228514 NICE LITIJA OBVEŠČEVALEC LETO X LITIJA 1969 ST. 6 OBISKAL NAS JE PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Dne 21. oktobra letos je naše podjetje obiskal predsednik Izvršnega sveta SRS tov. Stane Kavčič v spremstvu člana IS SRS tov. Jakše Ljuba in narodnih herojev Jožeta Borštnarja in Franca Poglajna. Pri kratkem ogledu podjetja smo jim pokazali predvsem dela pri montaži novih strojev v predpre-dilnici in delo na prizidku predilnice. Po ogledu je bil organiziran razgovor z visokimi gosti in vodilnimi delavci ter predstavniki družbeno političnih organizacij našega podjetja. Direktor Mirtič je na kratko prikazal trenutni gospodarski položaj podjetja, podal primerjave z grafikoni za nekaj let nazaj in nakazal smernice za bodoče delo in razvoj podjetja. Goste so naši udeleženci razgovora seznanili tudi o družbenem standardu in osebnih dohodkih članov kolektiva. Tov. Stane Kavčič je z zanimanjem spremljal podatke o našem podjetju. Zanimalo ga je, kako bomo krili finančne obveznosti modernizacije in dodatnih kapacitet, koliko imamo lastnih sredstev in v kolikšni meri računamo na kredite. Med visokimi gosti je bil tudi domačin generalni polkovnik Franc Pogiajen-Kranjc Dalje se je zanimal za položaj z obratnimi sredstvi glede na splošen težaven položaj nelikvidnosti v jugoslovanskem gospodarstvu. Gostje so bili seznanjeni tudi s politiko nagrajevanja v kolektivu, kakor tudi z najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki, ter razponom. Tov. Kavčič je s tem v zvezi dejal, da so najnižji osebni dohodki v kolektivu v redu in da mora podjetje še nadalje skrbeti, da ti prejemki dajejo zaposlenemu človeku osnovne pogoje za normalno življenje, vzporedno s tem pa je treba gledati tudi na pravilno višino osebnih dohodkov strokovnih kadrov, ki skrbe za razvoj podjetja. Predsednik Izvršnega sveta SRS je izrazil zadovoljstvo o takšnem kolektivu kot je naš, kjer je iz razlage in diagramov videti rast in uspešnost podjetja in kjer se ne daje poudarek samo širjenju proizvodnje in investicijam, temveč se skrbi tudi za standard zaposlenih ljudi tako za stanovanja, počitniški dom in ne nazadnje dobri osebni dohodki. Takšno stanje podjetja je zelo pomembno1 prav v sedanjem času, ko so mnoga podjetja in še prav v tekstilni stroki, v težkem gospodarskem položaju. Zadovoljni in počaščeni smo bili s tem obiskom, tako v našem kolektivu, kakor v ostalih podjetjih, pa tudi v občinskem okviru. Gotovo bodo po vseh razgo-vorih gostje dosti bolje poznali stanje v podjetjih, katera so obiskali in razumeli ne ravno lahek položaj naše občine, ki kot redka v Sloveniji združuje skoraj samo pasivna področja. OBRAČUNALI SMO LETOŠNJE POSLOVANJE POČITNIŠKEGA DOMA Počitniški dom v Novigradu je posloval v tej sezoni že enajstič, tj. od leta 1959 dalje. Kapaciteta se iz leta v leto veča. Leta 1959 je bilo razpoložljivih za goste 13 hišic s 46 ležišči. Leta 1964 je bilo razpoložljivih za goste 33 hišic s 138 ležišči. Leta 1969 je bilo razpoložljivih za goste 45 hišic s 159 ležišči. Gibanje gostov v Novigradu: leta 1959 registriranih 369 oseb z 2 922 penzioni, leta 1964 registriranih 1390 oseb z 11 140 penzioni, leta 1969 registriranih 2447 oseb z 13 375 penzioni. Od skupnega števila letošnjih gostov, tj. 2447 oseb, odpade na odrasle 1783, na otroke 