno, v svojem delu vodenega programa sem kot svobodni moderator, ki dela v demokratični družbi in - upal sem - da tudi v pluralnem radijskem mediju, vedno znova posredoval najboljše, kar sem imel in znal, kar bi lahko tudi poslušalcem pomagalo k srečnejšemu življenju. Vedno sem čutil, da nisem le bralec poročil in obvestil, ampak tudi tisti, ki poslušalce vodi k resnici, saj smo tako časopisni kot radijski sodelavci soustvarjalci javnega mnenja. Med programom sem večkrat omenjal Boga in prebiral razne vsebine iz Svetega pisma ter drugih, predvsem krščanskih virov. Upam, da s svojimi nastopi nisem nikogar žalil ali izzival ter da nisem povzročil nobene škode. Pa vendar sem zaradi tega večkrat prenašal neokusna ponižanja, kritike, posmeh, žalitve in preziranja ne le nekaterih poslušalcev, ampak - kar me mnogo bolj boli - svojih sodelavcev. Zmeraj me je spremljala misel apostola Pavla: "In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, Njemu všečno in popolno.' (Rim 12, 2) Zato menim, da sem pred nekom odgovoren. V tem pa je srž nasprotovanja že prejšnjega radijskega vodstva, predvsem pa sedanje urednice Milke Dobravc. Tarča njenih posmehljivih dovtipov sem bil že, ko je bila še novinarka. Zanjo je bila vsaka duhovno izrečena vsebina "maševanje", saj mi je večkrat zastavljala vprašanje: "Si spet maševal?" Ko je bila pred kakšnim letom imenovana za urednico radijskega programa, me je takoj jasno opozorila, da odslej o Bogu v mojem delu programa nobene besede več. Za to imamo nedeljsko versko oddajo. Od mene so zahtevali, da se odpovem svojemu prepričanju, kadarkoli sem "na valovih Štajerskega vala". Ali pri tem ne gre za nove oblike suženjstva in nasilja nad osebno svobodo, za uniformiranost? Trenutno sem že četrti mesec izključen iz rednega radijskega programa, čeprav sem po dogovoru z urednico pripravil nekatere prispevke (npr z zahvalne slovesnosti duhovnikov mariborske škofije na grobu blaženega kardinala Alojzija Stepinca ali z obletnice prikazovanj v Medžugorju). Vem, da se morda vsi ne strinjajo s tem, kar prihaja z mojega "zelnika", vendar se mnogi tudi ne strinjajo z vsem, kar sporočajo sodelavci, čeprav gredo njihove besede v eter brez kakršnihkoli cenzur. Vrhunec vsega pa predstavlja prispevek, ki sem ga pripravil ob smrti uglednega kulturnega in karizmatičnega ustvarjalca, duhovnika prof. dr. Rafka Vodeba, ki je zadnjih več kot 20 let svojega življenja posvečal izključno ljudem v stiski. Poznan in priljubljen ne le v Sloveniji, še mnogo bolj v Italiji in Avstriji, je zaslužil spoštljiv, tudi radijski, spomin. Pa ga je dobil, toda žal močno okrnjenega. Nekaj ur pred njegovim pogrebom smo na valovih Štajerskega vala zavrteli osemminutni posnetek, ki sem ga pripravil na srečanju s p. Tardifom, kjer je sam povedal svojo zgodbo. Na pogrebu so njegovi znanci in prijatelji razkrili še mnogo pomembnih stvari, ki naj bi jih Slovenci poznali. Urednica Dobravčeva je bila za to, da iz teh posnetkov pripravim enourno spominsko oddajo, ki jo bo vključila v torkov večerni program. Povabila me je, da se oglasim dopoldan in s tehnikom, ki bo opravljal redni program, pripraviva še to. Pod nemogočimi pogoji in zaradi okupiranosti tehnika sem moral ob njem presedeti več kot 8 ur, čeprav bi bili za tovrstno oddajo v normalnih pogojih dela potrebni največ dve uri. In oddaja je bila 10 minut daljša, kot je bilo dogovorjeno. Mislil sem, da to v več kot štiriurnem večernem programu ne bo problem. Pa je bilo drugače. Urednica Dobravčeva je brez moje vednosti izrezala 40 minut pripravljene oddaje. Prav bi bilo, da se avtorska oddaja, če je že bila predolga, skrajša po dogovoru z avtorjem, ne pa kar "tja v en dan", kot je to storila. "Tako je odločil uredniški odbor, " mi je dejala, da bi nosila manj odgovornosti, čeprav je sama šefica tega odbora. Zahteval sem popravo krivice s tem, da bi oddajo v celoti ali le del, ki je bil izključen, ponovno predvajali. To bi bilo edino korektno, saj sem predhodno posredno obvestil vse, ki v oddaji govorijo, in