Poštnina plačana v gotovini.
38.	V Ljubljani, dne 20. aprila 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov
URADNI
in Slovencev.
pokrajinske uprave za
Slovenijo.
Yselbina.:
Izpremembe v osebju.
Ifc3. Zakon, s katerim se ukinjajo nekatere odločbe ministrskega sveta, ki se tičejo resorta ministrstva za vojno in mornarnico.
164.	Razpis vsem političnim (policijskim) in sodnim oblastvom, da se morajo cene življenskih potrebščin, katerih označevanje je predpisano z zakonom o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije, umeti v dinarjih.
165.	Odločba, s katero se ukinja odredba pod 2. iz točke VI. razpisa žt. 188/22. glede potrdil o izvoru blaga pri uvozu.
166.	Pojasnila o ocarinjanju blaga, ki je na poti, po železnicah.
167.	Navodila o ocarinjanju hrastovih železniških pragov.
168.	Odločba, s katero se znižuje izvozna carina na rž, moko, goveje in telečje kože ter ukinja izvozna carina na jedilno olje.
169.	Popravek k pravilniku pod št. 55 Ur. 1. iz leta 1922.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Izpremembe v osebje.
Z odlokom ministrstva za poljedelstvo in vode sta bila državna živinozdravnika pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, dr. Simen Ž i -b e r t in Stanko Arko imenovana za tajnika II. razreda pri veterinarskem oddelku tega ministrstva.
Sancin s. r.
Kanclist Valentin Flis pri pokrajinski upravi, oddelku za prosveto in vere, je prevzet v stalež pisarniških uradnikov politične administracije ter dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Litiji.
Absolvirana agronomka Valentina Vidic-L u n j e j e v a je začasno sprejeta v državno službo v področju pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, ter pogodbeno nameščena pri državnem kmetijsko-kemijskem zavodu v Ljubljani kot kmetijsko-strokovna uradnica s prejemki v izmeri službenih prejemkov državnega uradnika XI. činovnega razreda.
Ivan Koudelka, okrajni tajnik v začasnem
pokoju, je trajno upokojen. „
Dr. Lukan s. r.
Pisarniški oficial Josip Mozetič pri deželnem sodišču v Ljubljani in jetniški paznik Martin S1 a o e k pri okrožnem sodišču v Mariboru sta z dnem 30. aprila 1923. na lastno prošnjo premeščena v stalni pokoj. Sodni sluga Franc Weissbacher v Ruju je disciplinarno odpuščen iz službe z dnem 31. marca 1923.
Predseilništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Zakoni in kraljevske uredbe.
163.
Mi
i£.lels:sz%n&ex> I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXXVIII. redni seji, ki jo je imel dne 28. decembra 1921. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon,
s katerim se ukinjajo nekatere odločbe ministrskega sveta, ki se tičejo resorta ministrstva za vojno in mornarnico.*
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine ‘Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 82, izdanih dne 14ega aprila 1923. (Prilog V. — 1923.)
Ölen 1.
Ukinjajo se in prestanejo veljati:
1.	) odločba ministrskega sveta o napredovanju administrativnih častnikov, prevedenih na častnike z administrativnih uradnikov, F. Dj. br. 37.514 iz leta 1920.;
2.	) odločba ministrskega sveta o napredovanju onih častnikov, ki imajo vse pogoje razen opravljenega izpita, katerega morajo opraviti naknadno, Pov. F. Dj. br. 4221/20;
3.	) odločba ministrskega sveta, da se smejo za orožnike sprejemati osebe, mlajše od 25 let, F. Dj. br. 66.461/19;
4.	) odločba ministrskega sveta, da se sprejme iz bivše avstro-ogrske in črnogorske vojske 1000 častnikov iz vrst orožja in 100 administrativnih častnikov, Pov. F. Dj. br. 16.584/18;
5.	) odločba ministrskega sveta, da se da vsem uslužbencem v Stari Srbiji, Macedoniji in Crni gori 25%en povišek vseh kosmatih dohodkov, F. Dj. br. 102.545/20;
6.	) odločba ministrskega sveta o sprejemu podčastnikov bivše avstrijske vojske v našo vojsko, F. Dj. br. 70.133/19;
7.	) odločba ministrskega sveta, s katero se regulirajo plače častnikov bivše avstro-ogrske vojske, ki niso sprejeti v našo vojsko, F. Dj. br. 70.132/19;
8.	) odločba ministrskega sveta, da sme minister za vojno in mornarnico v nujnih primerih izdajati odloke, s katerimi se priznavajo odškodnine za potne in vozne stroške posameznih vojaških oseb, F. A. br. 28.185/20;
9.	) odločba ministrskega sveta o sprejemu častnikov bivše črnogorske vojske v našo vojsko, F. A. br. 4320/20;
10.	) odločba ministrskega sveta, da se častnikom, udeleženim v vojni 1916., 1917. in 1918. leta, priznava dalje odsluženi čas za napredovanje v višji cin, istotako da napredujejo oni podpolkovniki, ki so uspešno poveljevali polkom in brigadam, Pov. F. A. br. 11.384/20;
11.	) odločba ministrskega sveta, da se črnogorskim častnikom, ki so bili sprejeti v srbsko vojsko ob njeni reorganizaciji, priznava tudi čas, ki so ga prebili v črnogorski vojski, Pov. F. A. br. 21.507 iz leta 1918.;
12.	) odločba ministrskega sveta o objavljanju licitacij, E. br. 40.287/19;
13.	) odločba ministrskega sveta, da smejo vojni minister in komandanti armijskih oblasti dovoljevati licitacije in direktne pogodbe za nabavo človeške in živalske hrane, E. br. 3892/19;
14.	) odločba ministrskega sveta, da sme minister za vojno in mornarnico nabaviti potrebno količino bencina in olja za aviatiko, brezžične postaje in zračne železnice z direktno pogodbo, S. O. br. 32.356 iz leta 1920. —
pod številkami seznamka uredb ministrstva za vojno in mornarnico: 2, 9, 13, 15, 17, 20, 21, 24, 25, 27, 28, 36, 37 in 40, «Službene Novine» št. 195 iz leta 1921.
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru za vojno in mornarnico priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvršitev, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 26. januarja 1923.;
F. A. br. 2740.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. L. Markovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredile osrednje vlade.
164.
Razpis vsem političnim (policijskim) in sodnim oblastvom, da se morajo cene življenskih potrebščin, katerih označeva-nje je predpisano z zakonom o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije, umeti v dinarjih.*
S členom 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije je predpisano: Vsakdo, ki prodaja življenske potrebščine v obratovalnici, na trgu ali na drugem kraju, mora sumarno ali podrobno označiti cene posameznih predmetov tako, da jih vsakdo lahko razločno vidi.
S členom 3. pravilnika za izvrševanje omenjenega zakona je predpisano, kako se označujejo cene.
Na vprašanje interesentov, kako je umeti označene cene, v dinarjih ali v kronah, in na, podstavi pooblastila, ki mi ga daje člen 22. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, pojasnjujem:
Cene se morajo umeti v dinarjih, ker je dinar denarna edinica v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zgoraj imenovanim oblastvom se naroča, naj se ob uporabljanju predpisov zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije ravnajo po tem pojasnilu.
V B e o g r a d u, dne 30. marca 1923.; št. 29.171.
Minister za socialno politiko:
_________ dr. Ninko Perič s. r.
* Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 83, izdanih dne 16ega aprila 1923.
fgg	j izvršiti ocarinitev ali če ji da taksira pooblastüa
i prejemnik sam.
Odločba, S katero se ukinja odredba pod 2. i 7.) ]sre smatra se, da je blago na poti, če potuje iz točke VI. razpisa Št. 188/22. dede po-!blaS'o od železniške postaje, kamor je poslano in
.	* kjer posluje carinarnica, dalje
trdil o izvoru blaga pri uvozu. suhem.
s parnikom ali po
Na podstavi odločbe carinskega sveta po točki 3. sejnega zapisnika carinskega sveta C br. 7528 z dne 10. februarja 1923., ki jo je odobril tudi gospod minister za finance, in po njegovem pooblastilu C broj 75.633 z dne 25. decembra 1922. se ukinja odredba pod 2. iz točke VI. razpisa št. 188/22.,** ki se glasi:
«Za blago, ki izvira iz ene ali druge pogodbene države ter leži v tranzitnih skladiščih druge pogodbene države, smejo izdajati potrdila o izvoru blaga trgovske zbornice dotične države, iz katere blago izvira in ki so na ozemlju pogodbene države, kjer so tranzitna skladišča (n. pr. za blago češkoslovaškega izvora, ki leži v dunajskih tranzitnih skladiščih, sme izdati potrdilo o izvoru blaga češkoslovaška trgovska zbornica na Dunaju) in carinarnica sprejema taka potrdila kot polnoveljavna.»
Ta razpis stopi v veljavo čez 30 dni po razglasitvi v «Službenih Novinah».
V zmislu točke VIII. pod 2. se ta razpis ne tiče blaga, o katerem se dokaže z železniškimi ali ladijskimi tovornimi listi, da je bilo pred njegovo razglasitvijo izročeno v vožnjo, dosledno pa tudi ne za ono blago, ki je dospelo v našo državo pred njegovo razglasitvijo.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 13. februarja 1923.: C br. 7794.
166.
Pojasnila o ocarinjanju blaga, ki je na poti, po železnicah.***
Na podstavi členov 32., 35. in 273. carinskega zakona je odločil in odobril gospod minister za finance po zaslišanju carinskega sveta, da smejo železnice opravljati vse carinske formalnosti, pa tudi ocarinjati blago, dokler je blago na poti.
Skladno s to določbo, z mednarodno konvencijo in z dotičnimi carinskimi zakonskimi predpisi je izdal gospod minister za finance z razpisom C broj 11.351 z dne 27. februarja 1.1. carinarnicam nastopno pojasnilo:
1.	) Za uvozno blago na poti se smatra ono, ki se je poslalo iz inozemstva z direktnim tovornim listom na železniško postajo v kraljevini, kjer ni carinarnice.
2.	) Za izvozno blago na poti se smatra ono, ki se je poslalo z direktnim tovornim listom iz kraljevine v inozemstvo, a prej ni bilo ocarinjeno.
