GLAS The wnly Slovenian Daii? Ui the United States List slovenskih delavcev v Ameriki. every day except ZMMtf* and Legal Holidays, i— 50.000 Readers, s- TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 109. — STEV. 109. NEW YORK, TUESDAY, MAY 9, 1916. — TOREK, 9. MAJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Mehiški banditi so znova napadli ameriška mesta. fc-^rir t- r ~ t ZADNJE TRI DNI SO VPRIZORILI MEHIKANCI ŠE ŠTIRI NAPADE. — NOVI ODDELKI VOJAŠTVA SO PRIPRAVLJENI, DA ODRINEJO PREKO MEJE ZA BANDITI. — ZDRU2. DRŽ. ZAHTEVAJO, DA CAR RANZA POMAGA PRI LOVU NA BANDITE. — GEN. FUNSTON NIMA DOVOLJ VOJAKOV. — TEŽKOČE PRI MEHIŠKO AMERIŠKEM POSVETOVANJU. — DALJŠE POROČILO O NAPADIH. Nemški zarotniki. Fay in njegovi pomagači spoznani krivim. — Von Igel. — Med zarotniki je tudi konzul Luederitz. El Paso, Tex.. 8. maja. — Druga kazenska t*kspediei-,ia j«' danes pripravljena na meji, da odrine nad bandite, ki so zadnje tri dni vprizorili vet* napadov na ameriška ob mejna mesta. Ta ekspedieija se obstoji iz štirih kavalerij-fikili čet in kakih 200 privatnih Amerikancev. General Funston je dal povelje, da so čete pripravljene vsako uro za odhod preko meje. Vsled zadnjih napadov na Boquillas, Glen Springs in Deemers. je razburjeno vse prebivalstvo ob texaski meji. Zadnji tri dni so mehiški banditi napadli tri mesta: G Springs. Boquillas in Deeiners; nekateri pravijo, da tudi MoKinnev Springs. V Deemersu so ubili nekega gluhonemega dečka, ):<*r j|h iii razum«-!, ko so ga spraševali. Mrtva sta bila tudi dva ameriška vojaka. Banditi so imeli več ran jenih, ki .so jih pa odnesli s seboj. I r postaje Marathon so s«* preko meje odpeljale dve eti osme kavalerije hi vee privatnih ameriških državi ja-i»ov. 7 namenom, da vjamejo lopove. Washington, D. C., 8. maja. — Vlada Združenih dr->.av ji« potom mehiškega poslanika v Washingtonu poslala Carranzovi vladi ostro noto. v kateri zahteva, da me-l.^ka vlada ukrene potrebne korake, da se taki napadi ne ver-dogajal i. Poslanik je prepričan, da bo njegova vlada storila vse karkoli je v njeni moči. Vojni tajnik Baker je dobil od generala Funstona daljša poročilo o napadih, toda ni hotel označiti vsebino istega, češ, da je tajno. Tradniki v državnem departmentu so prepričani, da Mehikanci niso vprizorili teh napadov iz sovraštva do Amerikancev, ampak da so to storili vsled podpihovanja o.l kake druge strani. Vlada Zdiiiženih drŽav je dala generalu Funstonu polno moč. da lahko ukrene karkoli se mu zdi prav. El Paso, Tex., 8. maja. — Gen. Funston in gen. Obre-goii. ( arranzov vojni minister, sta imela danes daljše posvetovanje. Domnevalo se je, da se bo danes prišlo do sporazum! jenja. toda niso imeli uspeha. General Obregon se je «*elo izrazil, da se je šele pričelo. Poročnik v nemški armadi Robert Fay tor nemška rezervista Walter 8«-holz in Panl Daeehe, ki so bili obtoženi, da :>n nameravali spustiti v zrak ameriške tovarne za mmiicijo in ladije, ki vozijo zaveznikom munieijo, so bili včeraj od i>orote spoznani krivini. Največja kazen, ki lahko zade-u<» vsakima izm<* ."isto za petami Villovih banditov. V zad- ** *°d0 za8tav^ VrZ*lLPZ tZU,e8 iCJ^k°Tk H0WZ« z -tirni ^dobTo-^r^pt. . ^ enajste kavalenje zapodil v beg nad dvesto ban- skarjev. Zahtevali so, da se jim da «ntoy. I etdenet je bilo ubitih, vee ranjenih, par smo jih plača na dan in petdnevno delo u jeli, drugi so pa pobegnili. Naših ni bil nihče ranjen ina tedcn- ~ Gospodarji so bili ve-Waahington, D. C, 8. maja. — Predsednik Wilson iir rVl? dobiU dela.vce T- *..............- " " liauu 111 Tako hitro zmago je pripisovati dobremu organizatorju in odločnosti ter slogi stavkarjev. Chicago, lit, 8. maja. — Urad vojni tajnik Baker sta se danes zvečer posvetovala o me-hišL- situaciji. Nobeden izmed teh ni hotel povedati o « eni *ta konferirala. 1 iStjnmio pa je, da bo zdaj ameriška ekšpedicija tako niki ln*emationaI Ham-ester Co. Mfg ostaJa v Mehiki, da bodo ujeli bandite in tako pre- JL^ V r^eih na dalj ne napade na ameriška mesta. "Ormprtc" potopljen. London. Anglija. S. — Parnik White Star črte je bil včeraj popoldne torpediran. Podrobnost » Še niso znane, Dozdaj doila poročila naznanjajo, da se parnik potaplja. Na paraiku je bila velika množina munieije in vee pasa-žirjev, med katerimi ni nobenega Strajk na Spantkem. lo izmed 7000 stavkajočih 3000 delavcev na delo. Delavski voditelji pa pravijo, da se jih je samo 1000, kajti dva tisoč se jih je tako vrnilo j na stavko, ko se jim je povedalo, da droiba še ni podpisala pogod- London, Anglija. S. maja. — "Daily Mail" je dobila od svoje ga ateuskega dopisnika sledeče poročilo: V Smirno je dospela močna nemška armada pod poveljstvom gen. Limaiia von Sandersa. Armada ima na razpolago veliko težkih ob-legalnih topov. Kaj namerava ta armada, kam bo šla in proti komu se bo borila, se dozdaj še; ni dalo dognati. Nekateri pravijo, da jo bodo poslali v Egipt, toda to so le domnevanja, ki so čisto brez vsake podlage. Turška križarka "Breslau" je zadnje dni obstreljevala rusko o-bal. Petrograd, Rusija. 8. maja. — Turška križarka "Breslau" je obstreljevala pristanišče Eupatorio in povzročila precejšnjo škodo. Pristanišče ni utrjeno. — Ruske eete so pregnale Turke iz njihovih strelnih jarkov pri Ersigjanu. Carigrad, Turčija. 8. maju. -Vrhovnega pov^linika angleških čet v : Kut-el-Amari, generala Townshenda. so prepeljali v Carigrad. Spremljajo ga štirje angleški generali. Turki z vsemi zelo dobro postopajo. _ Boji pri Venlunu. Nemci so savzett veliko strelnih jarkov pri hribu štv. 904. — Vroča bitka ob reki Maas. Valladolid, Špansko. 8. maja. ___________ Delesrati železniških uslužbencev I be, da bo delavcem ugodila. Stav-bo danes na javnem zborovanju (kar j i bodo tako dolgo vstrajali. so sklenili, da se proglasi generalna izjavili na seji, da bodo njih za-stavka. Španska vlada je že stori- htevam popolnoma ugodili la vse potrebno, da bo stavko pre- PitUbnrgli, Pa.. 8. maja. — E. prečila. j M. Herr. predsednik Westing- Železničarji zahtevajo skrajša-'hoQse družbe< danes da , • . i___ . ... i ne bodo delavcem na nobenunetin nje delavnega časa m zvišanje • m- . T „ .. . ">ttUje.pnvoUh osemurno delo in jim pla- Petrograd, Rusija. 8 maja. — V Mali Aziji se bo začela v najkrajšem času odločilna bitka med turškimi in ruskimi četami. Turki so dobili zadnji čas veliko ojače-nja ter velikanske množine muni-c i je in drugega vojnega materi-jala. Iz Armenije prodirajo v Malo A^ijo velike ruske armade. Najhujše je bilo prodiranje proti Erzinjanu. Ruski vojaki so se morali boriti s silnimi težkočami. Se pred kratkim časom je pokrival vso okolico debel sneg. Nekateri ruski vojaški strokovnjaki so mnenja, da je turška armada popolnoma celotna in da so vse izgube nadomestili s svežimi četami. Turki so se znali vedno spretno umakniti. Sovražniku so radevolje prepuščali ozemlje, pri tem so pa vedno gledali na io. da je padlo kolikormogoče malo število vojakov in vojnega materija-la v njegove roke. Carigrad, Turčija. 8^ maja. — V Kavkazu in na fronti pri Iraku se ni ničesar posebnega pripetilo. C. maja je križa rila v bližini Akke-Bara neka sovražna bojna ladija. Ko sta se nad njo pojavila dva naša zrakoplov ca in jo začela obstreljevati, se je umaknila. Sovražne bojne ladije so obstreljevale utrdbe pri Sed-il-Bahru, pa niso povzročile skoraj nikake škode. Amsterdam, Nizozemsko. 8. maja. — Nekatera poročila pravijo, da so prepeljali angleškega generala Townshenda v Bagdad, drugi pa zopet zatrjujejo, da se nahaja v Carigradu. Potopljena paraika. London, Anglija, 8. maja. — Angleški parnik "Galgate". ki je bil na potu iz Portland. Ore., je bil v soboto torpediran. Štirinajst mož se pogreša. Dne 3. maja je bila potopljena tudi francoska barka 'Marie Mao-linos \ Bila je torpediraua. — Moštvo se je rešilo. Pozor pošiljatelji denarja! Predsednik Wilson je včeraj odgovoril na nemško noto. Z NEMŠKO NOTO JE WILSON V SPLOŠNEM ZADOVOLJEN, ODLOČNO JE PA -ZAVRNIL VSE POGO JE, KI MU JIH JE STAVILA NEMČIJA. — PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV BO NAJBRŽE NASTOPIL KOT POSREDOVALEC MED BOJUJOČIMI SE DRŽAVAMI. — IZJAVA DRŽAVNEGA TAJNIKA LANSINGA. — NOTA JE KRATKA IN SESTAVLJE NA V OSTREM TONU. Washington, D. C., S. maja. — Ameriški poslanik v Berlinu, Gerard, je dobil danes brzojavno naročilo, da naj izroči nemškemu zunanjemu ministrstvu noto Združenih držav. Ameriška nota ima sledečo vsebino: — Vlada Združenih držav je veliko razmotrivala o noti nemške vlade z dne 4. maja 1916. V noti je izražena namera, da bo nemška vlada storila v bodoče vse, kar je v njeni moči. da bo omejila vojne operacije samo na bojujoče .se države in da bo naročila vsem poveljnikom svojih podmorskih čolnov, da se bodo držali predpisov ljudskega prava. --• Vlada Združenih držav je prepričana, da bo nemška vlada držala svojo obljubo brez obzira na potek oziroma uspeli diplomatičnih pogajanj, ki se bodo vršila med Ameriko in katerokoli drugo bojujočo se državo. Predsednik Wilson je nadalje tudi omenil, da bo vlada Združenih držav povsem po svoje postopala in da bo v prvi vrsti ščitila pravice nevtralcev, ter da bo odločno nastopila proti vsakemu, ki jih bo prekršil. Wilson je torej zadovoljen z nemško noto, nikakor pa ni zadovoljen s predlogi Nemčije, ki vsebujejo zahtevo, da naj ravnotako nastopi proti Angliji kot je nastopil pro-ti njej. Berlin, Nemčija, 8. maja. — Vsem Nemcem je v veliko zadoščenje, ker je predsednik Wilson zadovoljen s koncesijami, katere je dala nemška vlada glede bojevanja s podmorskimi čolni. Ko bo napočil ugoden čas, bo Wilson najbrže posredoval med bojujočimi se državami. Nekatero časopisje pravi, da je zdaj najugodnejša prilika, da se začne Wilson zavzemati za mir. Nemško ljudstvo je prepričano, da je velika napetost, ki je vladala med Nemčijo in Združenimi državami, odstranjena. Washington, D. O., 8. maja. — Državni tajnik Lan-sing je nocoj izjavil, da vsebuje nemška nota veliko zahtev in predlogov, o katerih ne more vlada Združenih držav razpravljati. Nemčija nikakor ne more narekovati Združenim državam, kakšno stališče naj zavzemajo napram Angliji in napram drugim bojujočim se državam. Ameriška nota se je tikala edinole Nemčije in zato bi TVT*0f fCk Vil \Toimm-In ^ A T« _ J________ 1 Tekom to]m smo odpodaU hranilnicam, posojilnicam ter po mesnim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRIJO, KORO- . ■ £Ko, HRVATSKO, in drage kra-| bll° l)mv- ce Nemčija odgovorila samo v tem smislu, je t AVSTRO-OGRSKI bliso 7 m i-! Washington, D. C., 8. maja. — Vlada Združenih dr-ti jo no v krom. Vse te poiOj*. žav je prosila avstrijsko vlado, da naj ji pojasni vse po- 'ZZtt^JttSS dr0bl'0Sti ° pot°Pu ruske ladije "Imperator". Ameriški 6asu toda aanesljivoOti tnkajw' pos[*nIk na Dunaju je poslal ameriški vladi poročilo, ki vojskom ne more denarja poiUjarj ^ebine med drugim tudi sledeče: ti, ker jih. vedno prestavljajo, lah-j ~~ Poveljnik nekega avstrijskega podmorskega čol-ko pa m posije sorodnikom, ali, na je 11. aprila zapazil parnik "Imperator". Parnik ie bil 27 liavti^ih mili od otočja Columbretes. Pod-'T8*1 *0hl ie bil 0ddaljen °d I>araika ^ metrov. Po-Bfeic Postal Honey Order" ter pri-! podmorskega čohia je dal povelje, da naj se par- ložite Vai natančen naslov in na- nik vstavi, česar pa ruski admiral ni hotel storiti. Povelj-dob osebe, kateri se ima isplačatL j nik podmorskega čolna je oddal zatem dva strela. Takoj . , f j nato so začeli spuščati z "Imperatorja" rešilne čolne, ki 17.40^0 se napolnili z moštvom. Posadka se je srečno rešila parnik se je pa malo kasneje potopil. 