domače preminulega, s čimer sem že ob montaži seznanil tudi urednico. Niti ona niti direktor Damjan Gobec nista pristala na mojo zahtevo, čeprav sem jima povedal, da bom o dogodku sicer prisiljen obvestiti javnost. Direktor mi je celo povedal, da če se ne znam prilagoditi njihovim zahtevam, pri njih pač ne morem delati. Ne da bi poslušal posnetke okrnjene oddaje, mi je namignil, da v vseh medijih tako delajo. Jaz pa vem, da to ni res. Ker se na mojo izrecno zahtevo kot avtorja oddaje poprava krivice ni zgodila, sem o kršitvah prisiljen obvestiti uredništva dnevnih in tedenskih časopisov doma in na tujem, varuha človekovih pravic gospoda Matjaža Hanžka, pa tudi Amnesty International in State Department. Frenk Muzek Mali oglasi MOTORNA VOZILA PUFFO gokart do devet let prodam. Telefon 041 753 335. MANJŠI UNIMOG Mercedes, prenovljen, prodam. Telefon 041 753 335. ŠKODO favorit 136 L, bele barve, prodam. Tel.: 031/297-746. GOLF 1,3, bencin, registran do 14.3 2003, cena 280.000 sit, prodam. Tel. 041 271-806. FORD FIESTA XL 2 I, 1,6, letnik 1993, reg. do 6/2003, in alfa romeo 155, 1,8 TS, letnik l994/95, reg. do 3/2003, prodam, možna tudi menjava ali kredit na položnice. Tel. 031 666-774. KOMBINIRANO VOZILO 850 AK, registrano do 19.7.2003, nove pnevmatike, prodam. Gustel, Strelci 15, Markovci, tel. 02 740-71-72 ali 031 887-262. AVTO-RAK, UREDIMO KREDIT ALI LEASING DO 5 LET. PRODAMO: megane classic, 1997, saxo, 1998, honda accord, 1996, alfa 33, 1990, smart, 1999, R 5 five, 1995, punto 55 s, 1998, fiat palio 1.2 weekend, 2000, escort, 1993, mondeo, 1993, kia pride wagon, 1999, peugeot 405, 1990, volvo v40, 2000, Skoda favorit, 1991, R5, 1992, Corsa, 1989, BMW 316, 2000, accent, 1 995, astra, 1 992, astra, 1993, sephia, 1998, nubira 1.6, 1998, bravo 1.6, 1996, golf 1.8 avt., 1997, lan-tra 1.8, 1995, laguna 1.8, 1995, twingo, 1996 ^Gotov-inski odkup vozil do 7 let starosti. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, Ptuj, tel. 02/78-00-550. ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61 DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91. Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. RAZNO BUKOVA drva prodam, metrska ali žagana, z dostavo. Tel. 03 582 72 12 ali 041 544-270. KUPIM pez figurice, ponujam zelo visoko plačilo. Ponudbe na telefon 041 429-376 - Mario. Martin Lisjak st., Bizoviska cesta 41, Ljubljana, lastnik zemljišča na Osojnikovi cesti 3 v Ptuju, kjer stoji zgradba Unagradnje, d.o.o., Ptuj, opozarjam kupce prostorov, da se po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani prostori v zgradbi ne smejo prodajati. Za negativne posledice bodo odgovorni kupci sami. VELIK KLOPOTEC za vinograd prodam. Cena 35.000 sit. Tel. 772-69-31,zvečer. KOMBINIRAN VOZIČEK "Ingle-zina" za dvojčka z velikimi kolesi, košaro in torbo, ravno in okroglo streho, rumeno-modre barve prodam. Tel. 02 745 95 41. REGAL za dnevno sobo 3,60 m poceni prodam. Telefon 041 968-025. KITARO, elektroakusti~no, skoraj novo, poceni prodam. Telefon 041 968-025. TRDA MEÏANA DRVA, cena 4.000 sit, prodam. Tel. 757-05-31. Karl Kramberger, Bi{ 44, Trnovska vas. 38-LETNA poštena ženska nujno išče ogrevano sobo s souporabo kuhinje in kopalnice na Ptuju pri paru ali osamljeni ženski. Resni me pokličite na tel. 041 415-200. KUPIM razno starinsko pohištvo, tudi poškodovano (ure, slike, drobnarije), plačam takoj. GSM 041 897-675 ali 779-50-10. ZOBNA ORDINACIJA dr Zdenka Antonovita v Krapini. M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA INSNEMNAOR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 iUožnost piačiia na obrnite, gotovinsiii popust _in popust za upoltojence_ mmmm hi GABANCUA: iMICt, OSEBNI iX)HODEK, POKOJNINA MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O D i WECHMÛ Canjcarjeva 21 AKTAL d o o. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 10 let eRMIkZAVi® DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI. Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56. Družba za časopisno In radusto dqavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95. Raičeva 6,2250 Ph4 tel.: 0g/74»34-10, --ytetferoqtosbr M Strgar Majda s.p., Šbild 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81 ■ iportna konfekcija za otroke in odrasie: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,.. - iivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tndi za moinejie postave. 1 TROCAL TROJNO TESNENJE Izdelujemo in montiramo: PVC OKNA, VRATA ROLETE in ŽALUZME (Evropska kakovost s cert. â. c 1688/98-52a2 SIST1018 ZAG, Ljubljana) IvanArnuš s.p. Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576 Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuk! 26/a » 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. OBČINA GORIŠNICA Gorišnica 54 2272 Gorišnica KOMISIJA ZA KULTURO RAZPIS Občina Gorišnica - Komisija za kulturo organizira srečanje malih skupin oziroma ljudskih pevcev "Pesem klopotcev", ki bo dne 15. avgusta 2002 s pričetkom ob 14. uri na gradu Borl. Prijave s prestavitvijo skupine, številom nastopajočih in seznamom dveh pesmi in ene rezerve pošljite najkasneje do 5. avgusta 2002 na naslov: Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica za "Pesem klopotcev". Ob~ina Gori{nica KME-T'ItlSKO G» um î\ Srečko Pukšič Destmik 2,2253 Destmik Tel.: 02/753-05-21 Gsm: 041-604-262 program in gradbeni material po ugodnih cenah! MTD, d.o.o. Podjetje za proizvodnjo, inženiring, trgovino in zastopanje Breg 22 a 2322 Majšperk ZAPOSLIMO MONTERJE Z NASLEDNJIMI POGOJI: a) monterje centralne kurjave - poznavanje ogrevalno hladilnih sistemov - znanje plamenskega varjenja - samostojnost in delovne izkušnje b) monterje vodovodnih naprav - poznavanje raznih vodovodnih sistemov - samostojnost in delovne izkušnje c) monterje klimatsko-prezra~evalnih naprav - poznavanje klimatsko-prezračevalnih sistemov - samostojnost in delovne izkušnje Informacije na telefon 02 795 21 10 od 08.00h do 16.00h ali nonstop na 0049 174 328 42 49. J A J i 1 POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ i 090-42-22 cs^ a LJUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUČÍTE IN NAM ZAUPAJTE! NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA .iílB6LCONTiCrir POSLOVNA SKUPINA Hardek 34/g 2270 Ormož TeL: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853 I OKNA I VRATA I SENČILA I ZLMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE UGODNO KREDITIRANJE! DANA BESEDA OBVEZUJE POSLOVNA SPOROČILA Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav LG v Sloveniji! ČE NAM ZAUPAJO MNOGI, ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI? bLO AvAf^ • MmMfa • «Mvte franc iOWîEC, s.p., Mnarafe" frs 3, «i(f Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske kleti - toplotne črpalke tol: 02/78 06 A30 KMETIJSTVO PLUG IMT 755 kupim. Tel. 031 201-285. TRGATEV {marnice in brajde prodam. Inf. na tel. 02 757-22 91. MLADE NESNICE pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne,opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora. SLAMO, balirano, in seme mno-gocvetne ljulke - tetraflorum ter ajdo prodam. Telefon 02 790 72 21. BIKCE SIMENTALCE kupim. Ponudbe na tel. 041 263-537. PURANE IN PURE za nadaljnjo rejo lahko naročite po telefonu 584 80 73. SADIKE endivije in radiča prodajamo. Zupaničevi, tel. 783-24-31. STORITVE IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex, d.o.o., Tepanje 59, 3210 Slov. Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali 041 809 721, [ibanc. 30 LET SOBOSLIKARSTVO- SENČILA MARIBOR Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 MARKIZE ZA BALKONE IN TERASE ROK IZDELAVE: do 4 dni. Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize miîm Postanite novi naročnik Tednika vaše štajerske kronike in izkoristite priložnost: 0 NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, }n čem^bomštiri številke prejemal(a) breipfêmo. Naročtlino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih. o z HJ 5 Û. N U LU LU s Datum naročila in podpis: Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma 'je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje - kvalitetno delo- priporo~amo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356. f ELEKTRO MERITVE IN PREGLEDE, zakonsko predpisane za elektroinštalacije in strelovode, izvajamo na poslovnih, kmetijskih in stanovanjskih objektih, izdelamo ustrezna poročila, svetujemo pri odpravi napak. Elektro Ivančič, s.p., telefon 02 775-0531 ali GSM 041 739-197 POPRAVILO TV aparatov, viode-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571. OPEKARNA OPTE PTUJ, d.o.o. -Žabjak 1, Ptuj - opečni strop MAP 50 že od 1.873,34 sit/m2 (PC brez DDV-ja); OSTALI opečni izdelki -15 %. Tel. 02 745 90 01. KNAUF stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanje na ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268. RAČUNOVODSKE STORITVE za samostojne podjetnike in d.o.o. kvalitetno, ažurno in ugodno ter mednarodni prevozi blaga. Telefon 031 811-297, 02 761-16-51. [tefan Tušek, Medribnik 27, 2282 Cirkulane. TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. SUHA GRADNJA Knauf sistem -adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan [tumber-ger, s.p., Zg. Hajdina 157. ZA DVORI[ČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745-08-51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenja-kova 5, Ptuj, tel. 78-78-190. NEPREMIČNINE PARCELO za vikend z manjšim vinogradom v Janškem Vrhu prodam. Tel. 031 498-367. POSLOVNI PROSTOR cca 80 m2 prodam s papirji, vključno z gradbenim dovoljenjem. Cena po dogovoru. Poslovni prostor se nahaja v centru starega mesta Ptuja. Telefon 796-94-91, 031 468-493, HI[O v lepem okolju Slovenskih goric prodam. Telefon po 20. uri 02 758 03 61 ali 01 561 33 85. MANJ[O gradbeno parcelo v Zagojičih z vso gradbeno dokumentacijo prodam. Tel. 766-34 91, ob sobotah, ali GSM 0049 172-7734-709. V JADRANSKI 20 in 22 oddam v najem več prostorov, primernih za trgovino, gostinstvo, servis ali pisarno. Inf. na tel. 745-26-51. DOM IN STANOVANJE HI[O V POBREŽJU 155 a, Videm pri Ptuju, prodam. Inf. na tel. 782-37-41 ali GSM 031 841-857. DVOSTANOVANJSKO HI[O, lahko pa tudi samo eno etažo, v Ptuju nujno prodam. GSM 041 753-103, ves dan, ali na telefonu 777-65-71. STAREJ[E DVOSOBNO STANOVANJE v Ptuju prodam, 60 m2, z možnostjo dokupa še 40 m2 stanovanjske površine. Inf. na tel. 040 314-621 STANOVANJE 85 m2, Ul. 25. maja v Ptuju, prodam. GSM 031 602-563. STANOVANJE ali poslovni prostor v centru Ptuja, 80 m2, prodam. Tel.031 480-374 ali 02 745 91 01. VARSTVO iščemo za enajstme-sečno deklico na domu, v Gradiščah pri Cirkulanah. Telefon 041 899 872. GARSONJERO na Ptuju kupim. Tel. 031 386-596. DELO DEKLE za pomoč v strežbi potrebujemo. tel. 782 61 11, Marija Kmetec, s.p., Seliškarjeva 2. REDNO ZAPOSLIMO natakarico s prakso v pizzeriji. Tel. 041 775-893, ali 031 356-734, Irena Lovrenčič, s.p., Mlinska cesta 7, Ptuj. INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., [ercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel. 041 747-121. DELAVCA ZA POMOČ na kmetiji iščemo. Tel. 031 439-264. VIZUA Urejanje vseh vrst kreditov AVSTRIJSKIH BANK za fizične in pravne osebe. ^ Tel.: 031 / 33-22-87,02 / 719-22-58 Brigita Kovačec, dipl. ekon., s.p., Cvetkovci 106,2273 Podgorci GMG €lMOMTd '.o. o. & GRnDB€Nn MCHnNIZflCIJR CLCKTROMONTRŽR RL€KSHND€R GRBROVCC s.p. IZVRJRMO: - IZKOPC (bager, mini bager, JCB) - PRCBOJC «STIŠČ - POLAGANJ« INFRASTRUKTURNIH VODOV (kanalizacija, vadovod, plinovod) - KOMPRCSORSKC STORITVC - UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR ŽNIDRRIČCVO NRBR6ŽJC 12,8850 PTUJ, T6L: 08 / 748 18 90 FRKS: 08 / 774 81 51, GSM: 041 648 855,031 648 855 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi naših zlatih otrok Mateje Andreja Darje se zahvaljujemo vsem, ki ste jih spremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala za vsa pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se sosedom in sorodnikom, prijateljem, podjetju OPTE Ptuj, PP - Markovci in Šolskemu centru Ptuj. Posebna hvala družinam