3.	) Ker smejo po členih 32. in 35. carinskega zakona deklaracije podpisovati in predlagati samo priznani carinski posredniki in ker blago po ocari-nitvi ne stopi v svobodni promet, nego se mora iznova predati železnici v vožnjo do namembnega kraja, smejo železnice ocarinjati blago le s posredovanjem priznanih carinskih posrednikov ter morajo s pismenim aktom obvestiti dotične carinarnice, če in kateremu izmed priznanih carinskih posrednikov podele ali odvzamejo pravico, podpisovati deklaracije, plačevati carinske pristojbine in odpravljati, odnosno prevzemati blago.
4.	) Železnice imajo pravico, blago iz točk 1. in 2. ocarinjati bodisi pri mejnih, bodisi pri medpotnih carinarnicah, kakor se jim zdi zaradi prometnih razmer prikladneje, seveda pa, v kolikor je ena ali druga carinarnica pooblaščena.
5.	) Uvoznega blaga, namenjenega za kraj, kjer posluje carinarnica na železniški postaji, železnice ne smejo ocarinjati ne pri mejni ne pri medpotni carinarnici, če je kaj takih carinarnic do namembnega kraja.
Ne mejne ne medpotne carinarnice ne smejo prevzemati za takšno blago deklaracij, ko bi jih predložil priznan carinski posrednik, ki je pri železnici: razloge za svojo odklonitev pa morajo carinarnice vselej pismeno navesti na predloženih deklaracijah.
6.	) Na namembnem kraju, kjer poslujejo carinarnice, sme ocariniti blago njegov lastnik ali priznan carinski posrednik, tudi železniški, če je na tovornem listu pošiljatelj pooblastil železnico, da sme
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 82, izdanih dne 14ega aprila 1923. (Prilog V. — 1923.)
** Uradni list pod št. 255 iz leta 1922.
*** Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 82, izdanih dne 14ega aprila 1923. (Prilog V. — 1923.)
Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; železnice, ki jo hočejo ukoriščati, morajo po njej uravnati svoje poslovanje.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 27. februarja 1923.; C br. 1135.
167.
Navodila o ocarinjanju hrastovih železniških pragov.*
Ekonomsko-finančni komitet ministrov je odločil v seji z dne 12. januarja 1923. pod št. 1296**:
1.	) V tem letu se sme dovoljevati izvoz hrastovih železniških pragov vseh vrst,
2.	) Vsak izvoznik pragov mora dati državi od količine pragov, prijavljene in pripravljene za izvoz, v naprej kot izvozno carino 33'/■■, % pragov v naturi, in sicer natovorjenih v vagon na železniških postajah, kjer se vrši natovarjanje za izvoz.
Z odločbo ekonomsko - finančnega komiteta C br. 10.852 z dne 24. februarja 1923. («Službene Novine» št. 45 z dne 27. marca 1923.***), ki je stopila v veljavo dne 27. februarja t. L, pa je bilo odrejeno:
«Stopnja izvozne carine v naturi ua hrastove železniške prage, odrejena v odločbi komiteta št, 1292, točki 2., se znižuje od 33Va % na 25 %, t. j. trije pragi so prosti za izvoz, vsak četrti pa gre državi.»
3.	) Vsi dobavljatelji, s katerimi so se sklenile pogodbe za dobavo pragov ali se še sklepajo, ali ki so predložili ponudbe, dobe dovolilo za izvoz šele, ko dostavijo pogojene ali ponujene količine. Zatorej veljajo tudi zanje odredbe pod 2. te odločbe. Izvozniki, ki so dobili prage, prijavljene za izvoz, na kakršnikoli pravni osnovi od zgoraj označenih oseb, istotako ne smejo, dokler traja dobavna obveznost teh oseb proti državi, dobiti dovolila za izvoz, preden se dobavna obveznost proti državi izpolni, ako so za to obveznost vedeli ali mogli vedeti.
4.	) Ministrstvo za promet izda sporazumno z ministrstvom za finance (generalno direkcijo carin) natančnejša navodila za izvrševanje te odločbe.
Za izvrševanje te odločbe se dajo sporazumno z ministrstvom za promet carinarnicam nastopna navodila :
1.	) Za hrastove železniške prage se smatrajo obtesani hrastovi pragi teh dimenzij:
a)	270	cm dolžine,	26	cm	širine	in	16	cm	višine;
b)	250	»	»	25	»	»	»	15	»	»
c)	220	»	».	20	»	»'	»	14	»	»
5) 180	»	»	20	»	»	»	14	»	»
d)	160	»	»	18	»	»	»	13	»
Samo pragi zgoraj omenjenih dimenzij se smejo izvažati na podstavi gorenje odločbe, če se izroči predhodno kot izvozna carina 25 % od količine posameznih kategorij, odrejene za izvoz.
2.	) Izvozniki hrastovih železniških pragov morajo vlažiti prijavo pri železniški direkciji, v katere področju je natovarjalna postaja. Če se pripravi količina pragov na natovarjalnih postajah, ki niso v področju državnih železnic, se mora vložiti prijava pri najbližji direkciji državnih železnic. V prijavi je treba označiti količino in kategorijo pragov, ki se namerjajo izvoziti, natovarjalno postajo, carinarnico, pri kateri naj se izvrši izvozna carinska ekspedicija pragov, in carinarnico, pri kateri naj blago prestopi mejo, količino pragov po kategorijah, ki jo da izvoznik kot izvozno carino, kakor tudi izvoznikovo ime, njega priimek in bivališče. V prijavi, ki jo je vložiti pismeno, mora izvoznik tudi izreči, da ni glede dobavljanja pragov v nikakršni obvezi proti ministrstvu za promet, odnosno njego-vim podrejenim oblastvom, odnosno da je te obveze povsem izpolnil. Prijavi je tudi priložiti potrdilo pristojne šumske uprave, v katere področju so pragi izdelani, o tem, ob katerem času so bila debla za izdelavo pragov posekana.
3.	) Ko se pristojna železniška direkcija uveri, da ni izvoznik proti železniškim upravam glede dobav-
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 82, izdanih dne 14ega aprila 1923. (Prilog V. — 1923.)
** Uradni list pod št. 77.
*** Uradni list pod št. 113.	;	___^
Ijanja pragov v nikakršni obvezi in da so bila debla za izdelavo pragov posekana ob času, ki je za to določen po veljavnih predpisih, odredi na podstavi vložene prijave komisijo, ki pregleda in prevzame količino pragov, pripravljeno kot izvozno carino.
V to komisijo spadata predstavnik dotične železniške direkcije kot strokovnjak in pa načelnik na-tovarjalne postaje. Ce ni natovarjalna postaja v področju državnih železnic, spada v komisijo namesto postajnega načelnika predstavnik dotične železniške direkcije. Komisija prevzame prage po pravilih in navodilih, ki veljajo za nabavo pragov. Ko komisija prevzame prage, izda izvozniku potrdilo, v katerem mora označiti izvoznikovo ime, njega priimek in stanovališče, število pragov po kategorijah, ki jih je prejela komisija kot izvozno carino, število pragov po kategorijah, ki se smejo izvoziti iz države, ime carinarnice, pri kateri naj se izvrši izvozna ekspedicija, rok, do kdaj velja potrdilo. in svojeročni podpis obeh članov komisije.
Potrdilo je zavezano predpisani taksi, ki jo plača izvoznik.
Rok, do kdaj velja potrdilo, je odrejen s tremi meseci.
Pragi se smejo izvažati samo pri carinarnicah na železniškili postajah.
4.	) Deklaracija pragov, dovoljenih za izvoz, se sme predložiti samo carinarnici, označeni v potrdilu.
Vsa dovoljena količina mora biti prijavljena z eno izvozno deklaracijo ter se mora vsa ob istem času izvoziti iz države.
Izvozni deklaraciji mora izvoznik priložiti komisijsko potrdilo z enakoglasnim prepisom; poleg blaga, imenovanega v deklaraciji, pa mora biti točno število pragov po kategorijah, kakor je označeno v potrdilu.
Da je prepis potrdila točen, to overi carinarnica, ki se ji predloži original, proti taksi, ki jo plača izvoznik.
Ko se carinarnica uveri, da se prijava v deklaraciji ujema s potrdilom glede števila in glede kategorij pragov, izračuni na prostoru, odrejenem za izračun carine, carino v pragih po njih kategorijah, ostale pristojbine pa izračuni za plačilo. Izračun carine v pragih in število pragov, ki jih je označila komisija v potrdilu, da jih je prejela, se morata popolnoma ujemati po številu in po kategorijah. S pregledom pragov mora carinarnica točno ugotoviti, da se res izvažajo samo količine in dimenzije pragov, označene v potrdilu, odnosno v deklaraciji.
Če se s pregledom ugotovi, da je pragov več ali da so druge kategorije, nego je s potrdilom dovoljeno, odnosno z deklaracijo prijavljeno, je smatrati, da se je učinil poizkus tihotapstva, in carinarnice morajo v takih primerih postopati po ca-rinskokazenskih odredbah.
Za dokaz, da je carina plačana, priloži carinarnica unikatu deklaracije komisijsko potrdilo, ki ga overita angažirana uradnika s svojima podpisoma; ostale pristojbine pa se pobero v gotovini.
5.	) V knjige o dohodkih naj vknjižujejo carinarnice samo pristojbine, ki jih pobirajo v gotovini.
V mesečnih poročilih o dohodkih se izkazuje carina v naturi, ločeno od carine, pobrane v gotovini.
6.	) Na hrbtu overjenega prepisa komisijskega potrdila označi carinarnica, če je mejna, da je blago ocarinjeno, zapiše število in datum deklaracije in to, da se je blago izvozilo, pritisne svoj žig in to podpišeta oba angažirana uradnika.
Mejna železniška postaja, kjer je carinarnica, pri kateri se je izvršila izvozna ekspedicija, potrdi, prav tako na hrbtu rečenega prepisa, da se je blago pravilno izvozilo, pritisne svoj žig in to podpiše postajni načelnik.
Če so se pragi ocarinili pri carinarnici na železniški postaji v notranjščini, zapiše carinarnica na hrbtu prepisa komisijskega potrdila samo, da so se ocarinili, postavi številko in datum izvozne deklaracije, svoj žig in podpis angažiranih uradnikov, potem pa pošlje prepis potrdila z ostalimi spremnimi dokumenti mejni carinarnici, pri kateri naj gre blago iz države, da se mejna carinarnica ž železniško postajo vred uveri o količini in kategoriji pragov in da obe potrdita pravilnost izvoza. Tako potrjeni prepis pošlje mejna carinarnica odpošiljalni carinarnici v priporočenem pismu.