664 oseb. Od skupnega števila oseb in penzionov izkazuje: Skupaj Odrasli Otroci osebe pen- zioni osebe pen- zioni osebe pen- zioni 1. Predilnica 805 6 172 568 4346 237 1826 2. Kooperanti 568 4 875 414 3616 154 1259 3. Prehodni gosti v Ngd 1074 2 328 801 1875 273 453 SKUPAJ 2447 13 375 1783 9837 664 3538 Obračun Predilnice zajema: od skupnega števila gostov predstavljajo — delavci — svojci odrasli — svojci otroci — nečlani odrasli — nečlani otroci 261 oseb od tega 25 okrevancev 187 oseb 189 oseb 120 oseb 48 oseb V Gozd Martuljku, kjer je možnost letovanja od leta 1963 dalje, je letos letovalo skupaj 77 oseb s 552 penzioni. Regres podjetja je koristilo: v Novigradu 566 oseb s 4301 penzionom, v Martuljku 60 oseb s 420 penzioni. Podjetje je regresiralo: za Novigrad 33 808,00 (1968), 38 631,35 (1969) din za Martuljk 3 256 55 (1968), 4 287,00 (1969) din skupaj 37 064,55 (1968), 42 918,35 (1969) din Sindikat je prispeval za okrevance: v letu 1968 za 17 oseb 1570,10 din v letu 1969 za 30 oseb 3169,20 din Dosežen promet: v letu 1959 17 603,00 din (z regresom) v letu 1964 135 570,00 din (z regresom) v letu 1969 420 753,00 din (z regresom) Veliko Planino, ki posluje od 1. 1. 1969 dalje je obiskalo do 30. 9. t. 1. skupaj 108 oseb z 234 nočninami in vplačilom za nočnino 737,50 din (članov 64, nečl. 44 oseb). V razgovoru nam je upravnik doma tov. Pajer Veno nanizal nekaj del, katera bi bilo nujno opraviti za še boljše počutje gostov: — asfaltiranje glavne poti v kampu, — razširitev sedanjega parkirnega prostora, — ureditev skladišča za živila in pijačo, — nabava instrumentov npr. harmonike (ansambli postavljajo visoke cene), — razširitev pokritega prostora restavracije, — priključitev na vodovod Otroškega okrevališča, — postaviti rusko kegljišče (zahteva minimalni prostor), — ograditi gugalnice vsaj s treh strani (letos smo imeli hujšo poškodbo), — postaviti dva železna droga za odbojko (nova mreža je že nabavljena), — nabaviti novo mizo za namizni tenis, — v sredini kampa postaviti višjo luč, tako da bodo vse hišice osvetljene, — nekaj borov visi nad hišice in jih bo nujno požugati, — nabaviti hladilni sank (sedanja klet zadošča komaj za potrebe kuhinje), — ureditev umivalnice in stranišč za kuhinjsko osebje, — za dostop do morja postaviti železne cevi in napeljati verižice, — nabaviti ojačevalec z mikrofonom za razne objave, — obnoviti ležalne deske na plaži in narediti nekaj novih, — plaža se podaljša proti Mariboru za 4 metre, mi pa smo jim odstopili nekaj zemljišča v zgornjem delu našega kampa, — žica ob cesti v kampu se odstrani in na vsakega 1,5 m vzida železno cev, — kasneje se namerava urediti velik skupen parkirni prostor s čuvajsko službo, —- Vati, Domžale smo prodali 2 hišici, drugo leto se postavijo za nas 2 novi, — vse hišice so opremljene s tapetami, le na hišico osebja se je pozabilo, Ta hišica je bolj hladna in vanjo prihaja mrčes in celo miši. Obložiti bi jo bilo treba z lesonitom ali foča ploščami. Kako s krediti rešujemo stanovanjsko problematiko v podjetju Koncem meseca oktobra je bil dan razpis za stanovanjska posojila članom kolektiva. V letošnjem letu je za to namenjenih še približno 60 milijonov S din sredstev in je to pravzaprav zadnje leto kreditiranja privatne stanovanjske gradnje po tem sistemu. Veliko naših