Toplak, Marušek, Bezjak, Kranjc, Menoni, Berghaus, Horvat in Boš Todorič. Hvala p. Stanetu, govornikom, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem še enkrat hvala. Njihovi najdražji: družina Podgoršek OGLASI ÊN OBJAVE Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Težka bolezen in trdo življenje je iztrgalo iz naših rok našo drago mamo, taščo, babico, sestro, teto in botro Kristino Vidovic (po domače Rozingarovo Tinkico) IZ GRADIŠČA 11, ZG. LESKOVEC Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter svete maše, nama pa izrekli ustno sožalje. Hvala gospodu župniku Ediju Vajdi in patru Benjaminu iz župnije sv. Vid Videm za opravljen obred in molitev, hvala pevcem, govorniku Janku Kozelu, sosedoma Kristini in Srečku za pomoč, pogrebnem podjetju MIR in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala sodelavcem Perutnine Ptuj - perutninska klavnica ter sodelavcem OŠ Ormož. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Zvonka in Sonja z družinama ter sestri Micika in Nanica z družino Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja no~. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubila neko~. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše draga mame, tašče, babice in prababice Marije Kolaric IZ MESTNEGA VRHA 116 (19. 7. 1925 - 12. 7. 2002) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter svete maše. Naša zahvala gre vsem, ki ste nam z nesebično pomočjo pomagali v trenutkih, ko smo pomoč najbolj potrebovali. Hvala g. župniku, p. Janezu Kmetcu za opravljen obred in sv. mašo, govornikoma g. Vaupotiču in g. Krambergerju za besede slovesa, pevcem in godbenikom za odigrano melodije. Hvala pogrebnemu podjetju Maher. Vsem in vsakomur še enkrat HVALA. Z žalostjo v srcu vsi njeni Prazen dom je in dvori{~e, zaman oko te na{e i{~e. Ni~ ve~ ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnej{a od življenja. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 26. julij 2001, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Jožef Nedeljko IZ JUR[INCEV 58 Zelo težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je zgubiti ga za vedno, a najtežje se je navaditi živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki ste ga ohranili v srcu, se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji najdražji Ze leto dni na{ dom je prazen, ko nehote smo {li narazen. Usoda je tako hotela, da tebe, predragi, nam je vzela. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. SPOMIN Zelo boleč je spomin na 28. julij 2001, ko te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine, dragi sin in brat Ferdo Ro{kar IZ SLAV[INE 56 Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Njegovi domači: mama, ata in brat z družino Le srce in du{a ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta, sina in brata Marjana Novina JELOVICE 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter Pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakomur še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, ome, praome, tašče, sestre in svakinje Terezije Koderman IZ LINHARTOVE 4, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala govornikoma g. Šeguli in ga. Marjani za besede slovesa, vsem pevcem za odpete pesmi in odigrano Tišino. Lepa hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in pogrebnemu podjetju MIR Vsi njeni - njeni najdražji Ko tvoje si zaželimo bližine, gremo tja, v mirni kraj ti{ine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica, botra in svaka Alojza Smolingerja IZ GOLOBOVE ULICE 8, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa stali ob strani v trenutkih največje žalosti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalo-stinke, g. Šeguli za poslovilne besede, hvala Društvu upokojencev Turnišče, godbeniku za odigrano Tišino, podjetju Talum, Vargasal, Albin Promotion in Pepsi Panda Ptuj. Vsem in vsakomur še enkrat hvala. Zelo te pogrešamo: Tvoji najdražji Je čas, ki da in vzame, je čas, ki nikdar ne mine. Je čas, ki cenili rane, blaži