7.	) Izvozniku se izda duplikat deklaracije; prepise potrdila pa pošilja carinarnica, pri kateri se je izvršila ocarinitev, za vsak minuli mesec najkes-neje do 5. dne prihodnjega meseca generalni direkciji carin, ki jih potem izroča ministrstvu za promet zaradi kontrole.
Mejne železniške postaje, pri katerih prehajajo pragi v inozemstvo, in carinarnice, pri katerih so se pragi ocarinili, vodijo knjigo izvoženih pragov po njih številu in kategorijah; v to knjigo vpisujejo
tudi številko deklaracije, po kateri so se pragi izvozili, carinarnice pa še znesek carine v pragih po kategorijah. Na podstavi te knjige pošiljajo železniške postaje za vsak minuli mesec najkesneje do 10. dne prihodnjega meseca neposredno ministrstvu za promet pregled o pragih, ki so se izvozili v inozemstvo, carinarnice pa zajemajo iz knjige potrebne podatke za svoja mesečna poročila.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 10. marca 1923.; C br. 2995. (Razpis št. 08.)
166.
Odločba, s katero se znižuje izvozna carina na rž, moko, goveje in telečje kože ter ukinja izvozna carina na jedilno olje.*
Ekonomsko-finančni komitet ministrov je odločil v seji z dne 4. aprila 1923. na predlog gospoda ministra za finance in na podstavi člena 5. zakona o izvozu in izvoznih carinah:
Izvozna carina na rž iz post. 1. izvozne tarife se znižuje na 60 Din za 100 kg.
Izvozna carina na pšenično moko iz post. 29. izvozne tarife se znižuje na 60 Din za 100 kg.
Izvozna carina na ostale vrste moke iz post. 29. izvozne tarife se znižuje na 40 Din za 100 kg.
Izvozna carina na govejo in telečjo kožo, ustrojeno in dalje predelano, uvedena z odločbo C broj 58.297 z dne 23. septembra 1922.,** se znižuje na 400 Din za 100 kg.
Izvozna carina na jedilno olje iz post. 30. izvozne tarife se ukinja.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 10. aprila 1923.; C br. 19.873.
169.
Popravek.
V členu 13. pravilnika o odmerjanju — razpisovanju — pobiranju, uporabljanju in vknjiževanju dohodkov agrarne reforme, Ur. 1. št. 55 iz leta 1922., naj se čita namesto: «Slovenije» pravilno: «S 1 a v o n i j e».
Agrarna direkcija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 12. aprila 1923.
Namestnik agrarnega direktorja: dr. Šapla s. v.
Razglasi osrednje vlade.
Tarifno obvestilo.***
Dne 15. aprila 1923. stopi v veljavo «Tarifa za direktno odpravljanje potnikov in potniške prtljage v prometu med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev po eni strani in Nemčijo na drugi strani preko Avstrije».
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 12. aprila 1923.; M. S. br. 12.283.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Pov. št. 1224/TV.
Razpust društva.
Št. 11.158.
Razglas.
Namesto odstopivšega Matjaža F r a n k a je imenovan za občinskega gerenta v Markišavcih Mikloš F r a n k o, posestnik istotam št. 22.
V. L j u b 1 j a n i, dne 11. aprila 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Za pokrajinsko upravo načelnik oddelka: Kremenšek s. v.
Št. 1436.
Imenovanje v izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole.
Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere, v Ljubljani je imenovala z razpisom z dne 17. aprila 1923., št. 1436, Ivana Bajžlja, učitelja telovadbe na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani, za člana izpraševalno komisije za ljudske in za meščanske šole istotam ter je obenem odvezala tega posla dosedanjega člana, na-mestnega učitelja na imenovanem zavodu Rudolfa A r n š k a, ki se je povrnil v Ijudskošolsko službo izvini Ljubljane.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za prosveto in vere.
Št. 1138 vet.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 14. aprila 1923.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Slinavka in parkljevka.
Brežice: Bojsno 1:1. Ljubljana, okolica: Moste 3:3.
Vranični prisad.
Krško: Boštanj 1:1.
Š u š t a v e c.
Litija: Dedni dol 1:1, Križka vas 1:1. Logatec: Bloke 1:2. Novo mesto: Šmihel-Stopiče 1:1.
Smrkavost.
Radovljica: Lesce 1 :1.
Mehur čas ti izpuščaj konj.
Ljutomer; Oven 1 :2. Ljubljana, okolica: Dol
2 : 3, Dolsko 2 : 2.
Garje konj.
Črnomelj: Adlešiči 1 :1, Tanča gora 1:1. Maribor: Gorica 1:1, Skoke 1 :1. Ptuj: Hajdina 1:1.
Steklina.
Brežice; Videm 1:1. Kamnik: Moravče 1:1. Kočevje: Kočevje 1:1. Maribor: Skoke 1:1.
Svinjska kuga.
Črnomelj: Črnomelj 1:1, Loka 1:1, Tribuče 1:1. Kočevje: Kompolje 1:1, Ribnica 1:4. Litija: Hudo 1:1, Leskovec 1:2. Maribor: Št. Ilj v Slovenskih goricah 1:1. Novo mesto: Ajdovec 1:1, Zagradec 1: 3, Žužemberk 2: 3.
Svinjska rdečica.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. A IV. 1470/6 ex 1923.
Razglas o tem, katere obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije se vzamejo iz obteka.
Dodatno k tukajšnjemu razglasu z dne 21. marca
1923.,	št. A IV 1470/2 (Ur. 1. 29 z dne 27. marca 1923.) se objavlja po naredbi ministrstva za finance, generalne direkcije državnih dolgov, z dne 4. aprila
1923.,	D. br. 5999:
Med obveznice negaziranih (uehipoteciranih) državnih dolgov, ki se vzamejo iz obteka po odloku gospoda finančnega ministra z dne 9. marca 1923., D. br. 4417, spadajo te-le obligacije:
A.	Splošni državni dolgovi:
1.	) 4-2%na unificirana papirna renta iz leta 1868. s kuponom z dne 1. februarja in z dne 1. avgusta, onih po 50 gld. pa z dne 1. avgusta;
2.	) 4-2%na unificirana srebrna renta iz leta 1868. s kuponom z dne 1. aprila in z dne 1. oktobra, onih
j po 50 gld. pa z dne 1. oktobra;
3.	) 4%ne konvertirane, davka proste državne zadolžnice s kuponi v kronah z dne 1. januarja in z dne 1. julija ali pa z dne 1. maja in z dne
1.	novembra ali z dne 1. februarja in z dne 1. av-
B.	Avstrijski dolgo v i:
1.	) 4%na avstrijska zlata renta s kuponi z dne
1.	aprila in z dne 1. oktobra;
2.	) 3%%no davka prosto rentno posojilo kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, iz leta 1897. (31/2%na avstrijska investicijska renta) s kuponi z dne 1. februarja in z dne 1. avgusta;
3.	) 4%no davka prosto rentno posojilo kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru (avstrijska 4%na kronska renta), s kuponi z dne 1. marca in z dne 1. septembra, odnosno z dne 1. junija in z dne
1.	decembra;
4.	) 4yz%ne davka proste avstrijske državne bla-gajnične nakaznice iz leta 1914. s kuponi z dne
2.	januarja in z dne 1. julija;
5.	) 4-36%ne zadolžnice zavarovalnih društev in
I.	avstrijske hranilnice na Dunaju iz leta 1911.
C.	Ogrski dolgovi:
1.	) 4%na ogrska zlata renta;
2.	) 4%na davka prosta ogrska kronska renta iz j leta 1892., 1900., 1902., 1904., 1908. in 1910.;
3.	) 41/a%no državno rentno posojilo iz leta 1913.;
4.	) 41/2%no državno posojilo za odkup regalnih pravic točenja pijač (v posesti občin in mest, vin-kulirano);
5-) 41/2%no amortizacijsko rentno posojilo iz leta j 1914. (emitirano tudi v inozemski veljavi);
6.	) 4%no ogrsko zemljiško razbremenilno posojilo iz leta 1889.
Vse druge obveznice, najsi so bile žigosane, se sedaj ne vzamejo iz obteka, deloma, ker jih je po poizvedbah reparacijske komisije smatrati za ga-ž i r a n e, deloma, ker se glede nekaterih dolgov, n. pr. onih iz let pred 1868., še izda navodilo, srečke iz leta 1860. in 1864. pa ne zato, ker so bile že leta 1920. docela izžrebane in amortizirane.
Končno se pripominja, da se vzamejo iz obteka vse obveznice predvojnih posojil, zgoraj navedenih pod A, B in C, če so na našem ozemlju, in sicer brez razlike, ali so imovina naših ali pa tujih državljanov.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 13. aprila 1923.
Podružnica «Švapsko-nemačkog kulturnog saveza» v Kočevju je razpuščena, ker je prekoračila statutarno področje.
V L j n b 1 j a n i, dne 9. aprila 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Za pokrajinsko upravo načelnik oddelka: Kremenšek s. r.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 81, izdanih dne I3ega aprila 1923.
** Uradni list pod št. 321 in 351 iz leta 1922.
*** Razglašeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 83, izdanih dne 16ega aprila 1923.
Ptuj: Sakušak 1:1, Slovenja vas 1:1.
Perutninska kolera.
Prevalje: Prevalje 1 :1.
V L j u b 1 j a n i, dne 14. aprila 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Za šefa oddelka za kmetijstvo:
Paulin s. r.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Št. A IV 1470/8.
Razglas, da je rok za odvzemanje obveznic posojil bivše avstro-ogrske monarhije podaljšan.
Glede na tukajšnji razglas z dne 21. marca 1923. št-A IV 1470/2—1923 (Ur. 1. 29 z dne 27. marca 1923.) se objavlja, da je rok za odvzemanje obveznic predvojnih n e g a žira n i h posojil bivše avstro-ogrske monarhije, ki je bil z razpisom ministrstva za finance, generalne direkcije državnih dolgov, z dne 9. marca 1923.,
D.	br. 4417, določen do dne 13. aprila 1923.. po telegramu generalne direkcije državnih dolgov z dne
12. aprila 1923., D. br. 7251, podaljšan do dne 1. maja 1923.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 13. aprila 1923.
Za delegata: dr. Rupnik s. r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Št. 4961.
Razglas o pogojih za sprejem v državni sanatorij za otroke v Topolščici.