članov kolektiva se je prav zaradi možnosti najetja posojila odločilo za gradnjo lastne hiše in prav je tako, saj na ta način vežejo tudi znatna lastna sredstva. Vsa ta leta je stanovanjski komisiji predsedoval tov. Darko Primožič in lahko rečemo, da je ta komisija ena najbolj delavnih. Svoje odločitve je vsakokrat, tako pri delitvi stanovanj, kot pri delitvi kreditov res dobro pretehtala, tako, da utemeljenih pritožb na te rešitve skoraj ni bilo. Tov. Primožiča smo povprašali o delu te komisije in tokrat želimo člane kolektiva seznaniti s tem, v kakšni meri so posojila za privatno gradnjo pripomogla k reševanju stanovanjske problematike v podjetju. Vprašanje: Koliko sredstev je bilo v treh letih dano za kreditiranje privatne stanovanjske gradnje? Odgovor: 1 850 335 din. Vprašanje: Koliko članov kolektiva je oz. bo zgradilo nove hiše, ali z adaptacijo uredilo stanovanje. Odgovor: Teh je doslej 82. Podatke dajemo lahko le za tri leta kreditiranja, ker za letošnje leto krediti še niso razdeljeni. S kreditiranjem se je gradnja privatnih stanovanj pospešila. Vsak je imel interes graditi lastno hišo oz. stanovanje, s tem pa izpraznil tovarniško stanovanje, katero je komisija lahko dodelila drugemu prosilcu, predvsem takšnemu članu kolektiva, ki nima sredstev za lastno gradnjo. V treh letih dodeljevanja kreditov je oz. bo po vselitvi v nove hiše izpraznjenih 22 predvsem novejših družinskih stanovanj, ki jih je komisija že dodelila drugim prosilcem. Del sredstev, namenjenih za gradnjo, smo porabili tudi za nakup novih stanovanj in garsonier v bloku. Letos je na razpolago 87 milijonov S din sredstev za stanovanjsko gradnjo, od katerih bomo približno 25 milijonov S din oddvojili za nakup stanovanj od Stanovanjsko komunalnega podjetja Litija, kateremu gradi stolpnico na graški Dobravi Gradbeno podjetje Zagorje. S temi sredstvi predvidevamo nakup 5 do 6 stanovanj v omenjeni stolpnici. Ta nakup je zelo ugoden, saj za vsako stanovanje plačamo iz kredita samo SO0/!), tj. ca. 4 250 000 S din, drugo polovico pa plača Stanovanjsko komunalno podjetje Litija iz sredstev, ki se od naših prispevkov nabirajo pri tem podjetju. Za ta korak se je komisija odločila zaradi tega, ker je stanovanjski problem v podjetju še vedno pereč in pa zato, ker bo ta stolpnica kmalu gotova in stanovanja vseljiva. Tako bi na hitro lahko rešili nekaj najnujnejših potreb članov kolektiva, po drugi strani pa tudi do kraja izkoristili sredstva, ki so se za nas nabrala pri Stanovanjsko komunalnem podjetju. Vprašanje: S krediti za adaptacijo pravzaprav pri stanovanjskem fondu podjetja ne pridobimo ničesar, zakaj se je stanovanjska komisija odločila v tolikšni meri tudi za kreditiranje pri teh delih? Odgovor: Stanovanjska komisija je želela s krediti pospeševati predvsem novogradnje, dajala pa je posojila tudi za adaptacijo, če je član kolektiva s tem pridobil stanovanje in pa za končno dodelavo hiš, ki so jih člani kolektiva gradili že pred tem načinom kreditiranja. Posojilo za adaptacijo je bilo odobreno predvsem dolgoletnim članom kolektiva in je prav, da se jim je nudila pomoč za ureditev udobnejših stanovanjskih pogojev. Vprašanje: Dosedanji viri oz. način financiranja kreditov za stanovanjsko gradnjo je z letom 1969 zaključen. Ali se bo še in iz kakšnih sredstev se bo v