PoStnlna plačana t gotorlal Leto štev. 21} Ljubljana, sreda 16. septembra 1931 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. fatseratni oddelek: Ljubljana. Selen« burgova uL 3 — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Marjan Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št t — Telefon št 190. Račun j pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 7* 1*0 Wien St 105 241 Naročnina znaša mesečno 25- Din. za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon St 3122 3123 3124 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Ceflie* Kocenova al 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pp tarifu Atentatorjem na sledu I AVSTRIJSKI PUČ POSTAJA Po ugotovitvah madžarske policije ie izvršil atentat na vlak pri Torbagyju komunistični agitator, ki je pobegnil na češkoslovaško Budimpešta, 15. septembra, s. O osebi j dozdevnega povzročitelja železniškega atentata pri Torbagyu se je še izvedelo, da ni Nemec po rodu, temveč da je samo v zadnjih letih mnogo bival v Nemčiji, od koder je prišel najbrže v spremstvu nemških komunistov na Madžarsko, da izvrši nedeljski atentat. Atentator se zove Julij, pa drugih navedbah tudi Martin Leipnik, je rojen v Budimpešti, 26 let star ter elektro-tehnih in mehanik po poklicu, že z 19. leti je zapustil Madžarsko ln odšel v Pariz, kjetr je v letih 1924-25 obiskoval tamošnjo šolo za komunistične agitatorje. Leta 1926 je bival na Dunaju tn sodeloval pri komunističnem glasilu »Rote Fahne«. Leta 1927 se je zopet vrnil v Budimpešto in ustanovil tamkaj mlado komunistično skupino, kateri je načeloval do spomladi leta 1928 Skupno s približno 100 člani te mladinske organizacije je bil aretiran Ln je presedel 8 mesecev v zaporu. Decembra 1928 se mu je posrečilo pobegniti iz zaporov in zbežati v inozemstvo. Od tedaj je bival na češkoslovaškem in deloma tudi v Nemčiji. Budimpešta 15. septembra, s. Kakor poročajo popoldanski listi, je policija v nadaljnjem teku preiskave o atentatu pri B:a Torbagvju ugotovila, da je listek, ki so ga našli na licu mesta in v katerem naj povedujejo atentatorji še nadaljnje slične akcije, pisal neki policiji že dobro znani komunistični agitator. Njegovo ime drže zaenkrat oblasti še v tajnosti. Policija je ugotovila, da je omenjeni dozdevni atens tator takoj po atentatu pobegnil iz Budimpešte. Sled vodi proti Češkoslovaški. Za* radi tega so bile češkoslovaške oblasti na* prošene, da ga zasledujejo in aretirajo. Budimpešta, 15. 6eptemJbra. AA. Kor-biro poroča: Policija je identificirala vse žrtve atentata na brzovlak pra Bia Tor-bagyju. Število mrtvih je 29, v razne bolnice so prinesli 15 ranjencev, njihovo stanje je večinoma zadovoljujoče. Policija je t, orožništvom ugotovila, da so vesti o tem, da bi bili potniki po katastrofi iz-ropani, brez osnove. Veliko število kov-čegov, obleke in raznih vrednostnih pred* metov je sicer padlo v prepad, vendar so bili večinoma rešeni. Berlin, 15. sept. s V zvezi s železniškimi atentati pri Jiiterbogu in Torbagyju, kakor tudi z bombnimi napadi v jugoslovenskih vlakih, so po vesteh »Berliner Tageblatta« iz Amsterdama skoraj vse evropske države sklenile, da se bodo na posebni konferenci, ki naj bi se vršila v Amsterdamu, posvetovale o nasprotnih ukrepih, ki naj bi jih izvedle solidarno. Te konference naj bi se udeležili zastopniki železniških direkcij, prometnih ministrstev in policijskih oblastev. Budimpešta, 15. sept g. Madžarske državne železnice zastopajo stališče da ne morejo prevzeti bremena materijelne odškodnine za rodbine žrtev železniške katastrofe v Torbagyju, ker je katastrofo povzročila višja sila. Škodo, ki jo trpi železniška uprava, cenijo na najmanj poldrugi milijon pengov Praga, 15. sept. h. Policijsko ravnateljstvo v Budimpešti je telefoniično prosilo policijska ravnateljstva v Košicah. Bratislavi in Pragi, da bi jim pomagala najti sled za komunistom Leipnikom, ki je po rodu Ne mec, da je izvršil atentat pri Torbagyu in da hoče z avtomobilom prekoračiti mejo na Češkoslovaško. MEDNARODNA ZADEVA Revolucionarni pokret je popolnoma zatrt - Avstrijski državniki se opravičujejo v ženevi - Pričetek preiskave proti voditeljem puča Nezadovoljstvo z »evropsko" politiko Društva narodov Ostra kritika delovanja evropskega odbora v politični komisiji ženeva, 15. septembra, s. V politični komisiji Društva narodov, ki zaseda pod predsedstvom Švicarskega delegata Motte, so bili ob priliki današnje razprave navzoči tudi zunanji ministri Briand, dr. Curtius in Grandi. V toku razprave se je razvila zelo ostra debata o delu evropske komisije in njenih pododborov V debati o vprašanju, ali nai se mandat te komisije, ki sedaj po teče. še podaljša, je japonski delegat v formulirani izjavi izrazil svoje nezadovoljstvo v imenu vssb izven evropskih držav, da se obravnavajo v tem odboru splošno važna vprašanja ob izključitvi izvenevropskib držav. Njegovemu naziranju se je pridružil tudi norveški delegat Lange. Med drugimi je povzel besedo tudi nemški zunanji minister dr. Curtius. ki je poudaril, da kritika ne sme iti tako daleč, da bi se že sedaj sklenila likvidacija evropskega odbora, ko je šele komaj začel delati. Odbor je šele sedaj načel glavna vprašanja, ki so usmerjena na omiljen je gospodarske krize in bi bilo naravnost greh, če bi se ta odbor v tem trenutku razpustil. Odločno se je zavzel za podaljšanje mandata. Ženeva, 15. sept. s. Za nemškim zunanjim ministrom je govoril v politični komisiji tudi francoski zunanji minister Briand, ki je izjavil med drugim, da naj bi se sedaj ne narodov je poverilo lana evropskemu odboru naloge. Briand je mnenja, naj se podaljša mandat tega odbora. 0 ukinitvi evropskega odbora ne more biti govora; treba je celo posvečati njegovim metodam za bodoče delo večjo pozornost Ženeva, 15. septembra. AA. Novinarsko udruženje je priredilo načelnikom inozemskih deiegacij slavnosten banket. Francoski zunanji minister Briand je v svojem govoru ponovno poudaril, da zaupa v napredek mirovne ideje, ki je že globoko prodrla v narodne mase. Nemški zunanji minister Curtius je v svojem govoru slavil Briandove zasluge za svetovni mir in naglasi!, da je Nemčija trdno odločena nadaljevati politiko nemsko-francoskega sodelovanja. Ženeva, 15. sept s. Pravni odbor Društva narodov, ki bi bil moral že danes pričeti z razpravo o prilagoditvi statutov Društva narodov Kelloggovi pogodbi, se je dopoldne bavil z angleškim predlogom o imenovanja posebnega odbora, ki naj bi proučil reforme o sedanjem sistemu za izvolitev v svet Društva narodov. Mexico, 15. septembra. A A. Mehiški poslanik v Parizu Portez Gil, bivši predsednik mehiške republike, bo zastopal Mehiko na skupščini Društva narodov. Kot delegata Dunaj, 15. septembra, d. Razburjenje zaradi heimwehrovskega puča se je danes že znatno poleglo. Državne oblasti so že popolnoma gospodar položaja in heimwehrovci, ki so se zbrali v nedeljo skoro z vse Štajerske, so se že vsi razšli. Heimwehrovski oddelki niso nikjer nudili odpora in tako je bila ta operetna revolucija likvidirana brez najmanjšega krvoprelitja. Edine žrtve revolucije so trije delavci, ki so se uprli v Kapfenbergu, heimwehrovcem, ki so hoteli zasesti delavski dom. Vsi avstrijski listi objavljajo obširna poročila ter z izjemo najskrajnejših desničarskih listov v ostrih člankih obsojajo heimwehrovsko pustolovščino. Ženeva. 15. sept r. Za finančnim ministrom dr. Redlichom. ki Ie odpotoval že včeraj. ie danes z letalom odpotoval v Ženevo tudi avstrijski zvezni kancelar dr. Buresch. da z osebno :-*'»rvettci.io omili neuaroden vtis ki ga ie izzvala v ženevskih krogih heimwehrovska revolucija. V avstrijskih vladnih krogih so zelo v skrbeh, zlasti zaradi zaprošene«"*' nosojila. ki ie se-dai bržkone vsai za enkrat padlo v vodo. Ne prikrivaio oa tudi. da morejo imeti nedeljski dogodki tudi skrajno neu?odne politične posledice in do vesteh, ki nrihaiaio iz Pariza in Londona, ni izključeno, da se bo z zadevo bavilo Društvo narodov, ker vidiio v tem puču. da Avstrija <<-:~isko ni razorožena v oni meri. kakor to določa?« mirovne ooeodbe. Dx. Bureš si bo zaradi teea orizadeval. da pojasni v tem smisiu. da orožie in municiia. s katerim razpolaga Heimwehr. ni avstrijskega izvora, marveč, da 'e vtihotaolieno v državo. Danes ooooldne ie stopil avstpMski zvezni kancelar dr. Buresch v finančnem odboru orvič v stiik s člani teea odbora. V nemških in francoskih krogih Društva narodov je učinkoval prihod zvezneea kancelaria v Ženevo zelo ueodno. ker vidiio v tem naibolišo garancijo, da se položaj v Avstriji zoet popolnoma normalizira Razbur-lenie zaradi nedeliskeea noskušeneea ou-ča oolasroma noiema. toda v Ženevi ne prikrivalo, da ie bil oač ravno v času tako važnih kreditno-političnih Dozs.iani za Av-striio zelo nenreviden in nekoristen. Nacijonalisti hujskajo dalje Dona!, 15. septembra č. Danes ie vlaia zaplenila nacionalistično srlasilo »Deutsche Oesterreichische Taeeszeitung«. ki ie pretilo z novim orevratom. List ie namreč prinesel članek, v katerem pravi, da bodo nacionalisti sami prevzeli obrambo reda in miru. če bo vlada popustila napram marksistom in da bo potem šlo še slabše, nego ie bilo ori heimwehrovski akciji Zaolenie-na je bila danes tudi komunistična »Rote Fahne«. ki ie huiskala narod. Knez Starhemberg v zaporu Lin z, 15. septembra č. Knez Starhemberg eedi v samotnem zaporu v celici tukajšnjega deželnega sodišča. Zasliševali so ga vso preteklo noč. Danes bi bil moral skupno z ostalimi zaporniki na izprebod, kar pa je odklonil. Po daljšem parlamenti ranju so mu dopustili ločen sprehod. Tukajšnji liackenkreuzlerji so sicer prepričani, da bodo Starhemberga v kratkem izpustili, kar pa na merodajnih mestih zanikajo. Grof Starhemberg bp obtožen sodelovanja na ve-leizdajniškein prevratu, zakar je zagrožena kazen 10 do 20 let ječe. Pri takih zločinih tudi pogojen odpust na prostost ni mogoč, niti proti kavciji. Tretja smrtna žrtev Gradec, 15. septembra, č. Poizkus Pfri-merjevega prevrata v Avstriji je zahteval tretjo smrtno žrtev Danes je umrl neki ključavničarski pomočnik v Kapfenbergu, ki je bil pri streljanju ranjen v pljuča. Dr. Rintelen demantira Dunaj, 15. septembra, č. Deželni glavar dr. Rintelen je izdal demanti, ki je vzbudil v tukajšnjih krogih precejšnjo vese-lost. Dr. Rintelen pravi v svojem odgovoru na vest socialno-demokratske »Arbei- ter Zeitung«, ki je trdila, da je sabotiral akcijo za pobijanje prevratnega gibanja — da ni njegova krivda, če so se vojne sile tako počasi zbirale, češ da so avstrijski vojaški avtomobili zelo slabi in da ne vozijo hitreje kot 10 km na uro. Ta Rin-telenov demanti označujejo socialni demokrati kot neslano predrznost. Na begu v Italijo je Pfrimer prispel v Slovenijo Maribor, 15. septembra, d. Avstrijski listi so pravilno napovedovali, da bo vodja ponesrečene heimwahrovske revolucije dr. Pfrimer pobegnil v Italijo. Ker pa je gotovo računal da bo avstrijsko-italijan6ka meja dobro zastražena, si je dT Pfrimer izbral pot preko Jugoslavije. Včeraj zjutraj je z avtom prispel v Maribor. Imel je pravilen potni list. Z njdm se je pripeljala tudi njegova soproga Irma, dočim sta prišla dva otroka v Maribor že v nedeljo. Tretji, že odrasli sin, se je v družbi dveh tovarišev, heimwehrovskih vodite* ljev, pripeljal tudi včeraj z vlakom. Dr. Walther Pfrimer in njegova gospa sta v Mariboru prenočila v hotelu »Me-ran,« i® katerega pa sta 6e že davi zopet izselila. Kakor 6e zatrjuje, se bo dr. Pfrimer še nocoj odpeljal v Ljubljano in od tam nadaljeval pot v Trst Kje se bo v Italiji nastanil, ni znano, ker v Mariboru ni hotel dajati niikakih izjav in tudi ni nikogar sprejel. Vsi imenovana politični begunci so pri« speli preko meje ▼ civilnih oblekah in brez vsaikega orožja. Avstrijski puč v evropski luči Pfrimer je dokazal, da ni mogoče govoriti o razoroženi Avstriji - Z zadevo se bo moralo baviti Društvo narodov Pariz, 15. septembra, s. »Temps« objavlja danes uvodnik, v katerem se bavi s heimwehrovskim pučem v Avstriji in poudarja, da to ni samo notranja zadeva Avstrije, marveč je postala zadeva mednarodne javnosti. Ta puč je vrgel vsekakor čudno luč na oboroževanje Avstrije in Nemčije in pokazal, da nima smisla govoriti o »razoroženi« Avstriji in Nemčiji, če more taka na zunaj zasebna organizacija postaviti celo vojsko do zob oboroženih in vojaško izvežbanib ljudi. Enak primer kaže nemški Stahlhelm. Pfrimerjev puč je pokazal, kako vlogo Id lahko igral Heimwehr v primeru mobilizacije v AvstrijL Zato ni samo na mestu, marveč naravnost dolžnost Društva narodov, da zlasti v sedanjem trenotku, ko je razorožitev postala nekaka ženevska himna, posveti temu vprašanja vso pažnjo in ukrene primerne korake, da se stvar v interesu ohranitve miru v Evropi temeljito pojasni in razčisti. Vse tarnanje avstrijskih in nemških državnikov o »bedi« in »zapostavljanju« nič ne koristi, če dajejo na drugi strani tako vpijoče dokaze, da imajo dovolj denarja za puške in smodnik. Gandhijev veliki govor v Londonu Pričetek konference za okroglo mizo - V Angliji kroje ustavo za Indijo razpravljalo o načelnih vprašanjih. Društvo sta mu prideljena še Estrado in Gonzelos. Podaljšanje Hoovrovega moratorija na 5 let? Intervencija ameriških finančnih krogov - 0 reviziji vojnih dolgov ni govora letni moratorij še ne zadostuje za sanacijo gospodarske krize, marveč da se je negotovost, kaj bo po poteku tega moratorija, le še povečala in kakor mora teži celokupno gospodarsko življenje ne samo v Ameriki, marveč po vsem svetu. Zaradi tega je bil s te strani Hoovru že stavljen predlog, naj se čimprej pokrene akcija, da se moratorij za vojne dolgove podaljša najmanj še za štiri leta. V tej dobi, tako sodijo ameriški gospodarski krogi, bi se gospodarske razmere po vsem svetu že tako ustalile, da bi bila svetovna gospodarska kriza v glavnem rešena in bi se moglo govoriti o resnični obnovi gospodarskega življenja. Washington, 15. septembra, s. Glede na neoficijelno pobudo, ki jo je dala že bivša Macdonaldova vlada, naj bi se izvedla splošna revizija vojnih dolgov, se o tem vprašanju v ameriških političnih in gospodarskih krogih obširno razpravlja. Zaenkrat pa prevladuje v Washingtonu mnenje, da pred koncem svetovne razorožitvene konference ni misliti na revizijo vojnih dolgov. Amerika hoče s tem izvajati pritisk na vse one države, ki bi se razorožitvi proti-vile. Pač pa se v ameriških finančnih in gospodarskih krogih mnogo govori o možnosti podaljšanja Hoovrovega moratorija za vojne dolgove. Ameriški gospodarski krogi so mnenja, da eno- V Angliji letos še ne bo volitev Konzervativci se predčasnemu razpustu zbornice odločno protivijo in zahtevajo, da se poprej izvede sanacijski program London. 