!•) V sanatorij se sprejemajo otroci od 7. do 14. leta, ki bolehajo za lahko obliko tuberkuloze kosti, členkov, žlez, mrene in pljuč.
2.	) Oskrbni stroški, ki se morajo plačevati 14 dni v naprej, znašajo dnevno 40 Din; razen tega se zaračunavajo režijski stroški za zdravila in obvozila, zvišani za 20 %.
3.	) Sobe odkazuje zdravnik z ozirom na bolnikovo stanje. Hrana je za vse enaka; potrebne iz-premembe odreja zdravnik v vsakem posameznem primeru. Vsak otrok mora prinesti s seboj dve garnituri belega perila, gorak suknjič, glavnik, ščetko za prah, milo, ščetko za zobe, najmanj 6 žepnih robcev, čevlje v dobrem stanju in vrečico za umazano perilo.
4.	) Prošnje za sprejem, opremljene z zdravniškim izpričevalom, je vlagati pri vodstvu državnega sanatorija za otroke v Topolščici pri Šoštanju (Slovenija).
5.	) če kdo želi, da bi se oskrbnina znižala, naj vloži prošnjo s potrebnim uradnim potrdilom o imovinskem stanju pri podpisanem zdravstvenem odseku.
6.	) Na podstavi prošnje obvesti vodstvo sanatorija starše ali varuhe, ali je otrok sprejet in kdaj mora nastopiti zdravljenje v sanatoriju. Ker je zavod 4 km daleč od železniške postaje šoštanjske (proga državne železnice od Celja do Dravograda), je treba vodstvu točno javiti dan in uro prihoda, da lahko pošlje voz na postajo.
7.	) Otrok izgubi pravico do dodeljenega mesta, če ne pride v sanatorij na napovedani dan in če starši ali varuhi pravočasno ne javijo in ne opravičijo zadržka.
8.	) Definitivni sprejem je zavisen od mnenja šef-zdravnika, ki je pooblaščen, otroka odkloniti, j odnosno odpustiti, ako se sprejem ne strinja z namenom sanatorija.
9.	) N e v p o k 1 i c a n i otroci se ne sprejemajo v zavod.
10.) Državni sanatorij za otroke v Topolščici je otvorjen od meseca maja do meseca oktobra vsakega letali.) Vse nadaljnje informacije daje vodstvo sanatorija.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 9. aprila 1923.
Sanitetni šef: dr. Katičič s. r.
Št. 5716.
Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo.
(Od dne 1. do dne 7. aprila 1923.)
Okraj	Ostalih	Na novo obolelih	j Ozdravljenih	Umrlih	1 i Ostalih v na-j daljnji oskrbi
Variola vera.					
Črnomelj ....	5		i	4	
Kočevje		1	•	.	• 1 1	
Maribor, okolica. .		1		1	
Maribor, mesto . .	i	•	i	1	
	Malaria.				
Ptuj, okolica . . .	1		•	• 1 1	
Ošpice (Morbilli).					
Celje, okolica. . .	11	22	n	. ! 22	
Črnomelj ....	12	8	12		8
Maribor, okolica. .	3	1	3		1
Maribor, mesto . .		8			8
i Ptuj, okolica . . .	4	1	3		2
j Prevalje		11	47	10		48
i Slovenjgradec. . .	5	•	1		4
j						=		«S
	~		S	~	
Okraj	42	g-§			.= °
	O	■5 o 2; °	N O	E D	11 S«
Pertussis.
Brežice	|	2	• i 2	I	
Celje, okolica...	2		. 1 2	
Ljubljana, mesto . j		3	.	3	
Ptuj, okolica ... j	4	1	1	4	• I 1	
Parotitis		epidemica.		
Ptuj, okolica ... 1	9	2 I 6	! . - 1 5	
Ptuj, mesto. ... j	2	3	1	2	•	1	3	
Trebušni tifus (Typhus abdominalis).				
Brežice	|	2	1		2
Celje, okolica. . .	10	2	i	11
Kamnik	!	2	2		
Krško	i	2			2
Ljutomer	i		i	,	1
Maribor, okolica. .	2	.	1 i		1
Radovljica ....	1	• 1 •		1
Griža	(Dysenteria).			
Celje, okolica ... 1	1	• 1 }	j	
Ljubljana, mesto .	1	• 1 i	• 1 • I	
Škrlatinka (Scarlatina).
Brežice . . Celje, okolica Celje, mesto Kamnik . .
Kranj . . . Krško . . . Ljubljana, okolica Ljubljana, mesto Litija .... Ljutomer. . . Maribor, okolica Maribor, mesto Ptuj, okolica . Prevalje . . . Radovljica . . Slovenjgradec.
1
5
19
9
2
1
7
1
1
2
2
2
2
1
1
1
9
2
1
16
1
1
8
4
3
6
8
1
Davica (Diphteria et croup).
Celje, okolica.
Črnomelj. . .
Ljubljana, mestc Maribor, okolica Novo mesto Ptuj, mesto.
Prevalje . .
Radovljica .
Slovenjgradec
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 14. aprila 1923.
Sanitetni šef: dr. Katičič s. r.
	3	3			6 !
	1		i		. :
.	2	2			4
	6		i	i	4 j
	,	4	2	2	
	.	1	,	.	i
	.	5	,		5 !
		3			3 i
	i	.	.	.	1
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 900/4/23—1.	3-2
Razpis.
V okrožju višjega deželnega sodišča v Ljubljani je razpisanih več sodniških mest IX. činovnega razreda. Prošnje se morajo vložiti do dne 2 0. m a j a 19 2 3.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 37.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 13. aprila 1923.
Preds. 335/4/23—1.	3--2
Razpis.
Odda se mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Litiji, odnosno se oddado tudi mesta, ki bi se izpraznila po premestitvi ali kako drugače tekom razpisa.
Prošnje naj se vlože do dne
2 0. maja 1923.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 37.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 12. aprila 1923.
Preds. 347/4/23—2.	3—1
Razpis.
Oddado se tri mesta jetniških paznikov pri deželnem sodišču v Ljubljani kakor tudi mesta, ki bi se izpraznila po premestitvi ali pa kako drugače tekom razpisa.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovaue in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
2 8. maja 1 923. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu; prošnji morajo priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in uradno izpričevalo državnega zdravnika, da so za državno službo sposobni. Končno morajo izkazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Ur. L št. 115, vojni dobrovoljci na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 90 iz leta 1922., vojaški certifikatisiti pa na predpise zakona z dne 19. aprila 1872., avstr. drž. zak. št. 60.
Ker se oddado tudi mesta, ki bi se izpraznila tekom razpisa, naj prosilci izrečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 17. aprila 1923.
Preds. 454/4/23—1.	3—3
Razpis.
Oddado se pri okrajnih sodiščih v Dolnji Lendavi, Ormožu in Ptuju mesta sodnih slug kakor tudi mesta, ki se utegnejo izprazniti tekom razpisa alt po premestitvi.
Prošnje naj se vlože do dne
2 3. maja 1923.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 36.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Maribora, dne 11. aprila 1923.
Preds. 483/4/23—1.	3—1
Razpis.
Odda se mesto jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru kakor tudi mesto, ki se morda izprazni tekom razpisa ali po premestitvi.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne 2 8. maja 1 923. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru h: pismu; prošnji morajo priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in uradno izpričevalo državnega zdravnika, da so za državno službo sposobni. Končno morajo izkazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Ur. 1. št. 115, vojni dobrovoljci na zakon o dobvo-voljcih z dne 30. decembra 1921., UT. 1. št. 90 iz leta
1922.,	certifikatisti pa na zakon z dne 19. aprila
1872.,	št. 60 drž. zak.
Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru.
dne 15. aprila 1923.
Preds. 510/4/23—1.	3—3
Razpis.
Oddasta se poduradniško mesto pri okrajnem sodišču v Metlik'' in mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Črnomlju, odnosno se oddado mesta, ki se utegnejo izprazniti tekom razpisa ali po premestitvi.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno ispisane, naj se vlože najkesneje do dne
2 6. maja 1923.
pri podpisanem predsedništvu.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 36.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 10. aprila 1923.
Pred?. 2516/18/22—12.
Razglas.
Za drugo redno porotno zasedanje v letu 1923. imenujem za predsednike porotnih sodišč in njih namestnike:
I.	pri deželnem sodišču v Ljubljani: za predsednika: predsednika deželnega sodišča drja. Otona Papeža;
za namestnike: višje deželnosodne svetnike Antona Mladiča, drja. Adolfa Kaiserja in drja. Ivana Modica in deželnosodnega svetnika drja. Pavla S k a b e r n e t a;
II.	pri okrožnem sodišču v Celju: za predsednika:	dvornosodnega svetnika in
predsednika okrožnega sodišča drja. Josipa Kotnika;
za namestnike: višja deželnosodna svetnika drja. Friderika Bračiča in drja. Ivana P r e m s c h a -k a in deželnosodnega svetnika Valentina Levič-n i k a;
III.	pri okrožnem sodišču v Mariboru:
za predsednika; dvornega, svetnika in predsednika okrožnega sodišča drja. Jakoba Toplaka;
za namestnike: dvornega svetnika in podpredsednika Josipa F o n a, višja deželnosodna svetnika Josipa Stergerja in Frana P o s e g o in deželnosodna svetnika Janka Gazelja in drja. Frana P i c h 1 e r j a;
IV.	pri okrožnem sodišču v Novem mestu:
za predsednika: predsednika okrožnega sodišča drja. Jurija Polenška;
za namestnike: višjega deželnosodnega svetnika Jurija Kozino in deželnosodna svetnika Antona K u d r a in drja. Ščitomira Dolenca.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1923.
Babnik s. r.