bodoče kreditirala privatna gradnja? Odgovor: Kot smo že omenili, je podjetje po tem sistemu mesečno odvajalo določen procent od bruto osebnih dohodkov in ga oročalo pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, za katera je potem vsako leto nazaj dobilo še dodatnih 75% sredstev, tako da so se potem naša sredstva oplemenitila. To so bila potem naša sredstva za dodeljevanje kreditov. Ta sistem je po zakonu predpisan do vključno leta 1969. Za naprej še ni znano, ali bo z zakonom predpisan podoben sistem, ali bo prepuščeno popolnoma gospodarskim organizacijam, da same odločajo, koliko sredstev bodo dale za stanovanjsko gradnjo iz sredstev skupne porabe. Iz dosedanjih izkušenj kot predsednika stanovanjske komisije pa mi je popolnoma jasno, da s tovrstnimi krediti ne bomo mogli prenehati, saj bo tudi podjetje razpolagalo z določenimi sredstvi. Even-tijalno bi sredstva skupne porabe v isti višini, kot jih sedaj odvajamo od bruto osebnih dohodkov, potem oro-čali pri banki in bi ta sistem kreditiranja ostaj. še Tudi člani stanovanjske komisije bi želeli, da bi se naprej. za kreditiranje gradnje privatnih stanovanj le uredil nek način, saj je zanj še vedno veliko zanimanja pri članih kolektiva. OB 50. OBLETNICI KPJ-ZKJ Pred petdesetimi leti se je z ustanovitvijo Komunistične partije Jugoslavije začelo prebujati delovno ljudstvo naše dežele. To je za vse nas pomemben jubilej in se nam je v letošnjih razpravah ponovno osvetlil, da smo še globlje spoznali posege in vlogo Komunistične partije Jugoslavije, ki jo že preko trideset let uspešno vodi tovariš Tito. Prav je, da se sedaj, ko praznujemo petdeseto obletnico ZKJ, ozremo nekoliko nazaj in pomislimo na vse važnejše zgodovinske dogodke, ker bomo le tako še bolj spoznali, kako dolga in težka je bila pot ZKJ. Že leta 1919 so ljudje spoznali, da je to organizacija, ki se resnično bori za novi red, večje pravice in boljše življenje vseh delovnih ljudi. Takoj po ustanovitvi te organizacije so se pričele številne stavke in druge revolucionarne akcije. Ko je takratna buržoazna vlada začutila revolucionarni duh, je po enem letu in pol z Obznano prepovedala delovanje Komunistične partije. Nadalje je sledila znana Vidovdanska vstaja, ki je uzakonila monarhijo in centralistično ureditev. Tedaj se je začelo največje preganjanje in zapiranje komunistov. Vlada je pošiljala med komuniste vrsto špijonov in tako so člani partije dolga leta preživljali hude krize. Ko je prevzel leta 1937 vodstvo KPJ tov. Tito, so se stvari iz leta v leto vse bolj urejevale. Pod njegovim vodstvom so razbili frakcionaše in očistili partijo. Ko je bila partija očiščena, se je začela pripravljati na novo največjo akcijo, za boj proti fašizmu. Tito je vedel, kaj je fašizem, da bo začel napadati, osvajati in teptati miroljubne ljudi sveta, zato je vedno opozarjal partijo, da se bližajo trenutki spopada s fašizmom. Vsem je znano, da so se Titove napovedi uresničile. KPJ je organizirala in vodila boj proti fašizmu in domačim izdajalcem. V tej revoluciji je partija skupno z jugoslovanskimi narodi premagala sovražnike in ustvarila nov, boljši in pravičnejši sistem, socializem. Ob tej zmagi NOV je dobila KPJ ogromno zaupanje delovnih ljudi, doseženi uspehi pa so se hitro razširili na vse kontinente sveta. Tudi po končani