21.751 , London, Anglija, 8. maja. — Neka tukajšnja brzo-23.20, javna agentura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da »lo; Podal bivši nemški državni kancelar knez Buellow «t.h, v glavni stan nemškega cesarja. Časopisje pravi, da ie ta Miaioblsk zel° mehkega političnega pomena, ■».so j Itondon, Anglija, 8. maja. ™ ~ , ° je poslal nemški cesar Viljem pape- 7 lastnoročno pismo, v katei^m ga je prosil, da naj se-01.00 «Tavi načrt za mirovna nn^ainnifl J K- 10.... 15____ 20____ 25____ 80____ 35____ 40____ 45____ 50.... 55.... «0____ 65.... 70____ 75____ 80.... 86.... 00____ 100.... 110____ f .90 1.60 2.35 3.05 3.80 4.50 5.25 5.95 «.70 7.40 8.15 8.85 0.60 10.30 11.05 1L75 12.50 13.20 14.50 15.95 k. 120..., 130____ 140---- 150.... 160____ 170____ 180____ 190____ 200____ 250.... 300____ 350____ 400.... 450_____ BOO____ 600.... 700.... 800____ 900.... 130.50 1000.... 142.00 Iz Rotterdama poročajo Pariz, Francija. 8. maja. — Zadnjo noč so se vršili ob celi verdun-ski fronti izvanredno vroči boji. Nemci so vprizorili napad na hrib štv. 304, pa so se morali kmalo u-makniti, ker so naleteli na preveliko premoč. Pri drugem oziroma tret jem napadu se jim je posrečilo zavzeti nekaj francoskih strelnih jarkov. Francozi so izstrelili dva nemška aeroplana. Lahko se reče, da je stopila borba pred Verdunom v novo fazo. Obe stranki sta dobili preeejinja ojaeenja in razpolaga- ta z najmodernejšim orožjem. ^Z] ££ j ™ - £»?*<> Pism° je dobil tudi španski kralj Alfonz Ob obeh bregovih reke Maas se 110.... 15.95 l looo.... i42.oo' Astl dopisnik pravi nadalje, da Sta nosiala in vrši Izvanredno vroča artilerijska Kar m sdaj cene denarju skoraj bavarski kralj v Rim posebna odnnsl^^ V; + j \ bitka. «k dan menjajo, mo primorani .'asa nosvetovala s papeževi ti ' ^-f^ Se B«iin, Nemčija, maja. - U-'radniiatt po najnorejiih oenah in Koliko il rln^ T državnim tajnikom, radno poročilo se jplasi: jbomo tudi nakazovali po njih. —1 1 rvoiLKo je resmee na tem, se s^pH« Na severnem obronku hriba št. j VSanh m bo shodilo, da dobi aa-j' 304 *o zavzeli Nemci veliko strel-' ilondk kaj rai, včasih pa tod! kaj 101.00 uaurx za mirovna pogaiania u« oo i Enako V tem, se seveda dozdaj še ni mo- bodo najbrže ugodi- za da- nih jarkov. Francozi so se zelo!nanj, hrabro borili in parkrat odbili na-; še napade, slednjič so se pa morali vendarle umakniti. | Vjeli smo veliko vo- in čaztaikov i j« in Angleški Zeppelin! London, Anglija. 8. miga. — Mil. ▼ rok% se Finančni tajnik angleške admirali te te naznanja, da so pričeli graditi več zrakoplovov Zeppelinove-ga sistema. Koliko zrakoplovov ni omeniL dobe vel na« naročniki t Pexuuyl-v»n«| knjižico "Nova postava sa Spim Je te kaWttoo GLAS NARODA« 9. MAJA, 1916. "fiUS NAM D A" IBImk Daily.) ■Lovsano pubushim oo. LOtJIS Ullliei »TE, of the of Ibow Oortlaodt Street, lfow Tort City, H. li- la oofco M« voUa Uat L— — — ..________ u» Tort.. 4.00 NnloA. 2.00 m m lato tfiO ■ Doltta______2JK L70 -•LAS NAHODA" Izbija mk d nadeU ln pnalkor. "O L A S N A B O D A" (Tete aC tti hopW) 01 ina day except Bundaya Holiday*. yearly 98.00. la pofUJatraaa aaradlta ta MLA8 NASODA- QorMap^t Bt, Mtm Torfc City Telefon 4A8T OorHaadt. Združenih državah. Vse evropske države so sfrrazno zadolžene. Rosi j a nima veliko več kredita, pa tudi Francija ne. Ni treba skoraj poudarjati. godno podnebje. Vendar nehote se večkrat spomnim na staro gnetodo Forest City. Lepi spomini se mi obujajo na pevsko društvo "Zvon", katerega zvest član bom ostal v duhu tako dolgo, da se vrnem- Želim in upam, da tudi "Zvon" deluje naprej v slogi iu za v eluo čelo. Je skoču vuk pod čelo, se j' vbu. Mače pa se j' vstrašlo vuka an je zletielo go' v dob. Medvied kar ga je videu, je jau: "Vuka je že vbilo. Tie nie drugač, ku skočit dol, de me ne vjime." — An je skoču z doba pod čelo an takuo se j' vbu še medvied. — Antada j" jalo mače pisu: "Al' s? videu. k' me nies teu. Ti še nič dielu niesi an jest san končalo oba." — An sta šla veselo darnu. Bjež\ jau; jest ma toliko časopisov kaJkor sem. Tudi pri Mohorjevi družbi nad-k ril ju je Ribnica svoje sosede, ker šteje sama več udov, nego cela o-stala dekanija (Vaizenica). Cerkva šteje župnija štiri, namreč župno cerkev sv. Jerneja v vasi, na bližnjem griču proti vzhodu podružnico sv. Lenarta, kjer je tudi pokopališče; potem na uro Ribnica na Polmrju. Spisal L. Vrhovski. nega otroka, k' ima. A kar pojuž najo, k' puojdjo dielat, ga pust jo samega. Ti čak skrit u meji, gled kar puojdjo dielat, antada par-nost v širsom pomenu. Kdaj pride bliž' se h tistemu otroku. Tenčas pa priden jest, an bon' teu otroka nest. Ti začni lajat, an kar prid jo sanosiek' gledat, jest polet in. Ti pa laj' an za mano leti; pa vieš, me na smieS aklat'." — Pas je «u Čafkat tu mejo an kar so pojužnal' je paršu h zibrel'. Tenčas pride vuk an če otroka nest. Pas je za čeu lajat. Oni so jal: "Cujta, sanosiek. pas je paršu." — Kar je le buj laju, so jal: "Bježta gledat, ki laja." Antada je šu gospodar gledat an kar je paršu če ftje), je videu, de sil' sa' h otroku vuk. an de pas laja če vanj. Kar je gaspodar vuka zagledal, j' začeu uekat an klicat: "Pujta! vuk če otroka sniest." Sanosiek' so parletiel'. Kar 'ih je Ank za-gledu, je vteku an pas je leteu za njin aai še buj kurazno j' laju; ga j* doteku an ga j' oklu tu nogo, za de j' biu buj bardaik. Antada pisu so jal: "A, viesta ki? daržaj-mo ga"', so jal'; "sta videl' sada, če ga nie bluo, nam je biu vuk o-troka siiiedu.'' — An so mu -dal' kruha an siera, kaj k' je 'teu pas. Pot le zvieer so ga klical' veselo, de j' šu ž njim nazaj damu. Zvi-čer kar je povičerju, k' je šu če l>o vas' hodit, ga j' paršu gledat vuk. Vuk jau de, "zaka s'me oklu, kar san t' poviedu, de me na smkš? Sada jest an ti se borna videla. jo česna par jet, ker bo buj močan. Ti všaf' 'nega kompanja takega k' češ, an jest dnega. Antada puojmo gore za vas; gor je an poloh, gor se bomo." — Pas je začeu jokat potle nazaj. "Ki 'man stuort jest, kie všaf an kompanja? Ce všafan pisa. pa vuk všafa vuka. an ki storm a miedva dva pisa ?" — Ga j' srečalo mače "Ki jočeš. ti, pas?" jalo. — "A ki me vprašaš, ka' m' moreš po-mat ti", jau. — Mače jalo: "Dno vie de ne? PoviejmL" — An j jau pas: "Ki storiš ti? Vuk mi j' jau, de sada jo primerna jest an ti. An mi j' lcuazu še dnega kompanja vsafat, an oti najde dnega." Antada pas je jau mačet: "Ka* m' moreš ti pooenat?" — Mače j jalo: "Moč', jalo; jest puojden za tabo." — "A, mož', nraS'!" jan on spdk; "ki ^torS t»» Kakor ima Kranjsko svojo slo-veČo Ribnico, tako jo ima tudi Štajersko. A čeprav ni toliko slo veča in velika, pa je lepa. Poglejva, di-agi čitaitelj, z Velike Kape na Pohorju proti vzhodu in naravnost pod nama. le za par ur hoda, je na ravniuici lična vas Ribnica. Okoli cerkve se je nabralo nekaj hiš, ki niso mnogoštevilne, pa so vse snažne, zale Okoli A*asi se razprostira polje in ■dvigajo se griči in hribi, panoge Pohorja, da se iz vasi prosto vidi samo proti vzhodu. Tam ti oko uide v prijazne griče Slovenskih goric, tup at aim zagledaš tudi če podravske hribe kaj na "nem ško" stran, to je čez Dravo — tja proti Murskemu polju. Sicer pa ti pa tudi v vasi ni dolgčas. Vas sama šteje le nad 20 številk, a obdana je po vseh gri čili z dvori in hišami. Tukaj sc ljudje ne selijo radi skupno, ka kor po ravninah, temveč vsak kmet ima svoje poslopje tain, kjer je zemlja, ki ga redi. In naj je grič ali hrib tudi stran, voda in druga potrebna stvar daleč, naši Pohorci so vsega vajeni ter hoče jo imeti stanišča visoko, kakor so njih predniki znosili cerkvice na najvišje hribe. To je nekak njih nagon, katerega ne morejo opu stiti. Tako je torej videti ves kraj obdan z gostimi hribi in griči, pomešan s teanno-zelenimi gozdi, ru menimi njivami, višnjevimi trav niki in belimi hišami, enak drobni cvetlični gredici, kjer ti vsaka cvetka vleče oko nase. Res lep kraj, toda ne samo za pogled, nego tudi za srečno mirno življenje. Severna stran Pohorja sicer ni ma vinske trte in drugih nežnih pridelkov, ker mcngočne panoge Pohorja jo senčijo, a mrzli severni 'krivec hna semkaj prosto pot, pač pa dofbro obrode drugi pridelki, na primer žito, tupatam še koruza. fižol, graih, zelje, ajda. in krompir, ki je tukaj najnavad-nejša jed. Precej živahna je tudi sadjereja, ki ob dobrih letinah daje obilne dohodke. Euatko je tudi z živinorejo; živinska kupčija, ki je tukaj obrnjena proti Gradcu, je včasih prav dobra. Glavni, prihodek našemu kmetu pa daje gozd, brez katerega bi bilo tukaj ubožno in žalostno. Dva močna potoka izvirata v župniji in gonita vsatk po kakih 60 pil ali žag, predno se vsa utrujena dkrijeta v Dravo. Te pile so last naših kmetov in kmetov sosednjih župnij (na vzhodu sv. Lio-vrenca, na zahodu sv. Antona in na severu Vuhreda). Vsak večji 'kmet hna svojo pilo, manjši pa imajo po dva ali po več skupaj eno. Te režejo skoro ceio leto, blago pa se vozi večinoma na železniški postaji Ribniea-Brezno in pa na Vuihred. Odtod se pošilja večinoma na Ogrsko, nekaj ga pa odnese tudi Drava na plovili in šajkash. Sploh je tukaj lesna trgovina temelj, na katerem sloni vse ljudsko blagostanje. Župnija Ribnica se deli v dve večji občini. Prej so bile štiri, pa sta se po dve združili, zato imata ti še sedaj po dvojno ime: Ribui-ca-Hudikot in Janževvrh-Arlica. Tema se je še pridružilo nad 20 hiš šentlovrenške župnije, da šteje sedaj župnija Ribnica nad 3500 pričelo hoda proti severu oddaljenem hribu cerkev sv. Janeza Krstuika in zopet za uro hoda na nasprotno stran ravno pod Veliko Kapo cerkev sv. Bolfaihka. (Ljudje pravijo tukaj Volbank. Volbenk; a pišejo vedno Bolfank.) Cerkve so zidane večinama v preprostem zlogu. Po prizadevanju župnika in radodar-nosti mnogih dobrotnikov so se daj v prav ličnem stanju. Ubrani zvonovi, popravljene stavbe, vkusna slikarija in bogata masna oprava priča o radodarnosti in gorečnosti ljudstva za čast božjo. Žal, da — kakor marsikje drugod — tudi tukaj manjka virov po katerih bi zvedeli kaj o zgodovini tukajšnjih sel in cerkva. Silen požar, o katerem kakor pravljici govori ljudstvo, je uničil vse listine in zapisnike, to pa gotovo že pred več kakor 200 leti Sedanja župna matica pa se je je la pisati šele v 19. stoletju, torej ima malo važnega za nas. Vendar se da sklepati, da so vse imenovane cenkve zidali v 16. stoletju O početku župnije se namreč kratko omenja, da je deželni knez nadvojvoda Karol leta 1554. uka zal takratnemu nadžupniku voze niškomu Adamu Adaquaticus-u naj fakliče komisijo, da priskrbi tukaj dohodke za samostalnega duhovnika. Tudi druga znamenja kažejo, da so takratne naselbine in cerkve videle še turške čase. Okoli podružnice sv. Lenarta je še dandanes globok jarek, o katerimi pravijo, da je služil za "šan-ee" proti Turku. V ondotui cerkvi za velikim oltarjem še tudi sedaj visi velikanska podkev, katero je baje pustil Turek, ko je zadnjič t od i razgrajal; obljubil je tedaj neki tudi, da še pride ponjo. Se več pravljic je taksnih med ljudstvom, kakor ta. da je pod imenovano cerkvijo v zemlji še danes kovač, kateri razbija ob svetih večerih. Vse to kaže. da je imenovana cerkev bržčas najstarejša med vsemi v župniji. Jt-zik našega ljudstva je lop. govorica kratka in krepka. Dočim na južni strani pohorsiki jako zavijajo in zategujejo naglas, ravnajo Ribuičani baš nasprotno. Posebno priljubljene so jim besede kratice (okrajševajie). na primer pomati nam, pomagati, drič namesto drugič, ticet namesto bene-ficijat (beneficij je sedaj v Ribnici združen s kaplanovo službo) itd. Nekatere besede nas spominjajo češčine, na primer modliti namesto moliti, lotr (v češčini pomen ja: tolovaj, tu pa: možak). Posebnost je tudi, da se samoglasnik "o' pogosto izgovarja z "a*\ kar je pa v ruščini navadno, na primer vada namesto voda. panva namesto ponva, kanec namesto konec itd. Nabral sem že tudi o-koli 700 precej izvirnih izvirnih izrazovin besed iz tukajšnjega kraja. .Seveda je zraven krasnih izvirnih izrazov tudi innotgo neonskih tujk. Tukaj se razločno vidi, katera stroka rokodelstva je domačega izvora, katera pa tujega. Xa primer mlinarji, pilar ji in tkalci imajo skoro za vsako roč doma« izraz, a kovači, mizarji, čevljarji in drugi rabijo nemške izraze za orodja in izdelke. Četudi pa tukajšnje ljudstvo mnogo občuje si tudi dalje mučile svoje može in občinstvo z izrodki svojo pavove pameti. Zaplemba. 