U VII 1896/22—17.	527
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Okrajno sodišče v Mariboru je razsodilo z razsodbo z dne 9. januarja 1923., da so
1.	) Ivana Golob, rojena dne 5. maja 1858., gostilničarka in posestnica v Selnici ob Dravi št. 38;
2.	) Anton Hiter, rojen dne 26. junija 1856., gostilničar v Selnici ob Dravi Št. 37;
3.	) Anton Mesarič, rojen dne 23. maja 1853., gostilničar na Janževi gori št. 1;
4.	) Martin Kure, rojen dne 10. oktobra 1876., gostilničar na Janževi gori št. 93;
5.	) Alojzij Lovrenčič, rojen dne 19. junija
1862.,	gostilničar na Slemenu št. 5;
6.	) Josip Rožič, rojen dne 19. marca 1894., gostilničar na Jelovcu št. 38;
7.	) Ana Felber, rojena dne 19. junija 1883, gostilničarka v Bresternici št. 31;
8.	) Julij S e r n e c , gostilničar v Bistrici, občina Janževa gora,
krivi prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da niso imeli jeseni leta 1922. v svojih gostilniških prostorih niti sumarno niti podrobno označenih vinskih cen tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega so bili obsojeni po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije vsak na 24 ur zapora in na denarno kazen, in sicer:
Anton Mesarič na 506 dinarjev, ob neizterljivosti na nadaljnji zapor 10 dni;
Julij Sernec in Alojzij Lovrenčič vsak na 300 dinarjev, ob neizterljivosti vsak na nadaljnji zapor 6 dni:
Ivana Golob in Anton Hiter vsak na 250 dinarjev. ob neizterljivosti vsak na nadaljnji zapor 5 dni;
Martin Kure na 200 dinarjev, ob neizterljivosti na nadaljnji zapor 4 dni;
Josip Rožič in Ana Felber vsak na 100 dinarjev. ob neizterljivosti vsak na nadaljnji zapor £ dni.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIL,
Proglasitve za mrtve.	512
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to iz-poroči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan i in opr. št. oklica	Oklicni rok \ poteče dne
Vincenc Korošec, rojen dne 5. aprila 1883. v Prezetincih, okraj Ljutomer, posestnik istotam.	Vojak 87. pehotnega polka; izginil dne 26. avgusta 1914. v bitki pri Rawi Ruski.	Žena Ana Korošec.	Ivan Kreslin, posestnik v Prezetincih št. 24	20. 4. 1923.; T 8/23--10.	1. novembra 1923.
Mihael Gomboc, rojen dne 19. novembra 1876., delavec v Šalovcih, okraj Murska Sobota.	Črnovojnik 18. črnovojni-škega pehotnega polka, pogrešan izza dne 6. septembra 1918. v Gjurako-vem v Črni gori.	Brat Jožef Gomboc.	—	20. 4. 1923.; T 19/23-6.	1. novembra 1923.
Anton Maroh, rojen dne 17. januarja 1886., posestnik v Dra-žencih, okraj Ptuj.	Vojak 26. domobranskega pehotnega polka; pogrešan izza dne 8. septembra 1914. na gališkem bojišču.	Žena Elizabeta Maroli	Andrej Maroh, mesar - v mestni klalnic v Ptuju.	20. 4. 1923.; T 29/23-7.	1. novembra 1923.
Janez Menhart, rojen dne 25. avgusta 1887., viničar pri Sv. Juriju ob Pesnici, okraj Maribor.	Vojak 47. pehotnega polka; pogrešan izza dne 4. septembra 1914. na gališkem bojišču.	Žena Marija Menhart.	Fran Kopič, sodni oficial v Mariboru.	20. 4. 1923.; T 30/23-7.	1. novembra 1923.
Mihael Marič, rojen dne 15. aprila 1875., delavec v Vadarcih, okraj Murska Sobota.	Vojak 18. honvedskega pehotnega polka: baje umrl meseca januarja 1916. v ruskem vojnem ujetništvu.	Žena Ana Marič.	Josip Gomboc, župan v Gerlincih.	20. 4. 1923.; T 31/23-3.	j 1. novembra j 1923.
Stefan Matjašec, rojen dne 15. januarja 1876., stanovnik v Lipi, okraj Dolnja Lendava.	Vojak 20. honvedskega pehotnega polka; baje padel dne 30. marca 1915. na gališkem bojišču.	Žena Ana Matjašec.	Evgen Mod, sodni kanclist v Dolnji Lendavi.	20. 4. 1923.; T 32/23-4.	1. novembra i 1923.
Jakob Rat, rojen dne 17. julija 1886. pri Sv. Juriju ob Pesnici, delavec v Svečini, okraj i	Maribor.	Vojak 26. domobranskega pehotnega polka; pogrešan izza dne 16. avgusta 1914. na gališkem bojišču.	Žena Antonija Rat.	Fran Kopič, sodni oficial v Mariboru.	20. 4. 1923.; T 33/23—7.	1. novembra i 1923.
Josip Rudaš, i rojen dne 10. februarja j 1893., delavec v Pctešov-cih, okraj Dolnja Lendava.	Vojak 48. pehotnega polka ; pogrešan izza dne 2. novembra 1914. na ga-liškem bojišču.	Polsestra Elizabeta Soke.		20. 4. 1923.; T 34/23-4.	1. novembra 1 1923.
Vincenc Senekovič, rojen dne 4. aprila 1878., kočar v Spodnjem Gaste-raju, okraj Maribor.	Lovec 18. bataljona; baje umrl dne 21. aprila 1916. za tifuzom v taborišču Troickem v Rusiji.	Žena Marija Senekovič.		20. 4. 1923.; T 35/23-6.	1. novembra 1923.
Jožef Belec, rojen dne 17. marca 1885., posestnik v Cubru, okraj Ljutomer.	Lovec 9. bataljona; pogrešan izza meseca septembra 1916. na italijanskem bojišču.	Žena Helena Belec.	Anton Slavič, posestnik na Kamcnščaku pri Ljutomeru.	20. 4, 1923.; T 36/23—6.	1. novembra i 1923.	:
Imre Trumen, rojen dne 27. avgusta 1888., posestnik v Gornji Lendavi.	Vojak 83. pehotnega polka; pogrešan izza leta 1917. v ruskem vojnem ujetništvu.	Žena Sidonija Trumen.	Josip Bužan, župan v Gornji Lendavi.	20. 4. 1923.; T 38/23-5.	1. novembra 1923.
Franc Pijavec, rojen dne 26. septembra 1876., delavec v Spodnjem Jakobskem dolu, okraj Maribor.	Vojak 3. črnovojniškega pehotnega polka; pogrešan izza dne 23. novembra 1914. na gališkem bojišču.	Žena Marija Pijavec.	Fran Kopič, sodni oficial v Mariboru.	20. 4. 1923.; T 37/23-10.	1. novembra i 1923.
Franc Brezner, rojen dne 16. novembra 188L, posestnik v Dogošah, okraj Maribor.	Vojak 47. pehotnega polka ; pogrešan izza dne 18. novembra 1916. na italijanskem bojišču.	Brat Ciril Brezner.	—	20. 4. 1923.; T 39/23—6.	1. novembra j 1923. i
Pii Vallant, rojen dne 10. julija 1891., oskrbnik v Ptuju.	Služil za kuharja pri 3. pi-jonirskem bataljonu; pogrešan izza meseca februarja 1918. v Albaniji.	Žena Marija Vallant.	Fran Kopič, sodni oficial v Mariboru.	20. 4. 1923.; T 41/23—7.	1. novembra ' 1923. I
Adam Vratar, rojen dne 24. oktobra 1889., posestnik v Velikem selu, Prekmurje.	Topničar v Przemyšlu; baje umrl dne 4. junija 1917. v ruskem vojnem ujetništvu v Buhari.	Žena Rozalija Vratar.	Jožef Kerčmar, župan v Velikem selu.	20. 4. 1923.; T 43/23-6.	1. novembra 1923.
Ivan Gomboc, rojen dne 20. maja 1880., posestnik v Gančanih, Prekmurje.	Vojak 20. honvedskega pehotnega polka; baje umri v ruskem vojnem ujetništvu.	Žena Katarina Gomboc.		20. 4. 1923.; T 44/23-5.	1. novembra! 1923.
Ivan Smej, rojen dne 5. maja 1883., posestnikov sin v Beltincih, Prekmurje.	Vojak 48. pehotnega polka; baje umrl dne 21. decembra 1915. za tifuzom v ruskem vojnem ujetništvu v Taškentu.	Žena Magdalena Smej.	Franc Jureš, sodni kanclist v Dolnji Lendavi.	20. 4. 1923.; T 45/23-4.	1. novembra 1923.
Jožef Premoša, rojen dne 30. januarja 1880., delavec v Renkov-cih, Prekmurje.	Služil pri 20. honvedskem pehotnem polku; baje padel dne 22. decembra 1915. na gališkem bojišču.	Žena Ana Premoša.		20. 4. 1923.; T 46/23-4.	1. novembra 1923.
Janez Koša, rojen dne 21. februarja 1872., stanovnik v Treh mlinih, Prekmurje.	Vojak 20. honvedskega pehotnega polka; pogrešan od začetka svetovne vojne na gališkem bojišču.	Žena Elizabeta Koša.	Julij Amalieti, sodni kanclist r Dolnji Lendavi.	20. 4. 1923.; T 47/23—4.	1. novembra 1923.
Janez Nemeth, rojen dne 17. decembra 1887., posestnik v Dolini, Prekmurje.	Vojak 48. pehotnega polka; baje umrl za posledicami poškodb v bolnici v Skoplju.	Žena Marija Nemeth.		20. 4. 1923.; T. 48/23—5.	1. novembra 1923.
Jurij G5nc, rojen dne 31. julija 1885., posestnik v Dolgi vasi, Prekmurje.	Vojak 48. pehotnega polka; baje dne 15. junija 1915. padel na gališkem bojišču.	Žena Marija Gönc.	Evgen Mod, sodni kanclist Dolnji Lendavi.	20. 4. 1923.; T 49 23-5.	1. novembra 1923.
Sebastijan Pak, rojen dne 21. januarja 1882., samski posestnik v Št. liju v Slovenskih goricah.	Služil pri 47. pehotnem polku, izgubil dne 26. oktobra 1918. v bitki na Montu Pertici obe nogi in od takrat pogrešan.	Brat Janez Pak.			20. 4. 1923.; T 40/23 -5.	1. novembra' 1923.
			Nadaljevanje na prihodnji strani.		
Ime in rojstni dan, stan i in zadnje bivališče po-grešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Franc Maček, rojen dne 23. novembra 1885., posestnik pri Svetem Juriju, Prekmurje.	Vojak 83. pehotnega polka; baje leta 1914. padel v bitki pri Mazulasawi v Galiciji.	Žena Ludovika Maček.		20. 4. 1923.; T 50/23-4.	1. novembra 1923.