bolečine in ohrani samo lepe spomine. SPOMIN 25. julija mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Srečko Erjavec IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 78 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, moža in očeta Borisa Horvata m se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, predvsem iz Frankovičeve ulice, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem iz podjetja Sava Ptuj - Kranj ter z Upravnega oddelka za gospodarstvo Mestne občine Ptuj za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. patru Slavku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnima podjetjema MIR in Komunala. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj za njihovo skrb in nego. Žalujoči: vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano, a v naših srcih bo{ ostal. V SLOVO Andreju Z ZADRUŽNEGA TRGA 10, PTUJ V naših mislih boš vselej z nami. Sošolke, sošolci in razredničarka 5. D Kmetijske šole Ptuj ZAHVALA ob smrti Andreja Berghausa IZ PTUJA, ZADRUŽNI TRG 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, ga. Veri za besede slovesa, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, Komunalnemu podjetju Ptuj, učiteljem in dijakom Kmetijske šole Ptuj, podjetjem Sava AZ Ptuj, EGM Ptuj in Elektro Maribor. Posebna zahvala družini Podgoršek. Tvoji najdražji Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v Tedniku sprejemamo za vsako {tevilko do torka do 10. ure. Telefon: 02/749-34-10. Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure), 27. julija Leonida Vidovic, dr. stom. ZD Ptuj VELIKA VARNICA / GRENKA ZGODBA MACKA SNJURIJA w Živega vrgel v ogenj Hiša Kristine in Rajka Kovacevica v Veliki Varnici 78 a je visoka, lepa in urejena, v njej se skrivajo žulji in trud 34 dolgih let, ki sta jih preživela na delu v Nemčiji. Toliko lepše je v teh poletnih dneh, saj je odeta v zelenje in cvetje, ki ga zakonca pridno gojita. A njuno veselje je zagrenjeno, saj sta ostala brez enega hišnih ljubljencev, velikega mačka Šnjurija, ki naj bi ga na grozovit način pokončal eden od sosedov. To, da sta oba zakonca Kovace-vic velika ljubitelja živali, postane človeku jasno, ko vstopi na njuno dvorišče in ga prijazno pozdravi kar nekaj štirinožcev, nekaj lepih muc in dva velika psa. "Tale je nemški hoflander, drugi pa mešanec šarplaninca," pravi gospodar Rajko. "Tudi muce imava, pet jih je bilo še do pred kratkim, pa so nama med dopustom eno krvoločno ubili, tako da so ostale še štiri. Šnjuri je bil pravi lepotec. Kar 9 in pol kilogramov je tehtal. Pred leti sva ga ko nagrado za vsako informacijo o pogrešanih mucah, z ženo sva se dogovorila, da bova tistega, ki naju pripelje do najinih muc, obdarila s 1000 evri. Žal pa ni bilo nobene prave informacije." Kako pa veste, da so vajini muci zverinsko pobili? "Saj niso obeh. Po 14 dneh iskanja se je pred hišo z zadnjimi močmi priplazila do kosti sestradana Pika. Samo s prvimi tačkami se je vlekla proti nama, da so naju polile solze. Vsa prestrašena je bila in do konca izčrpana. Črno-bela Pika in za njo Šnjuri, ki je po besedah sosedov končal prepičen z vilami in v ognjenih zubljih Ne vem, kaj je bilo z njo, ali je bila pretepena in mučena ali je kje tako dolgo ležala in se izliza-la, ali je bila kje zaprta? Brž sva ji ponudila mleko in njeno najljubšo hrano. Še nikoli ni pojedla cele konzerve mesa in dobrega četrt litra mleka je spila. Potem je zaspala kot ubita ves dan in celo noč, drugi dan je malo shodila - a jo je še zanašalo, šele tretji dan je prišla čisto k sebi." Kaj pa Šnjuri? "Bil je ponedeljek, 8. julija, na koledarju sem si ta datum ob- dali, da ga je pokončal sosed, s katerim sva se pred leti sprla. Videli so ga, kako je Šnjurija živega napičil na vile in ga v smrtnih mukah še živega vrgel v gorečo travnato rušo, ki jo je kuril ob potoku. To zame ni človek ... Pretresen sem in ogorčen ... Tako globoko me je prizadelo in takšen gnev me ima, da sem zadevo prijavil policiji, saj utemeljeno sumim, da je mojega Šnju-rija zverinsko ubil