15 vagonov kave je konfiscirala praška policija v skladiščih tvrd-ke Schenker & Co. Proti lastnikom je bilo uvedeno kazensko postopanje. Sleparski vojni dobavitelju Sodišče v Velikem Varadinu je sodilo Anastazija Popoviča in tovariše, ker so krmili vole, ki so j ill dobavljali za armado, s soljo, da so mnogo pili in vsled tega več tehtali. Na ta način so ogoljufali vojaško upravo za 2247 kg mesa. Obsojeni so bili: Popovič na 4 leta ječe in 4000 K globe, ostali sokrivci na tri leta do tri mesoce je-in ivriinerne denarne kazni. sosedi Nemci preko Drave, vendar je srečno, da svoje govorice ni še bolj popačilo in potujčilo. Tujčevale so z malimi izjemami tudi šole — a Slovenec je ostal na Pohorju kar je bil od nekdaj. NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi ca vse droge v naSo atroko spadajoče posle. Jenoy Lind, Ark. in okolica: Mihael Cirar. San FTandsto, CsL: Jakob Loviin. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnifc. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Bojtz, Frank Janesh in Jobn Germ. Salida, Coio. in okolica: Louis C»-stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Safticb. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Builman. Woodward, la. in okolica: Luk« Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. YerbM. Chicago, I1L: Frank Jurjovec. Depoe, HL: Dan. Badovinac. Joliet, III.: Frank Laurlch. Jobn Zaletel In Frank Bambtch. La Salle, 11L: Mat. Komp. Oglesby, I1L: Matt. Hrlbernlk. Waukegan, 111. in okolica: Fr. I'et-kovSek In Math. Ogrin. So. Chicago, I1L: Frank Černe. Springfield, IU.: Matija BarborUL Cherokee, Kans.: Frank Beilsnik. Col umbos, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskorec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Bok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry. Kana in okolica: Martin Kos. Kinge. Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Calumet, Mich, in okolica: Parql Shaltz in M. F. Kobe. Manistiouc, Mlcfa. In iktttea: Frank Kotclan So. Range, Mlcfa. in ofaoUca: M. U. Llkorich. Chisbolm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonže. M. L. Kapsb, Jos. J. Peabel ln Loula M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Poufie. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. New Duluth. Minn.: Jobn Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovatleh. St. Louis, Mo.: Mike GrabrUn. Klein, Mont.: Gregor Zooec. Great Falls, Mont.: Math. Urich. Bed Lodge, Mont.: Joseph Jemj. Roundup, Moat.: TomaŽ Paulln. Gowanda, N. ¥.: Karl SterniŠa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregor k a Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinčlč, Chas. Karllnger. Jakob Res. nik. John Prostor in Frank Meb. Barberton, O. in okolica: Main Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Colinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. KumSe to Louis Bal ant. Niles. Ohio: Frauk Kogovšek. Yoimgstown, O.: Ant. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarldi. Ambridge, Pa: Frank JakAe. Bessemer, I'a.: Ixmls Hribar. Braddock. Pa.: Ivan Uerm. BrldgeviUe, Fa.: Rudolf Pluteriek. CammabniT. Pa.: John Kokitcb. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoCerar Cooeanaugh, Fa.: Ivan Psjk in Jono Zupančič. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Bougbton. Pa. in okolica: A. Dem-Sar. Darragh, Pa.: Dragntln SlarlC-Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Trebet«. Forest City. Pm.: K. Zalar In Frank Leben in Matb. Kamin. Farell, fa.: Anton ValenUnClA. Fitz Henry, Pa.: F. GoUlcher. Greensbarf. Pi la okolica: Jasei* Norsk. Irvin. Pa, in okolic*: Fr. DemSar. Iz Avstrije. Dovolj petroleja. 18 petrolejakih vrelcev je jelo v Galiciji zopet obratovati; te vrelce so bili namreč Rusi ob lanskem pustošenju uničili Boj gixdavosti žensk. Z grofico Pallavieini na čelu je' T,M*W8' ¥ ičelo v Budimpešti 50 dam iz ' KociJ*n ** A duš. Prebivalci So večinoma «amT visokih krogov akcijo, da se omeji Slovenci, le v tukajšnji atefclami ogromno razsipavanje za lepoCicje ____J ielufrtL 200 Nemeenr. Igndje se in išAeke pri boljše da-' Aug. Coiiander —'- —---1 —- Ne to se, *ko bodo pri-' --- 1 iti Johnstovrn. Pa: Frank Gabreoja In John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton Osolnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Scbulta Mooessen. Pa.: Math. KJkelJ. Moon Ron, Pa: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksbe, I. Podvasuik, I. Magister In U. EL Ja-koblcb. South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-prlviek. Steelton, Ta: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton. Pa.: Joelp J oran Wfflock, Pa.: Fr. Seme ln J. Peter-neL Tooele, Ctah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: L. BlaSK*h. Black DfasMod, Wash.: G. J. Po- renta. Dsvio, W. Va la okoliea: J. Bn*ich. W. Vs. in «MUea: Frank Korencban. Grafton, Wis.: John 8tampfeL Keoosha, Wis.: Aleksander Peodir. Milwaukee, Wis.: Joafp Tratnik la k/ ■ GLAS NARODA, 9. MAJA, 1916. Z daljnega Vzhoda. i ... . katere sumijo, da so v zvez i a kakim proti vladnim gibanjem. Slične sitnosti so imeli tudi v •Japonski. Po nekem zadušenem J«,lin i Dirlatib. m ki uewyor-'Upon| v J.'opmosi so vojaške oblaki trgovec. ki *e je nedavno vr-l^j 0^Hiie oziroma ustrelile 831 nil i/. »tiriiio»*c< nega potovanja po |revolucionarjev. Na Vzhodu na-<1*1 ju* tu vzhodu. j*- pravil, da ima pravijo s puntarji najkrajši pro-tudi Japonska. in ne samo Zdru-/ene države. velikanske dobičke d evropske vojn«*. Vsaka tovarna, ki je priprav-a /a izdelovanj«- muiiieije. obra-uje 'J4 ur na dan. Največ blaga1 «1 poilJ.jo v Vladivostok in ga »oteiu transportirajo po suheiu lo ru^ke fronte. Velike koutrak-•• imajo pa tudi z eiigleako iu raiuosko vlado za vojne potreb-rine. katere jim bodo poslali, ko Izobraženi Kitajci razumejo in uvide vajo, v kakem položaju se nahaja njih dežela in se zoper -stavljajo moči. ki jo drži v svo-ijih krempljih. Izobraženi Kitajci se sicer zavedajo, kaj bi se moralo storiti, toda nimajo moči, v sled nezavedenosti večine kitajskega prebivalstva. .Največ izdelujejo šrapnclov. bom S. pušk. uniform, odej iu zdravniških inštrumentov. Delavstvo se pomnožilo za 200 odstot-kov iu cene različnega materiala .. poskočile o«I 1U0 do 1000 odstotkov. Zlasti za. jeklo se zelo pulijo. Nekemu jeklarskemu kon-truktorju v Osaki so izdelovalci mutiicije ponujali za jeklo poleg tia\ udlie celie tudi .'iOO.OOO bonu-ako bi jim jeklo takoj dostavil. r<> cel i deželi vlada velika pros|»«-riteta. .l.ipon*ka je pred kratkim prodala Kusiji tri bojne ladje, ki so lih .l»|Mn>-i v rusko-japonski vojni Ktisoiii vzeli, za trikrat višjo eriio kot bile v resnici vredne. Te ladje rabijo /daj Ktisi za do-vaiauje municije iz Severne Aine- n Ki1. K Us i s tako inr/lično naglico dovažajo potrebščine iz Amerike, da s«- parniki, ko izlože svoje bla-ffu. takoj vrnejo prazni nazaj, da-si so ameriški importarji. prosili rusko vlado, da bi m- ruske ladje nazaj gred** vstavile v Kobe ali Vokalnimi in \zele gori blago za Ameriko. Vožnji si roški iz azijskih pristanišč v Ameriko so poskočili od »KHI do 1000 odstotkov iu veliko Mta<-riMkjh tvrdk ž»* m«»«c in me-scr»- zastonj čaka na svoje blago. Mr. 1'hrlaub pravi, da samo njegova tvrdka pričakuje 10.000 ton umetnega ognja iz Kitajske. Boji se. da pošilja te v ne bo prišla do 4. julija, ko m- to blago rabi. — !{<-dko je Iti \ sled tega je postalo drago tudi drugo blago, kot n. j it*, različno pohištvo, vaze. pah-Ijače in drugi okraski, ki so ga prej • 1 ob i val i iz Vzhoda. Ihisi j»* Japonska. pravi Mr. 1'hrlaub. v vojni z Nemčijo, je ljudsko mišljenje vseeno pro-n> inško. To pa radi ti-ea. k«-r mislijo. da ako Anglija dobi. potem l»o ogrožana njihova trgovina. — Tudi Kitajska je za Nemčijo iz istega vzroka. 1'hrlaub pravi, da se je Mandžurija. odkar j«* pod japonsko oblastjo, zelo povspela. Pravi, da ni nikjer tako izvrstnega polja za invi stirati kapital kot ravno v .Mandžuriji. Različna tkalska podjetja plačujejo letno stoodstotne dividend«-, ker tam so delavske moči zelo poceni. Povprečno plača delavcev je od deset do petnajst centom na dan. Delavstvo v Kitajski je sicer organizirano. toda te organiza<*i-j> imajo čisto drug sistem kot nase Nekatere organizacije so. na primer, zadovoljne, da s«- plača delaven recimo petnajst centov na dan. in z.a to plačo gospodar zalite va, «la naredi sto kosov kakega blaga. Ako ta delavec naredi več kot sto kosov, potem gospodar ne plača njemu, temveč celi organizaciji in ta potem razdeli enako med ve syoj«- član«-. Posledice tega sistema so. da s«' vsak delavec trudi, da napravi kolikormogoče več čez mero. Delovov***I za mošnjo držati, kjer. je kaj posebnega videti. Kdor hoče potovati, pač ne. sme obračati kroniee trikrat v roki na eno Ln UNDERWOOD A UNDEftWOOO. M. V. Strojna puška za obstreljevanje zrakoplovov. Puška je tako konstruirana, da jo lahko nosijo trije vojaki na ramah. drugo atraii. prej ko jo misli iz- bi lie hodil srkati "ez leto sveže- sprotno stran ceste, če sem hotel dati. Kar «em tam videl, mi ostane j,a zraka kot na Bled. •za celo življenj«- v prijetnem *po-j Dalje je drvel hi pihal vlak pro-mitiu. kajti sličnegu kot Benetke t\ jugu, kakor rav zanimivo je bilo: l brigal, ker se mu zdi za svoj zep1 j boJj primerno, ako zahteva za j kratko vožnjo, kolikor se mu zlju-bi. Vsled tega je tedaj zelo primerno. se prej za ceno pogoditi. Stično se je meni pri cnlpotovanju iz lk-uetk zgodilo. Bilo je po-' noči in 'začelo je deževati, vsled esar se mi je mudilo, kar je bilo krivo, da