15. sept. AA. Davi je »Dailv Herald« objavil vest da bo del konservativne stranke ood vodstvom Nevilla Chatn-berlaina Dredlaeal razpust oarlamenta ta razpis volitev, ki bi se vršile v tem orime-ru že 15. oktobra. London. 15. sept. s. »Daily Mail«. orean konservativne stranke, odločno demantira vesti »Daily Heralda«. češ da ie v dorovo-ru s konservativci že določen termin za nove volitve na 15. oktober. List nasprotno poudaria. da so se v konservativnem taboru sporazumeli naj se volitve zaenkrat sploh odgode ker smatrajo, da bi v seda- njem trenutku več škodovale, kakor oa koristile sanacijskemu oroeramu vlade. Na volitve nai bi bi se mislilo šele ootem kc se bodo že videli rezultati sanacijskih ukre-kov. Novo carinsko tarifo lahko uveliavi tudi sedania vlada. V političnih krogih nrevladuie zaradi tesra mnenje, da v Angliji letos še ue bo volitev. _ London 15. seot. AA Narodna železm-carska zveza v Ledburviu ie poslala Mjac-donaldu Dismo. v katerem ga obvešča, da so železničarji soglasno izrazili sedanii vladi zaupnico. London, 15. septembra. AA. Javnost se zelo zanima za zasedanje odbora za zvezni ustroj indske ustave, ki se je pričelo včeraj Seje so veliko pridobile na reprezentativnosti s prihodom Gandhija, ki prvič prisostvuje njenim razpravam. Včeraj je imel Gandhi dan molčanja. Zato na seji ni govoril in je stavil le pismena vprašanja. Poslušal je pazljivo vse razprave. Kar je hotel vprašati, je napisal na papir in ga izročil predsedniku Sankeyju, ki mu je napisal svoj odgovor. Lord Sankey je pozdravil delegate ln naglasil da je prisotnost zastopnikov Indije velikega pomena. Izrazil je upanje, da bo prišlo v odboru na temelju prejšnjega dela v kratkem do sporazuma. Ne želi predlagati ničesar, kar bi imelo značaj ultimata, vendar mora pa pri tej prflki opozoriti odbor, da bi se to zgodilo, ako ne bi prišlo do sporazuma. Dopoldne in popoldne 9o govorili večinoma delegati, ki so označili svoje stališče do naloge, ki jo imajo izvršiti. Veliko zanimanje je izzval govor velikega indskega industrijalca sira Madabhoyja, ki je odločno poudaril potrebo jamstev v novi indijski ustavi. Očrtal je tesne zveze med aneleško in indsko financo in dejal, da so finančna jamstva potrebna v interesu obeh držav. Indija kot celota ne more sprejeti nobenih predlogov, ki bi, četudi v najmanjši meri, odklanjali njene dolgove. Glede verskega spora med hindujci in muslimani je govornik pripričan, da se bodo te verske skupine soprazumele same med seboj in rešile tako problem, ki nikakor ne sme ovirati reform ali pa ustave. Ce se ta prilika za sporazum ne izrabi, ne bo najbrž 50 let tako ugodne prilike. Ce pa ng pride do sporazuma, naj razsodita o tem sponi angleški parlament ali pa angleška vlada London. 15. septembra s. Gandhi ie nr še! danes nred 11. uro d^nnldnp nrednn '» odšel na konferenco, v Tnd!a Ofice. kip* se ie razeovarial z davnim oodtain;ko"" za Indiio Samuelom Horeom London. 15. seotembra e. Na današni? seji konference za okroglo mrzo ie imel Gandhi svoi z napetostjo pričakovani govor. Govoril ie skoraj eno uro svobodno in brez rokopisa, zelo počasi, m z nada-som na vsaki besedi. Izjavil je med drugim, da ie samo ubog in ponižen služabnik konference ter zastopa samo interese vsein-diiskega kongresa, ki zastopa vse narode Indije Indija zahteva zase. kar zahteva vsaka država zase. in sicer svobodo. Indi-ia zahteva torei pravico, da bi mogla prosto odločati o svoji finančni in zunanji politiki. o svoii gospodarski politiki in !h obrambnih ukrepih. Zveza med Ansrl™^ ji Indijo more le tedai prinesti obema oogod-benicama usoehe. če bo zeraiena na svobodnem sklepu obeh narodov. Dokler pa bo Aneliia hotela 7 mečem izsiliti pristanek Indije ne bo uspeha. Že 50 let zboruie in-diiski kongres, ki zastopa vse svoje orebi-valstvo in vse vere v Indii' Indiia se zaveda svoiih obveznosti napram Aneliji in 'e oriDravliena priznati svoi dole do zadnieca oennyia. Ce pa bi Gandhi spoznal, da ie sporazum nemogoč, se bo umaknil. Upa oa da bo Anglija izvolila raiše ljubezen in oriiatelistvo kot nasilje. V svoiem odgovoru je izjavil drž. tainik za Indiio Samuel Hoare. da se more na konferenci za okroelo mizo razoravliati samo o spremembi federalne ustave za Indiio. Vse druge zahteve Gandhiia. ki sega-io oreko teea. torei sploh niso na dnevnem redu londonske konference. Krvavi ^adi med hitlerjevci in komunisti Berlin, 15. sept. g. Danes popoldne je prišlo zopet do krvavih spopadov med narodnimi socialisti in komunisti. Komunisti so vdrli v neko gostilno, kjer so običajno zbrani člani mladinskih narodno-sociali stičnih organizacij. Komunisti so jih takoj napadli z noži In drugim, tako da je prišlo kmalu do divjega pretepa. Pozneje so posegli v boi tudi narodno-so-cijalistični napadalni oddelki. Predno je prišla poMciia in mogla posredovati, se le že valialo 7 oseb v krvi. Tzmed ran-fenfh so 3 poškodovani tako hudo, da dvomijo, da bodo ostali živi. »Nantihis« zooet na varnem Pariz, 15. septembra. AA. Iz Osla poročajo, da je podmornica »Nautilus« danes prispela v luko Harstal. Seja ministrskega sveta Beograd, 15. septembra. AA. Danes od 11. do 13. in pol popoldne se je vršila pod predsedstvom predsednika vlade in ministra notranjih zadev ar-mijskega generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta. Na seji so reševali tekoča vprašanja. V Bosni je zapadel sneg Zagreb, 15. septembra, n. Zaradi slabega vremena, ki je nastopilo v Bosni, so bile danes prekinjene telefonske zveze med Zagrebom in Sarajevom. Edino kratka brzojavna poročila iz Sarajeva javljajo, da je mesto in okolico pobelU sneg. Sarajevo, 15. septembra, n. Mesto Sarajevo je bilo danes nenadoma neprijetno iznenadeno zbog vremenskega prevrata. V mestu in v vsej okolici je namreč zapadel sneg. Ker niso bili prebivalci na to pripravljeni, so bili mnogi neprijetno prizadeti. Pomorska po?aiania med Franciio in ftaliio Pariz, 15. septembra. A A. Današnji »Echo de Pariš« poroča iz Žeaeve, da so pomorska pogajanja med Francijo in Italijo ponovno prešla v aktivno fazo. Posebno živahna so pogajanja med franco* skim strokovnjakom Massiglijem m itali* janskim zastopnikom Rossijem Zaenkrat še ni znano, kakšen bo obrazec sporazuma m kakšna naj bodo končna pogajanja. Francija je po informacijah lista priprav« Ijena olajšati sporazum z raznimi popusti. Nezadovoljstvo v angleški mornarici London, 15. septembra, s. Admiraliteta poroča: Po poročilih poveljnikov atlantske mornarice je izzvala vest da bodo mezde za mornarje znižane, v velikem delu posadk veliko razburjenje. Zaradi tega so smatrali za zaželjeno in potrebno, da se ukine izvršitev celokupnega maneverskega programa in se bojne ladje zopet vrnejo v svoja pristanišča. Do tedai bo posebna komisija proučila vse pritožbe glede trdot v osnutku za znižanje mezd in o tem po-ročala admiraliteti zaradi nadaljnjega skle. panja. Hmeljski trg Satec, 15. sept. h. Položaj na trgu in cene neizpremenjene. Povpraševanje in kupčija živahna. Stara pogreška nemške diplomacije Nemčija in Avstrija sta se v Ženevi po svojih zunanjih ministrih slavnostno odpovedali znanemu načrtu carinske unije. S tem so začasno pokopane politične težnje po združitvi obeh nemških držav in Nemci imajo sedaj čas. da napravijo bilanco tega brezuspešnega boja. ki se je pač začel s pogumnim udarcem, ki pa je doživel tako klavern fi-jasko, kakršni so običajni in pogosti le pri nemški diplomaciji. Nastop Nemčije in Avstrije proti vsemu mednarodnemu svetu ni edini te vrste. Spomniti se je treba le algeciraške konference 1. 1906., ko je bilo treba urediti maroško zadevo. Viljem in Franc Jožef sta tedaj nastopala s solidarno brutalnostjo in seveda doživela tudi občuten poraz. V svoji ob-iastnosti je Viljem celo naslovil brzo-juvko svojemu avstrijskemu pomasra-ču. nazivajoč ga »svojim izvrstnim se-kundantom«. Posledica tega nastopa so bile prve razločne konture političnega obkoljenja osrednjih velesil. Osem let kasneje sta zaveznika poskusila enak afront proti vsej Evropi, ko je Avstriji bilo do tega, da za vsako ceno izzove oboroženi konflikt s Srbijo. To pot je Viljem igral vlogo »izvrstnega sekun-danta«, ki pa jo je okrasil z visoko-letečo frazo o »nibelunški« zvestobi. Poraz tega nastopa je bil seveda še srrahovitejši. Letošnjo pomlad pa sta namesto obeh monarhov nastopila zunanja ministra Avstrije in Nemčije ter zaigrala do vseh podrobnosti enak hazard. Prisiliti sta hotela svet k priznanju združitve Avstrije z Nemčijo, ne smatrajoč za potrebno, da bi o tem prej obvestila svoje sosede, ki so koncem koncev le nekoliko interesirani na taki velepo-membni transakciji. Ni bilo drugače mogoče: Tudi to pot je nemška brezobzirnost naletela na močan odpor in ministra sta se morala podvreči ponižanju ter v svečani formi preklicati svojo namero. Da je pa sličnost tem popolnejša, je francoski novinar Camille Aymard iz-nesel v javnost podrobnosti, ki na moč spominjajo tako na frazo »izvrstnega sekundanta«, kakor na visokoletečo besedo o nibelunški zvestobi. Kakor poroča Aj-mardov list »Liberte«, je kancelar Briining po telefonu naložil Curtiusu, da se ne sme pridružiti Scho-brovi izjavi. Ako smemo verjeti Ay-mardu, je Curtius to zahtevo energično odklonil, na kasnejši enak poziv državnega tajnika von Biilowa pa je celo odgovoril, da je pred odhodom iz Berlina ostavil v predalu pisalne mize svojo pismeno ostavko, ki naj jo Briilow predloži državnemu kancelarju, ako ta vztraja na svoji zahtevi. Curtius se je pri tem skliceval na svojo častno besedo, ki da jo je zastavil Schobru, da bo 7. ni;m deiil do konca posledice poraza. Poudaril je, da zaveznika ne more pustiti na cedilu, kajti Schober se je ves čas boja za carinsko unijo izkazal kot zvest in lojalen sobojevnik. Ni dvoma, da to ravnanje razodeva Jepo potezo v značaju ministra Curtiusa, dokazuje pa tudi okornost mišljenja nemške diplomacije, ki ponesrečene akcije ne zna v pravem času opustiti, namreč jo neminovno tira do po- Dobrovoljske svečanosti v Beogradu Beograd, 15. septembra. AA- Glavni odbor Saveza vojnih dobrovoljcev kralje* vine Jugoslavije objavlja, da je minister vojske in mornarice 6 svojim sklepom z dne 9. septembra 1931 leta, št. 23.062 odobril prošnjo glavnega odbora in dovolil, da sunejo predpostavljeni starešine dovo-liri oficirjem, bivšim komandantom in komandirjem dobrovoljskih edinic, kakor tu* d: dobrovoljcem, ki so sedaj aktivni ofU cirji ali podoficirji, krajše dopuste za sodelovanje na svečanostih razvitja in po* svetitve saverne zastave dne 3- in 4. ok« tobra v Beogradu. Ravno tako je vsem tem dovoljeio, da sodelujejo v svečani po-vorki o priliki defileia. Zato poziva glav-r, odbor vse navedene, naj 6e v čim večjem številu udeleže svečanosti petnajste obletnice prve dobrovoljske divizije in r;enih slavnih borb v Dobrudži, kakor tudi posvetitve in razvitja savezne zastave, ti jo je daroval in ki ji bo kuni oval naš vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Aleksander I. Udeleženci imajo 75 odst. popust ra vseh železniških progah in pamikih državne plovbe. Na odhodni postaji kupijo f>oloviono karto, ki velja za povratek z egitimacijo in potrdilom, da se je dotič* Ti k udeležil proslave. Te legitimacije pošlje vsakemu interesentu glavni odbor, Beograd, Miloša Velikog 6. Zagreb gradi delavska stanovanja Zagreb, 15. septembra, n. Na današnji seji mestnega finančnega odbora je bilo sklenjeno, da najame mestna občina 3 milijonsko posojilo pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Posojilo bo uporabljeno za zgradbo delavskih stanovanj za istrske izseljence in invalide. Svoječacno je ministrstvo že dovolilo Zagrebu najetje posojila 12 milijonov dinarjev za gradnjo javne borze dela, delavske zbornice in izseljeskega komisarijata, torej za vsakega po 4 milijone Din. Ker pa so se v poslednjem času spremenile prilike naših izseljencev, so opustili misel za gradnjo izseljenskega doma v Zagrebu in je ministrstvo za" socialno politiko in narodno zdravje odredilo, da naj se zgrade F posojilom delavska stanovanja. nižanja in poraza, videč bistvo akcije v nibelunški zvestobi, vrlem sekun-dantstvu in lojalnem sobojevništvu. Bi stvo pa je v uspehu in v pravočasnem sporazumnem umiku, ako preti nedvoumen poraz. Zdi se, da je nemška diplomacija žrtev blestečih fraz, ki ji jemljejo možnost treznega pogleda na stvarnost. Briining je računal, da akcija za pri ključitev še ni popolnoma izgubljena, ako se Nemčija v Ženevi ne odpove načrtu definitivno. Ženevski protokol iz 1. 