sosed, ki mi je že zagrozil, da mi bo zaklal psa. Dan po prijavi sta se pri nas Policijski posnetek zoglenelega mačjega trupelca, ki so ga našli v potoku dobila kot mladička od starejše ženske. Prepričan sem, da vem, kdo ga je tako zverinsko ubil, zakaj, pa verjetno nikoli ne bova našla pravega odgovora. Ko sva v drugi polovici junija odšla na morje, sva skrb za hišne ljubljenčke zaupala dobrim sosedom, ki so jih pridno hranili. In od njih sem že na dopustu po telefonu izvedel, da pogrešajo dve muci - Šnjurija in Piko. Slutil sem, da je z njima kaj narobe in po tednu dni sva se 27. junija vrnila domov. Takoj sva pričela iskati. Vse sva pregledala, najprej okoli hiše, zatem po vasi in sosednjih bregovih. Ker sem imel obe živalci zelo rad, sem dal tudi oglas na radio Ptuj in pozneje celo v Tednik. Poleg poizvedbe sem obljubil viso- TRGOVINA. STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štukl 1 Tel.: 02/787 96 30 TRGOVINA • črna in barvna metalurgija • ročno in eielđrično orodje • vodovod in toplovod • okovje in ležaji ter vrtni program GARDENA PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV _» MZ/nsAa ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_ Kristina in Rajko Kovačevič z enim svojih dlakavih štirinožnih hišnih ljubljenčkov - nemškim visokogorcem. Foto: M. Ozmec krožil. Ko smo bili na običajnem sprehodu z obema psoma, sem ob potoku opazil njuno nenavadno obnašanje in lajanje. Približal sem se vodi. V njej je ležalo zoglenelo truplo mačke. Čeprav so bile vse dlake požgane, čeprav so zgorele tudi oči, sem po velikosti in barvi pretresen takoj spoznal, da gre za najinega Šnjurija. Pozneje so mi sosedje pove- Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes bo spremenljivo oblačno, bolj sončno bo na vzhodu. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 22 do 29 stopinj C. Obeti V petek bo še spremenljivo vreme, v soboto pa bo sončno in topleje. oglasila dva policista s policijskega oddelka v Podlehniku, si vse, kar sva povedala, zapisala in zoglenelo mačje trupelce poslikala. Baje sta pozneje odšla tudi do sosedov. Čeprav vem, da bo po sodni poti krivdo težko dokazati, želim prek medijev povedati krivcu, da vemo za njegovo gnusno dejanje, da ga obsojamo in želimo, da za to tudi odgovarja. Veste, živali so tako nebogljene in tako nemočne, če bi znale govoriti, bi bilo veliko lažje. Vso podporo so mi ponudili tudi, ko sem poklical Društvo za zaščito živali v Ljubljani. Z njimi sem še vedno na zvezi, saj je naš cilj, da na okrutneža pokažemo s prstom. Naj ga bo vsaj sram." Ne vem, kako naj končam to kruto mačjo zgodbo, saj sem tudi sam velik ljubitelj živali in sem odločno proti mučenju, zapostavljanju in nespoštovanju vsakega življenja; toliko bolj življenja neboglenih živali, ki so in ostajajo odvisne od človeka. Od dobrega človeka. Okrutneža, ki je na tako grozen način pokončal Šnjurija, pa naj bo res sram; vsaj pred ljudmi, če že pred živalmi ne čuti nobene sramote! M. Ozmec Kulturni križemkražem PTUJ * V petek, 26. julija, ob 21. uri bo na Mestnem trgu gledališko-glasbena predstava Hamlet express z Andraž Polic triom, s čimer se pričenjajo Ptujske poletne prireditve. PTUJ * V soboto ob 20. uri bo v gledališču glasbeno-gledališki Večer z Ivanom Rupnikom. BORL * V soboto, 27. julija, ob 20. uri se pričenja na gradu Borl ciklus koncertov Tambu-ranje ob večerih, na katerem se bodo predstavili tamburaši iz Cirkulan in Šavrinski godci iz slovenske Istre. V odmoru bo degustacija vin kmetije Ar-nečič. Naslednja dva koncerta tega cikla bosta 10. in 24. avgusta. PTUJ * V okviru Ptujskih poletnih večerov bo v soboto ob 21. uri na Mestnem trgu nastopila skupina Popperkeg. ORMOŽ * V okviru prireditev Ormoško poletje 2002 se bo v petek, 26. julija, ob 21. uri na grajskem dvorišču s komedijo Vlada G. Zupančiča Hlebček guspe Lize predstavilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. PTUJ * V ponedeljek, 29. julija, ob 21. uri bo v okviru Ptujskih poletnih večerov nastopila etno glasbena skupina