sem pozabil na previdnost; kajti bila mi jo le prva skrb, priti iz dežja na ladjo pod streho. Xamtgnil sem torej najhližnjetnu veslaču, vstopil v njegovo kočijo icr mu ukazal veslati do ladje, ki je stala od obrežja približno sto metrov oddal jena. Skromni " gondolier« " pa za ta veliki trud ni' več zahteval kakor dve kroni, ker svtu ga vprašal tpo zaslužku šele, ko jsein. stal že na krovu ladje. Seveda »o meni vsled te predrznosti kar lasje k\ Lsku vstajali, prav rad bi ga pošteno o«štel. žalibog da ni-scii rtailijanščiaie toliko vešč, drugače bi rac pa ne razumel. Nisem' [»a dolgo premišljeval — on je ho-| tel mene luumazati. jaz bom pa njega — ter mu stisnil nemo enoj kronico v roko. stopil obenem na parnlik ter mu kimal iz ladje v pozdrav in slovo. M«rž je bil seveda tudi z ono krono zadovoljen, ko' je videl, da -se nisem dal oskubiti.j Kdor se ne ziia s temi kričači pošteno skregati, za tega je ta pot' najlwvlj priporočljiva. ' Ko se je naš parnik ustavil pred obrežjem, ga jo pričakovalo že vse polno črnih gondbl. ki no v lepem, redu -spravile vse potnike iz ladje na suho. Z gondolo lahko daspemo v notranje dele mesta.1 vendar je prva skrb vsakega potovalna, da se iznebi prtljage in od j)otovanja malo odpočije. Jjiz sem si volil hotel ^Hotel Cava ' Slovens ko katoliško ®=—=® svite Barbare ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Ukarptriru« da* 21. junujt 1902 v dritvi Pauiylmk fllatnl gradniki t rnčmamik: JOtmr pste&nbl. Box m. wuiock. Fx. L podpredsednik: KAKO L ŽALAH, Box 647, Forest City. Fa. a podpredsednik: LOUIS TAUCHAK, Box 8S6. Bock Bprlaca. Wjt, Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707. Forert City. Pa. EL tajnik: JOHN OSOUN, Box 492. Forest City. Pa. Bla*vmm Ars^ B. F. D. L Said, Detroit. Mksk. UPRAVNI ODBOR 1 pMdMOnlk: ANTON HOČMVAR, R. F. D. No 2. Box 11%. Brllfenn. U L npraralk: ANTON DEMŠAR. Box 130. Broognton. Pa II ppraralk: PAVBL OBBBGAB. Box 402. WKt, I1L DopUl naj m poSUajo L tajniku Itm TeRan. P. O Bex rt glialk: AH lilODA.** | ostati suh. Tatko sem dospel v čarobni Mirainar. kjer sem občudoval od nrehrkanskega cesarja Maksimilijana, nesrečnega brata avstrijskega cesarja stvarjuno krasoto. Zapustiti sem zopet moral ta — res j raj t« r se -podati v Trst, kjer inc nil eni J je pn.ni.ik že čakal, da me donese in varna bivališča tolikim tisočem strani pred predorom gkozi visoko do cilja mojega potovanja. Xe-ko-dus. šlo je to seveda tudi ja^ko gorovje bila je grda zinut. nadrti-Jliko so me "mravljo sprt*letele", knpko na račun Slovanov —! gi strani, ko smo prišli iz te ume J k; kajti kam so izginili krasni nek-t luknje, nas je pozdravila cvetoča «lan j i kraški gozdovi? Stari I Je ne- vlena spomlad. Kmalu je stal črmi sos«ikali ter utrjevali vlak v iioriet, kjer sem mu dal za z njimi svoje rahle otoke in zidali kratek čas slovo in se hot d malo potem na trdno podlago iz kra-J odpočiti ter .se radovati na tako ških hrastov svoj«- razkošne pala- nagli, prijetni spremembi. Zdelo če in ti-g«»\sk.* hišU-. Torej stojijo mi je fikor v sanjaJi. ko gle-dana>:ije Benetke taikorekoč na dam to pomladansko krasoto bla-sl ova triki h tleh — smejali bi se'ži;nega goriškega podnebja, llilo jia-' temu pristaši in sinovi zedi-[ je akoraj tako, kakor «la bi čital njene blažraie Italije — pa kaj J staro bajko o princu, ki se je iz-zaradi te ga n«* bodo izruvali star«k gnbiJ na lovu rn padel v globoko slovanske podlage ter je nadome-1 luknjo. pr> loiteri je taval v temi stili z italijanskim grmič j eni m J vediio didje. dokler ni prišel v pojim mi tudi nočemo ničesar oči- poLnoma tujo. čarobno dežtlo. tati. akoravno je škoda velika za j Napravil sem kratek sprehod naš«- lepe gozdove; pa kaj hočemo jhj mestn, ogledal si knpi mestni zoper to. kar se je nekdaj zgodilo.J vrl in goriški stari grad; i>otem Y.-»eli spominov na Slovane v Be- pa zopet z vlakom naprej proti netkah pa naši sosedje vendar ni-j cilju — v Benetke — preko Trsta, so izbrisali. in sicer nam priča. Svet tik železnice med Gorico in da so bili staj-i Slovani z Ben«-ča-| Trstom je zelo pu-^t. nič drugega nt v <*zki dotiki. "Iwiva degll kakor samo kamenje, in milo se ^ehiavoni" (po slovenskem "o-|mi je zdelo, ko sem primerjal to ^ilrtt-o nm" * i To t rr* /v IT t* i IHI n vt »*/» rfrmtil i«. »».Ml« _____— f I takor pri nas v Slovenskih gori- mo- brežje Slovanov '"). To ime izvira mrtvo ozemlje naših bratov z iz srednjega veka. ob čc.su, ko so'jo ožjo domovino, s prelepimi Benetke najbolj slovele, ker so se. Si ovenrikiiui goricaimi. Vendar je takrat pred tem obrežjem ustav-jekolica prav zanimiva, in občndo-Ijale kujK-ijskc ladje Slovanov iz vatija \Tedna je roka, ki je st\*a I-stre in Dalmacije in oddajale tam >voje blago na obrežje. Pustimo pa stMlaj različna premišljevanja in pričnimo s potovanjenn. rila la železniški tir. l>nig novi svet se odpre potovalen. ko dospe v Opetno. Ki-asen je od tukaj ra-zgied na Trst, kras-1*1'i odpotovanju sem imel smo-)itejši in ssanimivejši še na čarobno hi veličastno .Jadi*ansk«> morje. Kdor zagleda prvič to brezmejno površino vode, ki se morje Lineuu-je. t«mu je nekako čudno pri sr-a vzel sem jen. česar mi pač ne bo treba na- ju do-prst iz-1 taaičneje poptsmati. kajti kdor je el kljub sla-.io skusil, temu je čut znan. dru- lo z vremenom; bil je velikonočni poned»j-ljek. snežilo in deževalo j*« obenem — žalosten prrčetek qpoiniadi! Cula je bila zvezana, palica pripra\-dj«Mia namesto te dežnik -proden, kaj sem hotel beinu vremenu, kot hajdi na pot.Jgemu pa ga ni mogoče natariko Volil sem pert preko Celo ca. kaj-] pe pisati. Marsikateremu se zdi neti mikalo me je, si ogledtti sve-J kako eudno. ka'ko je mogoče, da tovno znano Vii>sko jezero blizu ^ ta luža nima konca: kamor segajo Celovea — toda žalibog videl sem t oči, nič drugega kakor voda mole vodo krasnega jezera, kajti ves drozelene barve. Brez šte^La la-svet je bil v wiegu kakor si-edi zi-jdij. velikih in majluiiii. se giblje me in ves v blatu. Videl sem po- seintorija, kakor oblaiki pod ne-tem v Celovcu na Novem trgu bom. znamenitega celovškega zmaja si Za nas. ki bivamo daleč od tam svojim pi*enufcgovaleem velikanom.! med našimi zelenimi gotrami. je N'ato sem dal Celovcu slovo ter veda obisk morja še ]>osebnega u-odrinil po novi bohinjski železnici žitka. kateri «e nam nudi malo-dalje proti jugu. Cpal sem najti kdaj v življenju. Nepopisljive na Bledu midomestila za to. kar. ki-asote je sprehod ob morju, na mi je vreme na Vrbskem jezeru primer ob eesti is Trsta proti gra-^pačilo, toda tudi tukaj je ječalajdu Miramar. BHo je morje ravno \tbi narava pod krutim vladar-' precej burno, ko sem korakal ob Mvom aprilovega vremena. Ves zidani eesti tik morja proti ime-razgled je bil zaprt, gore je zakiu-j jvovaiienru gradu. Spoanuil sem se vala gosta rmsgia. tako da mi niirri tej priložnosti prelepe i;a»ie na-drugega pn-ostajaJo, kakor dre- rodne pesmi "Buči. buči morije mati in se dolgočasiti v železni- ;:drrjansko.; valov je je res »kem vozu. Krasen je bil pogled -bučaflo v tre no tki h. da lastnega iz drvečega a laka na Blejsko je-1 glasa ni bik) slišati, teplo s silo v.cro s eerkvico sredi jezera —' ob zid ter se izgubilo zopett v brea-ree pravi biser nase slovenske do- številnih majhnih kapljicah kot movine. Ni torej čuda. da število bela megla v brezmemd vodL Nm-rje v. na Bledu od tete do kuvje jc šumelo pri navalu ob rid | Cilj osebne odgovornosti je zdaj letto*\ do katerega me je peljala Širši kot kdaj poprej, gondola po mnogih ovinkih med| Kontrola ekonomije je v boju z starimi, umazanimi hišami. Naj- neodgovornostjo. — To nas dove-prej na suliem je pa. kdor i'stopi (le Jo gjavn(. točke, namreč, da ni na naspi-etnem obisžju, kise ime- potreba splošne o1 mesta. Obrežje Slo- j Trgovske organizacije so neka- j ko izvršujoče telo tega. Potrebno pa je. da se te organizacije po- cah pravijo, če si- kdo česar samo trko malo boji. ko sein se vračal !z Miramara ob morju nazaj v Tist in premišljeval. oniH-i je odrinil naš pamik "3Iel-kovič" iz Trsta in dospel okoli sedme ure zjutraj v starodavne, Ča- njegovega južnega rebne Benetke. Vožnja na ladji nil^'hno znamenit. l»i'a ravno prijetna, tako hudo pa vendar ni bilo. kakor sem si do-inišljeval in kakor sem od tega ali onega prej slišal ; seveda z *" mačkom" bi tie smel im ladjo — taksnemu bi se pa res hudo godilo. Zelo sem pogrešal jiostelje, katere mi ni bilo več mogočo dobiti, ker sem se prepozno za to oglasil iu so bile že vse oddane. Zaspan iu utrujen s*tu bil, vendar sem po-guznno vstrajal; slabše se je go-d 'o moji soprogi, kajti nežni spol je vedno nekoliko bolj občutljiv, kot mi mozaiki. To neprestano zibanje na ladji seveda ni ravno prijetno ter se človečku prav lahko začne v glavi, in želodcu vrteti, posebno če jc bolj občutljive narave. ter je puleg tega še zaspan in utrujen. Veličastno je na morju ob času volnenega vzhoda. Kakor iz živega srebra je vsa morska površina in ono neprestano gibaaije v malih valoviii napravi res čaroben vtis. Kakor že omenjeno, je dospel naš paraiik '' Metk(/vI£S okoli sedme ure zjutraj v Benetke. Pi'ed luko smo imeli še čast pozdraviti italijanskega finančnega uradnika. ki je s svojimi pomaigači marljivo prebiral našo prtljago in slednjič, ko ni nič sumljivega ali prepovedanega našel, je prilepil na naše kovčege nekakšne kole-ke. Z njimi oboroženi smo imeli dovoljenje, se podati iz parnika v ' gondole" ter v teh hiteti na suho. kajti veliki patmiki tne morejo do obrežja, ker je morje tam preplitvo. "Gondole"' sq majhni, lični čolniči. v katefih imata dve ali štiri osebe prostora; te ''gondole" so v Benetkah bolj potrebna reč kot pri nas izvoščeki, kajjti kdor noče vozniku dati zaslužka, lahko gre peš. Drugače je v Be-uctkali. kjer je večina" ulic v vodi in so torej tukaj "gondole'* ne-obhodno potrebne, če hočemo dalje. ali pa od ene na drugo stran. v:..nov je najdaljši!, najbolj široka iu najlepša ulica v Benetkah iu raširijo in tak«, napravi leži tik cb in01711. Ob njej ^tojeieelo stvar bolj spIožI1oinenik italijanskega kralja Viktorja Emanuel a I., ki je — kakor znano — ustanovitelj zedinjene Italije. Ce korakamo po tem obrežju dalje, ilospemo v mestni vrt. ki je za jHitovalee.rz severnili krajev vsled značaja i>o- {Konec prihodnjič.) Osebna svoboda. Louis N. Hammerling. liVII. V m ar če v i številki "Journal-a of Political Economy" je članek z naslovom: "Druge podlage ekonomične odgovornosti", ki ga je spisal J. Maurice Clark iz ehieaške univerze. Med drugim pravi tudi tole: — Ako bi pred dvajsetimi leti pisal kak ekonomist pod tem naslovom. bi se od njega pričakolo. da bi pisal največ ali čisto o od govornosti posameznika za svojo usodo V ekonomične oziru; pisati bi moral o odgovornosti posameznika za plačevanja svojih dolgov itd. Ekonomična odgovornost jc takrat pomenila toliko kot zaupanje v samega sebe in odvisnost od samega sebe. Ako bi danes kdo kaj takega trdil. bi smatrali za zmoto. Ideje dolžnosti, ki tvorijo zdaj takore-koč nekako medsebojno sorodstvo, so čisto drugačne od idej v devetnajstem stoletju Nekateri niso vpostevali. kaj ta sprememba pomeni in so se ji upi rali, ne. da bi jo razumeli. Ta vrsta