1922., ob katerem se je razbila carinska unija, poteče 1. 1942„ ko bo poplačan avstrijski dolg Društvu narodov. V tem primeru bi odpadel pravni razlog, na čegar temelju je Haag obsodil in zavrgel avstro-nemško carinsko unijo. Za priključitev bi tedaj ostala odprta vratica, ki bi ob pripravni politični konstelaciiji omogočila uresničenje načrta brez hrupa in brez ovir. »Verno zavezništvo« med Schobrom in Curtiusom je s slavnostno odpovedjo obeh ministrov zaprlo tudi ta edini izhod. V Avstriji in v Nemčiji pripisujejo krivdo na porazu edino svojima ministroma, pozabljajoč, da sta sprva žela skoro splošno odobravanje in da sta stopala prav v smislu teženj nacionalističnih struj. In ne samo nacionalističnih, priznati se mora, da je bila ideja popularna tudi v treznejših krogih. Ob prvem odporu mednarodnega sveta je Schobrovo stališče postalo zelo težavno, po njegovih nedoslednih izjavah pa so celo švicarski nemški listi začeli govoriti o nepriljubljenem Schobru. Ista usoda je zadela Curtiusa. ki je danes v vladi popolnoma osamljen. Desno krilo lastne stranke ga ni nikoli posebno ljubilo in poslanec Hintzmann, član tega krila nemške ljudske stranke, je prvi izustil besedo o neobhodnem odstopu zunanjega ministra. Tudi mala državna stranka, ki pa igra važno vlozo v Brii-ningovi večini, je Curtiusa takoj zapustila. Stranka nemških kmetov ie takisto izjavila, da sedanji minister ne more več ostati na vodstvu zunanjih poslov. Centrum se je ohladil in dal Curtiusu Je še odlog za dobo ženevskega zasedanja. V nemški javnosti čedalje bolj prevladuje mnenje, da je zunanja politika od lanske pomladi pogrešena, afera carinske unije pa je dovršila niz pogrešk. Nesmiselno je pretresla ves svet. ga nekako združila proti Nemcem in se končala z gospodarsko katastrofo, bančniki polomi, plačilno nezmožnostjo in z inozemsko zadolžitvijo v višini šestih milijard in pol. Vsekakor žalostna bilanca. Mnogo važnejše nego vprašanje Cur-tiusove listnice pa je vprašanje, dali bo Nemčija po teh neprijetnih izkustvih krenila z dosedanje poti in si zopet usvojila spasonosni pravec pokojnega Stresemanna. Socijalno - demokratski poslanski klub zahteva, da se nemška zunanja politika usmeri na odkriti sporazum s Francijo v gospodarskem in političnem pogledu, ki naj tvori temelj za zdravo sodelovanje obeh narodov, Al; bo Nemčija poslušala pametni svet svoje največje stranke? J Idila v Društva narodov Ženeva, li. septembra. Pri ogromnih razlikah med posameznimi narodi ▼ plemenskem, kulturnem in verskem pogledu, osobito pa pri nasprotujočih si interesih držav, ki so zastopane v Ženevi, si človek težko predstavlja pravo sliko t&n zasedanj. Prav na dlani je misel, da mora med to v vsakem oziru pestro druščino vladati večna nesloga in neprestan prepir, človek bi si mislil, da so si zastopniki Rusije in Poljske, Francije in Nemčije, Poljske ln Litve, Madžarske in Rumunije vedno v laseh, da se predstavitelji Avstrije in Nemčije, Francije in njenih zaveznic ljubeznivo nasmihajo drug drugemu in da je končno vse društvo razdeljeno na »buržujski« tabor, ki gleda izpod čela na Litvinova in njegovo spremstvo in na maloštevilno rdeč-karsko skupino, ki zopet z nezaupanjem motri početje nasprotne stranke. Vkljub vsemu temu pa so zastopniki držav v Ženevi nekakšna sicer raznolika družba, ki pa se drži občeveljavnih manir in form, da le redko kdaj pride do kakih V borbi za prva mesta Dr. Vidmar je končal včeraj prekinjeni igri s Kashda-nom ia Bogoljubovom remis — Pire je brez boja prepustil igro Spielmannts Bled. 5. seoterobra vd. Danes so bile odi- | kmeta. Zdelo se je. da se bo moral vdati. burnejših prizorov. Mnogo je nezadovolj- I vdati no 65 potezi. tri n»«n'{a __ T\_.Zi.___ ______I T> ! _ ___» _ P zrane samo nrekiniene partije iz preišniib kol. in sicer dr. Tartakower-dr. Aliehin. Flohr-Spielmann. Bogoljubov-Niemcovič. dr. Vidmar-Kashdan. Bogoljubov-dr. Vidmar in Pirc-Bogo!jubov. Flohr je v končnici proti S p i e l m a n-n u dosegel zelo dobro igro. Polec tega ie Snielmann spregledal izredno fino potezo svojega nasprotnika. Izgubil fururo ia se le moral vdati. Bogoljubov fe hne! proti Niemco-viču kvaliteto več. Kljub temu ie N<«m-coviču uspelo, da ie zaradi napak Bogoljubova pridobil močnega nrosteza kmeta. Niemcovič ie pričel z ostro ofenzivo, kateri Boeoljubov ni bil več kos ter se je moral Pričetek filmske sezone ZKD Ljubljana, 15. septembra. V petek 18. t. m. otvori ZKD novo se-zono svojih kulturno filmskih predstav s premiero nemškega govorečega filma »Rango«. Film je izdelala ameriška tvrd-ka Paramount z vsemi najnovejšimi teh ničnimi sredstvi. Vse leto 1920. je bival sloviti filmski režiser Ernst B. Schoedsack na otoku Sumatri, opazoval življenje pragozda in džungle, lovil tigre, pantre, opice, med njimi tudi orangutana. Vse te prekrasne posnetke je slednjič povezal v mično fabulo, da film ne predstavlja zgolj suhoparne panorame slik, temveč se pred očmi gledalca razvija krasna drama iz živalskega in človeškega življenja na Suma-tri. Smo dva človeka nastopita kot glumcaj star malajski lovec na tigre in njegov mladi sinček. Film je zvočno izdelan tako, da nam je dojem pragozda in njegovega življenja predočen mnogo nazorneje kakoi v vseh dosedanjih filmih te vrste. Opažamo in 5ujemo rjovenje strašnega krvoločnega tigra, vrisk preplašenih opic, ki beže na vse strani, čim se približa tiger, njih smrtni sovražnik. Slišimo prasketanje pušk, uporabljenih od junaških lovcev Ma-Jajcev. Skratka, sleherni gledalec ima občutek, da se nahaja sredi pragozda in niti najmanj ne — v varnem naslonjaču v dvorani Elitnega kina Matice. »Rango« je sijajen film, na katerega premiero opozarjamo občinstvo že danes. Predstave bodo v kinu Matici ob delavnikih vselej ob pol 15.; v nedeljo pa ob 11. Potujoča kmetijska razstava Beograd, 15. septembra. AA. Pripravljalna dela za organizacijo potovalne poljedelske razstave bodo v kratkem zaključena. Tvornice so že izgotovile potrebno število vagonov za razstavo in bodo vagone izročile odboru za prireditev razstave najdalje do 1. oktobra Zaradi velikega zanimanja za to razstavo bo treba število vagonov še povečati. Vlak, ki bo v njem potovalna poljedelska razstava, bo imel poleg službenih vagonov še 21 voz. Pripravljalni odbor je prejel dordoj tele rvodrtore- od ministrstva za poljedelstvo 100.000 Din. od primorske banovine 15.000 Din in dunavske banovine 50.000 Dni. nežev, ki pravijo, da se v Društvu narodov čedalje bolj udomačujejo nekaki brezbarvni običaji, vse se vrši v oblikah visoke predvojne diplomacije, vse se obravnava v rokavicah in vsaka ugotovitev se pove tako nežno, da izgublja na svojem učinku in pomenu. Odkar je Litovec Gal-vanauskas udaril s pestjo po mizi in zaloputnil vrata, da se je streslo društvo narodov, v ženevi ni več bilo sličnega junaka. Zastopniki posameznih držav so pomešani med seboj, kakor bi se že v naprej hotele izločiti vse politične skupine v korist širšega sporazuma. Tako sede francoski predstavniki med rusko in turško delegacijo, tedaj med zastopniki dveh držav, ki sploh nista članici Društva narodov. Mesto jim je določeno na skrajnem levem krilu velike mize v podobi podkve. Turški zunanji minister dr. Tevfik bej vzbuja na prvi pogled dojem, da ni Turek, marveč je do najmanjših podrobnosti sličen tipom, ki se pišejo navadno Kohn, Goldstein ali podobno, šele pri natančnem opazovanju se izkaže, da so njegove črte pač pristni znaki prednjeazijskib ljudstev. Rus Litvinov ki je pravi Žid, pa zopet nima onih izrazitih črt svojega naroda, kakor jih kaže običajno na slikah in karikaturah; širokopleč je in močan, kar sicer ni odlika njegovih sonarodnja-kov. Ako Turku, Ki izgleda kakor Žid in Židu, ki izgleda kakor da ni Žid, dodamo še novega francoskega poslanika Fran-goisa Ponceta ž njegovimi brki in večnim monokljem. potem je slika tega intimnega kotička gotova. Litvinov govori na razpravah angleško in dokler prevajalec pripoveduje njegov govor francoski, se sovjetski diplomat močno dolgočasi. Igra se s svinčnikom, ali pa sprašuje kaj svojega soseda Francoza. Na drugem koncu mize sedi Dino Gran- P i r c se fe v 51. peteri vdal brez boja proti Bogljubovu. V partiji dr. Vidmar - Kashdan se ie iugoslovenski prvak trudil, da bi spravil do veliave kmeta, katerega ie imel več. Raznobarvni tekači so dr. Vidmarjn preprečili zmago. Partija je v 86. potezah končala remis. Naidališo partijo na blejskem turnirju sta igrala dr. T a r t a k o w e r in dr. A 1 j e-b i n. Dr. Tartakower je že v ob začetkn igre napravil napako ter izgubil važneza Vendar na se ie zelo smetno branil ter !e končno orešel v končnico, v kateri sta imela oba mojstra obe dami. Svetovni moi ste r ie sicer imel kmeta več. kar oa ni bilo dovolj za zmazo. Vse te partije so končale že donosne. Popoldne se ie vršila le še partiia Bogoljubov - dr. V i d m a r. Kljub temu. da :e imel dr. Vidmar kvaliteto mani mu i* uspelo, da ie partija končala remis. Stanje so 17. kolu ie: dr. Aljehin 14. Kashdan 10 in pol. Bogoljubov 9 in po!. Niemcovič. dr. Vidmar 9. Flohr. Spielmann S in po!. Kostič. Maroczy. Stoltz 8. dr. Astaloš 7 in pol. Colle. dr. Tartakower 6 in pol. Pire 5 in po!. V jutrišnjem 18. kolu se bodo odigrale naslednje partije: Spielruann-dr. Tartako-wer. Stoltz-dr.Astaloš. Kostič-dr. Vidmar, dr. Aljehin-Colle. Maroczv - Niemcovič. Kashdan-Pirc in Boeoljubov-Flohr. Te oartiie pa se bodo igrale samo dopoldne. ker se bodo mojstri odpeljali ob 16. z avtobusom v Ljubljano, kier se bo v četrtek odizralo 19. kolo. V tem koln bodo izrali naslednii pari: Bozoljubov-Spielmann Flohr-Kashdan. Pirc-Maroczy. Niemcov'č-dr. Aljehm. Colle-Kostič. dr. Vidmar-Stoltz in dr. Astaloš-dr. Tartakower. CMD in naia narodna obramba Tehtna izvajanja funkeijonarjev dražbe na veliki skupščini v Laškem V ponedeljkovem »Jutru« smo prinesli ebsraejšo poročilo o XLII. redni skupščini CMD, ki 6e je vršila v nedeljo v Laškem V naslednjem nekaj tehtnih odstavkov iz poročil, ki so jih podali družbam fifekcijo-narji: Prvomestojk CMD dr. Rado Kušej je v obširnem poročilu naglašal: Pomen družbe pred prevratom je znan vsem. Po prevra* tu so se njena pravila morala novim razmeram primerno izpremeniti. Jasno je, da je družfca danes ravno tako, v mnogih pogledih pa morda še bolj potrebna, kakor pred uedinjenjeim. Ob naših mejah ie tre. ba jačiti narodno zavest in seči mnogokrat globoko v žep, da se pomore potrebam revne šolske de>ce. Jačanje narodne zavesti ob mejah je tem nujnejše, ker ^a. ^^ nemški Sobulveredn ravno za germanizaci- di, italijanski zastopnik, črnolas, črno- io obmejnega slovenskega žrvlja v Avstriji _ " * . I - l____- ___i:l______*.~ irAlil^pm vrnli. brad in temnopolt. Zdi se, da je vse poletje prebil pod planinskim solncem, ki ga je močno opalilo. Samozavest, s katero si gladi svojo brado, je često močno pretirana. V njegovi neposredni bližini sedi litovski zunanji minister Zanius, temu nasproti pa Poljak Zaleski. Huda nasprotnika si ves čas pripovedujeta nekaj resnega. Menda vendar ne govorita o vi-lenskem sporu. Oče avstro-nemške carinske unije minister Curtius sedi nasproti Schobru. Nekateri jih opazujejo že ves teden, pa še niso videli, da bi bila izpregovorlla drug z drugim. Morda se pomenkujeta doma, ali pa je Curtius še vedno neutolažljiv, ker mu je Schober poleti s svojo slabo angleščino pokvaril vso igro. Desno od Curtiusa je mesto lorda Cecila, ki je skoro najstarejši med vsemi delegati. Njegov najljubši opravek je risanje. Brez prestan-ka riše razne podobice in okraske, kadar pa mu poide papir, si ga izposodi pri sosedu ter riše dalje. Roka se mu trese, ali lord ne opušča te šolarske zabave. Tako sede okoli mize državniki, ki jim je poverjena gradba Panevrope. Zasedanje komiteja za proučevanje evropske zveze Je potekalo doslej skoro v znamenju izjav edinega Litvinova. Mož govori mirno, toda prehaja često v živahnejši ton ter ne štedi tudi pekočih opazk. Svojega tajnika Borisa Steina ima e seboj samo zavoljo družbe, kajti vse si zapisuje sam, za pojasnila pa se obrača na svojo soprogo, ki sedi nekoliko dalje stran med turškimi eksperti. Gospa Litvinova najbrž govori dobro francoski. Kadar tolmač prevaja soprogove besede v francoščino, je nemirna in vsak stavek se ji zdi preveden nepopolno. Včasih se zgodi, da krikne proti prevajalcu, dasi kot ekspert nima pravice, vtikati se v razpravo. Zbo-rovalci imajo potrpljenje, češ: kaj hočeš dami. Kadar govor! soprog, ga gospa verno posluša, iz oči Ji sije odobravanje, ki zbornici dokazuje, da je dobra žena in verna družica. Med govorom se čuti Litvinov nekoliko nesvobodnega. Misli mu segajo v arsenal boljševiške ideologije, pa Jih hitro prekine, zavedajoč se, da nima običajnega poslušalstva. Mesto tega pove kak pekoč dovtlp na ^buržuje«. Ko ga je lord Cecil vprašal, zakaj Rusija ni članica Društva narodov, je brutalno zavrnil lorda: »Mislim, da bo boljše, da vam ne povem. zakaj ...