revoluciji je ZK najprogresivnejša sila in idejni iniciator vsega naprednega dogajanja. Vse medvojno razdejanje se je pod vodstvom KP po osvoboditvi spravilo v red. Realizirani so bili plani za izgradnjo industrije in elektrifikacijo, zgradili smo velike in pomembne objekte, z odločno politiko ZK smo postali neodvisna država, zgradili smo sistem samoupravljanja in smo prva dežela na svetu s tako razvojno stopnjo demokracije. Za počastitev tega visokega jubileja 50 let življenja in dela ZKJ je organizacija Zveze komunistov v občini, s katero smo tesno sodelovali, proslavljala dokaj razgibano. Že spomladi so učenci osemletke v ta namen pisali šolske naloge o 50-letnem boju KPJ in je občinski komite najboljše naloge nagradil. Litijo je obiskal tudi tov. Miha Marinko in je številnim udeležencem razlagal vlogo in zgodovino KPJ. Nadalje je bila organizirana in uspešno izvedena svečana akademija odnosno centralna proslava v počastitev 50. obletnice ZKJ. Mladinska organizacija v občini pa je imela proslavo v počastitev 50. obletnice SKOJ in priredila tovariško srečanje mladine. Kot zadnja počastitev tega visokega jubileja v naši občini pa je osnovna organizacija ZK našega podjetja organizirala tovariško srečanje predilniških komunistov in jim ob tej priliki podarila Litijski zbornik. Franc Borišek IZ DELA ZVEZE KOMUNISTOV PODJETJA 30. oktobra letos je osnovna organizacija Zveze komunistov podjetja izvedla volilno konferenco. V poročilu sekretarja in v diskusiji so razpravljali o dosedanjem delu in o> bodočih nalogah. V letošnjem letu praznuje Zveza komunistov 50-letnico in so v zvezi s tem osvetlili tudi pot te organizacije. V tej mandatni dobi se je med drugim v jugoslovanskem merilu zvrstilo več pomembnih dogodkov, tako 9. kongres ZKJ, 6. kongres ZKS in 6. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Precejšnja sprememba za ta vrhunska srečanja je bila tudi ta, da je bila v predkongresnih razpravah dana možnost slehernemu članu Zveze komunistov, da po svojih sposobnostih sodeluje pri krojenju programa za nadaljnjo politiko omenjenih organizacij. Delegati so tako na kongresih lahko demokratično uveljavili težnje celotnega članstva in drugih delovnih ljudi. Za uresničitev in uveljavitev kongresnih ciljev je neizogibna še nadalje enotnost in nenehno zavzemanje članstva za realizacijo zadanih nalog. Ker živimo in delamo v času največjega razmaha gospodarske in družbene reforme, mora biti jasno celotnemu kolektivu, da to zahteva od slehernega proizvajalca maksimalne napore, obenem pa prehod od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarjenju. Odločujočo vlogo igra kvaliteta in ne kvantiteta. Od kolektiva se zahteva, da smotrno gospodari, da teži za tistimi izdelki, s katerimi se lahko dosegajo najboljši rezultati. Konferenca je ugotavljala, da z delom naših samoupravnih organov ne moremo biti povsem zadovoljni, vendar pa lahko trdimo, da smo tudi na tem področju, zlasti po organizacijski stopnji, napravili korak naprej. S samoupravno prakso se delovni ljudje izobražujejo in postajajo dejanski gospodarji proizvajalnih in drugih sredstev. V tem samoupravnem mehanizmu je v našem podjetju vključenih četrtina vseh zaposlenih. V nadaljnjem razvoju samoupravljanja bo treba iskati nove, še nepoznane metode, oblike in smeri nadaljnjega dela. Takšne oblike pa ne smemo samo čakati, da nam jih bodo poiskali drugi, temveč jih moramo na osnovi lastnih izkušenj tudi sami iskati. Ker zahteva večja razvitost gospodarske organizacije boljšo kakovostno sestavo v samoupravnih organih, bo neizogibno vodilo za izbiro članov teh organov sposobnost, zanimanje in hotenje po opravljanju dela v samoupravnem sistemu. Konferenca je razpravljala tudi o delu mladinske organizacije, sindikalne organizacije ter Društva inženirjev in tehnikov podjetja. Ob koncu konference je bil izvoljen sedemčlanski sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov, kadrovska in ideološka komisija in komisija za pomoč mladinski organizaciji. Za sekretarja osnovne organizacije je bil ponovno izvoljen tov. Franc Borišek. Novo izvoljene organe, kakor tudi vse člane Zveze komunistov čaka še mnogo dela, saj je konferenca nakazala vrsto vprašanj o katerih bo potrebno spregovoriti v bližnji prihodnosti. Eno izmed teh vprašanj je da moramo utrditi naloge in cilje v našem samoupravnem sistemu. Prvenstveni cilj pa mora biti skrb za razvoj podjetja, skrb za človeka in njegov osebni in družbeni standard ter skrb za humane in zdrave medsebojne odnose zaposlenih. V zvezi s tem pa je treba posvetiti veliko pozornost naši poslovni politiki. Na delovnih mestih se moramo truditi za visoko produktivnost, za čimboljšo kvaliteto, za znižanje proizvodnih stroškov, znižanje odpadkov in ustvarjati visoko delovno disciplino. Na konferenci je bilo poudarjeno, da je treba spoštovati napore in dosežke kolektiva, boriti se je treba proti vsem tistim, ki želijo s kritizerstvom neresnično in nedemokratično prikazovati stanje v podjetju. Osnovna organizacija Zveze komunistov našega podjetja se tudi številčno krepi. V tej mandatni dobi je bilo sprejetih 27 novih mlajših članov in je sedaj že preko sto članov kolektiva vključenih v osnovno organizacijo Zveze komunistov. Franc Borišek CEPLJENJE PROTI INFLUENCI (GRIPI) Zdravstveni organi so nas obvestili, da obstaja velika verjetnost, da bo v letošnji sezoni izbruhnila epidemija influence, povzročena z virusom influence A-ž Hong Kong. Zaradi tega nameravamo tudi v našem območju organizirati cepljenje proti influenci (gripi). Cepljenje moi’a biti čim bolj množično, ker je kolektivna zaščita odvisna od precepljenosti prebivalstva. Pri precepljenosti do 80 °/o prebivalstva lahko pričakujemo zaščito med 50 do 80 %. Cepljenje odraslih se bo opravljalo dva do trikrat s cepivom, ki vsebuje oslabljeni virus A> Hong Kong 1968, v presledkih vsaj 14 dni. Za otroke in mladino je cepivo posebej prirejeno. Osebe, starejše od 60 let, kakor tudi kronične srčne in pljučne bolnike bo možno cepiti s cepivom, ki bo vsebovalo samo mrtve viruse influence. Zavod za zdravstveno in tehnično varstvo v Ljubljani nam je posredoval, kakšno je mnenje posameznih strokovnjakov o koristnosti cepljenja: Priznani strokovnjaki iz ZDA, SSSR, Velike Britanije, Francije, Holandije, Zahodne Nemčije, Češke, Poljske, Bolgarije in naše države ter predstavniki svetovne zdravstvene organizacije so na simpoziju 1. in 2. oktobra 1969, ki je bil v Zagrebu, podali vrsto tehtnih referatov o prehladnih obolenjih. Največji poudarek je bil dan nalezljivim boleznim na dihalih in uspešnosti posameznih cepiv. Glede uspešnosti tako imenovane »mrtve vakcine« in »žive vakcine«, t. j. cepiva, se je na posvetovanju izoblikovalo mnenje, da pomembnih razlik ni. Vendar daje mrtvo cepivo Icratko-trajno zaščito in je zato primerno le za cepljenje določenih ogroženih skupin prebivalstva. Večletne raziskave masovnih cepljenj z živim cepivom so pokazale, da je živo cepivo uspešno pri preprečevanju gripe celo takrat, ko se pojavljajo novi povzročitelji (virusi), ki se razlikujejo od predvidenih, proti katerim je cepivo tudi prirejeno. Naše domače izkušnje v času sedemletnega zaščitnega cepljenja so zelo ugodne. Zasledovanje cepljenih in necepljenih v preteklih letih je potrdilo predvidevanja o zaščitni moči živega cepiva. Cepljenje z živim cepivom vzpodbuja obrambne mehanizme in se zato daje prednost temu cepivu. Pričakujemo, da se bo čimveč članov kolektiva odločilo za zaščitno cepljenje proti gripi, saj ima obolenje večkrat težje posledice na človeški organizem. O datumu cepljenja bodo člani kolektiva pravočasno obveščeni preko oglasnih desk. Franc Lesjak ZAKAJ? Vprašanje predice: Zakaj imam na enem stroju več pretrgov kot na drugem, čeprav predelujem na obeh strojih isto številko? Odgovarja obratovodstvo: Potrebno je zadevo javiti mojstru, ki mora prekontrolirati sledeče: —• vse menjalnike v pogonu, — če je predpreja iz istega flyerja, — kako se odvija, — valjčke, — vložke v raztezalu, —• jermenčke, — ali odgovarja debelina kopsov, — travelerje, — čistilce travelerjev, — napenjalne jermenice, — pregledati, če so obrati na obeh strojih isti. * * * Vprašanje vozača predpreje: Ali je potrebno in za koliko časa pustiti naložene stroje s predprejo za naslednjo izmeno? Odgovarja obratovodstvo: Ob koncu izmene je potrebno pustiti naložene stroje s. predprejo najmanj za eno uro in pol dela na naslednji izmeni. * * * V uredništvo smo 'prejeli že večkrat vprašanja, zakaj Zdravstveni dom Litija ne organizira stalnih ali občasnih ginekoloških pregledov. Pred leti, ko je prihajal enkrat tedensko ginekolog iz Ljubljane, so se te ugodnosti naše delavke v veliki meri posluževale. V ta namen je naše podjetje kupilo tudi kolposkop, ki sedaj leži neizkoriščen. Članice kolektiva žele, da naše podjetje skupaj z Zdravstvenim domom Litija prouči možnosti za ponovno organiziranje ginekološke ambulante. O uspešnosti teh razgovorov pričakujemo odgovor v tem časopisu. POD TO RUBRIKO PRIČAKUJEMO NADALJNJA VPRAŠANJA ČLANOV KOLEKTIVA. KRATKE VESTI Približno 20'0/o naše proizvodnje predstavlja predelava sintetike. To vlakno je novejši artikel, zato niti stroji niti prostori niso ugodno razporejeni za to proizvodnjo prav tako je potrebna večja pazljivost delavcev pri predelavi teh vlaken. Naši kupci sintetične preje reklamirajo predvsem prejo z barvastimi zapredki in različnimi niansami (pri beli preji). Blago, izdelano iz preje z navedenimi napakami je dostikrat neuporabno za normalno prodajo, včasih pa se napake manjšega obsega le še lahko v tkalnicah popravijo, seveda na naš račun. Zapredke v blagu barvajo> s posebnimi svinčniki. Po končani rekonstrukciji bomo sintetično' prejo predelovali v posebnih prostorih in dobro ločeno po barvah, takrat pa bo' skoraj izključno od ljudi odvisen izgled sintetične preje. * * * Društvo inženirjev in tehnikov podjetja je v mesecu oktobru organiziralo za svoje člane ekskurzije v Tovarno dekorativnih tkanin Ljubljana in v Almiro Radovljica, ki sta oba naša odjemalca, ter v Bombažno predilnico in tkalnico Tržič. V Tržiču so si udeleženci ekskurzije s. posebnim zanimanjem ogledali najnovejši predilni stroj, ki v tej predilnici že obratuje. Ekskurzije se je udeležilo 25 članov in to predvsem vodstveni kader iz proizvodnje in kontrolne službe. * * * V novembru in decembru bodo člani inventurnih komisij v podjetju opravljali letni' popis osnovnih in obratnih sredstev, drobnega inventarja, zalog in sredstev. Upravni odbor je že imenoval člane popisnih komisij, na posebnem sestanku pa jim bodo dana še podrobnejša navodila. Člani komisij morajo' svojo nalogo res vestno opraviti, na kar so še posebej opozorjeni. Tisti člani kolektiva, ki rokujejo' z materialnimi dobrinami, pa so dolžni sodelovati z inventurnimi komisijami tako, da jim dajo podatke ter pripravijo sredstva in material tako, da bo delo lahko nemoteno in hitro potekalo. DS je sklenil, da naj se po možnosti čimveč del v zvezi z inventuro opravi med delovnim časom, za eventualno popoldansko delo v zvezi z inventuro pa se plačajo nadure. * * * Za kolesarnico pri vhodu v podjetje bo urejen nov parkirni prostor za avtomobile. Potreba po takšnem prostoru je bila nujna, ker se vse več zaposlenih vozi na delo z lastnimi avtomobili in je bil dosedanji prostor premajhen. Predlagamo, da člani kolektiva uporabljajo predvsem nov parkirni prostor, da bo parkirišče neposredno pred vhodom na razpolago za avtomobile poslovnih strank, ki prihajajo v podjetje, pa tudi tovornjaki bodo imeli tako na razpolago večji manipulacijski prostor. * * * Sejna soba (nad stročnarno) je namenjena predvsem za seje organov upravljanja in družbeno političnih organizacij. Poslužujejo se je tudi pevci in ostali člani kolektiva za razna športna tekmovanja. Pri tako različnih uporabnikih je težko vzdrževati red, saj je treba pred vsakim sestankom stole, mize in ostale pripomočke na novo urejati. Vsak uporabnik sejne sobe naj prostor po uporabi pusti urejen, odnašanje stolov iz sejne sobe ni dovoljeno. Tistim, ki ne bodo spoštovali reda, bo uporaba sejne sobe prepovedana. * * * Naše podjetje ima preko 200 stanovanj v starih zgradbah (Stavbe, Dobrava, Za Savo itd.) in 140 stanovanj, 18 garsonjer in 8 sob, zgrajenih po osvoboditvi. Kljub vsemu pa je trenutno 85 prosilcev za stanovanja, od tega 71 za družinska in 14 za samska stanovanja. * * * Na zasedanju dne 4. novembra je delavski svet obravnaval periodični obračun podjetja, Obrata družbene prehrane in Počitniškega doma za devet mesecev in reševal stanovanjske pritožbe. Direktor in vodja sektorja vzdrževanja sta člane DS seznanila o poteku del pri modernizaciji podjetja in jih seznanila s problemi, ki se pojavljajo pri teh delih, tako po tehnični plati, kakor pri finansiranju. * * * V mesecu septembru in oktobru je bilo v podjetju 14 nesreč pri delu, od tega 12 obratnih in dve na poti z dela oz. na delo. Izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč je bilo veliko. Poškodbe so bile v glavnem zaradi urezov, udarov in vbodljajev v roke oz. noge in so bile lažjega značaja. GLASILO PREDILNICE LITIJA —UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO TISK IN KLIŠEJI TISKARNE »JOŽE MOSKRIČ« V LJUBLJANI