ekonomične odgovornosti je dalekosežna in čudovito učiukujoča. Nekateri so izgubili vse prave pojme o nji. Toda večina nas še ni tako daleč. Mi nočemo biti v položaju. kateri nam prepoveduje vse naše slabe navade in ima v oblasti vse naše kreposti: kateri nam vsiljuje zastarelo odvisnost od samega sebe. ako je seveda le mogoče. Možje se moramo truditi, da spoznamo svoje dolžnosti. Da se bo pa tudi druge moglo napeljati v to. bo treba več znanja. — potrebnosti javnega nadzorovanja v ekonomičnem življenju; poleg tega se pa tU«li ne sme zmanjšati odgovornosti posameznika ; t o raj se mora ohraniti osebno svobodo. Osebna svoboda je 1» red po go j i modernega naziranja, torej glavna stvar, za katero se moramo boriti. Vozniki teh čolnov (veslači), tam'Sedanja potreba ni moč. temveč "" gondolieri *' imenovani, ko veliki veda. kričaei, ki poenajo tuj-ca na prvi j Kdor misli, da postaja odgovor-pogled. in zaradi tega je treba .uost posameznika manjša, ker pobiti vsakemu potovalen kaj pre- staja skupna odgovornost večja, vidnemu in si ne mae pustiti v*- se tako moti kot tisti pes; ki je ga perja ookubiti. Imajo ti ljudje videl v vodi kos mesa. v resnici Cvetoča breskev. Nad zemljo modro nebo *trnii. nad |wj!j«*tn breskev 7. rtleeiuii vejami. Steza v dalje, po njej korak zveni s tisočerimi željami —• - Žena: Cveti ... oči mojih uuirlili otrok'. Starka: Cveti ... pogledi. ki jih pošilja Bog! — Fant in dekle: Cveti ... plameni. sijoči v notranjost in čez zemski krog! Mo£: Cveti ... žarki misli. iskreči udarci dela roki... Ko so Sli. so želje na vejah ostale. kot zlata banderca v solncu plapolale: udarci, misli, plameni, oči! France Bevk. Barake. U moj otrok, moj edini otrok, zakaj, o zakaj sem te dala iz rok ! Tri dni sem plakula. tri dni sem čakala, da te zdravega mi prineso. Četrti dan. četrti dan so rekli: Tvoj otrok ni več bolan, mirno spi že pod črno zemljo! — O moj otrok, moj edini otrok, zakaj, o zakaj sem te dalu iz rok ! Nisem ti videla bledic lic. nisem sklenila ti mrzlih roTie. nisem te v belo oblekla, angelček moj I Ti sni vaš lepo. ti snivaš mirno, s padlim očetom nživaS nebo. a kje naj jaz. mamica tvoja, najdem |K>koj? O moj oirok. moj edini otrok, zakaj, o zakaj sem te dala iz rok! 1 Joža Lovreniič. V mraku. V polumrak je zvon zapel čez planino. — Mlad vojak je j»od goro tih obrnil se v liebo: "O Marija blatena, glej. če Je zastražena moja deklica nocoj. Čuvaj pokoj njen in moj! ulja blatena r ' 533 ... Irska bo svobodna, pravi John Devoy. Boston, Mass.. 7. maja. — "Ko se bodo Irci v drugič in na bolj premišljen način spuntali. bodo gotovo dosegli svobodo je rekel .John Devoy. urednik newyorske-ga irskega lista "Gaelic American"*. na nekem irskem shodu v Bostonu. Irci so sestavili resolucijo- v kateri protestirajo proti postopanju Anglije, napram irskim revolucionarjem. Vincent Astor rekrut. Mladi ncwyorski milijonar Vincent Astor je pred par dnevi postal rekrut zrakoplovskega oddelka državne milice. O11 ima svoj lasten zrakoplov. Skoro gotovo bo v kratkem imenovan častnikom. $2,000,000 za penzijo duhovnikov. Škof William Lawrence iz Mas-sachusetisa. predsednik cerkvenega pokojninskega sklada, naznanja. da se bo dalo iz pet milijonskega sklada ^.OOO.UOO za penzijo starim duhovnikom. SKUŠNJE DEVETLETNEGA AMERIKANCA. -o- KAJ JE PRONAŽEL NAŠ ROJAK ADAM VOJANIČ PO DEVETIH LETIH BIVANJA V AMERIKI. -o- NJEGOVE SKUŠNJE MO REJO VSAKEMU KORISTITI. H. II. Von fcjehlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja. ki .je v stalni zvezi s desettisoči bolnikov sirom Združenih držav, iu katerega Bolgarski Krvni Caj je na desettisočim bolnim povrnil zdravje, med njimi tudi takim, ki so zadnji up izgubili, da sploh kdaj ozdravijo, je naš rojak A-dam Vojanič, Mountain Springs. Pa. pisal sledeče pismo: 44Jaz sem čudovit učinek Bolgarskega Krvnega Čaja sam na sebi poizkusil. Jaz sem že devet let v Ameriki, poskusil sem vsakovrstna zdravila, toda brez vsakega uspeha. Jaz morem vsakemu rojaku reči, da je Bolgarski Krvni Čaj najboljše zdravilo na svetu. Mene je vedno bolela glava, dokler nisem začel vihrati tega blaženega zdravila; sedaj sein popolnoma zdrav". Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja. ki traja 5 mesecev. pošlje za en dolar kamorkoli : Marvel Products Co. J 9 Marvel Bid* GLAS tfxgffik, 9: MAJA, 1916. EF JugislovansKa ■ -a Kafoi. Jedneta —B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 87, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. TOHOTOI ZDRAVNIK: Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St, Joliet, 111 NADZORNIKI: MVttrc ZtJNICB, 421—7th St., Joliet, I1L PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN K RŽI SX IK, Route 2, Bur ley, Idaho. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St, Lorain. O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St, Rock Springs, Wyo, Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se aradnih zadev, kakor tudi denarne poiifjatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jedncte, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo. Društveno glasilo:"GLA8 NARODA", J, 8. K. J E D N O T E. Sv. Janez Krstnik, itv. 37, Cleveland, Ohio. Pristopil: John Strniša 75, 18465, 1000. 40. Zopet sprejeti: Mosgon Matija 87. 14419, 500, 24; Skube Frank 89, 1490?, 1000, 22; Zgone Anton 77. 11644, 1000. 32; Skube Marija 92. J 6231, 1000, 21. Prestopili k društvu Zvon. Chicago. 111.s Jacob Boškovieh 11, 1273», 1000. 33; Terezija Boškovieh 78 13144. 500, 32. _ _ j^.^^JtšL Sv. Barbara, štv. 39, Roslyn, Wash. Pristopila : Antonija Lisac 96. 18466, 1000, 20. Sv. Mihaela, štv. 40, Claridge, Pa. Zopet sprejet: Eugen (Jenari 81, 7618. 1000. 26. Sv. Martina, Stv. 44, Barbeton, Orno. P REM KM BE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVED& NIH DRUŠTVIH. «3v. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Mins. Pristopil: JohnFoUmaier 99, 18458, 1000, 17. Suspendiran: John Hren 96. 16485. 1000. 17. Pristopili: Frank Krcbull 79. Ib469. 500. 36: Kari Zobec, 79, 1*470. 1000 37 Sv. Barbare, itv. 3, La Salle, HI. Suspendirani: Kalin John 97. 17575. 500, 17; Bergles Val. 99, -,sTM. 1'HN) 17 : Cindrie Nikola 81. 13374. 500. 29; Kramaršie Silve-Mrr 75. 3976, 1000, 29: Kramaršic Mary 85. 8184. 500, 21. Pristopili John Jerie 94, 18475, 500. 22: John Perše, 76. 1»476 500. 39. Sv. Alojzija, štv. 13, Baggaley, Pa. Pristopili -los. Kstenieh HO, 1*459, 1000. 26; Jacob 1'održaj 87, 1MCO. 1000. 29; Jos. J and rečic S7. 18461. 1000. 29. Sv. Cirila in Metoda, štv. 16, Johnstown, Pa. Pr. stopili k društvu Alojzija št. 36, Couemaugh, Pa.: Jolin K user 83. 1225. 1000. 17: Anton Kušer 85. 4328, 1000. 20; Marija Kušer 85. 142:«. f>00. 26: .los. Petrovčič 77, 11811, 1000, 32. Sus|M*ndiraiii: Kamelj Mik*-. 75, 14107, 1000. 36; Perko Ignac bi 2645. 1000. 22. Sv. Alojzija, stv 19, Lorain, Ohio. Pristopila: Neža Jančar 89, 18477, 500. 27. Sv. Jožefa, štv. 20, Gilbert, Minjl Pristopil: Kari Prijatelj 6H. 1*455, 1000. 3 Suspendirani: Ivan Balantič '>4, 17138, 500. 21; Jacob Jeglo- stv 69. 2570. 1000, 35; Josip Spitznagel 79, 554, 1000, 22; Frank Verb i*- 6267, 1000. 18: Josefa Jeglosky 68. 8773. 500. 38: Marv Sprtznigd 83. 8748. 500. 23. • St. Štefana, štv. 26, Pittsburg, Z*. Zopet sprejet: John Katnbicli 57, 1793. 1000, 44. Suspendirani: Gasper Bitten. 86. 17741. 1000. 28; Martin Or- siu 79 1 53564. 1000. 33. Sv. Marija Danica, itv. 28, Sublet, Wyo. Prestopili k društvu *v. Mihaela. št. 27. Diamondvitle, Wyo.: Jos. Galičie S:{. 1418. 1000. 21 : Mary Galičič 84. 8635, 500. 22. Sv. Jožefa, stv. 29, Imperial, Pa. Zopet sprejet : Godefa Jollll 9"». 16457. 1000. 18 Suspendiran: Anton Mali 91. 17442. 1000. 21. Sv. Jožefa, itv. 30, Chisholxn, Minn. Zopet sprejeti: Drap Frank 14952. 1000. 32; Zajec Frank 76. 19996. 1000, 28. Suspendirani: Jakšu Josip 77. 1952, 1000. 25; John Ciprijab 72, lSSbd, 1000, 40; John Perko 80. :V*09. 1000. 26; Martin Pešelj 69. 13503. 1000, 41 : Jakše Marija S2. 9041. 500. 24. Sv. Alojzija itv. 31, Braddock, Penna. Pristopil: Frank Sterupfler 78. 18462, 1000, 38. Sv. Marija fctezda, štv 32. Black Diamond, WaJh. Zopet sprejet: Koeivar Josip 80. 10972. 1000. 28. Sv. Barbare, itv. 33, Treats, n Zopet sprejet: Jacob Kokelj 82. 4178. 1000, 33; Susjtendirani: Mihael Lantar 82, 3521. lOOO, 23; Terezija Lau-Ur 82. 9271. 500. 25. Prestopil k društvu sv. Paula, št. 116. Delinont. Pa.: Pa o! Bostjancieh 87. 15095. 500, 25. Sv. Petra in Pavla, itv. 86, Lloydell, Penna. Pristopil: Josip Srnel. 1900. 18463, 1000. 16. SV. Alojxija, Itv. 36, Conama***, Pa. ' 18464, 1000, 34. 3000. Frančiška Stangar 81,-9623, 500. 25; John Zupec 94, 18019 500, 21; John Steblaj 93, 17455. 1000. 20; Louia Zore 87 18202 500 28. Sv. Jožefa, štv. 45, Indianapolis, lad Pristopil: Anton A. Beranišeh 89. 18456> 1000. 26. Sv. Jurja, štv. 49, Kansas City, Kans. Prestopili k društvu sv. Janeza Krstnika št. 37. Cleveland. O.: Ludvig Gruden 92. 14060. 1000. 19: Louis Zupancich 93, 17317 1000, 20. Sv. Petra in Pavla, štv. 51, Muray, Utah. Odstopila: Jenko Frančiška 69, 9717, 500, 38. Suspendirani: Kraskovich Mike 65, 5426, 1000, 41; Lemauič Mike 79. 11399, 1000, 30; AbramoviČ John 76,-12989. 1000. 34; Le-ujanich Marta 77. 11395, 500. 32. Sv. Jožefa, itv. 52, Mineral, Kans. Zopet sprejet: Kozlevčar John 95, 18007, 500. 20. Suspendiran: Šoba Leopold 71, 3168, 1000. 33. Sv. Frančiška, štv. 54, Hibbing, Minn. Zopet sprejet: Anton Turk 82, 15793, 1000. 30. Suspendirani: Steve Borovec 83. 18058. 1000, 32: Luka Orlič GS. 5122, 1000, 38. SV. Alojzija, itv. 57, Export, Pa. Prestopili k društvu sv. Barbare št. 4, Federal. Pa. • Peter Bajt 82. 7611, 500, 25; Neža Bajt 90. 11878, 500, 19; .John Drap 82. 12364, 1000, 27. Sv. Štefana, štv. 58, Bear Creek, Mont. Zopet sprejet: Martin Zagorc SO. 2907, 1000. 24. Sv. Florjana, štv. 64, So. Range, Mich. Zopet sprejet: Anton Bukovec 70. 6916, 500, 37. GEO. L. BROZICH, tajnik. OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke znaČijo: Prva leto rojstva, druga eertifikatno Številko, tretja zavarovano svoto. četrta razred. Ruski boji za Trapezunt, i Prestavljeno iz "Kusskoega Slova".