« Poslušalci se ob takih prilikah smejejo, Litvinov pa vtakne ob« roki v žep. pa jih v naslednjem trenutku spet vzame iz žepa In govori mirno dalje. Svoie nazore ponavlja do obupne enoličnosti. Vsak njegov drugi stavek Je: »Preference so naperjene proti Rusiji.« Vsak svoj govor pa končuje s stereotipnim ceterum censeo: »Moj predlog za gospodarsko nenapadanja mečete kakor žogo iz odbora v odbor, dokler ne pade v pododbor, kjer obleži in-zaspi.« Ko je pri kraju z govorom, se nagne nad mizo in piše koncept za svojo naslednjo izjavo, kajti ve, da njegove besede ne bodo brez odgovora. Ob koncu seie odide v družbi svoje soproge, kakor je bil prišel in nih-če r» s kakim vprašanjem te lepe zak'--' - -''Te. Najhitrejši vtak London, 15. septembra. AA. »Velika za-padnoželezniSka družba« si Je včeraj ponovno priborila rekord za najhitrejše vlake na svetu. CheTtenhamški brzovlak je prevozil 77.25 milj iz Swlndona v Pad-dington v 59 in pol minute. Vlak je imel 6 voz. Vozil je stroj tipa »Castle« žrtvuje velike vsote m je pri velikem vpli» vu nemštva od one strani treba to stran naših meja postaviti nasproti močan jez. Naša družba je tudi v preteklem letu posvečala pošebno pozornost ohranitvi naše narodne posesti in poživitvi narodne za» vednosti povsod tam, kjer so njeni napori obetali pozitivne uspehe. Storila bd bila še več in pripravljena je v bodoče še na večje napore, ako bo dovolj denarnih sTedsitev na razpolago. Število podružnic, ki jih je skupno 88, je tudi za naše okr» nieno slovensko ozemlje veliko premajhno. Treba je speče zopet zdramiti in ustanoviti nove v vsakem večjem kraju. Smotre-no delovanje v smislu druabinih ciljev nas bo kot Slovence na zunaj predstavlja 10 hkrati kot zavedne, praktične, vztrajne 11 požrtvovalne Jugoslovene. Naša družba je danes edina vseslovenska obrambna organizacija. Ako pravilno cenimo Slovenijo kot najbolj ogroženi severozapadni del Jugo6lovenstva, bomo tudi pri najskrom^ nejših dohodkih našli mal dar, da ga položimo na žrtvenik za družbine namene. Ako bodo mnogi delovali, se bo nabralo več, kakor 5e darujejo posamezniki mnogo. Iz poročila tajnika g. inž. Janka "Mačkov-ška posnemamo: Neimški manjšini v Jugoslaviji je dovoljena ustanovitev po&ebne* ga nemškega učiteljišča, za kar so bila potrebna denarna sredstva zbrana v najkraj* šem času. Nemška manjšina v Jugoslaviji lahko ustanavlja tudi svoje privatne otroške vrtce: pripravni razredi ni6o obvezini za deco nemške manjšine: nemški učitelji lahko organizirajo tudi analfabetefcg teča* je; učnii jezik je na državnih manjšinskih osnovnih šolah v prvih štirih razredih nemški za vse predmete; državni jezik se prične poučevati šele v III. razredu; tudi v V. in VI. razredu je nemščina učni jezak za vse predmete, razen za jugoslovemsko zgodovino, zemljepis in državni jezik. V zvezi s temi odredbami je bil predpisan tudi način vpisovanja na nemške manjšinske osnovne šole. Merodajen naj bi bil rodbin« ski jezik kot kriterij za določitev učenčeve narodnosti, vpisuje se pa na podlagi izjave roditeljev. Vpis izvršuje komisija, v kateri 6ta dva predstavnika oblasti in dva predstavnika staršev; če ni soglasja odlo-čuje umen je predstavnika etarsev, dokler se ne odloči nadrejena obttast, v posleo * S sekiro nad nasprotnika. Iz Dolnje Lendave nam poročajo: Pred dnevi je prišlo v Lendavskih goricah do prav žalosts nega fantovskega razračunavanja. Pri nek; kleti so se sešli fantje iz Hotize in Velike Polane. Med njimi je že od prej obstojalo sovraštvo. Precej vinjeni so kaj hitro za« šli v prepir, kj je rodil dejanski spopad. Fant Žižek iz Hotize je pograbil sekiro in zamahnil ž njo po Jaklinu iz Polane. RanTl mu je štiri rebra. Poklicani zdravnik je odredil takojšnji prevoz v bolnico. Ta fantovski obračun, v katerem so sodelovali mladi pobalini izpod 20 let, je tem tragičnejši, ker je pred dvema letoma bil ubit Jaklinov brat v pokolu ob priliki proščenja v Veliki Polani. Mati obeh Ja* klinovih je vdova, ki bi skoraj izgubila že dragega sina. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Lfublfane o— Ravnateljstvo mestnega dohodarstve-nega urada sporoča, da zaradi belienia in snaženja uradnih prostorov v dneh 17.. 18. in 19. t. m. ne bo uradovalo za stranke. u— Gledališki abonma za novo sezono 1931-32 se sprejema še ves ta teden v veži dramskeea gledališča. Občinstvo vabimo k vpisu. ti— Obrtno gibanje v avgustu. Pri mestnem magistratu ie bilo avgusta vpisanih v obrtni register 35 novih obratov, a izbrisanih 24. Novo obrt so priglasili: Ludvik Baraga. trgovina s pisalnimi in šivalnimi stroji ter pisarniškimi potrebščinami. Josin Kregar. trgovina s kurivom, lepenko ln he-raklitom Alojzij Planinšek. izdelovanie pekovskega slada. Mariia Kernc. trgovina z mlekom. Marian Škerianc. avtotaksi. Albina Kušar. izdelovanie ženskih oblek. »Al-peko«. kritje streh z azbestnim škriljem. Marija Milkovič. avtotaksi. Rudolf Stehlik. trgovska agentura in komisijska trgovina z manufakturo. »Elektrotehna«. koncesija za izvrševanie elektrotehničnih naprav za proizvaianie bi napeljavo toka. Stanislav Vidmar, podobarski in pozlatarski obrt Iv. Bohinc mL. trgovina s kurivom. Tereziia Rančigai prodala mleka in mlečnih izdelkov. Anton Rančigaj. stavbarstvo. Janko Šabec. mehanik. Franc Temin, trgovina s sadjem. S. Rebolj & drug. prodaia šivalnih strojev, koles itd. »Hermes«, trgovina z manufakturnim blagom. Josip Jereb, kle-parstvo. Alojzij Klasek, trgovina s pizenskim pivom na debelo. Iva Lap. trgovska agentura. Fraaia Sograšek. braniarHa. V. Bizjak i drug. pekovska obrt. Ivan Ma-kovec. kleoarstvo Viktor Pust. kolarstvo. Josioina Železnjk. seimarstvo z galanterijskim blagom. Ivan Fabčič. branjarija. Pavia Ogrinc. trgovina z galanterijskim blagom. Izabela Neškudla. trgovina s oerkvenim orodiem in nasodo. Pavla Ogrinc. modisti-nja. Antonija Ižanc. ženskokrojaška obrt. Ivanka Cepuder. trgovina z mlekom, Josip Lešnik, čiščenie stanovani ln lokalov. Štefan Sedei. čevliar in Justa Novak, pisalne in kadilne potrebščine. n— Uprava Šentjakobskega gledališkega odra vabi inteligentne dame in gospode, ki imajo veselje do gledališke umetnosti. 4a se iaviio na naslov: Šentjakobski gledališki oder Ljubliana. Florijanska ulica 27-1. n— Trije poškodovanci. Mariio Štrum-blievo. 19 letno brezposelno služkinjo, so predsinočniim napadli v Kolodvorski ulici neki piiani moški. Štrumblieva ie padla, po tleh in se poškodovala na nogah. — Mariia Eli,kanova. žena krovskssa mojstra z Rudnika se ie peliala s kolesom čez prulski most. Tam ii ie orivozil nasproti drug kolesar. ki se ie zaletel v Elikanovo in io podrl. Dobila je več prask na kolenih. V bolnico so dalje oriipeliali tudi učenko osnovne šole iz Sostrega Ano Strahovo. k? 'e doma padla z voza in dobila težie notranje poškodbe. o— Izpred malega senata. Ivan Kondrač, 25-letni posestnikov sin iz Bukovja pri Veliki Gore' na Hrvatskem je bil lani kot delavec zaposlen v neki tovarni v Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeče klinike izpričujejo, je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Franciji- Ko se je letos februarja vročal domov, mu je rojak Josip Slivak dal f kovček zavoj raznih časopisov s prošnjo, da jih izroči njegovi ženi. Ko je 3. februarja prispel preko meje na Jesenice, 6o organi obmejnega komisarijata preiskal' njegov kovčeg in našli zavoj raznih hrvat skih časopisov, ki jih izdajajo ▼ inozem stvu hrvatski protidržavni elementi. Vče raj 6e je Kondrač moral pred malim se natom zagovarjati zaradi podpiranja pro tidržavne propagande. Zagovarjal se je, da ni vedel za vsebino časopisov. Bil je oproščen. — Kmetska fanta France Korošec iz Spodnje Loke pri Krašnji in Vinko Štrukelj vl Krašnje pa sta bila včeraj obsojena zaradi javnega nasilstva proti orož« niku Alojziju Cvelbarju, prvi na 40 dni strogega zapora, a drugi na 2 meseca stro* gega zapora. Na velikonočni ponedeljek sta namreč orožniku, ki je bil v sluz* bi kot kurir med Trojanami in Lukovico, zastavila pot in ga podrla 6 kolesa. u— Wallet Expres, Stari trg 19. otvor-ien. Lika. kemično čisti, pošije tudi obrne moško in damsko garderobo. Likanje 18 Din. obračanie 300 Din. Izvršba v 24 urali u— Gostilniška bitka. Pred snočn iim ie bila v neki gostilni v Zg. Šiški živahna druščina. Neka? časa se ie pridno pilo. nato pelo. potem zooet plesalo in spet pilo. Ko pa ie dobra volia orikipela do vrhunca, ie bilo čuti nekaj z grozečim oou^rkom izgovorjenih besed, ki so se soet zadušile v godbi in olesu. Neko dekle se ie baš tedaj nekam prijaznejše naslonilo na orsi kreDkeea fanta, takrat pa se ie dvignil delavec Vinko G. in planil vmes. Drugi so menda tega trenutka komai čakali. Vnela se ie huda bitka in ie tekla tudi kri. Fanta ki ie imel srečo Dri dekletih ie Vinko udaril s trikeHnom silovito do glavi. V pretepu na sta io izkupila še delavca France H. ter Jože P., ki so iu morali ponoči nrepeliati v bolnico. u— Nepoštena služkinja. Draga Konunb-va 27 letna služkinja se ie že pred leti rada pregrešila nad tuio lastnino, kar jo -e naposled privedlo ored sodnike in tudi v prisilno delavnico v Begunje. Ko oa ie kazen odslužila, se ni odpeljala v Zagreb, kier ie doma. marveč si ie poiskala službe v Liubliani. Služila ie že več mesecev pri neki družini, kier se ie ie polotila stara strast. Kmalu ie iel gospodar opažati, da mu zmanikuieio razni predmeti od obleke do iestvin in raznih dragocenosti. Oškodovanec se ie sledniič obrnil za pomoč na ooliciio. Sorva so iskali tatu povsod drugod, naposled oa so si nataiičneiše ogledali še Draeo in našli v nienem kovčeg.u vse nakradeno blago. Koounova ie morala spet romati v zapor. W katerega ?e ne bo kmalu na snreeled. u— Mesna aiera se v nobenem oziru ne nanaša na tvrdko M. Urbas (lastnik g. Miroslav Urbas). kar ugotavljamo, da ne b' bilo kakih sumnifeni! . x n— Prijet »kolesar«. Policija je te dni prijela 344etnega tatu koles Jo6ipa J., ki se je predolgo veselil svobode. J. je ukradel že na velesejmu novo kolo na škodo tvrd» ke »Centra«, zdaj pa, ko so ga prijeli, je priznal še več tatvin. Med drugim je odpeljal kolo tudi uradniku uprave »Jutra« g. Ivu Komarju izpred lokala v Selen« burgovi ulici. Istotam se je polastil tudi kolesa sluge in jadrno izginil. Seveda pa se je udejstvoval tudii na deželi. Ukrade« na kolesa je nato premenjal, odnosno zamenjaval posamezne dele in jih prodajal ali zastavljal. u— Kam izginjajo soknličl. S travnfcov v Mestnem logu ie bilo zadnji čas ukradeni koscem otave že kakih deset suknjičev. Včeraj ziutrai ie zooet prijavil Anton Jan-žek. stanujoč v Zeleni jami. da le odnesel tat njemu m še dvema koscema s travnika ob Cesti dveh cesarjev suknjiče. Po Mestnem logu se pač potepa neznan zlikovec. ki opreza na take prilike. o— Dolga roka oovsod. Ljubljanski tatovi so postali soet podietneiši. Tatvine so nekaj časa pojenjale, kajti policiia le večkrat zaporedoma napravila racije ln ie sumljive tipe vtaknila v zapor ali oa jih izgnala. Toda kaj pomaga, če pa sodrga raste kakor plevel. Pri eni strani mesta zli-kovci odhajajo, pri drugi pa spet prihajajo. Zdaj na iesen so postali še vse boli podjetni in kradejo, kar jim pride pod roko. Branjevka Frančiška Živičeva. stanuioča v Zg. Šiški 151 je oredvčeraišniim ponoči sušila na dvorišču veliko. 600 Din vredno zimsko ruto. Nosila oa ie ne bo sama. kajti ponoči ie ruto soazil tat — V Akademskem kolegiju je nekdo ukradel akademika Krsti Rudanu te sobe aktovko, v kateri je imel razne dokumente io druge predmete, vredne nad 200 Din. in razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3 CENJENE DAME! MODNI ATELJE M. Sare se nahaja ob Tivolija, vila »Trnovska«, Katar jeva ulica 4/a. 11485 VABIMO VAS; obledte se pri nas? Po svojem okusu rt izberite oblačilnih potrebflčin ZA MAL DENAR. Nudimo olajSana plačila. 1. Presfeer LJubljana, Sv. Petra e. 14 Zobni zdravnik DR. SREČKO PUHEF Gregorčičeva ulica St 32, telefon 2070 zopet redno ordinira. 