Peter Kolta!, rojen dne 23. julija 1885. v Berkovcih, posestnik istotam, Prekmurje.	Vojak 83. pehotnega polka; pogrešan izza meseca maja 1915. na gališkem bojišču.	Žena Vilma Koitai.	Simon Moretzky, notarski uradnik v Murski Soboti.	20. 4. 1923.; T 51/23-7.	1. novembra 1923.
Josip Slivnjek, rojen dne 2. marca 1890. v Vaneči, posestnik istotam, Prekmurje.	Vojak 83. pehotnega polka ; pogrešan od konca leta 1917. v ruskem vojnem ujetništvu.	Žena Marija Slivnjek.		20. 4. 1923.; T 52/23-6.	1. novembra j 1923.
Avguštin Kolbič, rojen dne 9. avgusta 1889., posestnikov sin na Zgornji Velki, okraj Maribor.	Vojak 47. pehotnega polka; pogrešan izza meseca junija 1916 na gališkem bojišču.	Oče Alojzij Kolbič.	—	20. 4. 1923.; T 53/23-4.	1. novembra 1923.
Jožef Erjavec, rojen dne 15. februarja 1891., posestnikov sin v Borečih, Prekmurje.	Vojak 18. honvedskega pehotnega polka; pogrešan izza dne 30. januarja 1915. na gališkem bojišču.	Brat Alojzij Erjavec.	—	20. 4. 1923.; T 55/23—4.	1. novembra 1923.
Anton Jarčič, rojen dne 12. januarja 1882., zidar v Bresternici pri Mariboru.	Vojak 47. pehotnega polka; baje dne 19. januarja 1915. padel na gališkem bojišču.	Brat Karel Jarčič.	—	20. 4. 1923.; T 57/23-3.	1. novembra 1923.
Janez Čarni, rojen dne 29. aprila 1884., posestnik v Moravcih, Prekmurje.	Vojak 18. honvedskega pehotnega poika; baje meseca novembra 1914. padel v bitki pri Obkoszu v Galiciji.	Sestra Jula Solar.	—	20. 4. 1923.; T 58/23-3.	1. novembra 1923.
Matjaž Zorko, rojen dne4. januarja 1880., posestnik v Melincih, Prekmurje.	Vojak 20. honvedskega pehotnega polka; pogrešan izza dne 4. septembra 1917. na italijanskem bojišču.	Žena Ana Zorko.	Julij Amalieti, sodni kanciist v Dolnji Lendavi.	20. 4. 1923.; T 60/23-3.	1. novembra 1923.
Obratni predmet: trg'ovina z mešanim blagom in pleteninami.
Imetnik: Ciril Vajt, trgovec v Kranju Št. 109.
L j u b 1 j a <n a, dne 16. marca 1923.
318.	Sedež: Ljubljana.
Besedile firme: T. Groschel.
Obratni predmet: trgovina z mešanim, kolonialnim, špecerijskim, materialnim in delikatesnim blagom.
Imetnica: linica Groschel, trgovka- v Ljubljani. Poljanska cesta št, 7.
L j u b 1 j a n a, dne 21. februarja 1923.
319.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Ernest Sark.
Obratni predmet: komisijska trgovina.
Imetnik: Ernest Sark v Ljubljani, Židovska
steza št. 1.
L j u b 1 j a n a , dne 21. februarja 1923.
320.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Fran Šuštar.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Fran Šuštar v Ljubljani, Dolenjska
cesta št, 12.
L j u b 1 j a n a , dne 16. marca 1923.
321.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Emerik Zelinka.
Obratni predmet:! trgovina z žganjem na debelo in izdelovanje nuna, žganja in konjaka po mrzli poti na tvomiški način.
Imetnik: Emerik Zelinka v Ljubljani. Celovška. cista št. 229.
Sa 3/23—1.	559
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Franca B r u m a 11 i j a, trgovca v Ljubljani, regi-strovanega pod firmo: Franc Brumatti, trgovina z manufakturnim blagom v Ljubljani.
Poravnalni komisar: dr. V. Golia, sodni svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 140 dne 2 3. maja 1923. ob devetih. Rok za oglasitev do dne 18. maja 192 3.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 16. aprila 1923.
C I 36/23—1.	543 3—1
Sklep.
Janez Prek, preužitkar v Podveži št. 20, je vložil po Francu Košenini, notarju v Gornjem gradu, tožbo zaradi izbrisa vknjiženih terjatev, odnosno pravic, in sicer:
1.	) zoper Marijo Nadlušnikovo v znesku 230 gld. s pripadki in zaradi preživitka;
2.	) zoper Antona Preka, Jožefo in Jero P r e -k o v o v znesku 206 gld. 325/7 kr. s pripadki za vsakega;
3.	) zoper Janeza S e 11 a k a zaradi vknjiženih najemnih pravic.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
3.	maja 1 923.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče tožencev in njih dedičev neznano, se jim postavlja za skrbnika Vekoslav Juršič, sodni oficial v Gornjem gradu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L,
dne 6. aprila 1923.
____
A 353/22—7.	555
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Ivan Rane r, hlapec v zdravilišču Slatini-Ra-dencih, je dne 7. decembra 1922. umrl, ne da bi bil zapustil naredbo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev.
Za skrbnika zapuščini je postavljen Jurij Leskošek, opravitelj državnega pravdništva v Gornji Radgoni.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes dalje javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor sa zahteve izkazane, dedičem, kolikor se pa to ni zgodilo, se zaseže v prid državi.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek L,
T 30/23—2.	554
Amortizacija.
Na prošnjo, ki jo je vložil Franjo R o 1 e k, zasebnik v Zagrebu, Ilica št. 190. se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega čeka, ki ga je prosilec baje izgubil: Ček br. 2718—000020 z dne 14. septembra 1922., izdan po Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu na njeno podružnico v Ljubljani, glaseč se na prinosnika, v imenski vrednosti 65.784 K.
Imetnik tega čeka se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v tridesetih dneh od tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je ček brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 13. aprila 1923.
Nc VIII 163/23—3.	514 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Jere D o 1 i n š k o v e, rojene Žitni-kove, v Ponovi vasi št. 37 se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: Hranilna knjižica Ljudske posojilnice, registrovane zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani, št. 41.898, glaseča se na ime: Jera Dolinšek.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII.,
dne 29. marca 1923.
Nc I 134/23—1.	552
Amortizacija.
Na predlog, ki ga je podala Ana A n c e 1 j. delavka na Gorenjem Suhorju št. 12, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki je bila predlagateljici baje ukradena: Hranilna knjižica Prve dolenjske posojilnice v Metliki št. 12.347 z vlogo 670 Din 53 p, glaseča se na ime: Ana Ancelj na Gorenjem Suhorju št. 12.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je knjižica brez veljave.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek L,
dne 6. aprila 1923.
520 A. Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
317. Sedež: Kranj.
. Besedilo firme: Ciril Vajt.
j L j u b 1 j a n a , dne 16. marca 1923.
322.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Trgovska agentura «Avala», Vilko Apih.
Obratni predmet: trgovska agentura in komisijsko skladišče za drobno in galanterijsko blago na debelo.
Imetnik: Vilko Apih, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica št. 20.
Firma se podpisuje tako, tla postavlja imetnik pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis.
M a r i b o r, dne 29. marca 1923.
323.	Sedež: Pudob.
Besedilo finne: Anton Kandare.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Anton Kandare, posestnik v Pudobu št. 21.
L j u b 1 j a n a , dne 16. marca 1923.
324.	Sedež: Sv. Katarina pri Tržiču.
Besedilo firme: Dr. Karl Born.
Obratni predmet: trgovina z lesom in elektrarna z oddajo električne sile.
Imetnik: dr. Karel Bom. industrij ec v Tržiču. Ljubljana, dne 21. februarja 1923.
325.	Sedež: Zagorje ob Savi.
Besedilo firme: Fr. Weinbergerja vdova.
Obratni predmet: kuhanje in prodajanje apna, izdelovanje in prodajanje sodavice.
Imetnica: Veronika vdova Weinberger v Zagorju ob Savi št. 22.
Prokuristinja:	Veronika Kolbe v Zagorju ob
Savi št. 22.
Ljubljana, dne 21. februarja 1923.
II. Vpisala se je izprememba pri nastopni firmi:
326.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo finne: Filip Šibenik.
Obratni predmet: izdelovanje pecivnega praška: Imetnik firme Filip Šibenik, trgovec v Ljubljani, Gosposka ulica št. 16, je sklenil s svojo soprogo Antonijo Šibenikovo, rojeno Koroščevo, stanujočo istotam, ženitno pogodbo z dne 21. februarja j 1923., pasi. št. 1812. j Ljubljana, dne 17. marca 1923.
j III. Izbrisala se je nastopna firma;
327.	Sedež: Ljubljana.
j Besedilo firme: M. Dražil.
! Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Imetnica: Marija Dražil v Ljubljani:
!	Vsled opustitve trgovine,
i	Ljubljana, dne 17. marca 1923.
521 B. Vpisi v zadružni register.
I.	Vpisala se je nastopna zadruga:
328.	Sedež: Vrhnika.
Besedilo tirane: Zadružna elektrarna na Vrhniki,
r. z. z o. z.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, zgraditi in vzdrževati omrežje za napeljavo električnega toka po Vrhniki in Stari Vrhniki, oddajati električni tok za razsvetljavo in gonilno silo v gospodarske, obrtne in industrijske namene, nabavljati kmetijske in druge stroje ter jih posojati zadružnikom. Vse to delo je omejeno na lastne člane.
Pravila so z dne 10. februarja 1923.
Razglasi zadruge se izvršujejo z objavami pred cerkvijo in z naznanilom na razglasni deski.
Načelništvo sestoji iz 12 članov. Člani prvega načelništva so: Josip Jelovšek, tvorničar in veleposestnik na Vrhniki št. 12; Franjo Langof, knjigovodja na Vrhniki št. 12; Tomaž Grom, posestnik na Stari Vrhniki št. 68/24; Frane Dolenc, gostilničar na Vrhniki št. 33; Ivan Mihler, učitelj na Vrhniki št. 399; Vencel Malavašič, dimnikarski mojster na Vrhniki št. 330; Franc Krašovec, lesni trgovec na Vrhniki št. 380; Ivan Kqs, mesar in gostilničar na Vrhniki št. 190; Ivan Tišler, fotograf na Vrhniki št. 37; Josip Brenčič, posestnik na Vrhniki št. 211; Ignacij Debevc, posestnik na Stari Vrhniki št. 84; Franc Gnom, posestnik na Stari Vrhniki št. 28.