^ Celih deset mesec So se Turki utrjevali pri reki Arkavi, na obali Črnega morja. ZategadePje bilo naše prodiranje, ko smo priče-svojo kampanjo v Kavkazu, zelo težko iu v zvezi z velikimi izgubami. Boriti smo se morali za vsak kos zqmlje. Resnici na ljubo moram priznati, da so turški vojaki naše prekašali v hrabrosti; bili so se kot fanatični. Toda vsled naše premo-i smo jih dobro stiskali in zavzemali eno pozicijo.za drugo. Veliko nam je pomagala naša mornariea v Črnem morju, ki je uspešno obstreljevala turške postojanke. Ko smo s kampanjo pričeli, je dobila turška težka artilerija take pozdrave iz morja, da je. kot se je izrazil general L., "za večno umolknila". Toda, kljub ognju naše mornarice, so Turki vseeno držali dolgo svoje naravno in umetno utrjene pozicije. Mi smo za te postojanke dobro vedeli in jih pridno obstreljevali, vsled česar smo jih počasi nazaj potiskali. Od druge strani so jim pa naši mornarji veliko škodovali. Nekega jutra smo jih takoj ob solnčnem vzhodu ob obeh strani napadli in njih baterije popolnoma razdejali. Od morja so tako grozno učinkovali. da ni niti en turški top o-stal cel. Ko smo prišli na ono mesto. smo videli zakaj so se Turki tako dobro in tako dolgo držali. Svoje topove so imeli postavljene pred uhodom v neki železniški predor; v predoru so imeli pa velikanske zaloge streljiva. Na takem mestu postavljenim seveda ni bilo lahko do živega. Umakniti so se morali največ radi tega, ker smo jim s par -dobro namerjenimi streli raabili topore. Vojakov nismo veliko ujeli, ker so skozi predor ušli. Zemlja je bila razkopana in tudi'prekop, je bil že pri uhodu deloma zasut. Gozd je gorel in veliko dreves je bilo s koreninami izruvanfh. Streljivo. ki so ga pustili, se nismo dotaknili. ker se je bilo bati. da imajo Turki zvezano z žico in ga lahko razstrelijo; pa takrat ga tudi nismo potrebovali, ker ame -imeli-dovolj tvojega. je poseben utrjevalni bataljan de^ lal na tem mestu več mesec po dnevi in po noči; in prebivalstvo cele okolice je moralo pomagati. Posadka je imela napeljan vodovod ; in po predoru so jim dova-žali hrano in druge potrebščine. Ko smo za\*zeli to pozicijo smo mislili, da bo naše prodiranje lahko. kajti vidill smo, da so Turki pustili vse mostove preko Arkha-ve nepoškodovane, toda iznašli smo, da so bili vsi mostovi podmi-nirani. Dasi je bilo mraz. da so po reki plavali ledeni kosi, smo vseeno prebrodili reko. Do pasu mokri smo prišli na nasprotni breg reke. ki je bil še v rokah sovražnika. kjer se je vsula na nas prava ploha krogelj. Udrli smo za Turki in se spopadli z njimi mož proti možu. Naš poveljnik je bil polkovnik L., splošno priljubljen mož. V tem boju smo imeli mi in sovražniki veliko iigub; zmagalci smo bili mi. Naslednji večer smo pričeli kopati zakope, v katerih smo lahko med streljanjem klečali in skrivali svoje glave pred sovražnimi krogljami. Bilo je grozno mraz; nekaterim vojakom so otrpnili prsti, da niso bili možni strejlati. Prihodnje noči so bile toplejše in smo potem lažje napredovali. Prišli smo pred Trapezunt in ga brez vsakega večjega odpora zavzel L _ Spolna kuga. Tudi po Krasu se širi spolna kuga. Ta grda bolezen se je pojavila že v raznih občinah. Ker sta kuga širi tudi po drugih deželah Avstrije, je vlada ukrenila stroge odredbe. da bi bolezen zapreeila, ali vsaj omejila. Razna c. kr. namestništva so že sklicala strokovnjake na konf«-reupe. da so ukrepali napram tej bolezni. — Na c. kr. namestništvu v Trstu so zborovali strokovnjaki pod predsednistVom Nj. ekscelen-ee c. kr. namestnika Fries-Skene. Po dolgem posvetovanju so sklenili : 1. Mestna občina naj pomnoži zavetišča za spolno obolele. 2. Policija na j v bodoče obrača •uajvecjo pozornost omejitvi skriv-jne prostitucije. 3. Naj se ustanove specijalitični ambnkttoriji za te bolezni. 4 Naj sepotop čaeopisja in z / Nihče nece * £ Torej druga ponudba! VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJO IN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KMJE, ČE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ OGLAŠENO. J 1. Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj. 2. Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi. r- 3. Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini. 4. Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj. 5. Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo. NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POUA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU iN MLEKA. Bojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. j3 tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj sc polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu. MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST. NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA. < ' Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rasel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo,, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista. Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obrestir kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden. IMR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OGEJ SI ZEMLJO M NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOS GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEJt. Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela. * t Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in diščeftjč* Naloži ga in najbolje se bo obrestoval. FRANK GRAM, Navlor, Mo. ■-4 - v.-. - f. . .C S "'"•r* ' Sf «T ' * GLAS NABODA, 9. MLAJA, 1916. M i I j o n a r. Spisal Rado Muraik. (Konec.) Anton je potrpežljivo |>os»lušai jezilo ffovoruieo in je bil vesel. geli. Ona ju je pozdravila vselej z velikim veselim vrišeeni. kakor da ju ne bi bila videla že devet hrvaških let. ln Angela je poljubila obe sovražnici, vsako dvakrat in ust je bilo troje, poljubi pa so bili štirje. Po pravici se je to zdelo Antonu čudno, kadar je videl Barzini o soški fronti. Luigi Barzini piše v "Coriere della Sera": Te dni se zopet začel močan topniški ogenj na celi soški fronti. Mogoče je reakcija na bitko pri Verdunu, Avstrijci bi bili tako prisiljeni svoje težko topništvo odposlati od Verduna. — kaj takega. V zadregi se je ved^l da »j umu ni bilo treba govoriti še ih-rodne je. skoraj ničesar. Predno je odšel, jej Kadar je pa Angela zvedela, da moral obljubiti, da pride skoraj je Petak pri Globo*siebuiggovih, _ ... zapet. je pa ona prid rohnela k Dori. Ta-!NiMe se ne more spominjati na Zv«Vr je bil povabljen pri Sup- ko je bil Anton v vedni zadregi tako Prašno zimo v Alpah, kakor pantechitMrhevih. Tu je dihal ne-'pri njiju. ledeniku in| žili Dorica in pa Angelica. Bojo-'** Jc udrl° 20 velikih plazov, telebnil po gladkih tleli;'vali sta hud boj, nevarni, zavra-] varno iu pogumno je stopal po( ten boj. Nobena ni hotela drugi belih deskah. V«i »o pu sprejeli , prepustit i lepih tisočakov, jako prijazno, zlasti pa domača Mi. Angela je bila dolgo, šibko de- Papež in car. Berlin, Nemčija, 4. maja. — Pa-Vsaka je imela svoje pristaše,' Pt-ž Benedikt je pisal ruskemu ne da bi vedefla o njih. Nekateri L-ariu pismo, v katerem ga prosi, so privoščili dediča edinole Ail-"da bi izpustil Andreja Szpetycki-kle čudile baže. Na njenem pre-Jgeli, ki je bila bolj priliznjena.1-ja- Ivovskejja škofa, ki se nahaja dolgem vratu se je šopirila precej Drugi pa so rekli, da mora Petak interniran na Ruskem, debela glava z obrajrom japonske*J na vsak način vzeti Doro Glo-' ga dočaka. Poševno mak roj ene botscluiiggovo. Stari Suppan- Gerard si je ogledal nemške bol-«K-i so bile majltne, usta pa velika;' tsehitseh se jim je bil namreč za-j nice, narobe bi bilo lepše. Oddelek med meril s svojo odurnostjo in sko- James W. Gerard, ameriški po-nezjiatnim noMom in goronjo ust-1 poltjo. j slanik v Nemčiji, si je ob priliki, nk-o je bil mnogo predoitr. Lase( Tako sr je delilo nem^kutai-sko ko je bil na obisku pri nemškem <»b o<-elju si je z vročim železnim gnezdeče v dva sovražna tabora.'eesarju. ogledal tudi nemške na-k-Klrihnn /gala in svedrala na Kadar jim je bilo dolgčas, so se prave, kjer so ranjeni. — Izrazil \HStki strani v tri kodraste maka-( meščani in meščaaike strasti i o pre- se je pohvalno, ratio, ki »o se zvijali kakor v bo- pirali, katera bo zmagala. I>ora' Win ah težko zatajevanega hrupe-1 ali Angela. Mica Miga lac a se je' Oroaodejatva Turkov, tieii ja ub bU dih licih, posutih z zaradi tega nfssvadida s svojo naj-1 Richard llill, zastopuik ameri-/oltiini pegami. Ivažnjive oči. de- boljšo prijateljico Polono in jo škega odbora za pomoč Armcn-bela spodnja ustnica in malouiaiv'opraskala po roki. Polona pa je ceni, je poslal v Ameriko dopis, v ne poteze so izdajale zlobno za- letela po brezovo metlo iu poče- katerem opisuje grozodejstva Tur-vidnust. sa mopašnost in potulinje- sala Mieo po glavi. j kov. ki so jih počenjali nad Ar- uo po/«4euj<» po prepovedajiih' Premeteni mlajši pomočnik Mo- menci. On pravi, da, predno so boalunrih. hor jo večkrat poizkusiti izvedeti Rusi zavzeli Erzerum, so Turki v "O _ lfpu. da >te jirišli, go- P° ovinkih, katera izmed obeli go- okoliei tega mesta in Mamaklia- N|»od IVtak!" je zapela Angt-la z J® tovarišu bolj po godu/ tumi pomorili meseca junija iu ju- v tsokkm glasom :nedem» in upogi*i- Toda Anton se je samo smehljal lija nad petnajst tisoč Armencev. 3a levo koleno. "Prosim, gospod Petak. izvoli . _ te v salon!" je slovesno velela pantsehitsahe-vi kitkor k Globo- Kavkazu se nahaja nad 200,000 Suppantschitseheva. dr ob tsehm^go#ri na pečenko, torto in armenskih beguncev, na. majhna i,na z nagubanim' vino. | Ameriški odbor je žrtvoval za obrait-m, /antniarjeno frizuro iu' <>^k "biteiji sla ugibali vse- Armence vec kot $120,000. Dali iieoxtri/enimi liohtovi. vprek in snovali načrte, kako bi so jim približno 175,000 kosov o- "Prohim, gospod Pt-tak". je. de- plašnega imitea priooegavili do bleke in več ton sladkorja, čaja. ];d tudi gospod S i i] «j mi nt sei t it se li, obvezne izjave in zaroke, bil je že mila in podobnih stvari, i*jen 1'lejfinatik. pravi patron 1*0- okrajni čas, bližal se je Božič. I V Mezopotamiji vladajo prozne te»sti in neokretnostL | Vae te nu-uue pa je prekrižal razmere. Nad 25,000 ljudi je bilo 4"Salon" je bila majhna nizka Antonov ujec, ki ga je iznova po- odvisno le od podpore ameriške j.- a z enim samim oknom. Največ padla nevarna bolezen. Mladi pe- družbe, prostora je ftara z o/a in paličice z Angelini- "mdoma odpeljal v Trst toda nami iii|>p. vkijK-i in ra^leduk-ami. šel je ujca žena mrtvaškem odru. Di^atlo je po mišiih in Ščurkih. I Stari goapod je bil postavil Ue-Ktfko sle s«, kaj zabavali pri '-'ka za Aseskupn-ega dediva — Globo'seUni|»;»ovih ?'* je sladko toda le s i>ogf»jemT da Anton Pe-jr.-lel* j tak tokom dveh let vzame v zakon "Urala b. je ^^u^Lla mat L "Moram | vodi pošteno, pravo Slovenko. ni-| v kuhinjo. Vrnem se takoj. Par-1 kar pa nobene tuike, zlasti ne im-J _ doat" _ ' i bene Nemke ali celo zagrizene pr^isednika, ,ie obiskala bolni- " Ali \iwu je gositodična Dora[ nemškutai-ice, — nikar tudi no-l««e j ta Angela ni se zasniejala. je Slovenka samo za parado! Sva- Dti, gi«n*»dičiiu.- HMfi lepe- ril ^a je pred gizdaviimi krasot i-ga!" se je zlagul Aut<«n Se vdru-Jeajiii, ki so Slovenke lo ob narod-gič in nie mu ni bilo ial. "Pardon. gf*^>od Pi'lak '. s<- j ee ameriškega Kdečejra križa v Franciji, in se je o njih zelo pohvalno izrazila. Spremljala jo je Mrs. Sharp, soproga ameriškega poslanika. — Med ranjence sta zla- nill voselieah. iz gole ničemumo- razdelili mno-o lepih daro sti, zaradi lepe oprave, zaradi za- stl eij^aret. Farme na lahke in poljubne Mi lastujemo 2000 akrov v enem kosu v največji slovenski naselbini v Ameriki, ki se nahaja v Clark Go. v državi Wisconsin. Ta zemlja meji s farmami slovenskih farmer-jev in jo prodajamo v kosih po 40. 