10520 Iz Cdja Kal le z regulacijo Savhiie in pritokov? Vorašanie regulacije Savinje in njenih pritokov ie že desetletja naivitalneiše vprašanje vse celjske kotline, v prvi vrst oa mesta bližnje okolice. Stalne večkratne katastrofalne oovodnji pomladi in jeseni orvzročaio redno veako leto » oollih v 'i-ko škodo, ki se sicer preceni in v zapisnika ugotovi, trni pa jo vedno le ubogi kmetovalec. ki snričo splošne gospodarske krize itak že ne ve več izhoda iz položaja. V okoliškem občinskem svetu ie bila ooroietia svoiečasno prav lepa in sprciemliiva ideja da se ustanovi za vse prizadete kraie ob Savinii in njenih pritokih, posebna, močna in dobro zasnovana zadruga, ki b? z dosedanjimi določenimi sredstvi iu s orispevk raznih ministrstev izvedla vendarle regulacijo omenienih rek in ootokov. Seveda bi zadruga morala najeti v ta namen potrebno visoko oosoiilo: odplačevala pa .bi ga lahko iz stalnih letnih prispevkov občin, banovine in države. S stvario nikakor ne kaže več odlašati in nai se vsi odgovorni in prizadeti faktorii sledniič le zediniio na pametno sprejemljivo rešitev naiaktualneišega vpra-šania naše pokrajine. Mestna občina na! bi pospešila svoi odgovor na zadevno vlogo in vorašanie. sai ii baš zadnja povodeni 12. in 13. t. m. priporoča nuiuost e— Celjski pododbor Koroškega kluba bo imel oo dališem odmoru svoi sestanek v soboto 19. t m. ob 20. v restavraciji hotela »Evrope«. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasno filmsko zvočno dramo »Po ljub« z Greto Garbo v glavni vlogi. Predigra nainoveiši Foxov zvočni žurnal. e— Nesrečen padec. Predvčerajšnjim Je padla 68 letna oosestnica Antoniia Planin-čeva iz Šmariete nri Rimskih toplicah doma v sob; tako nesrečno, da si ie zlomila levo stegnenico. Zdravniško pomoč je morala ooiskati v celiski bolnici. e— Dve tatvini koles. Gosdlničarlu Antonu Bombaču iz Košnice pri Celjn je 14. t m. dopoldne tat odpelial iz Zdravstvenega doma črno pleskano kolo znamke »Piich«. vredno 700 Din. Istega diie opoldne ie izginilo posestniku Francu Oberčkalu te Šmariete pri Celju, ko se je mudil nekaj minut v Hladinovi trgovini v Prešernovi ulici z dvorišča kolo. ckoro novo. črno pleskano. vredno 1200 Din. Na kolesu je bil orit^en tudi 100 Din vreden nahrbtnik. Iz Maribora a— Odlikovanje, z redom sv. Save V. razreda je bila odlikovana šolska upravi-teljica Adela Altova. — Odlični vzgojiteljici čestitamo. a— Završni izpiti na Trg. akademiji. Pod predsedstvom ravnatelja Mateja Dolenca so se vršili te dni na državni trgovski akademiji v Mariboru završni izpiti, ki so jih opravili z dobrim uspehom naslednji kandidatje: Lahovnik Lizika, Preval je; Lenart Branko, Ptuj ln Anton Re-tzer, Sv. Lenart. a— Krstna slava rezervnih oficirjev v spomin obletnice oroboja solunske fronte ie tudi letos — kakor že več let sem -potekla veličastno ob ogromni udeležbi naroda. ki se ie ob 10. zbral na Trgu Svobode. Vse šole so nastopile korporativno s profesorskimi in učiteljskimi zbori. 45. peš-polk je prišel z zastavo. Navzoči so bili vsJ rezervni oficirji i* Maribora in oficirski zbor tukajšnje garnizije. Slavnost so počastili okr. inšpektor dr. Schaubach fn zastopniki drugih civilnih oblasti, zastopniki mesta. Narodne Odbrane itd. Cerkveno oblast ie zastopal knezoškof dr. Karlin. komandanta mesta na polkovnik Radovanovič. Po verskih obredov, ki sta jih opravila za pravoslavne orota Trbujevič. za katolike os kivat Zavadlal. le predsednik mariborskega pododbora Udruženja v lepem nagovoru očrta! pomen fn važnost proslave. Vse šolske knjige v najnovejših predpisanih Izdajah kupite najbolje in najceneje v KNJIGARNI TISKOVNE zadrugi; Maribor, Aleksandrova eesta It, 13 a— Tombola v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju bo ▼ nedeljo 20. t. m. ob 14. na Trgu Svobode. Deset glavnih tombol in nekaj manjših daril je razstavljenih v izložbi tvrdke Wesiak na Aleksandrovi cesti. 1. tombola Je kompletna spalnica iz trdega lesa, n. svilena odeja z blazinami in z garniturami krasno vezenega posteljnega perila, UL posteljno pokrivalo in zastori itd. Kdor HUpi karto, pomaga zidati novo zgradbo Počitniškega doma. Karte so naprodaj ▼ vseh trafikah. a— Gledališke interesente opozarjamo na razois letošniega gledališkega abonmaja. Abonma ie letos orav priporočljiv, zlasti zaradi tega. ker bo sezona končala že koncem aprila. To oa zato. ker se ie izkazalo, da za abonente poslednja dva meseca sezone nista nič kai prikladna. Abonma je iz teh razlogov seveda tudi cenejši, vrhu tega Je letošnji repertoar zelo pester Jn zanimiv ter se pričakuje zato čim večji odziv občinstva vseh slojev. a— Izredna seja mariborskega občinskega sveta bo v četrtek 17. t m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu* je poročilo predsedstva. a— češki tečaji JC-lige. Mariborska JC-liga bo priredila tudi letošnje šolsko leto po vseh mariborskih srednješolskih zavodih tečaje češkega jezika. Teb tečajev se bo lahko udeležilo letos vse dijaštvo, Id se zanima za slovanske jezike, ker ima liga na razpolago dovolj učiteljev češčine. Poučevali bodo namreč češčino: prof. dr. Pivko. prof. Oven, profesorici dr. Tcmin-škova in Vedralova, Češkoslovaški učitelj Drly Josip, Ki bo imel še tudi posebni tečaj za odrasle Ta tečaj bo namenjen zlasti onim, ki mislijo obiskati prihodnje leto sokolski zlet v Pragi. Prijave sprejema J6- Zvočni kino Ideaf Vsak moški in vsaka ženska si mora danes ogledati brezpogojno film, ki predočuje tragedijo nešte-vilnih nesrečnih deklet in žena, ki so postale žrtve nevednosti in zablode . » . Po drami dr. med. Woifa Grete Mosheim Samo Se dane« ob 4., pol kisi.; rdeči vrtiiuec 1'i% si., G %• kidL; laški rizling 15.1% sL, 0.8•/00 kisi.; frankinja modra 16.8•/• d-, 7 %o kisi.; portugalka 18% si., 6J5 9/*o kisL; kraljevina 13.3°?« sL, 6%a kisL; plaveč 14% si., 6.5 %o kisi.; rdeči vrh 16% si., 7.5 %o kisL; lipna 14% sL, 5.5%» kisL; žametna črnina 13% sL, 7%o kisL; belina 16.3% si., 6»/00 kisi.; zelenika 14% sL, 9.5 %o kisL Iz teh statističnih podatkov je razvidno, da izkazuje letošnji pridelek grozdja večjo sladkornost, kakor lansko leto ob času trgatve v meseca oktobru. Tudi kislina, kakor je navedena, je precej nižja. Če ne bo sedanje deževje grozdju škodovalo in vinogradniki ne bodo prezgodaj trgali, bo letošnji vinski pridelek izborne kakovosti. = Konkurz je razglašen o imovini Arnol-da Šterna, trgovca v Puconcih (upravnik mase dr. Friderik Fleck, odv. v Murski Soboti; prvi zbor upnikov pri okrajnem sod, v Murski Soboti 21. sept. ob 9., oglasitveni rok do 24. okt., ugotovitveni narok 4. novembra). = Poravnalno postopanje Je uvedeno o imovini Josipa Partha, čevljarskega mojstra in posestnika v Muti (narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Maren-bergu 22. okt ob 9., oglasitveni rok do 17. oktobra). = Dobave. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo pocinkane pločevine in plošč iz železne pločevine ter risalnega papirja. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo rečnega peska. Pri Intendanturi dravske divizijske oblasti se bo vršila dne 19. t. m. ofertal-na licitacija glede dobave raznega pisarniškega materijala. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo raznega materijala iz kavčuka; gTadbeni oddelek pa do 22. t. m. ponudbe za dobavo raznih čopi-čev, kovaškega koksa in bukovega oglja. Hmelj -f Žalec, 15. septembra. Danes so bili Izvršeni zadnji prevzemi v preteklem tednu kupljenega blaga. Trgovci so računali, da bodo spričo zastoja v kupčiji in v nakupovanju popustili hmeljarjem živci in da bodo e-ti pričeli s ponujanjem. Nekaj hmeljarjev ;e res nasedlo in so začeli ponujati svoje le-» blago, vendar pa je prišlo le v. redkih ijrimerih dc kupčij na škodo hmeljarjev. !>anes, ko je prevzemanje nakupljenega bla-?a končano, je kupčija zopet oživela in so bile dosežene po kakovosti cene od 11 do 12 Din, za izbrano blago pa so plačali tudi že 13 Din. Spričo slabih vesti iz Francija, Poljske in Nemčije, kakor tudi v zvezi z okrepitvijo cen v Žatcu (ČSR) se je položaj na našem tržišču zopet utrdil Borze 15. septembra. Tudi danes so ostali tečaji deviz skoro povsem nespremenjeni, le Newyork je nekoliko nazadoval. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda danes za malenkost nazadovala, ob zaključku borznega prometa pa se je zopet dvignila na včerajšnjo višino. Za aranžma ie bila zaključena po 318, za ka90 po 318 in pozneje po 321 in za december po 324 in 325. V 8% Blairovem posojilu je prišlo do prometa po 72.50. v 7% Blairovem posojilu pa po 62.50. Na tržišču zasebnih vrednot so bili zabeleženi zaključki v Union banki po 150, v Jugobanki po 67, v Srpski po 190, v Zemaljski po 113 in 115, v Poljodelski po 53, nadalje v Vevčah po 120, v Šečerani po 220 in v Gutmanu po 105. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2283.92—2290.76, Bruselj 787.80—790.16, Curih 1104.15 do 1107.4-5, Dunaj 795.86—798.26, London 275.11 do 275.93, Newyork 5649.10—5666.10, Pariz 221.93—222.59, Praga 167.61—168.11, Trst 296.12-297.02. Zagreb. Amsterdam 2283.92—2290.78, Dunaj 795.86—798.26. Bruselj 787.80—790.16, London 275.11—275.98, Milan 296.12—297.02, Ne\vyork kabel 5660.10—5677.10, Newyork ček 5649.10—5656.10, Pariz 221.93—222.59, Praga 167.61—168.11, Curih 1104.15—1107.45 Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.10, London 24.9150, Newy0rk 512.62. Bruselj 71.30, Milan 26.82, Madrid 46.25, Amsterdam 206.85, Berlin 120.45, Dunaj 72.12, Sofija 3.7150, Praga 15.18, Varšava 57.40, Bukarešta 3.0550 Efekti Ljubljana. 8*/. Blair 74 bL, T»/. BJalr 04 bL, Celjska 150 den., Ljublj. kreditna 120 den., Praštediona 950 den., Kreditni zavod 195 den., Vevče 120 den., Ruše 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 321—322, za december 323 Milijoni in ndOjoni ljudi uporabljajo že več kot 30 let po spodaj navedenem navodilu za uporab« levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revmi, protteu, ishla- su natrite boleče mesto. —» Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nerv ozn osti in □espanja vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja--Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanja las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenja pod pazduho, pote-nju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICL Zahtevajte izrecno Levje francosko žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in bolJSl trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.-^ Varujte se pred potvorbamf! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DR02DJENKA, Zagreb, Maraličev trg 5. Telefon 78—6S. do 824, investicijsko 71 bL, agrarne 41.50 bi., 8% Blair 72—74, 7% Blair 62—63, 7% Drž. hip. banka 63—67; bančne vrednote: Pr.ištediona 957.50—965, Union 150—155, Ju ao «7—68, Ljubl j. kreditna 120 dem, Srpska 1!J0—191, Zemaljska 110—113, Narodna 41>00—5000; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 dem, Gutmann 103—110, Slavonija 200 dem, Drava 192.50—212.50, Šečera-na 200—203, Brod vagon 45—60, Vevče 118 do 120, Dubrovačka 300 bL, Trbovlje 200 do 212. K ograd. Vojna škoda 319 zaklj., za okt 321 dem, za nov. 323 dem, za dec. 330 zaklj^ investicijsko 70 bL, 6% begluške 48.50 zaklj., 7% Blair 63.50 bL Blagovna tržišča LES '+ Ljubljanska borza (15. t m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen Je bil 1 vagon tesanega lesa. ŽITO + Novosadska blagovna borza (15. t m.) Tendenca nespremenjena, za koruzo čvrsta. Promet: 41 vagonov. — Oves: baški, sremski, slavonski 130—132.50. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 110—115. Koruza: baška, okolica Sombor 97.50—100; južnoba-natska 87.50—90; sremska, okolica Indjija 117.50—100, okolica Šid 100—102.50. Moka: baška, banatska »0< in >00« 370—390; »2« 350—370; >5« 305—320; >6« 250—265; >7« 190- 205; »8< 130—140. + Somborska blagovna borza (15. L m.). Tendenca nespremenjena. Promet 41 vagonov. Oves: baški, sremski 127.50—132.50. Rž: baška 135—140. Ječmen: baški, sremski, pomladni, 67/68 kg 160—170. Kornza: baška 96—98. Moka: baška, banatska. žeL postaja 50« in >00« 370—390; >2« 350—370; >5« 305—320; >6« 250—265; >7« 190—205; >8« 130—140. Otrobi: baški in banatska 87.50 do 92.50. + Budimpeštanska terminska borza (15. t m.). Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: za dec. 10.67—10.70, za marc 11.79 do 11.81; rž: za marc 11.68—11.70; koruza: za maj 12.25—12.32. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, hči, teta in svakinja, gospa TONČKA OKORN roj. Hafner soproga posestnika in mizarskega mojstra dne 15. septembra po daljšem trpljenju previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo ▼ četrtek, dne 17. septembra ob 5. popoldne iz hiše žalosti Fužinsko predmestje 2. Bkofja Loka, dne 15. septembra 1931. PAVLE OKORN, soprog; PAVELČEK, sin in ostaH sorodnibL t Umrl nam Je nai oSe JUGOVIC MATUA star 84 let. Prepeljali ga bomo v sredo dne 16. t. m. ob % 16. pop. iz mrtvaške veZe ZavetiSča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče Sv. Križa, kjer ga bomo položili k večnemu počitku. 