Čompe. PTUJ * V sredo, 31. julija, se bo na Mestnem trgu v okviru Ptujskih poletnih večerov predstavila glasbena skupina Štefbet Rifi z Dragom Ivanušo. PTUJ * V četrtek, 1. avgusta, ob 22. uri bo na Mestnem trgu nastopilo ulično gledališče Mali leteči cirkus z Vrvico na sreči. KINO PTUJ * Do konca tedna si lahko ob 19. uri ogledate film Jaz pa tebi mamo, ob 21. uri pa danes Bal smrti, nato pa do konca tedna Številke za umor. Prihodnji teden je ob 19. uri na sporedu Novi frajer, ob 21. pa Rezilo 2. CRNA KRONIKA POŽAR V LOPI 18. julija okoli 3.00 ure je iz do sedaj še neznanega vzroka zagorela lesena lopa v ulici Ob Dravi (v bližini farme Perutnine Ptuj). Lesena lopa, last I.P., velikosti 15x8 m, v kateri je bilo spravljenih približno 4000 bal sena, je pogorela. Ogenj so pogasili gasilci. Škoda znaša okoli 1.000.000 SIT. TRAKTOR JO JE STISNIL 19. julija v večernih urah je prišlo v Rogoznici v bližini hišne štev. 42 do delovne nezgode, v kateri je bila poškodovana A.G., stara 72 let. Do nezgode je prišlo, ko se je nenadzorovani traktor pričel premikati vzvratno po hribu in poško-dovanko stisnil ob žično ograjo. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Helena Granda, Spuhlja 139, Ptuj - Danajo; Petra Flojhar, Zg. Leskovec 6, Videm - Urško; Anica Pih-ler, Trnovska vas 15, Trnovska vas - dečka; Darja Krajnčič, Zabovci 27, Markovci - Miha; Lidija Meznarič, Gradišče 9 a, Sv. Tomaž - Kevina; Suzana Sagadin, Stopno 1 a, Ma-kole - Tomasa; Tjašo; Helena Kojc, Prešernova 16, Ptuj -Valentino; Smiljana [migoc, Mali Okič 47, Gorišnica -Amadejo; Mateja Petrovič, Osojnikova 25, Ptuj - Jaka; Violeta Potočnik, Stojnci 117 a, Markovci - Meri; Nada Jeza, Kvedrova 2, Ptuj - deklico; Nada Glažar, Rodni Vrh 44, Podlehnik - dečka; Simona Kumer, Strmec 11, Velika Nedelja - deklico. Poroke - Ptuj: Marjan Majce-novič, Pohorje 12/c, in Majda [egula, Mezgovci ob Pesnici 61/a; Boris Vinkler in Renata Pignar, Ptuj, Na postajo 50; Bojan [trucl in Nataša Jau-šovec, Borovci 30/a. Poroke - Lenart: Boris Demšar, Ploderšnica 12/a, in Tanja [turm, Partizanska cesta 9, Lenart; Jernej Merc, Gregorčičev drevored 13, Ptuj, in Tanja Rugani, Mestni Vrh 61. Umrli so: Frančiška Klamp-fer, roj. Klinc, Spodnji Du-plek, Cesta 4. julija 114, roj. 1897, varovanka Doma upokojencev Ptuj, umrla 07. julija 2002; Alojz Smolinger, Ptuj, Golobova ulica 8, roj. 1941, umrl 13. julija 2002; Franc Čuček, Podvinci 62, roj. 1925, umrl 12. julija 2002; Rozalija Turkuš, roj. [epec, Ptuj, Čufarj eva ulica 12, roj. 1920 umrla 10. julija 2002; Elizabeta Pristovnik, roj. Miško, Ptuj, Čufarjeva ulica 45, roj. 1930, umrla 13. julija 2002; Marija Irgl, roj. Podgorelec, Ptuj, Na Tratah 8, roj. 1926, umrla 15. julija 2002; Janez Vidovič, Ptuj, Minoritski trg 3, roj. 1931, umrl 16. julija 2002; Venčeslav Kaisersber-ger, Stogovci 35, roj. 1932, umrl 14. julija 2002; Marija Kodrič, roj. Veršič, Bukovci 146, roj. 1940, umrla 15. julija 2002; Marjeta Muhič, roj. Va-upotič, Mala vas 7, roj. 1920, umrla 15. julija 2002; Marija Poštrak, Grajenščak 32, roj. 1920, umrla 15. julija 2002; Vladimir Nedeljko, Bodkov-ci 37, roj. 1928, umrl 11. julija 2002; Boris Horvat, Ptuj, Frankovičeva ulica 12, roj. 1933, umrl 16. julija 2002; Marija [prah, roj. Brunčič, Dragovič 5, roj. 1923, umrla 17. julija 2002; Treza Planj-šek, roj. Karo, Krčevina pri Vurbergu 171, roj. 1915, umrla 11. julija 2002; Marija Ko-larič, Mestni Vrh 116, roj. 1925, umrla 12. julija 2002. d.O.O. • TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 aktivnost-1 ž delavnost, dejavnost; pridnost, prizadevnost Punto ACTIVE BOGATA OPREMA... o I ETI (ÎAP AUri IE Punto dinamika -e ž (gl. dinamičen) v fiziki nauk o gibanju teles in silah, ki delul^o nanje (del mehanike); fig. gibanje, spremlja ■nje; razgibanost; spremenljivost, 2. v glas. stopnjevanje moči tonov vfr: F. Vaifainc, SLOVAR TUJK, CZ Liublpno 1974 Punto DYNAMIC BOGATA OPREMA...KLIMA m±K ....2 LETI GARANCIJE 'TUiHPrstec Avto Prsfee d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01