60, 80 in več akrov na lahka in dolgotrajna odplačila. Našim kupcem postavimo na zahtevo tudi hišo in hlev ter očistimo tudi nekaj zemlje, a vse na dolgotrajna odplačila. Poleg omenjene zemlje lastujemo še čez dvajset tisoč akrov zemlje v Clark Co., toda, če hočete zemljo v bližini svojih rojakov, potem nam pišite takoj po nujna pojasnila. Naslovite: Homemaker Land Company Dept. 3 Tioga, Wis. ŽfiNITNA PONUDBA. Mladenič, star 28 let, se želi se-zujuiiti s Slovenko v starosti o<4 20 do 30 let, tudi je lahko vdov« z enim otrokom. Katero veseli, naj piše in priloži sliko na: Joe Hribar. Gen. Del.. New York, N. Y. MLADENIČ, star 16 let. dobrega, značaja, poslušen in izvatiiredaio močne rasti, se želi priučiti kake obrti. Najbolj ga veseli kovaška obrt. Če kdo v Ohio ali Pennsvlvaniji potrebuje pridnega fanta, naj se obrne na: John Jane, R. F. D. 22. Gillespie Place, P. O. Fayette City, Pa. (8-11—5) POŠTA ZA AVSTRIJO. Parniki, ki vzamejo avstrijsko pošto, odplujejo: '4 Oscar II." 18. maja. "Frederick VIII. 31. maja. "Hellig Olav" 8. junija. "United States" 22. junija. "Oscar II." 29. junija. Izrežite ta seznam, da se bodete vedeli ravnati. V ZALOGI Imamo še nekaj SL0VENSK0-AMERIŠKIH KOLEDARJEV sa leto 1916. Da je bil letošnji Koledar rea nekaj posebnega, je razvid*«, _ tega, ker smo ga morali dvakrat tiskati in nam je že druga zaloga skoraj popolnoma pošla. V Koledarju je preko trideset krasnih slik, razni zanimivi članki, lepe ^Šfcl dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA'' donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIUJL Frodaj»*belo vino po..................70c. gallon črno vino po................ 50e. Droinik 4 gnllore za .................... tli.00 Brinjevec 12 steklenic ta................ $12.00 4 gallone (sodček) sa.......... <16.00 Za obilno^naročbo ic priporoča Marija Grill, 5308 St Qair A?e., N. E., Cleveland, Ohio Rad bi izvedel za naslov dveh prijateljev JOHNA GORNIK in JOHNA STROPNIK. Pred ka-( k im i osmimi leti smo bili skupaj pojesti in poljudno pisane enan-, v Marxloeh, renska provineija »t*ene razprav«. Naročite ga ta-v Nemčiji. Zdaj se nahajata ne- toj. da ne bo prepozno 1 Stane li kje v državi Illinois. Cenjene poituino vred 35 centov, rojake prosim, ako kdo ve za j Slovenic Publishing Co., nju bivališče, da mi sporoči, ali 82 Cortlandt St.. New York City javita naj se pa sama slov: Joseph Karo, Franklin. Kansas. na na-Box 133. (9-11—5) Služkinjo j za pomoč v kuhinji žel tin dobiti, j Plača od $22 do $25 na mesec. Na starost se ne oziram, kakor tudi ne na vdovo brez otrok. Katero veseli taka služba, naj se oglasi na naslov: Helena Jakšetič, Box 540, (8-10- Sheffield, -5) Pa. Rada bi izvedela za naslov svojih dveh brat rane ov Dalmatinsko-Kalifomijska vinarska zadruga je edino domače podjetje, ki ima veliko skladišče v salto vrstnega vuta in žganja v mestu New Yorku. Vse naše blago je pripravljeno po domačem načinu in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO PO-ŠIL4VTEV JAMČIMO. Cene so sledeče: RDEČA VINA: Claret sod 52 galon le...... $26.00 Zenfandel sod 32 galon le ... $28.00 Barbera sod 32 galon le----$32.00 Burgendy sod 52 galon le----35.00 Opol sod 32 galon le........$40.00 BELA VINA: Kiestiug sod 52 galon le......37.00 I fork sod 52 galon le.......$35.00 JSaiiterne sod 32 galon le____$10.00 VINSKO ŽGANJE: Sod 27 do 28 galon____$2.13 galona Sod 50 do 52 galon____$2.10 galona Vsakemu, ki itaroči od nas petkrat eno in isto blago, mu je pošljemo šestič zastonj. Torej pri iietih sodih vina iste vrste, dobite šesti sod ZASTONJ. Z naročilom pošljite Money oriler ali pa gotov denar v priporočenem pismo. DALMATINSK0-KALIF0RNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y. Za trgovce so bosebne cene. POZOR ROJAKI! Najuapešnij« mazilo m iraške I*ae. kitkor tod! \ VT< >\ \ « možk« brke in brado. Od t«jr* mazil« crantejo v 6tib tednih krasni go»ti in dolgi la«je kakor tudi .SKEItLJ, podoanače Samsov, in mo£k,i,n I^rm*ni brki in,briuia in c«bodoodpadali in ,,T. V1 m/Mfi.i,-. , v, . Osiveli. Revmatizem. kortibol ali trjranje T rokah. I\ ANA TOMblC. Oba sta iz noirah in v knzn, v ownih dneh popolnoma oadrm- „ , - , . . vim, rane, opekline, bule. tore, kraste in (trinte. lia-ca na -S Otl'aJl JSkoin. (.e Kdo potne nope, kurje <>0e»a. ozebline v par dneb »c-, ... polnoms odstranim. Kedor bi moje idravila brez ve za uju naslov, prosim, naj nil u.peha r«bil mu jameim za $5.00. PUite takoj »o naznani, ali naj se stana javita. Koledar «n pdijtu 4 ^u, Pauline Skerlj, 1129 S. 10. St.. j Sheboygan. Wis._(8-9—">) DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64. St., Cleveland. O. NAZNANILO IN PKIPOKO-ČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-' du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik «'prttvi»VvaJ ^osp^d Suppan-, l>«ve. Ako pa m*eak ne bi liotel taehitael), *4pozabil aem pi-rj>ravili u*ti-oei ujc«vi želji in zahtevi, bi ijjar. Vrnem »e precej!" j pn-j>adia ded.^iaia družbi sv. Ci- I nI. Afoirulo i Noče vzeti dedščine. Neka Miss Edith H. K itching iz New Vorka noče sprejeti premožen ia, ki ji je zapustil njen ln zopet je bil Anteni na samem "la in Metoda. / dtikb-tom. Skorajda ga je bilo Antonu ni bilo tii-ba dolgo izbi- , . „ w , . ....... , . v j * . ; . I .. . r. .. . - stric, ees, da on m pridobil tega lnalo- strah. Na\-zlie tfiuu je po- rati pnmeme neveste. So trsrto zi- _________. . . , " gvuuno \-srtrajal v "salonu". J mo je vzel gospodično Lavoslavo, ''O eeui v pa meiiLli, ako siroto, ki j«' biLa pokojnemu ujeu Kiiu :n vedeti?'* je goltala Angela.'Ulagajniearka. l^voslava je bila **0 razlh-nenn. O oWt4ti. o oku au, o uinwtiiowti, o gfajibi ln o pod-ganAh." i premoženja poštenim potoni Ker je ona edini dedič, bodo premoženje dali v državno zakladnico. resnično navdušena za svoj narod iii ni bila le paradna titularna1 NAZNANILO. Sloveiika; dičile so jo vse duševne Društvo sv. Barbare št. 3 J. S. "Hežite 110. go^njd IMak!" je in telesne \n4ine pravega sloven- K. J. v La Salle, 111.. je sklenilo grgoljala Angela. ' O ta Doriea. skega dekleta. }>n zadnji seji dne 16. aprila, da id Doriea ta j« pnt\a pticieatl SuppanUclubieheva iu 1)0 ujemalo nove Člane in čla- Trid*-s«H jih bo Že kmalu, pa ^ ■ (;iobot^liniggova sta omedleli lii- ilk'e z mal° pi*wtopiuno ^2-00. V iuneraj nowi kr»eka krila, da bi se tro rrT|nw> dmga za druga, bolezni plačuje $7.00 pod- ydela 1ju»1»mii utlajia. In kako ihv! sta pn jeli obvestilo o Petaiko- l>ore na t^0,11 ^kozi 6 mesecev in UMuiljeito /lueraj z-uicla okolo ^^^ Gospoda sta sta klela, 1)0 P^eku 6 mesecev pa $5.00 na pasu! rudi m s«, da rev tem "plot> Lospodifrni Dora in Attgvla pa sta teden i*kcvzi 12 mesecev. Torej J"4'1*'" 1 • • Ali st«- opatzili :'se ^ržidi tako kislo, kakor bi bili A>iakdo lahko vidi, da daje res ve- iiiii tu.-ga prstioička nima na ro-Ujvt-H že ves teden ob samem Podporo v slučaju bolezni, ki n 1 Vs,i /iatiuno so zastavili lilo- Klavrna gospoda se ni mogla P^euje J. S. K. J. Stare člane bomrhniggm i. vw>! Ono 1 aM intern, ko jiin je po- l>a opozarjam, da bi bolj redno ..M j-alti^at-o i zlatim t^rtjčkmn slal nQXl tržaški trgovec dragoce- plačevali mesečne prispevke, ji |Mx^dila ija jax ... Oovo- ^^ da bi z njimi poplačal S pozdravom BDHfl SLOVKNBKI 1ALOO* t Duluth, Minn. Sojakom Slovencem nasnanjaai, da m nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na deuii atranl W. Miehig&n St. Itev. 412 Za obilen posest se priporočan _JQ8. 8CHAKABON. I Rad bi izvedel za naslov JOSIPA STAMFEI*, doma iz Čačiča, občina Osilnica pri Kulpi. Sedaj se nahaja baje v Clervelaaidu, Ohio. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj ga mi javi, a
  • Ohio. CONKORD RDEČE VINO $25.00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN. 1 I. L. PRODAJA fina vina. itvrstne amotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne ilstke v«eh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v itari kraj zanesljivo ln pošteno. UPRAVLJA v»e v notartki po«el spada joča dela. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, rila je t or« tudi o umetnorfli f O.ljuik« torti-. peC-t-nko, Dora uišsli, da vm v? m j razun> jx^ko' zmiiga ž«t if. «aj igi-a že petnajst Jftt Muieraj ene iuu iste komade — Kaj bo zatorej govorila o glasbi! O podganah naj pa le predava, o podganah, naj jih imajo v-se polno pri Gb>bot*?luiipgovai!,T Angvla. ni govorila tako uruo kakor Dora. Ve*čkrat je zastala in vprašujoče pogledala Petaka. On pa je mokčal modro. Tudi pri večerji »n pozneje je govoril le mail o. Odblej je Aijgt-U večkrat pri-v i*kla n« vrt različne preprofT*1 pijaeo m Joem 8pelič, tajnik. (9-10—5) Rojaki! Colombia gramofone tn alorenake Pomočnik Mohor pa se je sme-j jal vsem šestim brez pardona in vzdihail: *'liog daj vsaj -vsakemu' tretjemu Slovencu ta;ko imovitega J« doWtl redno pri: in tako — pametnega ujca!** ninlnl^ni^ Ob tam pobožnem vzdihu je mi gg- p^ ^ cenlk^ slil ^Fohotvek zlasti sam nase. Pa NAZNANILO Slovenska Narodna Čitalnica za LISTNICA UREDNIŠTVA. )Vw5t<«® ™ Sorth Chicago, 111.. ' una svojo glavno sejo dne 13. ma-Resnico ljubeča Slovenka is ja zvečer ob 7. uri. Na dnevnem pismo redu bo volitev pcedsednika, pre- Sheboygan, Wis. — Vase _____ _ _ . . „ «110 prejeli, toda napadov izza gled knjig tajnika in blagajnika. od< je. obiske. ]»s iztef>ala na v*e plota ne moremo priobčiti. Ako Nadalje »e mora vse potrebo o u-prvtege prah z njih. da bi se po- J morete dokazati, kar trdite, po- kreniti glede prireditve igre, ka bodočo delavno gospodi , tem pošljite po notarju potrjeno tera se vrii dne 27. maja. Pro® se ti jo. P* t mli *«fer je rada skafcn- šjtvo iu priobčili jo bomo v lietu, čJane. kateri hnajo knjige na mo- posojilu, da jih do tak remo ozirati, poKCtmo ne. če koga da bo vse v najlepšem dotzite. t je, udeležite Colo. Od seje za#k< gleško in prav sladko, ravaioprava za držati 4'spikisi?T; stara je 38 let. Ravno takrat je izginil tudi LOUIS ŠMERKOU, doma iz Dr-tije. Kamnik, star 27 let. Tudi je bil na hrani 2 leti; je srednje postave. črnih oči in las, velikih pri-vihauih brk, vedno poka&juje ter prav rad poje in pije, za delo mu pa ni mar. Iščem ju zato. da znam z njima poračunati. Kdor md naznani nju naslov, mn bom zelo hvaležen. Joseph Žagar, Box 31, Lawrence. Pa. (8-9—5) ITnravniitvo Glas Naroda. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA. ^ w m w ^ ► MACKERJEV' BRINJEVEl DR. BUKKTS MEDICAL INSTITUTE iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4% gal. $12,10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah j« vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak H. ŽugeL 8 » ar je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim' Cena u "BRINJEVEC je: 6 steklenic 9 S.50 12 steklenic 13.00 1 T ZALOGI IMAMO tudi Čisti doma« TROPINJEVEC ln SLIVOV-KA kuhana t naSl lastil dlstilerlJL Nase reae so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25. f2.T5 in 9S.00 Slivovi ta per cral.................$2.75—$3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00 SllTorits zaboj ...................... $13 00 "66" Bye Whiskey 5 let star, saboj____ »1L00 f Rodeča Ohio vina per gal.....55c.. 60c.. We. Catawba In Delaware per gal.......75c.—80c. Zs 5 In 10 gsL posodo računamo 91.00. rm 25 gal. 92.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročila naj se prilo« denar all Mosey Order ln natančni naslov. Za pristnost pijače The Ohio Brandy Distilling Go. €16244 ST. am AYR, CLEVELAND, 0, ot, — škripanje in praskanje. Bilo jc. kakor kadar se suho vejevje v peči razgoreva. Starec jc mahal po zraku. Čutil je ogenj, spoznaval, da graščina gori. — Zrak je postajal topleji. ne znosen. Grof si je otrl pot s čela. Poslednji«; se je oprl s silo obup-nosti z rokama ob postelj. Njegov dom je gorel, in on je bil tu prikovan. Čutil je že. da se okoli njega širi j>ožar. Njegov glas je zanikal v ropotu padajočih tramov. Naglo je vstal, sile so se mu povrnile. V teiu hipu je bil grozen. Planil je z goreče zgradbe. Čvrsti vzduh ga jc osvežil "Ermelina! Pietro!" je klical obupno, razpenjajo nedro. "Sem. sem!*' se je ozval slab glas. — Staree je še |*j glasu, izpotakllil se ob nekaj na zemlji. Sklonil se je in otipal svojega slugo. "Ti si. Pietro? Kaj se jc zgodilo?" "Prišli so naši — ". jc stežka grgral umirajoči sluga, "za njimi vojaki. — štrli so je. zagnali zapalili graščino. — So proč vsi!"' "In Ermelina?" — je vprašal grof. "Ne vem!" — "Govori, govori, starec!" je obupno kričal grof. "Ali je bojevala iu umrla ž njimi?" — "Nisem videl nič. Hotel sem k vam. gosjiod. ali krogla je ustavila moje korake. — Ne vem, kje it | grof. "Ko bi bila umrla, bi mi to rekel! Toda ona je pobegnila, pobegnila z Avstrijci. Bil je on med ujimi!" "Ne vem, nič — nič — tema —" je zastokal sluga. "Čuješ. Pietro? Ali je bil ta east-uik med njimi .' Ali Pietro ni odgovoril. bil je mrtev. — Grof jc vstal z zemlje. Vzravnal se je v celi svoji visokosti. Zdelo se je. da je postal orjak. "Ermelina! je zal^uknil. da je od lesov odmevalo. "Moje dete". - je klical tresočim glasom. Z razpetima rokama, plujočimi lasmi je bežal naprej k terasi. Bil je podolA'ii brže nekakemu strahotnemu pojavu nejr«► človeku. Klical j»* zopet, toda zopet zaman. "Torej vendar vendar!" je bolestno zaječal. "Pobegnila je. zapustila dom svojih očetov, zapustila mene! — Slu jc z vragom naše svobode." "Bednica. — nesramna ženska! Proklinjam te —" Onemogel se je zgrudil na tla. Začutil jc nekaj pod svojima rokama. Kakor od gada pičen se je zdrznil. Bila j«- obleka, ženska o-bleka. Segal je s koščenima rokama po pnstvi, katera je tu ležala. Otipal je obličje. "Ermelina! Moje dete. nadeja moja ! ' je vzkl iknil iu se vrgel na truplo. "Ti nisi odšla! Bogu bodi hvala. Ti si tu. — ostaja si pri meni, — verna svoji krivi. Ermelina. Ermelina ! Vzbudi se vendar, so že proč, — odšli so. Izpregovori, da slišim tvoj mili glas. — Otvori oči. čutim je na svojem obličju. Ti torej nisi odšla ! In jaz, nespametni starec, jaz sem le klel! Mislim sem. da si šla za njim. za tem tujcem. Da si pozabila na svoje obljube. Ti, Ermelina. moja vnučka, moj a n pel j !" Starec se je pregnil k devici in pritiskal razpaljene ustne na njeno čelo. "Ermelina!' "je klical proseče. "Ermelina!" Toda ni se prebudila od njegovih poljubov. Začutil je. da jc njeno čelo mrzlo kakor led. Obupno se je vzklonil starec in z obema rokama se prijel za glavo. llmel je vse.... Ni se zgrudil na tla. krčevito je mahal po zraku. "Mrtva, mrtva!" je kliknil in uničen se je zgrudil na truplo. Kakor onesvešecn je ležal na tleh. Njegove ustne so poljubljale devičineu stne, roke sta tipali po obleki, kakor bi se hoteli prepričati. da je to ona. — Šepetal je njeno ime. Potem se je naglo vzmogei, in, posadivši sc na tla, je vzel devico v naročje. "Odšla si ini, ti zlato dete", je govoril z neizrečeno milim glasom. "Odšla si in pustila tu ubogega, zapuščcuega starca. Uničila si vse moje krasne sanje, moje načrte za bodočnost! Hotel sem te narediti srečno, hotel sem ti dati vse. kar more blažiti. Saj si ti poslednja mladika starega drevesa, če- gar usehla veja sem jaz! — Ermelina ! Kaj ne. da nisi umrla! Izpregovori. samo zašepetaj. in novo življenje vliješ v moje telo. Ne odhajaj mi._— vrni se zopet. Kaj te tu čaka ? Življenje polno mika, polno razkošja. Bodeš žena. Ermelina. žena slavnega moža! Bodeš mati. Ermelina. mati najljubeznivejših. nadejnih detet. Bodeš je vzgojeva-la v ljubezni do domovine, pove-deš je k slavi. In jaz. srečni starec, bom ti je varoval. Bodeui zibal svoje pravnuke na kolenu, kakor zdaj tebe. In pripovedoval jim bom o tem. kako junaški se je njihova mati branila tujcem. On jc bil tu. kaj ne. da je bil ? Hotel jc. da bi šla ž njim. ali ti nisi šla. Rajši si hotela smrt nego izdajo. Nisi mogla drugače. saj si moja vnučka, si hčerka Italije. In Italija bode velika, imajoča take žene. kakor si ti. moja Ermelina!" Starec se je poigraval z devic i-niini lasmi, privijal in stiskal jo k sebi. šepetal sladke besede in za dovoljno se nasmihal. Bil je blazen ! — Naklonil je glavo k njenim pr-som. Poslušal je. Ni slišal utripanja srca. Bila je torej mrtva. ''Ze vem. umrla si, Ermelina! To tu je kri. tvoja kri! In tu rana — pri samem srcu !" In jaz sem sam. Poslednji svojega rodu. ne človek več. — le ruševina — spomenik zašle slave. In za menoj tam gori naš dom. Ne bodem gojil vnueadi. Z nama so ižmrli Calvacanti*'. Slepec je sklonil glavo na prsa in tiho plakal. Ni opazil niti, da zaletujejo ven sem k njemu kosi ogorelega lesu. da mu težki dim in gorki zrak kra ti ta dih. V tem se je oglasil v dalji ropot bobnov, trobljenje poljnic in u merjeni vojaški korak. Bila je avstrijska vojska, ki se je vračala po kratkem odpočitku iz pokorjeno j Vieenze k Veroni. Starec je naglo vstal. Z nadčloveško silo je vzdignil mrtvo dekle v naročje. Plašno je obračal glavo v to stran, od koder je bil slišal te zvoke. Njegovo obličje se je iz-pačilo. "Prihajajo!" je vzkriknil. "Hočejo te mi vzeti! Ali ne dam. ne dam te jim, Ermelina ! Poslednje dete doma Calvacante! Poslednje! — Bodeš pogrebena v domu svojih očetov iu tvoj ded bo za grobar- jar — Trdnega koraka se je gnal starec s svojim bremenom po navajeni poti k durini svoje spalnice. Ni se zgrudil, ni izpodtaknil. Kakor bi se mu naglo bil vrnil pogled, se je izognil trupla starega Pietra, katero mu je stalo na potu. Gorki zrak in dim mu je udarjal v obraz, ali starec jc, ne mara-je za to. spehal naprej. Izginil je v dimu. Ogoreli strop nad spalnico je za-prasketal in z gromovim ropotom zrušil se je doli. Oglasil je krik — potem je utihnilo vse. Poslednja člena rodu Cavalcan-tov sta bila pokopana. IŠČE SE ORGANIST j za slovensko župnijo sv. Cirila v New Yorku. Plača po dogovoru. Tozadevna pisma naj se pošiljajo na sledeči naslov: Rev. Iienignus Snoj, 21 Nassau Ave.. Brooklyn, N. Y. 'L'T-4 2x v t) Suhe dežele? Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po cenik! JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo. haznanilo Cenjenim naročnikom v Penna. in v West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glan Naroda". STAT K DEPARTMENT OK LABOR B URE A C OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Ncvvvurški urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseb y elesil ObMgB 11 raznih zemljevidov, u attlk litine* i* vtaka itru j« 19% pri pal«* Xalil*. Cena samo 25 centov: Manjši vojni atlas ■K 1 lHutk, vsaka »t*an I pjri 14 »aletti Cena stuno IS centov« Vsi semljevidi >o narejeni v prašnih barvah, da se mi lahko sposns. Osnsčena »a vsa velja mesta, tteiilo prebivalcev, držav tn possmeenih mest. Kavno tako je povsod tudi osnaien obseg površine, katero savsemajo posamesa« drla ve. Pošljite Me. ali pa 1 Se. v snamkah in natančen naslov Is tai vam takoj odpošljemo saieljsni atlas. P rl veš je« odjema damo popust, Slovenic Publishing Company. 82 Cortland! Streti, Mew York, H. T. gig w mn^^žusm&miu msaesaa S ■war; EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Pobli«) v GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR W CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y IZDHLUJB IN PRESKRBUJ! Vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potre nasvete v vseh vojaških sadevab. Rojakom, ki Šele dobiti ameriški driavljaniki papir, daje potrebne informacije tied* da tema liknuja «11 imena panika. Otiaft« k paapaa njega, kju hop«« lota« In polldne RtftS«*i HARMONIKE tmtMattaMiiMgMsmwiiMgristfflt» Kal nrik 1i«iiB !a Min« • HW KM M "Doli z orodjem f Ui NlfcstaJerU TtMeJ H plal: Kajlp mm s ršUktaa M» Kis prebral Is v sjej aslel veliko koristnega. Ta fcsjlge sM vpliva na floreka is obsess nebra] tolik silil«. FrUerfk pL BedcaHedft: Odkar Js maris eudsnrt Ptstf II bila aa »veta tako slavne plesteUles kot Je Sottaerjava. Pref. dr. A. Deflel: 'Doli s oroil—' Js prsro ogledale asdsnS«* p «au. Ko ficvek pretita to knjigo, mora sebofs paUHl, in ee bllftajo HovaCtru bolJM CaaL Kratkonalo: selo dobra kajlca. Dr. LmL Jskebemki: To knjiao bi Corek sajrajle peli** ▼ dno erea mt Je pretreslo, ko sms Js prebraL fosdn prt Oiiedacfa in mm bral knjigo s duIotcb "DoU s orel Jeetl** Prebiral aes Jo dva dnem nepreneboma Is eedsj lahke fTiiM. da sta ta dva dneva nekaj p neetinese v »uJm Kvljenjs. Ko een Jo prebral, sem asialei. da M ee prestavilo knjlco v ved kulta roe Jeslke, da M Jo Imela vesks knjigi rns. da bo Js todl t Bnlsh ne smelo aanJkatL Na sveta so drntta, ki tudiM« Brata PlMSu AH bi ee ne socle nstanovitl drslba. ki M rs^BrJaU Is fenJIaeT W—a Harfi — Ta Je aajbaU aMarlUta *»fr, kar mm M kdaj bral___ C. Www Hsfrr: — To Je »tJ^Jfr knJtas, fsr as Jtt tgk esU IJndJe. ki ae borijo aa sretoral ailr.._ ■ase Land (aa ebodo. katerega Js IsmI IsU IflM w BesHaa)l Ha bos «ia m knjige, samo tmenoral Jo bom. Vsakemn Jo bom pa-MdlL NeJ M tndl ta knJUrn nafla svoja apostolJa, U W ■ taje krltemsvet in nflil rm ssrods.... Wssafai minister Dosnjewskl Je rekel v aekem svojem pip ra v Doslacski abornlel: Saj Ja bUa pred kntlda « milil kaM optmns na pretresljiv asOs vojna. Knjige al napisal nebaa vejs-Iki strokovnjak, noben drfsvnlk, pa« ps prlprosts Bsaeks Berts pL Sottnarjava. Prada Vas. posvetita par ar tsena del«. — bodisi kakršnekoli vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popra*-o zanesljivo vsakdo poSlje, ker sein že nad IS let tukaj v tein poslu in sedaj v svojem lastnem donm. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnib vprašanj. JOHN WENZKI. 101« East €3nd St., Cleveland. Ohio. Slovenic Publishing Co., •S Oortiandl Btrm*, ; M#w Tort City, V. T. MWvunnuntK tw "OLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V DRŽAVAH. - KAROČITK SE MANJ i NAZNANILO. Rojakom v Lorain. Ohio in okolici nazuanjamo. da jih bo obiskal naš zastopnik JDHN KUMŽE, ki je pooblašcan pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost ]e 21 pri 28 p&lcih Cena 15 centov. 1 Kade j je natsnšen popis koliko obsega kaka drisva, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t. d- V salogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tndl velike aemljevide poaamesnik drla v. kakor naprimer od Italije, Eoiije, Nemčije, Fran-elje, Btlgije in Baikanakik držav, Ypi po vesani v plateo ia vsak stane SO centov. Nagoeila ia deaag poftljitf apj Slovenk Publishing Company, «9 COBTLANDT BTUXT. R1W TOK& T, Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino* Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poitijatv« tudi sedaj sanedjivo t roke naslovnikom; razlika je le ta, da potni bnjejo poAiljatve v sedanjem bun 20 do 24 dni. Torej Bi nobenega dvoma za poftiljanje denarjev sorodnikom ▼ staro domovino! 100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred. FRANK SAKSERI New York, N. Y Cleveland.