11614 Ljubljana, dne 15. septembra 1931, Žalujoči ostafi. « Kakor smo že včeraj poročali, je startal pri Potsdamu letalski kapitan Bertram s svojima spremljevalcema za Kitajsko. Junkersovo letalo s kitajskim napisom »Prijateljstvo« bo pristalo v Nankingu. Na levi (od leve proti desni): stromitelj Klausmann, letalec Schon- ger in letalski kapitan Bertram. Na desni: vodno letalo pred startom. S francoskih manevrov Temnopolte čete z Madagaskarja na vajah Točno 17 let po krvavi bitki ob Mami, kjer se je ustavilo nemško prodiranje, so sa vršili na istem ozemlju veliki francoski manevri V Berlina leta 1931 Neverjetne stvari se dogajajo v mestu, ki si lasti slavo posebne inteligence. Mlada, lepa, tudi precej premožna trgovka, vdova bi se rada poročila z nekim prijateljem, ki pa ni bil za to nič kaj vnet. Tako je stopila k vedeževalki in ta ji je povedala, da bo dosegla svoj smoter edino tedaj, če pristopi k neki indski sekti, ki daje svojim članom tako Izredne sugestiv-ne sile, da zmorejo vse, kar hočejo. Mlada vdova je bila pripravljena za to in že drugi dan jo je posetil star Indec v slikoviti narodni noši, ki se je izdajal za velikega duhovna te sekte in jo posvetil v njene skrivnosti. Ena teh skrivnosti, je dejal, je svetišče sekte blizu Berlina, ki je sto metrov naokrog zavarovano s smrtnimi žarki, da ne more nihče nepoklicani vanj. Dalje so v svetišču aparati, s katerimi se da vsaka želja članov prenašati na daljavo in seveda izpolniti. Ni čuda — ali pa: prav čudno Je, da je lepa dama po vseh teh odkritjih takoj prt-stopila k sekti. Posledica je bila ta, da sta jo odslej vsak dan obiskovala vedeževalka ali pa stari »duhoven« in jo barala za —» denar. V nekoliko tednih sta jI pobrala vs» prihranke, vse premičnine in še 10.000 mark, ki si jih je bila izposodila pri prijatelju. Polom je bil pred njenimi vrati, hotela se je upreti — pa sta Ji zagrozila, da jo uničita s smrtonosnimi žarki iz svetišča, Prestrašila sta jo tako, da je začela njima na ljubo ponarejati menice ln slič-no. samo da ju je zalagala z denarjem. V zahvalo za to sta Ji obljubila, da jo bosta s svojimi skrivnostnimi silami Ščitila tudi pred sodniki. Te zaščite M bila nesrečni ca zdaj nujno potrebna, kajti sodniki Jo Imaio zavoljo cele kope goljufij v pesteh. Toda starega Indca ni od nikoder in ga tudi najti ne morejo, kakor ne skrivnostnega »svetišča« v bližini Berlina. Kar se pa tiče ve-deževalke, taji vse in odklanja vsako krivdo. Zlato dvigajo z morskega dna Pogled na San Juan, glavno mesto na otoku Portorico, ki ga je orkan zelo poškodoval Laboratorij prof. Pavlova Učenjakov pes — Eksperimenti v »mučilnem stolpu" Kako je Žita rešila Italijo v svetovni vojni Pred kratkim je umri. kakor smo že poročali, stari avstr. feldmaršal Goiginger. Njegova smrt je zbudila pozornost zlasti zategadelj, ker je avstrijski minister Vau-goin prvotno odrekel častno vojaško spremstvo pri njegovem pogrebu — baje zato, ker je Goiginger pred svojo smrtjo določil, da ga morajo sežgati in ne pokopati. Pozornost pa vzbuja sedaj tudi malo znan dogodek, ki ga je Goiginger doživel med svetovno vojno. O tem dogodku poročajo >Inns-brucker Nachrichten« to-le: »Feldmaršal Goiginger je ob koncu oktobra 1917 z več divizijami zasedel nekatere zelo važne mostove čez Tiljment, ko je bila italijanska armada preko 200.000 mož z italijanskim kraljem in vrhovnim armad-nim poveljstvom še na vzhodni strani reke. (Bilo v času po strahovitem porazu pri Kobaridu, ko je italijanska armada bežala pred Avstrijci in Nemci. Op. ur.) Iz dina-stičnih ozirov, baje zaradi bodočega »sporazuma« z Italijo, pa je menil cesar Karel na nasvet svoje žene, da bi bilo dobro Italijane pardonirati m Goiginger je moral na višje povelje od mostov proč! Italijanski kralj, njegov štab in večji del italijanske frontne armade so na ta način srečno ušli ujetništvu.« Komentar Je menda nepotreben. Start vodnega letala »Prijateljstvo" za Kitajsko Ob vhodu v Rokavski preliv iščejo Italijanski potapljači ogromen zaklad na dnu morja. Gre za veliki transport zlata in srebra, ki se je potopil 1922 skupaj z ladjo »Egipt«. 125 m globoko pod morsko gladino leži v trupu razbite ladje 42 ton srebra, 6 ton zlata in kovanega denarja v milijonski vrednosti Drobne zanimivosti Kaj je stalo odkritje Amerike Kakor izvira iz dokumentov v genovskem arhivu, je bilo odkritje Amerike za špansko krono dobra kupčija. Celokupni izdatki Kolumbovega prvega potovanja so znašali okroglo 500.000 Din. Za posamezne postavke so bili naslednji: za opremo treh ladij okroglo 160.000 Din, plača za Kolumba 18.000 Din, za oba kapitana ostalih dveh ladij 20.000 Din, a vsak mornar je prejel po 1600 Din. Sam umrl, da resi samomorilko V malem francoskem mestu Achietu se je odigrala strašna drama. Neka mlada pariška tipkarica je bila prišla v to mesto za nekim svojim prijateljem. Njen oče, ki mlademu človeku ni zaupal, je prišel za njo in jo je pregovoril, da se vrne domov. Ko je hotel na postaji v svoj vlak, se je dekle utrgalo in se hotelo vreči pod brzi vlak, ki je pravkar privozil mimo. Oče je skočil za njo in Jo potegnil nazaj, pri tem pa sam padel pod kolesa. Bil je na mestu mrtev. Dekle je hotelo še enkrat skočiti pod vlak, pa so jI pravočasno preprečili. Maščevalni igralec Znani nemški igralec Maks Palenbergje izgubil pri polomu neke amsterdamske banke prihranke v lepem znesku 227.000 dolarjev. To ga je tako razkačilo, da je sklenil prirediti v Nemčiji in Avstriji javna predavanja o razsipnosti vodstva ponesreč-ne banke. Najel je že največjo dvorano berlinske filharmonije. Razen tega je naročil PalenLerg posebno komedijo iz življenja istih krogov, kjer bo nastopal v ulogi predsednika upravnega sveta omenjene banke barona Loulsa Rotschilda ali pa njenega glavnega ravnatelja Ehrenfesta. Čitaite ilusb-ovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Moskovski list »Molodaja Gvardija« pri-občuje naslednje zanimive vtise, ki jih je zapisal njegov poročevalec po obisku v laboratoriju znanega profesorja Pavlova, člana Leningrajske a-kademije znanosti: Obšel me je neki posebni nemir, ko sem stopil v »mučilni stolp« prof. Pavlova v ljeningrajskem Zavodu za eksperimentalno medicino. Na stopnicah sem srečal dr. Ganjka, pozdravila sva se in sva odšla v tiho delavnico. Dolgo sem opazoval težka dvojna vrata, ki spominjajo na hermetič-no zaprte vhcde na parnikib. Nisem mogel odtrgati oči od tankih cevi ob zidu, ki končujejo v hruškam podobne balone. »To je sredina laboratorija, v katero prihaja pes, ki je določen za poskuse.« mi razlaga dr. Ganjko. »Neposredni predmet proučevanja je osrednji živčni sistem, delovanje velikih možganov. Živčni sistem je pojačeno občutljiv. Najmanjši vtisk okolice ostavlja svojo sled v živčnem sistemu živali, menja značaj njegovega delovanja in ovira točnost izsledkov. Zato smo si omislili posebne, popolnoma tihe delavnice.« Vrata so se odprla. Na pragu stoji sluga in drži na vrvici kosmatega psa. Pes je zlezel v sobo, sam je skočil na mizo in lahko sem dobro zasledoval eksperimente. »Vprašujte me,« veli dr. Fedotov na moje vprašanje, »kako se proučuje delovanje možganov po metodi prof. Pavlova? Fiziologi so odjemali z majhnimi kirurgičnimi postopki živalim majhne dele možganov ali pa tudi cele hemisfere. — Kakor so potem možgani prenehali s kak-poedini deli možganov razne lastnosti. Napaka te metode je bila v tem, da so morali odpirati lobanjo. A če se lobanja odpre, se delovanje možganov zmeša. Ce odpre nekdo n. pr. uro in vzame iz nje raz-ne dele, se na tem uničenem mehanizmu ne moremo dobro uveriti, kako deluje ura. Prof. Pavlov je našel novo metodo za to proučevanje. Iznašel je tako zvano metodo pogojnih refleksov. Njena prednost je v tem, da se more delovanje možganov proučevati, ne da bi bila potrebna niti najmanjša groba intervencija. Možgane proučujemo pod pogoji njihovega normalnega delovanja.« »Cemu se laboratorijska dela vršijo že trideset let samo s psi? Ali je ta izbira slučajna ? -t »Ne, ni. 2e desettisočletja Je pes človekov spremljevalec. Človek je tej živali dal značaj in šolo. živčni sistem psa je visoko organiziran.« »Ali more pes ločiti krog od četverokot-nika?« »More. Pes loči celo krog od elipse.« »A kakšne sposobnosti kaže pri razlikovanju svetlobne moči?« »Skoraj človeške. Izvršili smo poskus, da-li razlikuje črno platno od belega. Na črno platno smo mu dali hrano, na belo pa nič, tako da ni izločeval sline. Pokazali smo mu potem kakšnih 50 vrst platna z odtenki od belega preko sivega do temno sivega in črnega. Ločil je belo od črnega tako dobro kakor morda niti človek.« »Pa spozna tudi barve? N. pr. zeleno od črne?« »S sličnim eksperimentom smo ugotovili, da loči barve zelo slabo, njihovih odtenkov pa sploh ne. Psi ne vidijo sveta v barvah, njim je vse sivo.« Vprašal sem doktoria. kako je s pasjim sluhom: »Med tem, ko čuje človek zvoke 20 do 30 tisoč tresljajev na sekundo,« mi je odgovoril, »čuje pes. zvoke med 37 in 3S tisoč Uradne cvetke Predstojnik neke male občine v Turingi« ji je pred kratkim podal naslednje poročilo o požaru, ki se je tam dogodil: »Požarno poročilo! Ogenj je nastal po norosti Jožefa N. ali pa zato, ker so otroke uporabili za krmljenje živine. Različna govorice tečejo po vati. Lastnik pogorišča ni mogel ničesar poskusiti zoper požar, ker ni imel vode in ga sploh ni bilo doma. Ga/-silni stroj so, ker voda ni hotela teči ia vodovodnih cevi, spočetka napajali z greznico na dvorišču, pozneje pa je prejemal vodo z nosečimi dekleti in z izlivanjem teh v brizgalne ter s sesanjem poklicnega gasilstva ob koncu cevi. Rešili so eno omaro in eno kravo, ki so jo ukradli. Dekla je rešila golo življenje v sami srajci. Nekega gasilca je ranil plamen v uho, ki je molelo preko čelade. Opisani požar uči, da gasilni dom ne sme biti tako daleč od po-žarišča. X. J., župan. Kakor je sporočil min. predsednik Mac Donald, bo Anglija prodala ogromni zrakoplov »R 100«, ki je popolnoma enak pred letom dni ponesrečenemu zrakoplovu »R 101«. Baje bodo ustavljena tudi dela v Cardingtonu. Min. predsednik Mac Donald upa, da bo s to prodajo zdatno pomagal državnim financam Vsak dan sna Anglija prodaja „R 100" »Pridi hitro doli' Mati te kliče!« tresljajev. Da smo dobili zvoke te čistosti, smo morali uporabiti posebne instrumente. Ko je kakšen instrument deloval, ni človek slišal niti zvoka — pes pa je reagiral z izločevanjem sline. Pes razlikuje tudi po-edine zvoke in njih višino, v čemer dosega pravo virtuoznost, ker reagira na zvoke z intervalom ene štirišestdesetinke, dočim razlikuje človek z absolutnim muzikalnim posluhom le intervale ene šestnajstinke.« Iznenadil me je posebno en poskus v laboratoriju. Dr. Andrejev me je povedel v »mučilni stolp«. Tam je stopil do nekega instrumenta in je psu pritrdil na bedro aparat za draženje. Sedel je pred aparaturo in pričel psa ščegetati. V ritmičnem tempu, petnajstkrat v minuti, je pritisnil na hruškast balon in petnajstkrat so se tope igle dotaknile kože psa. Pes je reagiral s slino. Na petnajsti dotikljaj se je pokazal pozitivni refleks. Doktor me je opozoril, naj pazljivo spremljam posku3. Opazoval sem, kako je doktor vzajemno spajal aparate za draženje. Na koži psa so se pokazali sprva pozitivni, potem negativni refleksi, ki prehajajo na isto točko v skorji velikih možganov. Na ta način nastajajo razni procesi, ki neki čas dražijo, neki čas zastajajo. Pes, ki je drugače neobičajno poslušen, je silno razdražen. Cvili in stalno besno laja. Ugriznil bi tudi doktorja, čeprav ga ima drugače zelo rad in ga pozna že več let. Doktor mi pravi, da more trajati to stanje po menjavi refleksov tudi nekoliko mesecev. Kratkih 60 sekund tega poskusa vrže psa iz ravnotežja za nekoliko let. »Ta pes ima sedaj nevrastenijo.« pravi doktor. Molčim, žal mi je psa. Zadnje dni sem se ž njim spoprijatljil. Vprašam doktorja: »Ali ga je mogoče ozdraviti?« »Da. Kadar dobi žival nervozo zaradi draženja, rabimo brom. Samo »zaostali tipi«, ki jim je možganska mrena v skorji slaba, se ne dado dobro ozdraviti.« Ločitev senzacionalnega zakona Bourbon-Broglie Princesa Maria Charfotta Constance de I5ro~ glie in njen 33 let mlajši mož princ Loais Ferdinand Bo ur bonski Po poročilih iz Pariza je zakon med zakoncema zelo nesrečen. Princ, ki se je bil oženil s princeso proti volji vseh prizadetih rodbin, se izživlja v pariškem podzemlju ter je zapleten v razne afere ' t , SEVNICA OB SAVI. V noči od sobote na nedeljo je tudd tu Sava modno narasla in dosegla višino do 3 m nad normalo. V nedeljo dopoldne pa je spričo lepega vre« mena zopet upadla, in sicer za 30 cm. v 1 uri. — Pevska vaja učiteljskega zbora JUU samo za učiteljstvo Spodnjega Po6avja bo v soboto 19. t. m. v Sevnici ob Savi pod DOLNJA LENDAVA. Občinski odbor-nik zdravnik g. dr Klar Franc, ki je bil pri zadnji izpremembi v občinski upravi imenovan v občinski odbor, je zaprosil za razrešitev. Kakor se slisi, mu bodo sledili še nekateri odborniki. O. Hanstein: Ali Je kriva? Boman »Vsefcako ne bo več doJgo trajalo. V t«d sobi ni o oporoki ne nevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta — 19.30: Gimnastične vaje. — 20: Prenos opere >Fidelio< iz Ženeve. — 22.15: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.35: Plošče. — 12.45: Radio-orkester. — 17: Filmska glasba. — 20.30: Prenos iz Ženeve. — 22.30: Poročila — 52.50: Radio-orkester. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Orkester balalajk. — 20.30: Prenos iz Ženeve. — PRAGA 19.30: Godba nacionalne garde. — 20.30: Klavirski kon-rert. — 22: Godalni okteti. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 20.30: Literaren program. —■ 22.15: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 20.30: Prenos opere »Fidelio« iz Ženeve. — Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 15.50: Plošče. — 20: Pevski koncert — 20.30: Zabaven program. — 21: Koncert avstrijskih skladateljev. — BERLIN 20.30: Prenos opere jFidelio« iz Ženeve. — 22.30: Godba za ples. — 0.30: Nočni koncert. — KdNIGSBERG 16.15: Koncert opernega orkestra. — 18.50: Violina. — 20.30: Prenos opere »Fidelio« iz Ženeve. — Prenos iz Berlina. — MOHLACKER 17: Popoldanski koncert — 20: Opera >Saloma«. — 21.45: Lahka glasba. — Prenašanje tujih postaj. BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert kvarteta. — 19: Madžarske pesmi. — 20.30: Prenos opere >Fidelioc. — Ciganska kapela. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. 20.10: Plošče — 21: Simfoničen koncert — Godba za ples. Iz življenja na deželi ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM Sokol priredi v nedeljo 27. t. m. na prostoru bra« ta Reclja vinsko trgatev, združeno 6 kegljanjem na dobitke. Čisti dobiček je na» men jen za zgradbo Sokolskega doma. Pri« j-atelji Sokola vabljeni! KAMNIK. Te dni so predvajali v Kamniku v kinu Rdečega križa film »Priroda in Ijubav«, ki je zelo dobro uspel in je želeti, da odbor kina poskrbi še nadalje za kak lep kulturni film. PRAGER5KO. Prireditev našega pevskega društva »Pohorje« dne 6. t m. je kljub neugodnemu vremenu nadvse pričakovanje dobro uspela. Naše lepe narodne in slovanske pesmi si tudi tukaj osvajajo srca domačinov, kar se je naizorno pokazalo na razveseljivem obisku prire« ditve. Lepo je bilo tudi število obiskovalcev n sosednih krajev od Makol in Polj-čan pa tja do Maribora. Veselo vrvenje je bilo na kegljišču, kjer so se izborni keglja« či borili do pozne ure za lepe dobitke pod hvale vrednim m požrtvovalnim nadzor« stvom tovarišev gg. Zupan ca, Batirja, Za« vadiava in Hladnika, ki so urejevali Kegljanje s povsem nepristransko resnostjo. Najlepšo hvalo tudi tovarišu g. Potočniku in vsem našim vrlim pragenskim dekle« tom, ki so pripomogla k tako lepemu uspehu. V nadi, da ohrani občinstvo naj« boljše simpatije do pevskega društva in da posesti tudi bodoče prireditve v velikem števila, se vsem sedanjim obiskovalcem najtopleje zahvaljuje odbor! aff&Sa doKnost ie, da iščemo povsod. Se enkrat: ali nam morete pojasniti?« Gudula ni bila videti prav nič v zadregi »Niikakor ne. Potem bi bil mogel kvečjemu moj krušni oče...« »To je zelo verjetno, a spričo takih okornostih si moramo ogledali vašo sobo še natančneje; in tega ne moremo storiti brez vas.« To pot je zelo prebledela. »Storite, kar je vaša uradna dolžnost,« je bil ves njen odgovor. Videti je bik), kako mučna ji je stvar, in pristav pi. Soden je šepnil svojamu predstojniku: »To je trpinčenje. Ali res ne gre drugače?« Sodni svetnik je glasno odvrnil: »Prepričan sem, da gospodična teprevfali, da hočemo samo odvrniti od nje sumnjo, ki...« Tedaj se je Gudula vzravnala in ponosno odgovorila: »Mislim, da o kaki samnjH ne mora bili govora.« Pristav pd. Soden je naglo odvrafl: »Gotovo da ne — to je samo formalnost — mi sami jo najbolj obžalujemo.« Komisar pa je suho dejal: »AH smem prositi ključe od tega predateaka?« Ogorčeno ga je pogledala in spet zardela, nato mu je dala iz svoje torbica sveženj ktmčev. »Našli boste moje dekKško perilo.« PL Soden se je obrnil proč in stopfl k oknu, med tem ko je sodni svetnik na pod z zanimanjem gledal. J ust jeni svetnik je stopa k pristavu. V obeh zgomrfa predafli je bflo ras samo perilo, a v tretjem je ležal v kota zmečkan papir. Zravnal ga je ta ga z bleščečimi očmi podal sodnemu svetniku. »Vsebina moje blagajne.« Pisava je bila neoporečno WrUhornova. Najprej spisek vrednostnih papirjev, ki so bSB v svežnju; nato spisek nekaterih manjših dragocenosti, ki so se bile tudd našle; razne zavarovalne police — in končno: »V črnem toku briljantni nakit moje prve žene. Ogrlica, uhani, načelnica in zapestnice. Škatla je zaznamovana: E. W.« Sodni svetnik je pogledal komisarja: »Nakita ni bilo v blagajni!« Gudula, ki se v sHa pred tem mučnim prizorom umaknila v stransko sobo, ni s;......a teh besed. »Gospodična,« jo je poklical sodnik, »ali poznate ta fetek?« Vzela ga je v roko. Njen obraz je bil spet tako ravnodušen, kakor prej. »Ne. Kje je bil?« »V spodnjem predalu vaše komode.« »Tega ne razumem. Kako je prišel tja?« »Tudi mi bi radi vedeli, kako.« Sodnik je do nadaljnega umoknM, a komisar je zdaj še brezob-zirneje ril po predafih in omarah. Gudule se je polaščala čedalje večja razburjenost »To je vendar —« Sodni svetnik ni nič odgovoril in komisar je spet zaprl omaro. Tudi v drugi omari in v toaletni mizici se ni nič našlo, a v kotu je stal majhen, naložen kovčeg. , »Odpotovati ste hoteli?« »Takoj po pogrebu.« Kovčeg je btf zaklenjen in komisar Zessin je rekel: »Prosim za ključ.« Zdaj je bilo Gudulmega potrpljenja konec. Iščem za takojšnji nastop tehnika za železokonstrnbrijsk! obrat, po možnosti absolventa obrtne šole Ponudbe na Splošno stavbno družbo Maribor — Tezno. 11587 Obvestilo Ker M se Ml kmalu na splošno okrnil sloves, ki ga uživa KRANJSKA KLOBASA doma in v inozemstvu, nudi v pričetku sezi-je podpisana tvrdka kot ena najstarejših ljubljanskih tvrdk cenjenemu občinstvu zajamčeno pristne kranjske klobase na drobno in debelo ln to po najsoiidnejših cenah. Klobase so lz SAMEGA najboljšega svinjskega mesa, o čemur se lahko vsakdo sam ali pa po strokovnjaka prepriča. Razpošilja se od 5 kg naprej. 11613 Se priporoča MAHI JA URBAS NASL. pristne kranjske klobase LJUBLJANA, Komenskega ulica St 16. Telefon St. 2865. češke kameninaste cevi CIHLA&, Ljubljana, Dunajska cesta 69 (Pocent m dobro kupite ure, zlatnino ln srebrnlno pri svetovno znani tvrdki H.Suttnei Ljubljana, Prešernova ulica 4 RazpošUja se na vse kraje- BSvrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur «n»mit Glaa-htltte, J. W. C. Schaffhausen Soivil, Ornega, Longines, Doza, Omiko, Dso, Axo, itd. Lastna protokollrana tovarna ur v švicL Zahtevajte veliki Uustrovani cenik od H. SI7TTNEK, LJTTBLJAJVA 4, zastonj in poštnine prosto. Vlastelinstvo Šestine pri Zagreta sprejme tako) oskrbnika verziranega ▼ vseh panogah gospodarstva, izbornega vrtnarja, energičnega in treznega, oženjenega. ženabi bOa lahko nastavljena kot majeriea. a 11601 Novo partijo čevljev vseh vrst, garantirano domačega ročnega izdelka smo sprejeli. Oglejte si lepo zalogo. — Cena Din 100.—. 11605 „DOKO", Lfnblfana Prešernova ulica 9, dvorišče Dražba posestva. Dne s* oktobra t L se vrši na ZGORNJI L02NICI pri Žalen na licu mesta ob 9* uri dopoldne dražba lepega posestva, in sicer: L opekarne v polnem obrata s letno kapaciteto 800.000 opek. Cenflna vrednost Din 779.478.—, vadij Din 77.947.80 in najmanjši ponudek Din 451.925.—. 2. Lepo arondiranega kmetskega posestva z velikimi stavbami itd. Cenilna vrednost Din 598^22.55, vadij Din 59.882.25 in najmanjši ponudek Din 339.900. S. VBe ▼ žalen. Cenilna vrednost Din 195.320.—, vadij Din 19.532.— in najmanjSi ponudek Din 98.280.—. 11585 Davna dražba enega umivalnika za brivnico ln enega aparata za snšenfe las, bo dne 21. septembra 1931, ob pol 4 popoldne na Celovški cesti št. 71. Mali oglasi v »JUTRU« imajo siguren uspeh? Selitve ▼ Ljcblj*ni, m (Meta, ta obrata«, prero«« -vteh vrst Mag* vam oakrbi ■ izurjenim Mobjea po ntfsi ceni »Bnopromet«, »rtopreTOini Ska dražbi, MikloSičera e. Ster. i — Telefon 21-82. 83639-37 »Lasje niso več mastni" in mi ne izpadajo, odkar negujem z »INE-SOM< . . . nam piše komornica baronice H. iz Salzburga. 1 lonček »besa« stane Din 38. — Zastopstvo »INES«, Ljubljana, Merosodna 1/12. 11606 NAZNANILO. Čast ml je sporočiti vsem dosedanjim p. n. odjemalcem in gospodom trgovcem, da bom vodila TOVARNO PLETENIN V CELJU v polnem obrata dalje pod svojim Imenom. — Prosim cenjene tvrdka, da ml poverijo svoje zaupanje, katero bom znala ceniti s točno, kulantno postrežbo, z dobrim in cenim blagom. Vljudno vabim, da me blagovolite osebno počastiti s cenjenim obiskom ter si ogledati mojo bogato izbiro raznovrstnih pletenin v najnovejših vzorcih in najboljši kakovosti. Priporoča se za cenjena naročila Tovarna pletenin KATI VAJT CELJE 11548 Hiša in stavbne parcele v št. Vidu nad Ljubljano naprodaj V nedeljo dne 20. septembra 1931 ob 2. uri popoldne se bo v St. Vidu nad Ljubljano na licu mesta prodalo na javni sodni dražbi Fernadovo hišo štev. 16 ter več stavbnih parcel, dve šupi in kozolec. Hiša kakor tudi stavbne parcele se nahajajo sredi vasi St Vid, nasproti šole, pripravno zlasti za trgovino, gostilno ali kako drugo obrt. Pred hišo pride postajališče električne cestne železnice, ki se že gradi. 11590 Natančnejša pojasnila daje dr. Ivan Modie, odvetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ulica štev. 5 in okrajno sodišče, Ljubljana, soba št. 37. Otvoril sem K919 preoi Popravflam fotoaparate, daljnoglede, r salna orodja in podobno. Kongresni trg 4 (poleg Obrtne banke) Se priporoča Ivan Beseniear Tiskovne zadruge v ljubljani se priporoča p. n. občinstvu B Dri nakupu kniig ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3 • • >!' . '• ■ t « " ' I vogal KnaSljeve in šelenburgove ulice Cene malim oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Ufro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati Se pristojbino 2.— Din. Pri» stojbine je vpostati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic* ¥ Liubljani 11 ML — Telefon Številka 2492. 3492 Za o«fgo9e«* 2 Din irtam/eah Maslo ve tnalih oglasov dobite takoj po izidu Usta o podružnicah , Jutra* V •Mariboru, v Celju, o Novem mestu, O Tsrbovljah in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. v F. Čuden Ljubljana Prešernova ul. Žepne ure budilke kuhinjske ure zlatnina srebrn ina 11441 Tamburaška kapela tšče i it>pi id mladi gojen-ki, stari od 16—18 let, z roditeljskim odobrenjem in lepim glasom. Dobra plača Ln oskrba. Ponudbe 8 fotografijo oa naslov: Marica Kasunovič, kapelnica, Jtavrant »Split«, Split. 39912-1 Mesar, pomočnika mlajšega, h učenega pre-kajevalske stroke, sprejme tt. Evald Pop&Tio y Ljubljani. • 40528-1 Deklico »d 14—16 let staro sprejmem čez d a n k enemu otroku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40512-1 Dekle ki zna res kuhati in bi opravljala tudi vsa hišna dela, sprejme družina petih odraslih oseb v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40515-1 Mlinar, pomočnika »prejme takoj Peter Man-1 Mi iščemo vas! In vi zopet nas! Vi iščete stalno zaposlitev, mi pa zo pet agilne in zanesljive moči za domača dela pot, za vodstvo podružnice itd. Marljivim osebam se nudi prilika za brez skrbno bodočnost. — Proti prilogi znamke za odgovor daje izčrpne informacije Berenyi, Osijek. 38441-1 Izurjeno pletiljo in šiviljo sprejme takoj Parzor, Trnovski pristan 14. 40556-1 Plačilno natakarico prvovrstno — z znanjem nemščine In zmožno kavcije sprejme Košak, Krekov trg št. 11, Ljubljana. 40562-1 Prodajalko i marljivo in vestno, dobro verzarano v manufakturni stroki, sprejmem v večjo manufakturno trgovino. — Prednost imajo tiste, ki so že službovale po večjih podeželskih krajih. Istotam prejmem tudi trgovskega učenca ki jg dovršil par razredov nižje gimnazije ali meščanske šole. Interesenti naj naslovijo ponudbe na podružnico »Jntra« v Novem mestu pod značko »1. ok tober«. 40573-1 Pek. pomočnika ki ima svoje kolo in ki bi raznašal pecivo, išče pekarna Bogovič. Oglenšak št. 29. Zg. Polskava pri Pragerskem. 40618-1 Cameraikova šoferska šola LJubljana. Dunajska e. 36 (Jugo Aotoj celeion 2236. Prva oblast, konceeijonirana Prospekt 10 zastonj — pl Site ponj! 851 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija, Studentovska ulica št. 9/1. 291-4 Starejši akademik preizkušen inštruktor, daje vsakovrstne instrukeije. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pravočasno« 40566-4 Klavirski pouk po edino pravilni iin uspešni metodi, kakor tudi nemško konverzacijo nudim. Pod Trančo št. 2/H, desno 40598-4 Bukovo oglje j 10 vagonov prodam franko vagon. Ponudbe na oglas. I oddelek »Jutra« pod šifro »Oglje«. 40489-6 Pohištvo raane lepe nove kose in garnituro za dojenčka ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40516-6 Vinske sode od 200—500 litrov, kakor tudi hramne sode od 15 hI do 50 hI prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38145-6 Pralno milo 72 % maioobe, s oitroni-nim vonjem po Din 14 kg. Uporabljivo tudi kot toaletno milo. »Omnia«, Dunajska 36. 40592-6 V 3 mesecih vsakdo govori francosko ali angleško. Moderna metoda. Zabjak. Hrenova 17-1, levo, 3. vrata. 