Zadrugo zastopata po dva člana načelništva in tudi .skupno podpisujeta zanjo.
L j u b 1 j a n a , dne 23. februarja 1923.
II. Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah:
329.	Hranilnica in posojilnica v Borovnici, registro-vana zadruga z neomejen» zavezo:
izbrisal se je član načelništva Jakob Petrovčič, vpisai pa se je novoizvoljeni član načelništva Ivan Petelin, posestnik v Borovnici št. 108.
L j u b 1 j a n a , dne 24. februarja 1923.
330.	Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev in upokojencev v Kočevju, regis,trovana zadruga z omejeno zavezo.
Besedilo firme odslej: Nabavljačka zadruga državnih službenika za sodni okraj Kočevje, regisitro-vana zadruga z omejene zavezo.
Namen zadrugi je, nabavljati zadružnikom živežne potrebščine in ostale predmete za njih osebno in hišno uporabo. Zadruga daje nabavljene potrebščine le zadružnikom, in sicer proti gotovemu plačilu. Samo izjemoma, če ima zadruga v svojem skladišču blaga več, neg» ga potrebujejo zadružniki, sme upravni odbor tako blago prodati tudi ne-zadružuikorn.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora ali en član in za to pooblaščeni poslovodja kot. prokurist, ki podpisuje s pristavkom «P- p.» ter mora biti prijavljen pri zadružnem registru.
(Zadružni delež znaša 100 Din. Vsak član jamči z vsoto vplačanih deležev in pa z njih dvakratnim zneskom.
Vse objave zadruge morajo biti razpoložene na vidnem mestu v zadružnih prostorih.
Upravni odbor ostane v sestavi in osebah nespremenjen, samo da se je izbrisal član upravnega odbora Viljem Wolf, vpisal pa Franc Kratnar, višji davčni upravitelj v Kočevju.
Novo mesto, dne 29. marca 1923.
331.	Kmetijska strojna zadruga na Kokrici, regii-strovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba v načelništvu, sklenjena na občnem zboru dne 13. januarja 1923., in sicer so se izbrisali člani načelništva Alojzij Strniša, Jernej Mrak, Aleš Golnar in Franc Štros — vsi posestniki na Kokrici; vpisali pa so se Andrej Pernuš, posestnik na Kokrici; Ciril Mrak na Kokrici; Ivan Zupan v Srakovljah; Jernej Škofič, posestnik v flovkit.
Ljubljana, dne 20. marca 1923.
332.	Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v
Kranju, regfctrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Mihael Jakof-čič in Franc Dol» vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Andrej Roje, učitelj v Kranju, in dosip Skoporc, podpreglednik finančne kontrole v p.
333.	Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadrugu z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Miha Jerant, posestnik v Volavlju št. S. Franc Petrič, posestnik v Podmilju št. 9, in Anton Kepa, posestnik v Ješčali št. 3, vpisali pa so še novoizvoljeni člani načelništva Anton Lavrič, posestnik v Selščku št. 45; Avgust Bercieri, posestnik v Cerovcu št. 143; Matija Žitnik, posestnik v Vimtarjevcu št. 30.
L j ubijana, dne 20. marca 1923.
334.	Zadružna tiskarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Prokura se je podelila Franu Rögerju, ravnatelju Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Ljubljana, dne 20. marca 1923.
335.	Zadružna tiskarna, r. z. z o. z. v Krškem: Izpremenila sta: se §§ 1. in 2.
Po izpremenjenem § 1. se glasi firma zadruge odslej: Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani,
reg. zadr. z om. zav. — Zadruga ima svoj sedež v Ljubljani.
Po izpremenjenem § 2. ima zadruga namen, pokrivati tiskovne in knjižne potrebščine svojih članov, pred vsem one pridobitnih in gospodarskih zadrug, ter z izvrševanjem tiskarskega in knjigotrškega obrta pospeševati priđlđbitek svojih članov.
Ta namen doseza s tem, da opravlja proti plačilu vse tiskarske posle in izdeluje, odnosno dobavlja in prodaja, vsakovrstne izdelke tiskarskega obrta ter v lastni režiji izdaja časopise in zalaga knjige in brošure.
Novo meist o, dne 3. aprila 1923.
336.	Ljudska posojilnica v Logatcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Andrej Modic v Gorenjem Logatcu št. 13, Matija Gosar v Kalcah št.. 3 in Ivan Erjavec, župnik v Gorenjem Logatcu; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Franc Albreht v Kalcah št. 24; Jernej Rupnik v Gorenjem Logatcu št. 60; dr. Janko Arnejc, župni Upravitelj v Gorenjem Logatcu.
L j ubijana, dne 20. marca 1923.
337.	Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z.:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva dr. Frau Fehler, Jurij Karba, Tomaž Komac in Milan Bar-tolič, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva dr. Fran Vidovič, deželnosoclni svetnik; Karel Tiefengruber, poštni ‘kontrolor; Alojzij Filipčič, poštni poduradrsik; Lavjoslav Lipuš, policijski oficial — vsi v Mariboru.
M a r i b o r , cbie 29. marca 1923.
338.	Zadružna mlekarna v Orehovi vasi, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba §§ 2., 13., 15., 19., 25., 27., 33., 40. (točka 8.) in 45. zadružnih pravil.
Namen zadrugi je, pospeševati živinorejo in mlekarstvo pri članih.
M a r i b o r , dne 29. marca 1923.
339.	Sirarska zadruga v Starih Fužinah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Martin Logar, Andrej Zupanc, Janez Pefcdvec, Janez Žvan in Matevž Urbanc, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Janez Gašperin, posestnik v Stari Fužini št. 13; Janez Ražen, posestnik v Stari Fužini št. 14; Janez Gašperin, posestnik v Stari Fužini št, 43; Jože Štros, posestnik v Stari Fužini št 84; Jakob Pekovec, posestnik v Studoru št. 5. Ljubljana, dne 24. februarja 1923.
340.	Mlekarska zadruga v Šenčurju, r. z. z o. z.:
Po sklepu občnega zbora z dne 19. marca 1922. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo. Likvidatorji: dosedanji člani načelništva. Likvidacijska firma: Mlekarska zadruga v Šenčurju, r. z. z o. z. v likvidaciji.
Podjpis firme: Likvidatorji podpisujejo svoje ime pod likvidacijsko firmo.
Ljubljana, dne 20. marca 1923.
341.	Hranilnica in posojilnica v Šmartnem na Pohorju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba §§ 19., 29. in 34. zadružnih pravil.
III.	Izbrisali sta se nastopni zadrugi:
342.	Živinorejska zadruga v Ihanu, r. z. z o. p.
v likvidaciji:
Vsled končane likvidacije.
Ljubljana, dne 5. februarja 1923.
343.	Živinorejska zadruga v Šmartnem pri Kranju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji:
Vsled končane likvidacije.
Ljubljana, dne 20. marca 1923.
Št. 3103/1923.	548 3—2
Razglas o opravljanju državnega izpita za samostalno vodstvo gozdnega gospodarstva.
Na podstavi začasne naredbe ministrstva za šume in rudnike z dne 22. oktobra 1919., št. 15.462, se razpisuje s tem natečaj za državni izpit za samostalno vodstvo gozdnega gospodarstva.
Prošnje za opravljanje tega izpita morajo predložiti kandidati podpisanemu odseku najkesneje do dne 2 0. maja t. 1., in sicer oni, (ki so v javni službi, po svojem nadrejenem ofblastvu, ostali pa po pristojnem političnem oblastvu.
Prošnji je treba priložiti:
1.	) Krlatni list.
2.	) Zrelostno izpričevalo in izpričevalo o šumarskih študijah, dovršenih na vseučilišču kraljevine Srbim', Hrvatov in Slovencev v Zagrebu.
Kandidati, ki so dovršili šumarske študije na drugi visoki šoli, morajo dokazati, da so opravili vse predpisane izpite iz onih predmetov, iz katerih se opravlja izpit na vseučilišču kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu.
3.	) Izpričevalo o neoporečnosti, izdano po pristojnem političnem oblastvu.
4.	) Kratek življenjepis.
5.	) Izpričevalo, da je bil prosilec po dovršenih študijah vsaj leto dni v praktični šumarski službi pri urejenem gozdnem gospodarstvu.
6.	) Samostalno sestavljen in z lastnim mnenjem opremljen strokovni popis poslov, s: katerimi se je prosilec bavil in ki jih je vodil ob praktičnem službovanju.
Izpit se bo vršil pred nalašč za to postavljeno izpraševalno komisijo dne 4. junija t. 1. in naslednje dni v prostorih Šumarskega doma v Zagrebu.
Šumarski odsek ministrstva za šume in rudnike v Zagrebu,
dne 12. aprila 1923.
Št. 108.	ej
Razpis učnih mest.
V šmarskem šolskem okraju se razpisujejo v stalno namestitev ta-le učna mesta:
1.	) Ponikva ob južni železnici, petrazrednica, mesto za učitelja;
2.	) Pristav a, trirazrednica, mesto za učiteljico;
3.	) Ž u s e m, enorazrednica, mesto za učitelja-voditelja s službenim stanovanjem.
Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože po službeni poti pri dotičnih krajnih šolskih svetih do dne 15. maja 1923.
Okrajni šolski svet šmarski v Celju,
dne 10. aprila 1923.
Opr. št. 73/23.	564
Razglas.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini oddaja za sezono 1923. v najem prostor za trgovino s parfumerijami.
Najemnina znaša letno najmanj 2500 Din ter je plačljiva v dveh enakih obrokih/in sicer dne 1. maja in dne 1. avgusta.
Pravilno opremljene in kolkovane ponudbe naj se pošljejo podpisanemu ravnateljstvu do dne 2 5. aprila 1923.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini,
dne 18. aprila 1923.
d
Razne objave.
Št. 5351/V/5 ex 1923.	563
Lokalne železnice: Ljubljana-Vrhnika, Grobelno-Ro-gatec, Poljčane-Konjice-Zreče, Slovenska Bistrica-Slovenska Bistrica mesto.
Potniška in prtljažna tarifa del II. Posebne določbe k saobraćajni odredbi. Izdaja nove tarife. Z veljavnostjo izza dne 1. maja 1923. stopi v veljavo nova tarifa. Istočasno se razveljavijo nastopne tarife z dodatki vred, kolikor se tičejo prevoza oseb, psov, potne prtljage in ekspresne robe:
1.	) Osebna in prtljažna tarifa II za ljubijansko-vrhniško progo, veljavna izza dne 1. avgusta 1917.
2.	) Posebne določbe k saobraćajni uredbi, tarife jri tarifne določbe za nastopne proge:
a)	Grobelno-Rogatec, veljavne izza dne 15. maja 1910.;
b)	Poljčane-Konjice, veljavne izza dne 1. junija 1915.;
c)	Slovenska Bistrica-Slovenska Bistrica mesto, veljavne izza dne 15. oktobra 1917.
3.	) Izpremembe in vozarinske tablice k tarifam za zgoraj imenovane lokalke, veljavne izza dne
1.	aprila 1922.
Izvodi te tarife se naročajo pri obratnem ravnateljstvu j. ž., pododdelku V/5, v Ljubljani. Cena 10 dinarjev.
V Ljubljani, dne 18. aprila 1923.;
J. ž. št. 5351—V/5.
Južna železnica kot poslovodna uprava.
566	Razglas.
Pri sedemnajstem žrebanju 4%%nih zastavnih listov in 4%i%nih komunalnih zadolžnic «Kranjske deželne banke», ki se je izvršilo dne 16. aprila 1923., so bile izžrebane nastopne številke:
4 Ve % n i zastavni listi.
po 10.000 K: št. 35;
po 2.000 K: št. 64, 90, 107, 115, 120, 126, 151, 199;
po 1.000 K: št. 11, 36, 47, 51, 76, 86;
po 200 K: št. 71, 135, 137, 154, 156, 196.
4Va%ne komunalne zadolžnice.
po 10.000 K: št. 18, 95, 213, 291, 350, 357, 368, 413, 426, 452, 454, 460, 474, 519, 522, 531;
po 2.000 K: št. 4, 31, 67, 71, 115, 125, 183, 292, 304, 374, 378, 429, 545, 624, 640, 651, 675, 694, 706, 730, 743, 744, 761, 817, 819, 858, 860, 864;
po 1.000 K: št. 47, 66, 208, 210, 211, 279, 356, 519, 523, 527, 534, 539, 543, 547, 594, 630, 642, 676, 708, 715;
po 200 K: št. 40, 41, 55, 67, 211, 231, 246, 271, 292, 317, 352, 385, 515, 529, 536, 550, 552, 554, 557, 566, 573, 606, 645, 650, 663, 678, 705, 736;
po 100 K: št. 97, 105, 243, 244, 247, 287, 295, 322, 330.
Te zastavne liste in komunalne zadolžnice bo izplačevala naslednica Kranjske deželne banke, «Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic», proti vročitvi izza dne 1. julija 1923.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1923.
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
(prej «Kranjska deželna banka»).
568 Poziv na subskripcijo 125.000 delnic, glasečih se na prinosnika, po Din 100*— v nominalni vrednosti v skupnem znesku Din 12,500.000*—.
Na podstavi pooblastila občnega zbora z dne
8.	aprila 1922. in zaradi splošne potrebe nadaljnje prometne glavnice se je odločilo ravnateljstvo Slavenske banke, d. d., izvršiti zvišbo delniške glavnice in emisijo novih delnic ob nastopnih pogojih:
1.	) Delniška glavnica Din 37,500.000— se zvišuje z izdajo novih 125.000 delnic po Din 100-— nominale, torej za Din 12,500.000-— na Din 50,000.000.
2.	) Posestnikom starih delnic pripada pravica, na 3 (tri) stare d e) niče o p tirati eno novo za ceno Din 11 0-— tel q u e 1.
3.	) Subskripcija se z a č n e dne 2 0. aprila t. 1. ter se zaključi dne 30. aprila t. 1.
4.	) Nove delnice nosijo kupon za leto 1923. ter so deležne dobička izza dne 1. januarja 1923.
5.	) Protivrednost podpisanih delnic je vplačljiva takoj, najkesneje do dne 30. aprila 1923.
6.	) Subskripcija, odnosno opcija, se opravlja: v Zagrebu: pri blagajni zavoda,
pri podružnicah Slavenske banke, d. d.: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu ob Savi, Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Osijeku, Sarajevu, Somborn, na Sušaku, v Šabcu, Šibeniku, Velikovcu, Vršcu,
v Splitu: pri Jugoslavenski industrijski ban k i, d. d.,
v Ljubljani: pri Slovenski banki, na Dunaju: pri banki Bankhaus Milan Robert Alexander, v Budimpešti: pri Balkanski banki, d. d., in pri vseh bančnih zvezah Slavenske banke, d. d.
Delničarjem iz Amerike se rezervira na njih odpadajoče število novih delnic, dokler ne prispe njih naznanilo, ali reflektiraj© na razpisano opcijo novih delnic.
7.	) Posestniki starih delnic, ki žele po točki 2. optirati nove delnice, morajo predložiti pri zgoraj označenih podpisovalnicah:
točno izpolnjeno in podpisano prijavnico, ki naj navaja številke starih delnic (kolikor niso pri zavodu v pologu), ali pa naj predlože začasno potrdilo starih delnic.
Delničarji bivše Jugoslovanske Union - banke lahko izvedejo to opcijo tako, da se vzamejo v poštev njih še nezamenjene delnice, v zmislu svoje-časnega zaključka o združitvi s Slavensko banko, d. d., t. j. na vsaki dve delnici Jugoslovanske Union-banke odpadejo tri delnice Slavenske banke, d. d.
8.	) Azijski dobiček, ki se doseže z izdajo novih delnic, gre v korist rednega rezervnega sklada, od-bivši stroške za emisijo in pristojbine.
9.	) Za proizvedbo te emisije je bil osnovan sindikat, ki jamči za uspeh zvišbe delniške glavnice.
Slavenska banka, d. d., v Zagrebu,
meseca aprila 1923.
572 Vabilo na prvi redni občni zbor,
ki ga bo imela
«Textilia»,
trgovska in industrijska delniška družba v Ljubljani,
dne 5. maja 1923. ob 17. uri v prostorih Slovenske banke v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovni dobi od dne 1. novembra 1921. do dne 31. decembra 1922.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Sklepanje o odobritvi bilance za leto 1921./1922. in o podelitvi absolutorija upravnemu svetu.
4.	) Sklepanje o predlogu za zvišbo delniške glavnice na Din 6,000.000— in o predlogu za dotično izpremembo pravil.
5.	) Dopolnilna volitev v upravni svet.
6.	) Dopolnilna volitev v nadzorstveni svet.
7.	) Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1923.
Upravni svet.
§ 31. družbenih pravil: Na občnem zboru imajo pravico glasovati vsi oni delničarji, ki so najmanj 6 dni pred občnim zborom založili najmanj 10 delnic pri družbeni blagajni v Ljubljani.
§ 32. Vsak delničar ima pravico do toliko glasov, kolikorkrat zastopa po 10 delnic.
562 Vabilo na tretji redni občni zbor
Pašne zadruge za občine Selca, Železnike in Sorico, registrovane zadruge z omejeno zavezo v Železnikih,
ki bo dne 6. maja 1923. ob osmih v občinski pisarni v Železnikih št. 22 z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo o delovanju načelništva in nadzor-ništva.
2.	) Odobritev letnega računa.
3.	) Presoja odredbe šumske uprave na Bohinjski Bistrici glede planine «Pečane».
4.	) Izprememba pravil.
5.	) čitanje revizijskega poročila z dne 16. septembra 1923.
6.	) Slučajnosti.	Načelništvo.
579 Vabilo na redni občni zbor Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku,
ki bo dne 6. m a j a 1 9 2 3. ob petnajstih v hotelu «Union» v Celju.
Dnevni red:
1.	) Poročilo ravnateljstva za leto 1922.
2.	) Poročilo preglednikov za leto 1922.
3.	) Odobritev bilance in računskega zaključka za leto 1922.
4.	) Razpolaganje z dobičkom iz upravnega leta 1922.
5.	) Volitev upravnega sveta.
6.	) Volitev preglednikov.
7.	) Sklepanje o prodaji tvornice v Celju.
8.	) Predlogi.
9.	) Slučajnosti.
* * *
Gospodje delničarji morajo svojo pravico do glasovanja dokazati s potrdilom, da so založili svoje delnice najpozneje tri dni pred občnim zborom pri upravnem svetu v Hrastniku (člen 24. pravil).
V Celju, dne 18. aprila 1923.
Upravni svet.
567 Vabilo na drugi redni občni zbor
Prometnega zavoda za premog,
d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 8. maja 1923. ob devetih v uradnih prostorih zavoda, na Miklošičevi cesti št. 15/11., z nastopnim
dnevnim redom:
1.	) Poslovno poročilo in predložitev bilance za poslovno leto 1922.
2.	) Poročilo in predlog računskih preglednikov.
3.	) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	) Volitev računskih preglednikov za leto 1923. in določitev njih nagrad.
5.	) Potrditev kooptiranih članov upravnega sveta.
6.	) Žrebanje in volitev v upravni svet.
* * *
Po § 12. pravil daje posest 25 delnic pravico d>> enega glasu; glasovati sme le oni delničar, ki založi vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi pri blagajni Prometnega zavoda za premog, d. d. v Ljubljani, ali pa pri Slavenski banki v Ljubljani.	Upravn. ^
569 Vabilo na prvi redni občni zbor,
ki ga bo imela
Zadružna banka, d. d. v Ljubljani,
dne 9. maja 1923. ob sedemnajstih v bančnih prostorih v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovnem k; ' 1922.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance in sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	) Predlog upravnega sveta o zvišbi delniške glavnice od Din 1,250.000-— na Din 2,500.000-—.
5.	) Volitev v upravni svet.
6.	) Volitev v nadzorstveni svet.
7.	) Slučajnosti.
* * *
Po § 14. pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri Zadružni banki v Ljubljani najkesneje šest dni pred zborovanjem najmanj 10 delnic (ali pa začasna potrdila za najmanj 10 delnic).
V Ljubljani, dne 18. aprila 1923.
Upravni svet.
510	Naznanilo.
Vsled odloka ministrstva za trgovino in industrijo VI. br. 704 z dne 23. februarja 1923. bomo izplačevali po sklepu občnega zbora izza dne 1. maja 1923. pri centrali v Ljubljani in pri podružnici v Ljutomeru 10%no dividendo, t. j. Din 5— za en® delnico.
V L j u b 1 j a n i, dne 18. aprila 1923.
Obrtna banka v Ljubljani.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.