40173-4 Velika okasija Nogavice, čista svila Bem-berg 39 Din, gramofonske plošče, samo nove po 20 Din nudd Šapira, Dunajska cesta 36. 40594-6 Vrata 1/98, ena s 4 šipami is ena cela naprodaj v Bohoričevi ulici 12. 40681-6 Preprogo pierot ali perzer, odnosno navadno volneno, 0.90 do 1.20 X 4—5 m, do 17. t. m. o4 postaje Blanca Telefon 27—28 40262-10 da M. Keser, Brežice 105. j 40113-20 j Lepo posestvo 123 johov veliko, na lepi, j Gostilno dobro idočo, na deželi pri farni cerkvi, oddam na račun Zahteva se dobra ku harica in podjeten gostil ničar, ki bi prevzel tudi že dobro vpeljano prodajo na debelo vina in piva proti proviziji. Zakonci brez otrok imajo prednost. Ponudbe z navedbo vrste jamstva je nasloviti na ogl. odd Jutra pod značko »dobra gostilna«. 39863-19 setletno prakso, zmožen r-., . ... i vseh popravil, ki govori 3 Fiksum in provizijo jezike In ki je že voza v nudimo potnikom za obisk | inozemstvu, želi službo. — privatnih strank za Ljub- , ljano in okolico ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek j »Jutra« pod šifro »Fiksum provizija«. S9877-51 Zastopnik založbe, resen, dobrega nastopa se sprejme za akvi-zicijo velikih književnih del. Informacije v klišarni Deu, Dalmatinova ul. 40035-3 Akademik išče 2—3 ure dnevne zaposlitve. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestransko verziran«. 40667-3 Pozor!!! JPot k denarju). To pot iščejo sedaj vsi ljudje z veliko vnemo — ne da jo najdejo. Večina jih ostane pri njih iskanju. Je pa priložnost v nekaj urah dela najti brezskrben dohodek, vezan z eksistenco. To je gospodinjska novost, patentirana v vseh državah. Množinski predmet, kateri se prodaja samo potom temperametnih, neoporečnih trg- izobraženih potnikov. Vzorec franko proti 2 Din Katalog in uvedba franko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Univer-zal Gopy«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40497-2 Vrtnar vajen samostojnega vodstva, dober v pridelavi ranega sočivja (FrOhbeet-gemflse), cveflie in drugih v to stroko »padajočih del želi mesta. Lazar, Kolodvorska ulica štev. 31. 40504-2 Šivilja izurjena v popravljanju oblek, gre šivat na dom. Ponudbe na ogla«, oddelek ►Jutra« pod »Nizka cena« 40590-2 Mlado dekle pridno in pošteno. Seli slnžbo pri boljši družini. Ponndbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto«. 40580-2 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40538-6 Puhasto perje čisto, čobano. kg po 48 Din. 4ruga vrsta cg pa Din. čisto belo graje kg po 130 Din In 8u>«: pub kg po 250 Din rar pošilja po poŠt povzetju , L BR0Z0VIČ. ZAGREB 40503-3 I H les 82. 22 6 Novo kolo še nerabljeno naprodaj Novem mestu, Trg kralje- J na Blanci pri Sevnici. . _ , . . ia pri | Sevnici, obstoja iz rodovitnih njiv, travnikov, go zdu. vinograda. Velika -hiša, skedenj in kozolc. Posilstvo je jako sadovno. — Cena je Din 120.000. Potreben kapital le Din 90 tisoč Din. Vprašati pri Mihaelu Divjaku, posestniku Manjše skladišče iščem za takoj. Cenjene navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod »Manjše skladišče«. 40609-19 viča Petra št. 40577-11 40039-20 Kupdrfc Železno blagajno za knjige, kupim. — Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod »železna«. 40524-7 Sode oljnat« In vinske od 100 1 naprej, v dobrem stanju, brez vonja, ponudite takoj tvrd. Peter Setina, Radeče, Zid. most. 40057-7 I Na obroke lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne za-drnge detaljnlh trgovcev v I Vinogradno posestvo I znano gt. Lambergovo pri | Ljutomeru, prodam. PovrŠi na 35 ha vinogradov, sa dovnjakov. gozdov, njiv in travnikov. Pojasnila daje I notar dr. Stojan v Ljuto I meru. 40036-20 Stavbni prostor ca 15.000 m*, na krasnem prostoru blizu tovarne v večjem mestu Gorenjske takoj prodam. Ponudbe na ogla«, oddeleik »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika 156«. 89773-20 Enodružinsko hišo novo, s 3 sobami, kuhinjo, pritiklinami, vrtom in elektriko oddam v najem v Dev. Mar. v Polju. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 40187-17 Hotel restavracijo aH gostilno prevzame takoj v najem premožen gostilničar Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ^Premožen«. 40110-17 Stanovanje sobe In kuhinje išče tričlanska družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40520-21/a oddajo Več lepih stanovanj trisobnih in enosobnih s kuhinjami oddam v Zgornji Šiški. Avtobusna in tramvajska zveza. — Ivan Čarman, Zg. Šiška. 40545-21 Opremljeno sobo lepo, oddam v Streliški ulici 24/n, levo. 40533-23 Opremljeno sobo I solnčno ia parketirano, v vili, 5 minut od ban ske uprave oddam solidnemu stalnemu gospodu. Naslov I v oglasnem oddelku Jntra 40516-23 2 veliki sobi lepi in solnfini, z veliko predsobo, kopalnico in drugimi pritiklinami oddam s 1. novembrom v Langueovi ulici 11. 40522-23 Lepo stanovanje 2 parketiranih sob, kuhanj« in pritiklin, z elektriko, pri kolodvoru oddam s 1. oktobrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro i št. 11. »D. M. v Polju«. 40483-31 Sobo lepo opremljeno te Hsto, za 300 Din oddam boljšemu gospodu ali gospodični Prulah, Janežačeva ul. 40534-23 Stanovanje 4 sob, kuhinje, kopalna««, poselske sobe in pritiklin, s plinom in elektriko, v I. nadstr. v Dvofakovi ulici oddam s 1. oktobrom t. 1. mirni stranki. Več se poizve na Dunajski cesti 25, v pisarni na dvorišču. 40531-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam g 1. oktobrom starejši družini. — Istotam pa takoj oddam sobico s štedilnikom Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 40531-21 Stanovanje sob, z vsem komfortom. Gledališki ulici oddam. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Komfortno stanovanj« št. 2200«. 40140-21 Trisob. stanovanje 1. oktobrom oddam novi biši na PovšetovI c. — nasproti mladinskega igrišča. 40468-21 Kot sostanovalca I sprejmem preprostega gospoda v lepo in čisto sobo. Stanovanje, hrana in I vsa oskrba tedensko 150 Din. Restavracija »Soča«. | Sv. Petra cesta štev. 3. 40465-23 2 prazni sobi zraven glavne pošte oddam za pisarno ali samskemu gospodu — event. tud: opremljeni. Naslov v -glasnem oddelku »Jutra 40415-23 Opremljeno sobo event. s hrano oddam 3 osebam na Emonski c. 4. 40600-23 2 prazni sobi vezani, in 1 opremljeno oddam v Kapiteljski ul. 3. 40610-23 Sostanovalko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40582-23 Separirano sobo v sredini mesta takoj od dam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Ju'ra 40589-23 ku- za- Parni kotel stabilen, nove tipe, m!, pritisk 8 atm., sebni parni stroj 25—30 konjskih sU, kupim. — Ponudbe s predpisanim certifikatom poslati na Fabrika sapuna »Aero«. Vranje. 40131-29 2 opremljeni sobi vezani, z vhodom iz stop njic, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40587-23 Opremljeno sobo lepo, v pritličju novejše vile blizu Sv. Krištofa oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 40602-23 iščejo 1 aH 2 sobi s kopalnico in separiraoim vhodom, v eentru ali bližini kolodvora iščem s 1. oktobrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »666«. 40504-23/a Sobo s Štedilnikom opremljeno, ©čem. Naslov oglasnem oddelkn Jutra 40539-?3/a Akademik išče sobo centru mesta — event. tudi brez hrane. Prednost bližini Tabora. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Medimnec«. 40496-23/a Sobico iščem, ali grem so- stanovalec k mirnemu gospodu. Ponudbe na oglas, oddedek »Jutra« m>d šifro »22«. 40599-23/a Dvpifi Gospod }« vozil 9. t. Ljubljano ob 13.45 i na planine, pošilja gospodični, ki je spregovorila v vlaku z njim par besedi, mnogo pozdravov. 40495-34 ki m. iz Celje Uradnik 432 Ker nisem domačinka, mi poSjif-e svoj naslov pod isto šdfro. 40499-24 »Jadran« Moj prvi in zadnji, a ni-šta viče. Hvala — tekmovalki. — 4(632-24 Ple*J!r* stroj malo rabljen, radi selitve po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40407-29 Stroji! R-adI preureditve obrata prodam stroje, popolnoma uporabne, brezhibne, po najnižji ceni, in sicer: 8-40 po Din 650.—, 8-50 po Din 1300.—, 8-60 po Din 1500.—. Izvolite si osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, ki bo za vašo porabo tako za izdelovanje nogavic, kakor vseh drugih pletenih predmetov. Pišite na naslov: Kati Vajt. Celje. 40052-29 Telefon 2059 sul e m o g suha drva Pogačnik. B>bori6eva K. B »>ve in rabljene feeh vrst ter lato za embalažo trna vedno v ulog; Mirko Mlakar j LJubljana Slomškova ulica U Tetef. 29-47 Cenjenim damam se pri porotam ta moderni-ziranje klobukov po najnovejših modelih. Preoblikovanje 28 Din- Salon »La femme Cbic«. Ljubljana — Selenburg-ova ulica It. 6/1. 290 6. Ljubo moje! Vsi pridejo zvečer! Čakam odgovora! Zdravo, srečno! 40486-24 Ga. Ivica Jovišič se prosi, da odda svoj naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Radio« 40585-24 Vedosežna mucica Po zemlji srečna hodi iz krajev daljnih vsa pozdravljena mi bodi! Mi-š. 40570-24 A, Ulit. Klavirje in pianine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Musica«, Sv. Petra c. 40. Najceneje izposoj nje, popravlja in uglašuje! 40605-26 Novost) Rotottt NajaoreJa ttuZmska pa-tetna železna zelo praktična (loiljiva postelja d tapeciranim madracom — pračtična za vtaku biiu« boteie, za putujuče oso-be in nočne službe. Slane Din 390.—. RarpošU ljam poštom in železni* com po povzetja. Lesena alaZinska patentna zelo praktične sležJ ljrva postela a tapecira* nhn madracom. — Stan« »i« PoTMr* patentna posteU •loiljiva praktična aa touriste, vojake io za ierijalne kolonije. Stan« Dia 350— 2 skupni mes. sobi s posebnim vhodom, v centru mesta takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40332-23 Mesečno sobo lepo, s posebnim vhodom takoj obdani za 450—500 Din v Komenskega ulici št. 26/U, desno. 40551-23 Sostanovalko sprejmem takoj v sredini mesta na hrano In stanovanje. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 40552-23 I. 2 stanovanji komfortno štirisobno v nadstropju in enosobno podpritličju oddam s 1.1 otrok. Naslov v novembrom v novi vili v | oddelku »Jutra«. Sp. Šiški, Beljaška ulica. 40559-21 Solnčno sobo s kuhinio. kopalnico In vrtom oddam stranki brez oglasnem 40554-21 Novozldana hiša ,, ... . , . = --- . ,z velikim vrtom poceni Ljub jam. Cigaletova 1 (pri naprodaj. Pobrežje, Vrtna *>dniji). 39917-7 I ulica štev. 14 — Maribor. -| 40619-20 Transmisijo 40 mm, 6 m dolgo, 4 leža- j je, kupi Franc Vrhove. Bohoričeva ulica. 40597-71 Aparat za vlsokofrenkvenčnl tok išče proti odškodnini na posodo, erontuelno kupi Korošec, opera. 40586-7 Majhno posestvo obstoječe iz hiše s 4 sobami, kletjo, s svinjaki, zasajenimi njivami, sadnim drevjem, ob glavni cesti. M; ure od Celja pri »Jung-frausprung« naprodaj. Interesenti naj si ogledajo pri Vinku Golob, Košnic* št. 29, p. Celje. 40614^20 Hruške tepke Ia kisla moStna jabolka po 35—10 para kg več va-proda P o s t r i i n, 40418-34 gonov Krško. £es- Trdih drv z« kurjavo, kupim var vagonov. Ponudbe z navedbo cene franko naložen vagon, na oglasni oddelek »Jutra« pod Sfro »Drva za gorivo«. 40492-15 Jesenovih hlodov ravnih, primernih za smuči 25—43 cm debelih, lanske sečnje 1 vagon proda VI. Kapus, Kamna gorica. Gorenjsko. 40563-15 Dvosob. stanovanje s kabinetom, predsobo, ku- I oglasni oddriek »Jutra«. Opremlieno sobo lepo, oddam takoj ali g 1. oktobrom. Naslov pove hinjo in vsemi pritiklinami oddam s 15. deoembrom čisti in mirni stranki na Janševi cesti 14 — poleg Bežigrada. 40557-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje za 500 Din oddam v Zg. Šiški št. 205, poleg gasil, doma 40565-21 40561-23 Solnčno sobo opremljeno z novim pohištvom, poljubno g hrano oddam mirni osebi s 1. oktobrom. Poseben vbod in elektrika. Naslov: Rihar-jeva ulica št. 4 — Mirje. 40560-23 OnremHeno snf*o I takoj oddam na Rimski 2 sob, kuhinje in pritiklin cesti št. 2/1, dvorišče, levo Stanovanje takoj oddam vi ulici št. 8. Marmonto-40596-21 40588-23 Stanovanje sobe in kuhinje, v bližini Tabora takoj oddam gospodični za 300 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40601-21 desno. Krasno sobo I s parketom, elektriko ln 1 posebnim vhodom. event. klavirjem in zajtrkom I oddam takoj solidnima gospodoma na Tatiorn št. 5/1 4 kure (pegice) za pleme, naprodaj v Ko-cenovi ulici št. 11 — pot v Rožno dolino. Ogledati med 12. in 3. uro. 40350-27 Llegestahl praktifaa M leianie in sedenje. S<1-Ka Po tem man tisto hano perje k« po Dia 48— čisto belo fosje lc< po Din IM— hI čisti peh kg po Din 250—. k BROZOVIC, ZAGREB Hita {J. m. Kodak — Agfa — Zeiss - Ikon kino aparati na zalogi pri tvrdki JANKO POGAČNIK, foto-materijal, Ljubljana, Dunajska c. 20, nasproti kavarne »Europe« Bled, Vidovdanska 28. 11618 Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane te« denske revije »življenje in svet"? i t Starešinsko društvo jugoslov. akad. društva »Triglav« javlja tužno vest, da je umrl 12. septembra 1931 njega član Avgust Kolsek notar v Marenbergn Večna ja mu pamjat! Maribor, 15. septembra 1931. 11617 40606-23 Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja konzorcij > Jut rac Adolf Kibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani.