PoStnina plačana ▼ gotovini.
Leto XVm.. št. 241
Ljubljana, petek 15* oktobra 1937
Cena 2 Din
UpravnlStvo, LJubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon fit. S122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg 7, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Dvojni tir na progi Zidani most—Zagreb
Med najnujnejše in najvažnejše prometne zahteve Slovenije spada zlasti tudi položitev drugega tira na železniški progi med Zidanim mostom in Zagrebom. Izredno mnogo se je o tem že pisalo in govorilo, pa si je naša javnost ravno glede te zahteve tako edina, kakor v malo katerem drugem vprašanju.
Zanimivo in obenem značilno je, da so že pred 80 leti, ko so začeli progo graditi, računali s potrebo dvojnega tira, čim se bo promet bolj razvil. Progo je zgradila južna železnica, ki si je pri nakupu zemljišč pridobil?1 dovolj širok pas za dvotirno železnico. Enotirna proga je bila mišljena le kot začasna rešitev. Dogotovljena in prometu izročena je bila leta 1862., ko je predstavljala edino železniško zvezo Zagreba z Dunajem in Trstom. Železniška uprava je takoj po otvoritvi začela pripravljati spodnji progovni ustroj za drugi tir in je to delo dovršila od Zidanega mosta do Krškega. Po razdelitvi Avstrije leta 1867. v avstrijsko in madžarsko polovico, pa je dobil Zagreb najprej železniško zvezo z Budimpešto in nato še z Reko, pa ostalimi kraji. Proga na Zidani most je zaradi tega postala drugorazredna. Znana madžarska železniška politika je še posebej skrbela, da se na tej progi ni razvil noben pomembnejši promet, pa je res zadostoval samo en tir.
Bistveno se je spremenil položaj z ze-dinjenjem. Železnica Zagreb - Zidani most je zopet postala prvorazredna proga izredne važnosti, saj je bila vključena v glavno prometno žilo Jugoslavije. Postala je še več, postala je del velike evropske zveze zapada z vzhodom ob 45. vzporedniku. Južna železnica se je takoj po prevratu pripravljala, da jo prilagodi naraščajočemu prometu in položi tudi drugi tir. Prehitelo pa jo je podržavljenje in njena namera še do danes ni izvršena. Dvotirna je pač oo-stala železnica iz Beograda do Zagreba od tod dalje do Zidanega mosta oa je ostala enotirna, čeprav so že 9 let gotovi vsi načr+i
no večje uposobljenie za naraščajoči promet je bila izmenjava starih tirnic z novimi, kar pa nikakor ne zadostuje.
O velikem pomenu proge Zidani most - Zagreb govori dovolj že samo dejstvo, da vozijo po njej že vsa leta po zedinje-nju ekspresni mednarodni vlaki, po 4 do 5 parov mednarodnih brzih ter po 6 do 7 parov potniških vlakov. Tovornega prometa je vedno več; sedaj imamo že redno po 8 parov rednih tovornih vlakov, toda dnevno še po par parov izrednih. Po dosedanjih podatkih bo letos promet presegel 7.5 milijona bru-toton. kar znači. da se ie poveča! za eno tretjino že samo od 1. 1935. Vsaka stvar ima svoje meie in tudi transportna moč proge Zagreb - Zidani most je skoraj pri kraju.
Položaj te proge med Zidanim mostom in Zagrebom je zelo ugoden za naše razmere. Število ovinkov ie razmeroma majhno. sai znaša samo okrog 15°/o od celokupne dolžine 73 km. Tvdi vzponske razmere so povoljne. Razdalja med poedinimi postajami ie povprečno 7.1 km: največja je med Bregom in Sevnico C8.fi km) ter med F>5kim in Brežicami (8.5 km). Teoretična progovna transportna moč na n?jte*iem odseku proge med Bregom in Sevnico bi znašala nekaj nad 10 milijonov brutoton, praktična pa komaj 8 milijonov brutoton na leto. Tudi povečanje brzine vlakov. ako bi bilo mogoče, skrajšanje postankov, povečarne tori^še za tovorne vlake in sl^ni ukreni bi bistveno ne mogli dvigniti te transportne moči.
Praktičen dokaz, da leži meja transportne moči enotirne proge Zagreb -Zidani most nekako med 7 5 in 8 5 milijona brutoton, je tudi izkušnja letošnjega poletja, ko je v juliju in avgustu promet nenavadno vzrastel. Podatki za avgust pravijo, da se ie dnevno prevozilo v obeh smereh povprečno po 23 200 brutoton, torej v celem mesecu 624 000 ton. To bi dalo letno nekaj nad 7.5 milijona ton. Ako pomislimo, da je bil v avgustu sicer potniški promet največji v sezoni, tovorni promet pa še daleč ne. ker pričenja izvozna doba šele v oktobru. moramo računati, da se bo promet v sedan jem in bodočem mesecu še znatno dvignil.
Da je propustna moč proge v resnici izčrpana, se pozna zlasti tu d1' po izredno velikih zakasnitvah. VTak' naoraviio med Zidanim mostom in Zagrebom skupno 1300 minut zakasnitve. To znaša skoraj 22 ur dnevno Zakasnjeni pa so ne samo tovorni vlaki o ka+er'h zamudi itak javnost mnogo ne izve. temveč potniški in celo mednarodni brri vlaki. Po enem samem tiru se oa* ne more delati čudežev niti z najboljšim osobjem. posebno še če ga ie premaV V računu zakasnitev niso upo^vnm časi zamud, s katerimi <?n vftorvli vlaki na nsSo enotimico z dvotirr»° prog«* v Zsfrebu. oziroma	mostu Res
moramo od vsote neko^ko ur ker izmenjuje železniška uprava med Brežicami in Zaprešičem tirnice ter na-
FRANCIJA IN ANGUJA
SILITA K ODLOČITVI
Londonski odbor za nevmešavanje naj se izreče za takojšen odpoklic
vseh tujih prostovoljcev iz Španije
Pariz, 14. oktobra, o. Težišče angleško-francoske akcije za ureditev španskega problema je bilo danes v Parizu. Na seji vlade, ki je bila dopoldne pod vodstvom prezidenta Lebruna, je zunanji minister Delbos podrobno poročal o dosedanjih pogajanjih z Londonom, posebno o razlogih, zaradi katerih se je v sporazumu s Chau-tempsom in Daladierjem odločil za poslednji poskus za sporazum z Italijo v okviru londonskega nevtralnostnega odbora, za katerega se je odločila tudi angleška vlada. V splošnih obrisih je podal precizne predloge, ki jih nameravata angleška in francoska delegacija v nevtrainostnem odboru predlagati za umik tujih prostovoljcev iz Španije in ureditev drugih španskih problemov. Po daljši razpravi o teh vprašanjih je ministrski svet določil glavno vsebino note, ki je bila po seji v zunanjem ministrstvu takoj sestavljena in že popoldne poslana v London.
Finančni minister Bonnet je na seji poročal o finančnem položaju. Sklenjeno je bilo, da se bo vlada prihodnjič sestala v ponedeljek dopoldne.
Sklepi in predlogi
Francoska vlada je na svoji današnji seji na osnovi sporočil, ki jih je prejela o včerajšnjih sklepih angleške vlade, sklenila predlagati v Londonu, naj bi se razprava o umiku tujih prosiovoljcev iz Španije v nevtralnostnem odboru vršila po naslednji proceduri, ki naj bi jo v odboru samem zagovarjala lord Plymouth in poslanik Corbin:
1.	V nacionalistično kakor tudi v republikansko Španijo naj se takoj pošljejo posebne komisije, ki bodo nadzorovale in usmerjale operacije za končni urnik tujih prostovoljcev s Pirenejskega polotoka.
2.	V teh komisijah naj bodo zastopane vse države, ki so včlanjene v odboru.
3.	šele, ko bi bil umik prostovoljcev iz Španije končan, naj bi odbor obema taboroma v Španiji priznal vse vojne pravice.
Lord Piymouth in poslanik Corbin naj bi takoj ob početku zasedanja lrnciorske-ga nevtralnostnega odbora podala važne izjave, s katerimi bi zastopnikom ostaUh sodelujočih sil zajamčila popolnoma lojalno postopanje Anglije in Francije, v katerih pa bi obenem zahtevala, da mora odbor dovršiti svoj posel v 10 do 15 dneh. Ce se bodo pogajanja v londonskem odboru zaključila ugodno, je samo po sebi razumljivo, da bo takoj nato sklicana v London diplomatska konferenca vseh evropskih velesil; če pa bi londonski odbor, ki se bo sestal v soboto dopoldne, ničesar ne opravil, ali če bi dognal, da iz Španije ni mogoče odstraniti vseh tujih prostovoljcev, bosta Anglija in Francija:
1.	Takoj ukinili zaporo meje na Pirenejih ter dovolili svobodno dobavo orožja in prostovoljcev republikanskim Špancem.
2.	Pričeli v smislu nyonskega sporazuma še posebej kontrolirati Balearsko otočje, da bi tako preprečili morebitno zasedbo teh otokov po kakšni drugi sili.
Po informacijah londonskega »Daily Te-legrapha« se bodo pogajanja v okviru londonskega nevtralnostnega odbora pričela na podlagi angleške Bele knjige od 15. julija, v kateri je angleška vlada zahtevala umik tujih prostovoljcev iz Španije, nakar bi priznala generalu Francu vse vojaške pravice. Takrat je angleška vlada stavila pogoj, da se o obeh elementih razpravlja kakor o celoti. Pogajanja tedaj niso uspela, ker je Rusija načelno odklonila priznanje vojaških pravic španskim nacionalistom, Italija, Nemčija in Portugalska pa niso hotele pristati na to, da bi se vršila enotna pogajanja o obeh zadevah.
Nezadovoljstvo v Rimu
Poročila iz Rima pa pravijo, da so tamkajšnji uradni krogi zelo nezadovoljni z najnovejšim razvojem situacije. Pogoji, ki jih stavita Anglija in Francija, bodo pre-judiciiali pogajanja v londonskem nev-tralnostnem odboru. Predvsem rimskim krogom ni všeč, da bi moral odbor v 10 ali 15 dneh dovršiti svoje delo, tako, da bi
pravijo zaradi tega vsi dnevno vozeči redni vlaki nekako 240 minut zamude. Vse ostale zakasnitve pa moramo pripisati zgolj dejstvu, da osobje niti pri najboljši volji ne more po sedanjem ustroju proge doseči povoljnejšega prevoza vlakov. Ako se rednim vlakom pridružijo še kaki izredni, zlasti tovorni, ki počasi vozijo, nastaja še večja gneča. Ta, iz samega praktičnega obratovanja izhajajoči dokaz o popolni izčrpanosti progovne transportne moči med Zidanim mostom in Zagrebom je najjačji in najtehtnejši dokaz, da se mora tir podvojiti, ako se hočemo izogniti še večjim nevšečnostim v prihodnjih letih.
Potrebno je torej, da se že v proračunskem letu 1938/1939 prične s podvojitvijo tira med Zagrebom in Zidanim mostom. Vsako nadaljnje odlašanje bo težkoče samo povečalo. Stročki za podvojitev so preračunani samo na 85 milijonov dhoarjsv Amortizirali se bodo prav dobro in uspešno, o tem ne more biti nikakega dvoma. Država pa bo dobila od Beograda do Ljubljane dvotirno, prvovrstno prometno ž'lo ter si resnično zgradila svojo »magistralo«.
moral biti sporazum že do 1. novembra pod streho. Poleg tega smatrajo francosko-an-gleške dogovore o ukrepih za primer, da pogajanja v londonskem odboru ne bi uspela, za nevarne grožnje, s katerimi naj bi se Italija, Nemčija in ostale države, ki simpatizirajo s španskimi nacionalisti, prisilile k pristanku na umik tujih prostovoljcev iz Španije, ki naj bi veljal za pogoj, pod katerim bi londonski odbor španskim nacionalistom šele priznal vse vojaške pravice.
Vprašanje Balearov
Listi izražajo danes svoje zadovoljstvo z ukrepi francoskih in angleških merodaj-nih krogov, odkrito pa priznavajo, da angleška vlada ni sprejela vseh francoskih predlogov. Glede enega francoskega rred-loga, ki se je nanašal na balearski problem, pa je šla angleška vlada celo še dalje. Francoska vlada je preko poslanika Corbina predlagala Edenu. naj bi se v primeru neuspeha nevtralnostnega odbora izvedli posebni skupni francosko-angleški ukrepi za zavarovanje bistvenih interesov obeh držav v zapadnem delu Sredozemskega morja. Predvsem naj bi prišla skupna francosko-anglcška akcija do izraza okrog Balearskega otočja. Angleške in francoske vojne ladje naj bi v smislu ny-onskesra sporazuma stalno križarile pred luko Mahon na Menorci, ali pa naj bi angleško In francosko brodovje enostavno zasedlo vse Balearsko otočje. Angleška vlada je na ta francoski predlog v celoti pristala in ga še nekoliko podrobneje izdelala. Zanimivo je, da »Figaro« pri tem opozarja, da so Italijani že ob pričetku šnin"ke državl^ncke vojne tajno utrdbi luko Palmo na Mali orel.
Uradno sporočilo o seji
O današnji seji je bilo objavljeno naslednje sporočilo:
Zunanji minister Delbos je poročal o tekočih pogajanjih glede Španije, zlasti o sestanaku odbora za nevmešavanje ki bo v kratkem. V velikih obrisih je obrazložil načrte, ki jih morata Francija in Anglija vzeti v poštev. iMnistrski svet je soglasno odobril vsebino note. ki bo še danes poslana v London. Finančni minister Bonnet je opisal finančni položaj. Prihodnja seja ministrskega sveta bo v torek.
za nevmešavanje se sestane jutri
London, 14. oktobra, br. Odbor za nevmešavanje je sklican za soboto ob 10.30 dopoldne. Sestal se bo v angleškem zunanjem ministrstvu.
Čeprav demantirajo, da bi bil odboru za nevmešavanje določen gotov rok za ureditev prostovoljske zadeve, poudarjajo v angleških diplomatskih krogih že prej izraženo željo, da ima svoje delo čimprej končati, tako da bi po britanskem načrtu z dne 14. julija mogla oditi na Špansko posebna komisija, da bo nadzirala odhod prostovoljcev, kakor hitro bo o tej zadevi podpisan v nevmeševalnem odboru dogovor. Ker dnevni red zasedanja odbora še ni razglašen, se še ne ve, ali se bo delo nadaljevalo tam, kjer so ga prenehali na prejšnji seji, v uradnih krogih pa poudarjajo, da ni angleška vlada prav nič spremenila svojega stališča glede priznanja te ali one sprte stranke. Znano je, da je pri zadnjih debatah v odboru nastalo nesoglasje med Francijo in Anglijo na eni strani in Italijo in Nemčijo na drugi strani zastran prioritete teh dveh vprašanj.
Komunike o šefi angleške vlade
London, 14. okt. k. O včerajšnji seji angleške vlade je bil snoči objavljen naslednji komunike:
Vlada je na svoji seji proučila francoske predloge, ki jih je glede na italijanski odgovor siporočil ministru Edenu francoski poslanik Corbin. Rezultat razprave o tem vprašanju je bil, da je vlpda v glavnem sprejela te predloge Pristala je na to. da je treba napraviti nov poskus za sporazum glede na položaj v Španiji in sicer v odboru za nevmešavanje, da pa se mora razprava o tem vprašanju časovno omejiti, da bi se položaj realno in bistveno zboljšal. V tem primeru ie pričakovati, da se bo odbor sestal že ob koncu tedna. Ta postopek je tudi v skladu z zahtevo italijanske vlade v njeni poslednji noti.
Poleg tega sta se angleška in francoska vlada sporazumeli, da ne sme ostati pri sedanjem položaju, če bi ta poskus za dosego sporazuma ne uspel.
Francoski glasovi o položaju
Pariz, 14. okt. AA. »Petit Journal* piše o mednarodnem položaju:
Vse kaže, da bi bila najboljša por za izhod iz sedanje splošne zmede skl canje konference vseh neposre.no p i/.ade'ih vee "•il. to je Velike Britanije Fr.inM.je. ItVij? Ven V ;e in Ri:s:je.
»Marin pravi ^noč; eo \ dobro poučnih krogih izjnvili da bosta Frnnrii- in Angina. če odbo, za nevmešavanje v li dneh ne bo 'osegel nobenega rez :I?atn p«e 'laga-
Francija skupaj in na podlaga popolne enakopravnosti zasedejo vse tri glavne Balear-ske otoke in dobe mornarice vseh treh velesil popolno svobodo postopanji na Sredozemskem morju.
»Petit Parisien«: Vidi se, da sta Anglija in Francija kljub temu. da ni Ml italijanski odgovor prav nič bodrilen. smatrali za potrebno, še enkrat diplomatsko poskusiti, ali se ne bi dal španski problem prijateljsko ure«iiti; to pa ne pomeni, da bi 8e Pariz in London odpovedala ukrepom, ki bi bili potrebni, če bi ta poskus propadel. Včerajšnji popolnoma soglasni francoski in britanski sklepi kažejo, <ia so v Parizu in Londonu slej ko prej odločeni, ostati do konca potrpežljivi. Mislimo, da smemo biti s teini sklepi zadovoljni. Socialist,čni »Po-epulaire« pravi med drugim: Franciji in Angliji je do tega, da dobita čim prej zanesljiva poroštva za ohranitev politike ne-
vmešavanja. Ce bi se neizpodbitno pokazalo, da takšnih poroštev ni mogoče dobiti, bosta Francija in Velika Britanija, ki morata skrbeti za varnost svojih pomorskih zvez, prosti sedanjih obveznosti v zvezi z politiko navdušenja.
»Figaro« poroča it Rima, da Je Italija pripravljena na vee možnosti, in trdi, da eo na Siciliji, v Sardiniji, v Toscani in okoli Neaplja zfrrane znatne sile, ki jih bodo poslali na Špansko, kakor hitro bi Francija proglasila ponovno otvoritev pirenejske meje.
Posvetovanja vojaških strokovnjakov
London, 14. okt. g. V Londonu je bila danes seja vojaških strokovnjakov Francije in Anglije, na kateri bo razpravljali o načrtu za zaščito zvez na Sredozemskem m >rju. Ta načrt bd stopil v veljavo, ako razgovori v odboru za nevmešavanje o umiku španskih prostovoljcev ne bi imeli uspeha.
Italijanski transporti v Libijo
Rim, 14. okt. Snoči se je vkrcal na par-nik »Roma« štab divizije »Cirenaica«, ki je bila poslana v Libijo. Z istim parnikom potujeta tudi dva pehotna bataljona, ki sta določena za Bengasi.
Dr. Stojadinovič v Londonu
Posvetovanja z zunanjim ministrom Edenom ter drugimi angleškimi politiki in finančniki
Pariz, 14. oktobra. AA. Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je odpotoval iz Pariza snoči ob 21.50 v London. Na železniški postaji so se poslovili od njega zunanji minister Yvon Delbos, poslanik dr. Purič, vojaški ataše general Glišič, novoimenovani francoski poslanik v Beogradu Brugere, jugoslovenski komisar na svetovni razstavi Čuvaj in drugi.
London, 14. oktobra. AA. Predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadi-noviča je davi ob 10. pozdravil na londonski postaji britanski zunanji minister Eden v družbi svojega tajnika in g. Sayersa, ki ga je pozdravil v imenu predsednika vlade Chamberlaina. Na postajo so prišli tudi jugoslovanski poslanik v Londonu Drago-mir Kasidolac, svetnik jugoslovenskega poslaništva, jugoslovanski tiskovni ataše in ostalo osebje poslaništva. Ko je dr. Stojadinovič stopil iz vlaka, se je rokoval z zunanjim ministrom Edenom in ostal z njim nekaj minut v prijateljskem razgovoru. Nato se je odpeljal v hotel Darchester.
Prvi sestanek med dr. Stojadinovičem in Edenom je bil ob 11. v zunanjem uradu. Poprej se je še vpisal v dvorne knjige Nj. Vel. kralja, kraljice matere ter vojvodov Kentskega in Gloucesterskega.
Razgovor z Edenom je trajal celi dve uri od 11. do 13. Nato se je dr. Stojadinovič odpeljal na jugoslovansko poslaništvo, kjer je poslanik g. Kasidolac priredil njemu na čast slavnostno kosilo. Na kosilu so bili tudi zunanji mimster Eden, notranji, letalski in vojni minister, predsednik
odbora za nevmešavanje lord Pljrmouth, podtajnik za zunanje zadeve sir Robert Vansittard, kraljev osebni tajnik Monik, profesor londonskega vseučilišča Watson in drugi.
Popoldne je predsednik dr. Stojadinovič posvetil sestankom z ugledn'mi angleškimi politiki in zastopniki londonskih finančnih krogov. Sprejel je v svojih apart-manih v hotelu Dorchestru tudi glavne urednike velikih londonskih listov in poročevalskih agencij ter več dopisnikov tujih listov v Londonu.
Zvečer je bil dr. Stojadinovič na slavnostni večerji, ki jo je priredil njemu na čast v prostorih zunanjega urada zunanji minister Eden.
S predsednikom britansike vlade Cb?m-berlaiinom se bo dr. Stoja, dtinernič sestal Jutri, ker se je moral Chamberlain odpeljati danes v Mancheister.
Jutri dopoldne ob 11. bo predsednik dr. Stojadinovič položil venec na grob neznanega junaka.
Na kosilu pri kralju Juriju VI.
London, 14. Oktobra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič bo jutri na kosilu v Buckinghamski palači, jutri popoldne se bo pa s:stal s predsednikom angleške vlade Chamber-lainom. Po večerji v jugoslovenskem poslaništvu se bo ob 22. odpeljal iz Londona.
Nemško-belgijski sporazum
Belgija ni prevzela nobene obveznosti napram Nemčiji
Bruselj, 14. okt. AA. Vlada bo v kratkem izročila parlamentu izmenjavo not med Nemčijo in Belgijo. Odbor za zunanje zadeve v poslanski zbornici je imel včeraj sejo in je reizpravljal o proračunu zunanjega ministrstva. Zunanji minister Spaak se je v svojem odgovoru na več vprašanj omejil na ugotovitev, da ni Belgija pri pogajanjih z nemško vlado prevzela nobene politične, gospodarske ali vojaške obveznosti, tudi neglede kolonij. Na vpraša nje, z: kaj še vedno zavlačuje zasedbo po-slaniškega mesta v Rimu, Je Spaak odgovoril, da mora Belgija kot stalen Član sveta DN ravnati čim bolj oprezno, ker italijanskega cesarstva mednarodno pravo še ni sankcioniralo.
Odmev v italijanskem tisku
Rim, 14. okt AA. Italijanski listi vidijo v izmenjavi balgijsko-nemških not dejanski prispevek k pomirjenju Evrope. »Corriere
della Sera« pravi, da je belgijski kralj pogumen in prepričan prvoboritdj za osvoboditev Belgije težkih obveznosti. Berlinski akt kaže, da ima Nemčija voljo za mir, nihče ne želi razdeliti Evrope v dve skupini in to ali ono državo podrediti skupini, naklonjeni Francozom, da bi se mogla ustvariti nasprotna skupina. Takšni nameni niso v načrtu avtoritativnih držav.
Popolo d' Italia« ugotavlja, da je Belgija od Nemčije same dosegla vse, česar ji Ženeva ni mogla dati. Ta sporazum je zgodovinskega in psihološkega pomena. Ker sc nova Nemčija razlikuje od Viljemove, bo tudi bodoče razmerje med obema sosedama obvarovano raznih negativnih vplivov preteklosti.
»Nazione« pravi, da je narodno-sociali-stična Nemčija odločno pokazala, kako si predstavlja svoje delo za konstruktivno politiko miru v Evropi. List dodaja, da dobivata s tem tudi Hitlerjev in Mussolinijev govor na Majskem polju dejansko potrdilo.
Novi hudi boji v Španiji
Letalski napadi na Mallorco, Barcelono in Madrid — Republikanska ofenziva na aragonski fronti, nacionalistična na asturski fronti
Barce.ona, 14. oktobra, o. Predsnočnjim so republikanska letala napadla luko Palmo na otoJku Mallorci in prizadela pristaniškim napravam kakor tudi drugim nacionalističnim vojaškim objektom ogromno škodo. V mestu je bilo ubitih tudi večje število ljudi. Napad je bil izvršen povsem nenadoma, tako da so protiletalske baterije na Mallorci stopile v akcijo šele, ko so republikanska letala malone že dovršila svojo nalogo. Po najnovejših poročilih so republikanska letala v Palmi potopila tudi več Francovih ladij.
Nacionalisti so na ta napad takoj reagirali. V pretekli noči je namreč 50 nacionalističnih letal napadlo Barcelono. Letala niso bombardirala le vojaških zgradb, ampak so tipala bombe tud' na zasebna poslopja. K sreči človeških žrtev ni bilo mnogo. Barcelonske protiletalske baterije so naci nais' ična letala sp. j-ele s hudim ognjem 'n s~ se moral« kmalu umpkniti.
Pe lui iši lil Tetn?^"! n~pad na MAdrid. kjer so niu-icnnpstl^na ?e'»!a vrgla nad tisoč homb pred v erp na severozapsduo madridsko predmestje. Cela vrsta delavskih
--- W ~~--.........n--	- -	r	---1--- j —------ t------------------- ----------- .
li Italiji, naj Velika Britanija, Italija in i stanovanjskih hiš je bila razdejana. Šte-
vila žrtev doslej še ni bilo mogoče dognati, sodijo pa, da je vsekakor veliko. Naciona-lisfčna letala so priletela nad mesto zelo visoko in so se potem z zaprtimi motorji spustila nanj. Zaradi tega jih v Madridu spočetka niso niti opazili, šele, ko je bil napad že v polnem teku, so se oglasile protiletalske baterije.
Med tem se je na aragonskem bojišču nadaljevala republikanska ofenziva. Posebno hudi so bili napadi pri Huesci in južno od Saragosse, kjer so republikanci dosegli več važnih uspehov.
Boji v Aragoniji
San Sebastian. 14. oktobra. AA. Republikanske brigade so danes napadle nacionalistične poi ojanke južno od Saragoske. Po srditem boju so nacionalisti napad zavrnili. Republikanci so poslali v bej kakih 50 tankov. Reoublikansko topništvo že 72 ur bombardira kraj Tuentes. Republikanski poskusi, da ustavijo prodiranje naciona^stov z večjim pritiskom v ostalih odsekih, so ©e popolnoma izjalovili, ker eo nacionalisti zavzeli nove postojanke v istem odseku.
sJUTKS« IT. 33T -
PefeE 15. X. »37.
šanghajska japonska
koncesija v plamenih
Uspešen napad kitajskih letal na japonske vojaške
transporte
Šanghaj, 14. oktobra, o. Danes so kitajska letala razvila silno akcijo in bombardirala vse japonske strateške točke vzdol« morske obale. Velika eskadra letal iz Nan-kmga se je nenadoma pojavila nad luko Ta-ku, kjer imajo Japonci svojo veliko koncesijo in v njej velikanska skladišča, kakor tudi močmo pomorsko vojno oporišče. V Inki so bili veliki transporti vojaštva ter vojnih potrebščin ter živeža. Kitajska letala so odvrgla na japonsko oporišče in japonske transporte ogromno količino bomb. Japonska koncesija je bila v kratkem skoraj vsa v plamenih. Zadetih je bilo tudi več japonskih transportnih ladij. Japonsko vojaštvo je v paniki skakalo z ladij v morje in je mnogo vojakov utonilo. Japonske vojne ladje »o s svojimi protiletalskimi topovi sicer skušale braniti japonske vojaške objekte, vendar pa niso imele uspeha. Kitajska letala »o se nad Taikuom pojavila povsem nepričakovano. Napad se je razvil v mrzlični naglici, nakar so se kitajski bombniki hitro zopet oddaljili. Na transportnih ladjah, kakor tudi v pristaniščih je bilo od bomb ubitih okrog 60 ljudi, okrog 200 pa jih je bilo ranjenih.
Japonska letala so nasprotno ponovno skušala bombardirati mogočne podzemske utrdbe, ki so si jih Kitajci zgradili okrog Kiangvana. Njihova naloga je bila za vsako ceno razdejati glavne kitajske kaver-ne. še preden pa so prispela na cilj, jih je napadla eskadrila kitajskih lovskih letal in se je nad Šanghajem razvila letalska bitka, ki jo j« opazoval s šanghajskih ulic in hiš na tisoče ljudi. Japonska letala so se morala po polurni borbi zopet umakniti v japonsko zaledje. Dve japonski letali sta bili sestreljeni.
Zanimivo je, da so Japonci takoj nato izdali komunike, v katerem pravijo, da je japonskim letalom uspelo vreči le 12 bomb na kitajske postojanke in tudi na objekte v severnem delu Šanghaja, kjer je zaradi njih nastal požar. Kakor so ugotovili, so požar povzročile granate z japonskih vojnih ladij.
Japonske izgube pred šanghajem	mož
Dosedanje japonske izgube na šanghajski fronti »e po jajionskih virih cenijo na 8.000 mrtvih in 10.000 ranjenih, kakor pa zatrjujejo mednarodni opazovalci, je treba k temu prišteti tudi izgube japonskih pomorskih strelc-ev, k.i so izredno velike. V poslednjih dv€h bitkah v čapej-u so bili celi oddelki pomorskih strelcev pobiti. Od posameznih oddelkov je ostalo le še po 10 do 20 ljudi. Nadalje je treba upoštevati j'.pon-ske vojake, ki so pred Šanghajem umrli zaradi raznih nalezljivih bolezni. Po cenitvah omenjenih opazovalcev znašajo japonske izgube na šanghajski fronti 5.000 mrtvih in okrosr 20.000 ranjenih ljudi, kar pomeni skoraj četrtino vsega japonskega ekspedi-cijskega zbora pred Šanghajem.
Napad na Nanking
Nanking, 14. okt. o. Velika eskadra japonskih letal je dane« napadla Nanking. Kitajska lovska letala so jih skušala pregnati, vendar jim to ni uspelo. Kakor zatrjujejo Japonca, so bila v boju tri kitajska, letala sestreljena. Japonska letala so močno poškodovala nankinšlko letališče in več velikih skladišč v njegovi bližini.
Kočljiv položaj v Kantonu
Hongkong, 14. okt. o. Po najnovejših in formacije ti Japonskega generalnega štaba je Kanton docela odrezan od ostalega sveta. Japonci so z minami zagradili reko šukjang, ob kateri leži velika jiužno-kitajska luka Pred njo kidžari tudi veliko število japonskih vojnih ladij, tako da ndhče ne more neopažen mimo njih v Kanton. Na drugi strani so japonska letala pri svojih poslednjih napadih na več krajih razdejala železniško progo, ki vodi iz Kantona proti severu.
Japonska matična ladja poškodovana
HOngkong, 14. oktobra, o. Kitajska letala so davi z uspehom napadla japonsko matično ladjo za letala) ki križari pred otokcm Hainamom in ki je japonskim letalom služila za oporišče pri napadih na okolico Hongkonga in Kantona. Kitajske letalske bombe so ladjo hudo poškodovale, tako da je bila začasno onesposobljena za sleherno akcijo. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je prav zaradi tega izostal tu di veliki japonski letalski napad na Kanton, ki je bil napovedan za dopoldne.
Prodiranje v Notranjo
Peking, 14. okt. g. Japonske čete so včeraj po hudih bojih zavzele glavno mesto Notranje Mongolije Sujiuan, ki leži 667 km severno od Pekinga. Zaplenili so cel park železniških voz, po večini ameriškega izvora.
Vstaja v Mandžuriji
Peking, 14. okt. o. V Mandžuriji se čim-dalje (bolj širi proti japonsko gibanje. Po vesteh iz zanesljivih virov deluje sedaj v mandžurskih pokrajinah proti Japoncem že nad 100.000 mandžurekih dezerterjev. Nekatera okrožja so se že docela otresla ja-ponsko-tmani 1 žurske kontrole in ogražajo uporniki življenje ter imetje Japoncev. Japonci upajo, da ta uporniški pokret ne bo onemogočil njihovih operacij v severni Kitajski.
Japonski vojni eilji
London, 14 okt. o. O vojaških ciljih Japoncev na Kitajskem poroča danes »»Daily Telegraph« po informacijah iz zanesljivih tokijskih virov, da nameravajo Japonci zavzeti vse kitajsko področje severno od Rumene reke, okupirati otok Hajnan na Južnem kitajskem morju in iz prestižnih razlogov izvojevati zmago tudi na šanghajski fronti. Mik-ado je zelo v skrbeh zaradi najnovejšega razvoja mednarodne politike glede na dogodke na Daljnem vzhodu. Zato je za danes pozval k sebi tudi vojnega ministra generala Sugizamo, da mu podrobno poročajo o vseh razlogih, ki so izzvali splošno mednarodno napetost.
Protijaponski bojkot v Ameriki
New York, 14. oktobra. AA. Ameriška glavna delavska zveza je sklenila pozvati vse sorodne delavske organizacije sveta, naj ji pomagajo pri propagiranju bojkota japonskega blaga.
Spopadi v Abgsinlji i Rotarski sestanek
Adis Abeba, 14. okt. (Štefani). V zadnji deževni dobi so abesinski vstaši napadli razne manjše italijanske posadke, raztresene po abesinski visoki planoti. Italijanske kolonijalne čete so večino vstašev uničile. Mnogo njihovih poglavarjev, med njimi dedžas Aurares, dcdžas Terege, Antene Ne\v Selasije, Belente Zema in Lig Llma so ubiti. Glavnega vodjo in organizatorja vsta.ških napadov de-džasa Haila Sebeda so Italijani ujeli in takoj ustrelili.
Rim, 14. okt. (Štefani). Italijanske izgube v Abesiniji od 1. do 30. septembra so naslednje: 58 mož je padlo v bojih, 10 jih je umrlo zaradi dobljenih ran, tri pogrešajo, 31 jih pa je umrlo zaradi posledic službe in bolezni. Vsega skupaj znašajo izgube 102 vojaka. Celotne izgube od 1. januarja 1935 do 30. septembra 1937 znašajo 2357 mož.
Obsodba milanskih proiISašistov
Rim, 14. okt. AA. Snoči je bila izrečena obsodba proti milanskim pro.tifašistom. Ob-toženi Morandi, Venami, Testa. Ravaci in akademski slikar Aligi so bili obsojeni na 10 let ječe, pet obtožencev je bilo oproščenih, štirje pa so bili obsojeni na kazni od enega do štirih let zapora.
Eksplozija v nemškem rudniku
Essen, 14. okt. AA. V rudniku Nonlstern je eksplodiral plin. Ubilo je sedem rudarjev.
Spomenik Viteškemu kralju v Novem Bečeju
Novi Bečej, 14. okt. p. V nedeljo bodo v Novem Bečeju odkrili spomenik pokojnemu kralju Aleksandru L Uedinitelju.
Vsedržavni smučarski zlet bo letos v Sloveniji
Beograd, 14. oktobra. AA. V svrho propagande in pospeševanja smučarskega športa v naši državi to ministrstvo za telesno vzgojo priredilo v letošnji smučarski sezoni zlet jugoslovenskih smučarjev. Da bo ta izlet pokazal pravo moč naših smučarjev, 6e bo letos vršil v Sloveniji. Njegov termin se bo določil sporazumno z Jugosloven-skim zimsko-sportnim savezom v Ljubljani. Razen tega se vrše v ministrstvu za telesno vzgojo priprav? za organiziranje tečajev za smučarske inštruktorje.
Odlikovanje
Beograd, 14. okt. p. Drugi namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije, Gju-ra Paunkovič, je odlikovan z redom Jugoslovenske krone I. stopnje.
v Zagrebu
Zagreb, 14. oktobra. AA. Za redno zasedanje evropskega odbora mednarodne rotarske zveze v Zagrebu od 13. do 16. t. m., je prispelo v Zagreb 49 dettegatov, samih uglednih osebnosti iz 28 držav Evrope severne Afrike in Prednje Azije. Letošnji predsednik vnopskega odbora Holandec Buning je na zasedanju izjavil poročevalcem listov, da je bil že na mnogih zasedanjih tega odbora, vemdiar mora posebej poudariti izredno organizacijo tega sestanka v Zagrebu in prisrčni sprejem, ki so ga delegati doživeli v zagrebškem rotarskem kluibu.. Neki francoski delegat je rekel, da je bil pred nekaj leti v Zagrebu, vendar to pot skoraj ni mogel spoznati, tako zelo je napredoval v tem kratkem razdobju. Pohvalil je tudi vzorno organizacijo letošnjega zasedanja v Zagrebu. Tudii predsednik stockholm-ske borze, ene izmed največjih borz na svetu, je izjavil poročevalcem listov, da je izredno zadovoljen z organizacijo tega zasedanja in da ga veseli, da ima priložnost spoznati Zagreb in Jugoslavijo.
Konferenca se nadaljuje po sporedu. Ko bo končana, bodo udeleženci priredili izf»et po Jugoslaviji, da se ugledni tuji gostje seznanijo z njenimi nabavnimi lepotami.
Nova pravila udaruženja rezervnih oficirjev
Beograd, 14. okt. p. Pristojne oblasti so odobrile nova pravila udruženja rezervnih oficirjev in bivših bojevnikov, ki so bila sprejeta na kongresu 30. maja. Osrednja uprava udruženja sporoča sedaj vsem svojim pododborom in članom, da je že pričela izvajati nova pravila in da v njihovem smislu pripravlja ustanovitev posameznih odsekov.
Sprejemi v prosvetnem ministrstvu
Beograd, 14. oktobra. AA. Pomočnik prosvetnega ministra in načelniki oddelkov bodo sprejemali stranke ob torkih in četrtkih od 11. do 13. ure, senatorje in poslance pa ostale delavnike od 11. dalje. Prijave za sprejem se vlagajo od 10. do 11.
Iz državne službe
Beograd, 14. okt. p. Upravna uradnica Anica Teofanovič - Rus je premeščena iz državnega zdravilišča v Topolščici k higienskemu zavodu v Sarajevu.
Za pomožne uradnice v 9. skupini so imenovane uradniške pripravnice Antonija Tre-falt in Vida Hribar v Ljubljani ter Ivana Dekleva na Jescnicah.
Beležke
Obnovitev bivše SLS f
V zvezi z zagrebškim sporazumom se že nekaj časa širijo po Ljubljani kn po deželi vesti, da je v teku akcija za obnovitev nekdanje klerikalne stranke, bivše SLS. Ta stranka naj bi se kot »stara«, torej pred-šestojanuarska politična formacija skušala pridružiti skupinam, ki »o sklenile zagrebški sporazum. Voditelji nove skupine naj bi bili zaenkrat ljudje, ki se v JRZ niso udejstvovali v ospredju ali pa so se v zadnjem času umaknili. Baje imajo že zagotovljeno podporo enega izmed listov, ki veljajo danes še za glasila JRZ.
Voditelji akcije si za enkrat še niso na jasnem, ali naj bi »obnovljena SLS« skušala dobiti priključek k Zagrebu direktno in na lastno pest, ali pa naj poprej poskusi osnovati enotno »fronto« z onimi naivnimi neučakamci, ki že sedaj vsak za sebe vozijo svoje piskarčke v Zagreb in deloma tudi v Beograd, da bi jih čim bližje primaknili k ognju. Zagrebško in beograjsko ognjišče sta sicer precej veliki, bojimo pa se, da vendarle ne dovolj za vse lonce, ki bi se radi pririli k žarečim »rinkam.«
Interesantna beležka »Slovenskega doma"
Jugoslovenska radikalna zajednica in njena glasila v zadnjem času zopet z vsem poudarkom postavljajo v ospredje vse svoje politične akcije in borbe načelo državnega in narodnega edinstva. Tudi »Slovenec« že polagoma, čeprav še malo sramežljivo, razvija jugoslovensko unitaristično zastavo. Vedno boli hud je na zagrebški sporazum. Njegov opoldanski nebogljen-ček »Slovenski dom« pa očividno gleda situacijo skozi druga očala. Včeraj je namreč objavil naslednjo beležko:
»Proti sporazumu med dr. Mačkom in srbijansko združeno opozicijo sedaj kar po vrsti protestirajo razni občinski odbori, posebno na Srbskem. Tako so v Nišu in Skoplju kar nalašč zato sklicali izredni občinski seji, s katerih so poslati kr. vladi resolucijo, ki kritizira delo nekega dela Srbov, ker so se tako daleč spozabili, da so pozabili celo na državno edinstvo, kaj šele na narodno, ki je po mnenju velesrbov temelj, na katerem more obstati Jugoslavija.«
Sklicanje senata in narodne skupščine
Obe zbornici narodnega predstavništva se morata, kakor je znano, po določbah ustave avtomatično sestati vsako leto na dan 20. oktobra. Da se formalno zaključi sedanje zasedanje, sta obe zborniški predsedstvi sklicali za torek, 19. t m. seji senata in narodne skupščine. To bosta zadnji seji zasedanja 1936/37; na njih bo med drugim sklenjeno, naj se vse nerešene zadeve prenesejo na prihodnje zasedanje.
Na prvi seji novega zasedanja, v sredo, si bosta senat in skupščina izvolila novi predsedstvi. Predsedniška kandidata JRZ bosta ostala sedanja predsednika: dr. Ma-žuranič za senat in Stevan čirič za skupščino. Ali bo opozicija postavila svoje kandidature in koga bo kandidirala, še ni znano.
Protesti mestnih svetov
Včeraj smo zabeležili, da so imeli mestni sveti v Skoplju, Nišu in Banjaluki seje, na katerih so sprejeli protestne resolucije proti zagrebškemu sporazumu. O enakih sejah poročajo sedaj še iz cele vrste drugih mest, med njimi iz Štipa, iz Prištine, iz Nego-tina, Zaječarja itd. Povsod so bile sprejete resolucije, ki obsojajo zagrebški^ sporazum, poudarjajo narodno in državno edinstvo ter zahtevajo čuvanje sedanje ustave. Končno pozivajo merodajne čini-telje, naj preprečijo vsak tako nevaren eksperiment, kakršen bi bil izvajanje zagrebškega sporazuma.
Člani mestnih svetov so povsod izključno ali pa vsaj po veliki večini pristaši JRZ.
Razmah Sokolstva v Dalmaciji
Niko Bartulovič objavlja v svoji odlični reviji »Javnost« vtise in opazovanja e svojega bivanja v Dalmaciji. Med drugim pravi: »Sokol se v Dalmaciji razvija lepše nego kdaj koli, ravno zato, ker jc izpostavljen napadom in udarcem z vseh strani. V Sokolu ee zl')ira vse, kar je resnično in nesebično jugoslovensko... Na Listne oči sem videl sokolski zlet v Milni, v čisto hrvatskem mestecu na Braču. Tri četrtine hiš so bile svečano okrašene in skoro vse prebivalstvo je pričakalo parnike. ki so priva-žali Sokole. V sprevodu je bilo 4000 Sokolov in Sokolic, med njimi devet de6etin Hrvatov. V špalirju je bilo dvojno število prebivalstva od blizu in daleč. Enako sliko so nudili zleti v Visu, v Omišu in drugod, torej v čisto hrvatskih krajih ... Popolnoma zaman eo poskusi, da bi se b terorjem spremenila dejstva...«
Ustanovni občni zbor omladinske JNS v Kranju
Iz Kranja nam poročajo: Odkar se ja ustanovila sreska mladinska organizacija JNS za kranjski srez, bolj in bolj narašča zanimanje za poliLični j>okret nacionalne mladine. Zato je sklenil sreski odbor OJNS, da ustanovi za mesto Kranj še samostojno krajevno omladinsko organizacijo. Ustanovni občni zbor to v nedeljo, 17. t. m. ob pol 10. dopoldne v bivši kavarni Narodnega doma. Poleg odposlancev sreskega in bano-vinskega odbora OJNS bo prisostvoval občnemu zboru tudi narodni poslanec g. Koman. Vabljeni so vsi člani in prijatelji mladinskega pokreta.
Sestanek JNS v Mokronogu
Preteklo soboto 6e je zbralo v Mokronogu lepo število pristašev nacionalne misli iz Mirenske doline. Sestanek je otvoril in vodil g. Reiner iz Št. Janža. Nar. po6l. Milan Mravlje je poročal o političnem položaju v državi in Sloveniji. Njegova temperamentna izvajanja so zbrani nacionalisti poslušali z izredno pozornostjo in vedno ob-navljanim živahnim odobravanjem. Še preden je svoj govor končal, ga je prekinil zastopnik sreskega naoelstva in sestanek razpustil, nakar so se udeleženci mirno razšli.
Poročilo, ki smo ga prejeli iz Mokronoga o tem sestanku, se zahvaljuje posl. Mrav-ljetu za njegov obisk in njegovo zanimivo poročilo ter ga naproša, naj se čim prej zopet oglasi.
„Naša misel"
Te dni je iizšila prva številka novega (tretjega) letnika glasila jugoslovenske nacional-
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. UL 19i7
Zahteve jugoslovenske lesne industrije
in trgovine
Zasedanje stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije
Rarajeve, 14. oktobra, o. Včeraj in danes je bilo tu drugo zasedanje. Stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije. Sestanek je vodil predsednik Združenja lesnih indrustrijcev in lesnih trgovcev za Bosno in Hercegovino Vasa Todoro-vič. Udeležili so se ga zastopniki vseh včlanjenih organizacij iz Zagreba. Sušaka, Sarajeva in Ljubljane. Ljubljansko Zvezo industrijcev je zastopal tajnik dr. Adolf Go-lja. Na osnovi predloženih referatov in po vsestranski razpravi 90 bili sprejeti naslednji sklepi:
Referat delegiranega zastopnika Stalne delegacije Ivana Horhsinserja o konferenci evropske konvencije za mehki rezani les, ki je bila 27. septembra v Stockholmu, je bil sprejet na znanje z odobravanjem. Sprejeti so bili tudi zaključki te konference glede izvoznih kvot za mehki les in je bilo o tem informirano vodstvo konvencije v Stockholmu. Konferenca je izrazila prepričanje, da določene kvote ne pomenijo zmanjšanja izvoznih možnosti za naš mehki les.
Nadalje je bilo z odobravanjem sprejeto poročilo Maksa Mautneria o trgovinskih pogajanjih s Francijo in Nemčijo. Stalna delegacija pričakuje, da ji bo zagotovljeno primerno sodelovanje v novem jugoslovensko-nemškem strokovnem odboru za gozdne proizvode.
O vedno večjih težavah, ki nastajajo v mednarodnem plačilnem prometu zaradi klirinške in devizne kontrole, kakor tudi zaradi odkupovanja izvoznih deviz po Narodni banki, je poročal Rado Andričevič. Sklenjeno je bilo, da se ta referat predloži pristojnim oblastem in hkratu obnovijo predlogi, ki so bili podani že v znani vlogi stalne delegacije. Na sestanku so ugotovili, da razvoj plačilnega prometa z Italijo resno ograža naš izvoz v to državo, ki je velikega pomena za naše lesno gospodarstvo. Izvozniki se bodo morali ozirati na to dejstvo. Vladi so bili poslani
predlogi za ureditev tega vprašanja.
Na osnovi poročila dr. Adolfa Gol j« so ugotovili nujno potrebo, da »e takoj izvode pogodbeno tarifno izenačenje našega lesnega izvoza z lesnim izvozom iz Avstrije po kopnem v Italijo.
Proti povišanju blagovnih železniških tarif
Glede na informacije o nameravani reformi železniške prevozne tarife za blago, združene z ogromnim povišanjem prevoznih postavk za vse vrste lesa, je stalna delegacija ugotovila, da so bile tarife, ki danes veljajo, povišane že leta 1929. v času najpovoljnejših cen za les. Ko je nastala kriza v lesnem gospodarstvu, te tarife niso bile znižane, nego so bili prevozni stroški še povišani z vozninsko takso. Zato danes stvarno ni nobenega razloga, da bi se te tarife še nadalje povišale, ko so vendar cene lesa še danes za onimi, ki so bOe dosežene leta 1929. Poleg občutnega poviša nja prevoznih stroškov ln cen lesa na panju, se efekt današnjih cen za lesno gospodarstvo bistveno zmanjšuje zaradi novih delavskih mezd, večjih stroških za socialno zavarovanje ter raznih drugih davkov in taks.
Izhajajoč s stališča, da bi mora! pravilnik o strol-ovnem odboru za gozdne proizvode pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v zvezi z uredbo o organizaciji tega zavoda (o čemer ie prročal dr. Pan-takovič) prvenstveno služiti pospeševanja izvoza gozdnih pro izvod m' v vsakem prav-cu, mora stalna delegacija obžalovati, da ob priliki sestave tega pravilnika ors-ani-zaci;e lesnega gospodarstva niso bile konzultirane. Ta pravilnik vsebuje take odredbe, da povzročajo lesnemu prosrtodarstvn resne skrb?, ker bi mogli ogražati njegove temeljne interese. Z-to naj trgovinski minister ta pravilnik redigira s sodelovanjem zas+opnikov stalne delegacije. Minister naj tudi ne skliče strokovnega odbora dokler revizija pravilnika o njem ne bo izvršena.
Euwe: Aljehan
Amsterdam, 14. okt. u. Četrta partija v matehu za svetovno šahovsko prvenstvo med tir. Euwejem in dr. AUihinom se je že po 26. potezi končala remis. Stanje po četrtem kolu 2:2
Peta partija bo 19. oktobra v Rotter-damu.
Zasedanje gospodarskega sveta Male antante
Praga, 14. oktobra. AA. Gospodarski svet Male antante, ki od ponedeljka zaseda v Trenčinskih Toplicah, je končal svoje gospodarsko politično delo in sprejel resolucije. Včeraj so si člani sveta ogledali velike tovarne v Zlinu, nato pa ee vrnili v Trenčin-ske Toplice, da prouče še osnutke resolucij ostalih odborov.
Ukinitev letalske zveze Beograd—Zagreb
Beograd, 14. okt. p. Jutri bo ukinjen redni letalski promet na progi Beograd — Zagreb. Do konca meseca se bodo interesenti lahko posluževali sleherni dan letala na progi Bukarešta — Milan.
ne akademske omladine »Naša misel«. V uvodniku razpravlja list o vlogah nekaterih naših političnih voditeljev. Zanimiv je oster in odločen odgovor na propagandno brošuro »Naši pogledi«, ki jo je izdal »Slovenski klub« in v kateri razlagajo neznani mladi državniki svoje nazore, kako bi lahko Slovenci prišli do svoje države. Poleg tega objavlja »Naša misel« mnogo zanimivega materiala iz življenj«, našega dijaštva.
Odlično urejeni list priporočamo ne le naši mladi, temveč tudi naši starejši nacionalni inteligenci. »Naša misel« izhaja vsakih 14 dni in velja za vse leto le 18 Din. Naioča se v Ljubljani, Groharjeva c. 2.
Hud župan
Splitska »Nova doba« poroča v svojevrstnem incidentu, ki sc je dogodil v Pre-ku v severni Dalmaciji. Meseca junija so podali ostavko vsi člani občinskega odbora, ker niso zadovoljni z županom. Za nedeljo je župan sklical, kakor to predpisuje zakon, sejo občinskega odbora, da bi sklepala, ali naj se ostavka sprejme na znan e ali ne. Seveda je bila soglasno sprejeta. Ko je župan nato prečita! zapisnik, so bili občinski odborniki mnenja, da je v zapisniku utemeljitev ostavke neresnično prikazana. Očitali so županu, da bi rad prikril, da po-menja osrtavka nezaupnico njemu. Zahtevali so, naj zapisnik popravi. Župan pa se je tako močno razburil, da je iz knjige iztrgal vse liste z zapisnikom zadnje seje.
Demokracija v Grčiji na indeksu
Znano je, da imajo tudi v Grčiji sedaj avtoritaren režim. Pri reformah, ki jih skušajo izvesti v notranjem grškem življenju, se v mnogočem ravnajo po znanih hitlerjevskih metodah. Tako poročajo sedaj listi, da je prosvetno ministrstvo imenovalo posebno komisijo, ki bo pregledala vse grške in latinske klasike, v kolikor se uporabljajo na srednjih šolah. Iz knjig bo treba odstraniti vsa mesta, ki govore o demokraciji. Med drugimi bodo prišli pod nož tudi Platon, Sofoklej in Aristotel. Ze dalje časa je na delu komisija za splošen pregled šolskih knjig. Na njeno odredbo so že izločena vsa mesta, ki govore o Dar-winu in njegovem razvojnem nauku. Tudi večji del Shakespearovih dram so odstranili i7 šokkih knjižnic.
Thcsitas V/etson v Sofiji
Sofija, n. okt. AA. Preai5e»tnfe mednarodne trgovfcuke zbornice tn znani ameriški gospodarstvenik niooiKB Wat-son je prispel v Sofijo, kjer ga je sprejel tudi kralj Boris. Watsom je imel več razgovorov z uglednimi bo.garsikiml gospodarstveniki. Danes sta ga. sprejela predsednik vlade Kjuseivanov in trgovinad minister. V izjavi poročevalcem listov je Watson poudaril, da veruje v srečki Kavo j trgovinske izmenjave v balkanskih državah, posebno z zadovoljstvom pa j« ugotovil prijateljsko razmerje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Gospodarsko sodelovanje med balkanskimi državami je ■m-žen činitelj za evropsski mir. Watscm jt nocoj odpotoval v Bukarešto.
Požig in tatvina
Cerklje ob Krki, 13. ofetotea
V soboto ob 23. uiri je nenactao nastal oge*r>j v vinski gorici Piroškem vThsu bes* je do kraja uničil hr;m posestnika Janeza Kožarja. V hramu je bilo 19 hI izvrstnega dolenjskega vina, dve škropilnici in razni drugi predmeti, da ima Kožar nad 30.000 din škode. Zavarovan ni bil. Gre za zločin zlobnega maščevtiica. Ocožniki so bili v naglici alarmirani in so pohitefl na pomoč. Za seboj niso zaklenili veznih vrat orožniške Staniče in že je neki falot izkoristil priliko, da je ukradisl skoro novo moško kolo kaplarja Vilemdetiča. Ko-jo jo odpeljal v hosto pri Bušeči vasi, kjer ga je razbil in razrezal usnje tn gumi, da ima kaplar nad tisoč din škode. Kajplar Vilendetič je pri nas komaj par mesecev in je v tej dobi izsledil že večje število brezvestnežev, ki z dinamitom lovijo ribe v Krki. Požigalcu in tatu so orožniki te na sledu.
Prošnja zsarscsm
in prijateljem
Prejeli snm:
Pred kratkim so se razširjale o meni povsem neosnovane in neresnične vesti, čeS da sem aretiran.
>Ljudski glas, božji glas« — in zato ta samo zato, da ta častitljivi pregovor ne pride ob veljavo, sem resnično obsedel.
Vljudno se tem potom obračam na vse svoje znance in tudi prijatelje, da v bodoče opuste take neresnične vesti, ki ne škodujejo samo moji časti in ugledu, ampak ogrožajo tudi mojo o.=-ebno svobodo.
Ljubljana, 14. oklobra 1937.
Lipe Kose«
Vremenska napoved
ZemunsKo vremensko poročilo; Nad
evropsko celino vlada hladni val s pretežno oblačnim vremenom in z meglo ponekod. Zračna depresija v okolici Islandije se je razžirila na Severno morje in povzročila novo pooblačitev in povišanje toplote v zahodni in sevemo-zahodni Evropi. V Jugoslaviji je jasno v Primorju, drugod pa prevladuje oblačnost z jutranjimi meglami v severni polovici. Toplota se ni posebno spremenila. Najnižja Ljubljana 1, najvišja Dubrovnik 18 C.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo delno oblačno vreme z jutr?* njimi meglami pomikod. Nova pooblačitev se pričakuje v zahodnih predelih. Toplota Se bo nekoliko dvignila.
Zagrebška: Stabiejše in vedrejše vreme. Tudi temperature se bodo dvignile.
Dunajska; Po večini oblačno, od čas« do časa dež, dvig temperatura.
asi kraji In Ifadje
Odkritje spomenika Viteškemu kralju na Rakeku
V nedeljo, 17. oktobra 1937. ob 12.30 bo Notranjska odkrila spomenik blagopokoj-ncmu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju na Rakeku pred železniško postajo. Odbor je pripravil vse potrebno, da bo svečanost čim slovesnejša. Vse je prav tako pripravijeno in dovršeno, kakor je bilo za 5. september, zato prosi odbor vsa že vabljena društva, da se udeleže odkritja v čim večjem številu in da pridejo na slavnostni prostor najpozneje do 11.30, kjer jim bodo odkazali reditelji odgovarjajoči prostor. Prav tako naj bodo na prostoru tudi šole ob tej uri. Narodne noše, prapori, po-lagatelji vencev bodo 'meh poseben prostor poleg spomenika. Po odkritju bo mimohod vojske in gasilcev in nato koncert godbe dravske divizije in pevskega društva »Sloge« iz Ljubljane.
Odbor opozarja vse udeležence na vlak, ki prispe prav k odkritju iz Ljubljane, dalje na poštni rdeči žig, ki ga je za ta dan dovolila poštna uprava, fotoamaterji naj izrabijo ugodno priliko za posnetke najlepše svečanosti na Notranjskem. Parkiranje avtov in ostalih vozil bo na travniku nasproti lesnemu skladišču Kovač. — Točen razpored svečanosti bo objavljen jutri in v nedeljo.
Jože Tratar |
Ljubljana, 14. oktobra
Umrl je Jože Tratar. Izgubili =rmo enega naših najuglednejših narodnih vzgojiteljev in neumornih sokolskih delavcev. »Jutro« se je tega odličnega moža spominjalo lani 12. marca, ko je praznoval 60-letnieo. Toda vse preskromno so bile takrat opisan« njegove vrline in zasluge. Kdaj ko počim spokojen na mrtvaškem odru, narekuje dolžnost, da vsaj v nekaterih glavnih potezah orišemo odlike krasnega značaja, ki je dičil Jožeta Tra-tarja.
Po rodu Je bil iz Mokronoga, najstarejši iz družine posestnika in gostilničarja Antona Tratarja. Po gimnaziji v Celju je prišel na ljubljansko učiteljišče. Kot učitelj je najprej služboval na štajerskem, pri Sv. Miklavžu pri Trbovljah, v žusmu ln na Dobovi. Nato je prišel v burnem letu 1908. v Mokronog, kjer je služboval do leta 1917. Tedaj je bil prestavljen v Ljubljano na n. mestno deško šolo na Grabnu. Posvetil je mnogo truda vzgoji mladine, svoj prosti čas pa predvsem narodni prosveti. V svobodni Jugoslaviji je ves zaživel v jugoslovenski ideji, prizadeval se je za Ciril Metodovo družbo in za gasilstvo, že ko je služboval na štajerskem, je sodeloval v vrstah celjskega Sokola in se je izkazal v bojih s celjskimi E^mškutarji. Svoje prave sposobnosti pa je mogel pokazati v Ljubljani.
Njegova prva pot ga je vodila k Sokolu na Taboru. Polnih 15 let je bil tajnik Sokola I. Od lani dalje pa je bil podpredsednik nadzornega odbora, dalje predsednik Simon-Gregorčičeve knjižnice ter podpredsednik društva »Skrb za mladi-ro«. ki ima takisto na Taboru svoj sedež. Bilo je treba videti Jožeta Tratarja prt delu. Z nezlomljivim idealizmom se je prizadeval za zgradbo Sokolsikega doma na Taboru, sam je neštetokrat zastavil loparto, ot> sleherni priMci je prirejal zbirke za Tabor. Pri tem je bi neverjetno domiseln, šel je celo tepežkat in s puščico a-obirat« prijatelje po pisarnah, samo da je nabral nekaj novega denarja za Tabor. Nepozaben ostane v vlogi sv. Antona, ko je sleherno leto na Miklavževo stopal na Taboiu od mize do mize in zbiral: Vse za Tabor! Sodelovanje pri omenjenih treh društvih pač najlepše obeležuje njegov značaj: pri Sokolu I. je bil najzve-stejši in najpožrtvovalne jši član, pri Gregorčičevi knjižnici je razodeval svoj pravi smisel za ljudsko prosveto, pri društvu 3>Skrb za mladino« pa nežno čustvovanje za zapuščeno mladež. In kadar je bilo treba vidno manifestirati nezlomljivo zavest in napredno pripadnost, je odločno stopal v prvo vrsto borcev dr. Gregorja Žerjava.
Poročil se je leta 1906. z Zofijo Juvan-
čevo, ki mu je zvesto pomagala pri nacionalnem delu. Sin Marjan je odličen sokolski delavec, ki je bil prosvetar novomeške sokolske župe in lani premeščen v
Borovec, daleč nekje y kočevskem sreza. Hčerka gospa Vlada pa je profesorica na II. realni gimnaziji v Ljubljeni, odlična telovadkšnja in bivša načelnica Sokola L Od leta 1932 je Jože Tratar užival bolezenski dopust in je bil naposled vpoko-jen. Bolehal je na slepiču, vendar se je krepko diržai. Pred tednom pa se je bil dogovoril s primarijem dr. Blumauerjem, da pojde pod nož. Doma je vse lepo pospravil, da ne bi družine vznemirjal, in se mirno napotil v bolnišnico. V soboto
, je bil operiran. Po operaciji slepiča so ga
z injekcijami upali ohraniti, na žalost pa je zaradi oslabelosti danes podlegeL Bne-mu svojih najzaslužnejših članov ki po-bomdikov bo Sokoil L dostojanstveno ldkazal poslednjo čast. Trupfo bo počivalo v Sokolskem domu na Taibosu, od koder bo nastopil zadnjo pot v soboto popoldne. Sokolski Tabor ostane najtrajnejši spomenik požrtvovalnosti br. Jožeta Tratarja. Njegovi ugledni družini Izrekamo odkritosrčno sožalja.
Tovorni avto je treščil v vlak
Nova nesreča pri Murski Soboti brez človeških žrtev
Murska Sobota, 14. oktobra.
Potniki, ki so se v torek ob 20. peljali proti Murski Soboti, so začudeno odpirali okna, da pogledajo, kaj se je zgodilo, ko se je vlak nenadno začel ustavljati, ko so bili že skoraj na kolodvoru. Presenečeni so zrli na množico Sobočancev. zbranih na beltinski cesti, ki tu križa tračnice. Stali so ob nečem velikem in temnem, ki je ležalo tik proge, ko pa je vlak privozil bliže, so v bledi svetlobi luči, ki so jih imeli nekateri pri sebi, opazili ogrodje razbitega tovornega avtomobila, ki je ležal tako blizu tračnic, da se je vlak s polžjo počasnostjo plazil naprej.
Nesreča se je zgodila pred pol ure, ko je s postaje krenil osebni vlak, ki vozi ob pol sedmih proti Ormožu. Privozil je s postaje do ceste, ki križa tračnice in vodi proti Beltincem. V istem trenutku je privozil čez tračnice tovorni avtomobil, ki je bil namenjen s perutnino in jajci proti Gornji Radgoni. Na njem so bile poleg šoferja še tri osebe. Lokomotiva je zadela ob zadnji del avtomobila in zdrobila ka- 1
roserijo, da so zaboji s kokošmi vred popadali na tla. Nastalo je divje kokodakanje in gaganje gosi in rac. Za desetinko sekunde so potniki v avtomobilu ubežaH smrti, ali pa vsaj hudim poškodbam.
Na kraju nesreče se je kmalu zbrala vn Sobota ter radovedno ogledovala polomljeno vozilo in razmetane zaboje s perutnino. Potniki niso dobili nobenih poškodb, le lastnik ima precejšnjo materijalno škodo.
Ljudje se še dobro spominjajo zadnjtf smrtne nesreče, prav na tem mestu, do katere je prav tako kakor sedaj, prišlo zaradi tega, ker zapora ni bila spuščena.
S ceste je nemogoče videti odhod vlakov s postaje, pa tudi z vlaka se na cesto ne vidi, zato je tem bolj nujno, da je zapora pred vsakim vlakom, ki pride s postaje, spuščena, da se preprečijo nesreče. Na kolodvoru naj se zaposli dovolj uslužbencev, da ne bo moral en sam človek opravljati istočasno več služb in se ne bodo nesreče ponavljale kliub tako majhnemu številu vlakov, ki prihajajo v Soboto
Ljubljanske frizure po pariški modi
Frizerji iz Jugoslavije so obiskali slavnega Antoinea
Pariz, 12. oktobra
S svetovno razstavo v Parku je združenih mnogo podrobnih priTenitev, ki so za nekatere stanove velikega pomena. Tako je bilo od 25. septembra, do 4. oktobra v svetovno slavni metropoli mode mednarodno nagradno friziranje. Prav častno je bila zastopana tudi Jugoslavija. Klub damskih frizerjev v Ljubljani je s podporo Zbornice za TOI poslala v Pariz svojesa delegata Vi-lija Potočnika (Gradišče 4). da bo priča ve-
lezanhnivenm tekmovanju m da, prinese v Ljubljano siporočila o vseh važnejših novostih na področju frizerske umetnosti. Saj so vendar naše dame prav posebno intere-sdrane, zlasti v jpričetku sezone, kaj so novega zamislili pariški »naglavni umetniki«. S tovariši iz Zagreba je g. Vili Potočnik ogledal vse večje pariške salone. Našim je se ve ia posebno ugajal svetovno slavni salon g. Antoinea, ki mu v Ameriki gotovo ne bi izostal naslov kralja frizerjev. Sam monsieur Antoine je goste iz Jugoslavije res ljubeznivo sprejel in se dal z njimi fotografirati. Pričujoča slika je bila napravljena v raizstavni dvorani njegov€ palačice, kjer razstavlja umetniške frizure. Goste iz Jugoslavije je po6eb.no razveselilo, da je
njihov odlični tovariš in mojster po rodu Poljak.
In 7/1 a j k pariškim novostim. Linija frizur je individualna, lasje ne smejo biti predolgi. iz njih se napravijo svitki najrazličnejših oblik, kakor pač bolj pristojajo obrazu. Lasje so neenako«nerno rzstriženi. Ko je frizura izoesana, se vleže kakor naravna, nič ne sme biti prisiljenega. Visoki svitiki že izginjajo, toda tudi barva las je nova. Na ulici prevladujejo rdečkasti odtenki svetlejši in temnejši. Pri večernih frizurah boste letošnjo sezono videli po plesnih dvoranah tu) M drugačne barve: rožasto, lila. zelenkasto in molro. Seveda, razume se, da so s tem mišljeni samo odtenki gospodujoče barve, ki je- kakor rečeno, rdečkasta. Konec koncev ni treba, da bi pri nas bdle dame poslednje pri sprejemanju posameznih novosti Zakaj le! Naš nežni spol zasluži iste pravice kakor damski 6vet po drugih mestih. V ostalem bo g. Vili Potočnik imel v klubu damskih frizerjev predavanje o pariških novostih. Razložil bo tovarišem vse najnovejše demisleke v frizerstvu. Saj je namen kluba, da Ljubljana ne bo zaostajala v frizurah za drugimi m^sti. Tu in tam pa bo g. Potočnik tudi objavljal potrebne smernice v pogledu frizur in drugih novosti.
ttenje me je nato obrnilo. Vtofla ae je v Zagreb L 1904.; ta je M njen mož ravnatelj drame. Posvetila ae je popolnoma
Slovo gospe Zlate
Danes se poslavljal od Ljubljane naša primadona ga. Zlata Gjungjtenče-va. Nje umetniško ustvarjanje je bilo tako tesno združeno z našim glasbeno kulturnim življenjem, da si je v času delovanja v Ljubljani pridobila odličen sloves.
Rodila se je Zliaita Gjungjem&eiva v Zagrebu, kjer ji še sedaj živi mati. Vse nje veselje je bilo posvečeno glasbi, petju in klavirju. Najlepše ji je bilo v mladosti takrat, ko je začela s šolanjem na zagrebškem konservatoriju. Kot izredno talentirana pevka, je imela že v tretjem letniku priliko nastopiti v težki partiji Margarete v »Fausbu«; tej vlogi sta kmalu sledili še Mafenika v »Prodani nevesti« in Micaela v »Carmen«. Zagreb, ki v umetnostnem oziru predstavlja središče naše države in njegova kritična publika sta jo torej prva sprejela, kar je bilo odločilnega pomena za njen nadaljnji razvoj in življenjsko pot. Zagnebško gledališče ji je nato omogočilo nadaljevanje študij na Dunaju, katerih se gospa pri/madona spominja s toploto, zlasti še svoje znamenite
odra. Nastopala je ▼ »Carski nevesti«, »Jenufl« »Kavaflirju s rožo«, »Poljubu*, »Čarobni pttfiaiic, »Marta n* Butterfly<, »Don Juanuc, »Manon« itd. Ko je M dr. GaveHa preraeflčen L 1826. v Beograd, je tudi tam s velikim ^esedjam nadaljevala svoje deto ki izpopolnjevala ie otosežni repertoar. Nastopila je na novo r gtasbe-ndh deUhs »ftdetio«, »TumndaU, »Knez od Zebec, »Zukusnčarc. ilfignooc, »Caro-sbretoc« te Aa <teqg«h. Lota lflflO. jo je življaijaha pot privedla T Ljufcijano. Kdor je zasledoval Življenje	gledaJHSCa
ve, da je v LjufcOjk* njena laiHtnnst dobivala vse HH& te vttjl terasa; vrt ae Se ■ veseljem spominjajo posuiMlb trtunafov
Nekoč sem jo vprašal, katere vloge so ji najljubše, kakšne osebne vtise ima in kakšne namene za bližnjo bodočnost Resno ml je odgovorila, še bolj zvonikose je tu in tam zasmejala: »Najljubše so mi opere in moje vloge v »Manon«, »Travia-ti«, »Madami Butterfly« in >Rusa3!ki«. Dajejo mi vso možnost doživetja in priliko, da ae prav vsa poglobim. — Ljubljanska operna publika mi je ljuba, ker je hvaležna in zato lahko dajem najboljše, kar imam. Gledališke predstave so mi življenje. Ljubljana se mi je priljubila. Moja pot me za zdaj ne pelje drugam, vendar zavisi to od mnogih okoliščin«. — Tako je ljubeznjSva pevka govorila pred dolgimi meseci, danes pa se poslavlja od svoje Ljubljane, kjer si je pridobila, sloves dovršene pevke in igralke. Njeni nastopi so bili za vso operno publiko pravi glasbeni dogodki.
Ko sem pregledal s/oje zapiske o njenih nastopih, sem ugotovil, da nje naštu-dirani repertoar obsega okoli 75 oper. Njeno delo je tudi fizično naporno, saj ima za seboj do sedaj okrog 800 predstav, ki so bile izvajane v operah naših treh prestolnic, od teh ima Ljubljana precejšen delež: okrog 35 oper. Zanimivo je, da je največkrat nastopila v »Faustu« (56) dalje v »Madami Butterfly« (52), »Manon« (35), »Ples v Savoyu« (26) i. t. d. i. t. d.
K vsem tem podatkom je treba prišteti še številne koncerte, kjer je bila kot resnična umetnica nagrajena vedno s polnim priznanjem. Omenim naj še njeno gostovanje v pretekli sezoni v zlati slovanski Pragi, kjer je preko desetkrat gostovala v tamošnji operi s svojo odlično kreacijo v Leharjevi »Veseli vdovi«. 2e tam so ji nudili angažma, ona pa je vse to odklonila in se vrnila v Ljubljano, še danes, ko je primadona prestotoične opere, je močno navezana na naše mesto.
Tudi Ljubljana ji je hvaležna za vse njene kreacije, nadejamo pa se, da je drevi ne poslušamo poslednjikrat io da bo kmalu zopet v svoji Ljubljani. Dotlej pa ji želimo vso srečo na njeni nadaljnji življenjski poti.	š.
Požari na Vačah
Vače, 13. oktobra.
Vrsta požarov je v teicu zadnjega četrtletja povzročila mnogo strahu in škode na Vačah in okolici. Zdaj je gordlo posestniku Kimovcu nad trgom gospodarsko poslopje. Orožniki so aitetirali nekega sumljivca, ki poi je kanalu dokazal alibi in je bil izpuščen. Nadalje je gorelo sredi noči pri Severjevih v Hosti. Naselje je pod Vačami. Scverjeva hiša je bila krita s slaimo in je pogorela do tal, ga-sitetoiim četam pa se je posrečilo ogenj omejiti. V teku četrt leta je bdlo že ka-
Z njim aH Oicz njegaTJa? kv&cvphoAalc Judi*Vičo fiocefaAV<&Mce in živce vakovcUiZakajznjim.kb kava H ag 6hez kofeina, dajepopoten uzUek naj-pCemenUtpe vVtimkeka-ve?
%waHag phija vediuy, cefopcznozveček,kebjije odvzel kcfeiiv.
totti 6 požarov mu Vačah ki v okolici. Po vačtad so prizadeti mafli posestniki, ki ne zmorejo plačati zavarovalnin in povišati meefkov do tiste višine, k* bi bila današnjim gospodarskim pritekam primerna. Očitno je na delu zločinska roka piro-mana, M se naslaja ob nesreči drugih.
V Vačah je bilo nadalje vlomljeno v hrifio tagovca Kristana. Vlomilec je z železnim drogom razklenil križ, nakar se je dobro založil s platnom, perilom in z živili. V predalu je našel precej izkupička, da iznaša škoda dkrog 5.000 din. Verjetno je vlomilec imeti pomagače, saj sam ni mogel odnesti tolikšnega plena. Preiskava se nadaljuje in orožniki upajo, da bo pravi vlomilec kmalu pod ki ju Sem.
Kako se je Vodopivec ponesrečil na lovu
Včeraj smo poročali, o smrtni nesreči vlakovodje Vodopivca na lovu. Ker tudi ta žalostni dogodek ni ostal v naši javnosti brez samovoljnih komentarjev in domnev, nas je družba pokojnikovih tovarišev naprosila, da objavimo naslednje:
Družba starejših izkušenih lovcev se je podala v sredo, dne 13. oktobra na lov v bližino Zupanove jame pri Grosupljem. Po končanem prvem pogonu ob 13. uri se je vsa družba zbrala ter je vodja lova odpeljal lovce na nova stojišča za drugi pogon. Prvo stojišče je bilo odkazano tovarišu Vodopivcu. Preden je bilo zasedeno zadnje stojišče, je počil strel na prvem stojišču.
V dobri veri, da je streljal pokojni na lisico, ki se, kakor je vsem lovcem dobro znano, kaj rada izmuzne pogonu psov. ni posvečala družba temu strelu nobene paž-nje. Pogon se je vršil nemoteno dalje; trajal je dobre pol ure. Po končanem pogonu je zbral vodja lova družbo še štirih lovcev, ki se je podala proti prvemu stojišču in je tam našla pokojnega Vodopivca na tleh, z zevajočo rano na glavi
Po vseh okoliščinah sodeč se je zgodila pokojnemu tovarišu nesreča na ta način, da se je odlomil trhel hlod, na katerega je bil sedel ter se mu je pri padcu sprožila puška.
Vse druge komentarje in govorice družba kategorično odklanja ter pripisuje ta tragični dogodek zgolj nesreči.
Avto v globini
Ptuj, 13. oktobra.
Kakor navadno, so pretekli ponedeljek odpeljali iz Vrtnikovega mlina na Bregu pri Ptuju moko v Celje. Avto (znamke Fiat) je šofiral že dalje časa uslužbeni in dovolj zanesljivi 231etni šofer Karel Perša. Moko pa je prevzel 221etni gospodarjev sin Ivan Vrtnik. Ko sta v Celju razvozila moko naročnikom, sta se proti večeru vračala proti Ptuju. Na cesti pri Poljčanah pa je na ostrem ovinku zaradi spolzkih tal nenadno zaneslo avto na stran in je šofer izgubil moč nad volanom. Avto je treščil čez škarpo v precejšnjo globino. Šofer je dobil po vsem telesu zelo hude poškodbe, Vrtniku pa se je zlomila desna noga. Seveda se je tudi avto precej razbil in je bila vendarle sreča, da nista oba voznika obležala pod ruševinami na mestu mrtva O nesreči so iz Poljčan takoj telefonično obvestili lastnika avtomobila in mlina g. Vrtnika, ki je hjtro poslal drug avto, da so oba ponesrečenca prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Točno plačaj »Jutru« naročnino, varuj svojcem zavarovalnino!
Tomaž G. Masaryk — feminist
V glavni dvorani na ljubljanskem magistratu je sinoči predavata g. Pavla Ho-čevarjeva o odnosu T. G. Masarvka do žene. Lepa oddoižitev našega ženstva prezidentu Osvoboditelju! Od onega srečnega dne, ko se je mladi profesor Tomaž Masarvk poročil z Američanko Charllv Garrigue, se n'i nikdar več podpisal samo s svojimi imenom in priimkom. temveč je med oboje vstavljal tudi ženin priimek: Tomaž G(arrigue) Masaryk. Zdelo se mu je samo po sebi umevno ;.n potrebno, da privzame tudi on njeno ime prav tako kakor ona njegovo. S tem svojim podpisom je vse svoje dolgo življenja v privatnih pismih in važnih državniških listinah sinil>olično izpričeval, da ni žival sam. da njegovo delo ni bilo samo njegova zadeva, da je bilo vse njegovo žitje in bitje neločljivo spojeno z ženo, ki mu ja bila tovarišica, sodelavka in spremljevalka pri domačem ognjišču in ob zibelki štirih otrok prav tako kakor v umetnostnem in znanstvenem izživljanju ter pri delu za najsvetejše domovinska in človečanske ideale.
Nekoč je dejal: >Vse, kar sem kdaj napravil, se mi je rodilo iz potrebe.« Iz nujne življenjske potrebe se ja rodilo tudi njegovo pravično in spoštljivo gledanje na ženo v lastnem zakonu in v človeški družbi. Masarvk je bil no svetovnem nazoru realist; vsa njegova filozofija, vse duhovno izživljanje je neprestano stremelo k skladnosti z živim življenjem, s teorijo je prepajal delo, iz življenjske nujnosti je abstrahiral teorijo. Resnica, pravičnost in ljubezen so bile neizprosne smernice njegovi in ženini mora I ki, iz teh kali so poganjala vsa njegova znanstvena, socialno vzgojna, politična in feministična prizadevanja. Žensko vprašanje mu je bilo del socialnega problema, socialni problem pa splošna kulturna zadava. Žena mu prav za prav ni bi-
| la nikoli problem, kakor mu ni bila pro-1 blem resnica v kraljedvorskem rokopisu, 1 Friedjungovem procesu, Hilsnerjevi okdol-i žitvi, pa tudi ne odnos do Habsburžanov i in pravica češkoslovaške samostojnosti. Vse | to mu je bilo umevno samo po sebi, živ-| ljanjsko nujno in pravično. Boril se je za te postulate le zato, ker je moral svetu šele odkrivati zablodo. Za žensko gibanje se je zanimal že kot študent in mu prisojal v življenju enakovredno vlogo kakor moškemu. Ze njegova prva znanstvena dela močno poudarjajo važnost žene v družbi. Ko je 1. 1879 izdal Anglež Aleks. Bain knjigo »Vzgoja kot veda«, je Masaryk v svoji kritiki ostro zameril avtorju, da ni imel besede za ženo: >Kdor znanstveno proučuje vzgojo, mora spoznati, da se bo družba izpopolnjevala šele takrat, kadar bo kulturno delo, katerega morala vršiti oba dela, razdeljeno; to pa sa bo zgodilo šele tedaj, ko bo šola oba dela družbe enako pripravljala. Prav tako se je Masarvk že v znamenitem študijskem delu »Samomor« dotaknil nekaterih strani ženskega vprašanja: vpliva zakona na moralnost, položaj zanemarja-ne mladine. Kot vseučil;ški profesor se je v predavanjih v praktični filozofiji često ustavil ob seksualnem problemu in vzbujal dijakom spoštovanje do žene človeka, jim priporočal čistost duha in telasa ter do-kazx>val enake dolžnosti moža in žene. Zakonsko zvezo je postavljal nad samstvo; Če je zasnovana na medsebojni ljubezni, vzajemni pomoči in popolni enakopravnosti, ima neprecenljiv pomen za družino in veliko socialno vzgojni pomen za družbo. V socioloških delih: češko vprašanje, Socialno vprašanje, Jan Hus je s posebnim poudarkom razčlenjal vlogo žene; v kritičnih študijah o Mussetu, Zolaju, Goetheju, Wagner-ju, Arcibašavu in drugih je obsodil pisaite-ljevo omalovažujoče gledanje na ženo in
poudarjal njeno enakovrednost v življenju. Z ostrim, kritičnim očesom je čital spise sv. Pavla in ugotovil, da je ta apostol potvoril Jezusove misli o ženi, ki so bile plemenite, ter se zgražal nad Cerkvijo, ki je na podlagi Pavlovih izpovedi dodelila ženi tako poniževalno me^to v cerkvi sami, v življenju moža in v človeški družbi.
Večino teh razprav je priobčil v svojem listu >Naša doba«, kjer je prvi uvedel tudi žensko rubriko in jo kmalu poveril urejevanju žene. Kot urednik je st-ogo pazil, da so bili vsi članki, pa naj so obravnavali katerokoli vprašanje, usuierjerui tako, da so spoštovali dostojanstvo in polnovrednost žene. V svojih spisih je vedno omenjal tudi ženo: ko govori o svetovnem nazoru, ne gre preko žene, nego ji celo-pripisuje temeljno važnost v družbi, ko piše o člove-čanskem idealu, je tudi žena del naroda; v javnosti je žena enakovreden oinitelj, v družini možu enakopravna.
Pri vsem svojem književnem in političnem delu vidi Masaryk v ženi polnovredno delovno silo, drobne gospodinjske skrbi uvažuje prav tako kakor borbo feminističnih voditeljic ali dela pisateljic. Po njegovem mnenju bi morali stavbenika, ki dela v kuhinji cementna tla, obsoditi kot zločinca. Vse svoie nazore v prilog ženi je praktično udejstvoval le v lastni družini. Ni ga bilo sram. ko je po dunajskem Prat-ru vozil otroški voziček namestu žene; ko je bil kot vseučiliški profesor z družino na letovišču, je hodil dve uri daleč po krompir, na hrbtu je nosil torbo, v roki pa knjigo. Nekoč mu je hotela služkinja znane družine odnesti kovčeg na kolodvor; ko sta stopila na ulico, ji ga je vzel in rekel: ako hočete iti z menoj na postajo, le pojdite, ali kovčeg sti bom nosil sam. Z istim spoštovanjem do žene je predaval v ženskih društvih in sprejemal voditeljice češkega in svetovnega ženskega gibanja. V njegovi ogromni knjižnici zavzemajo pisateljica le-
po mesto, marsikatera je zastopana z vsemi deli.
Masaryk je meril in vrednotil žene po svoji soprogi, s katero sta si bila vse življenje intelektualno in nravstveno sorodna. Ob vsaki priliki je smelo poudarjal mnenje in nazore, pa tudi vpliv in zasluge svoje žene. V njej je ob vsaki priliki našel dobro sodelavko, svetovalko in bodrilko. Verovala je v njegovo poslanstvo, razumevala njegove borbe za pravico, za narodovo samostojnosl ter mu izdatno pomagala pri delu. Poleg vse udanoeti m orite povezanosti z njim si je vendar ohranila svobodo lastnega prepričanja, kar pa ni' nikoli motilo ro ll inske in zakonske sreče, pa tudi ne duhovnega sodelovanja. I>vakrat sta se močno ločili njuni peti. Žena Masaryko-va je bila protestantka; ko je izprevidela, da se njeno pojmovanje božje resnice ne ujema z delom Cerkve, je izstopila, dočim je Masaryk sam po svojesn razumevanju še lahko ostal član te veroizpovedi. Prav tako sta se razšla tudii v politiki. Spočetka sta bila oba včlanjena v socialno demokratični stranki in sta delala po njenem programu na shodih s predavanji in pisanjem. Ko se je Masaryk duhovno ločil od Mark-sa in si ustvaril lastni svetovni nazor ter ustanovil novo politično stranko čeških realistov, je žena ostala delovna članica socialno demokratične stranke prav do konca svojega življenja.
Veliki duh. neumorni delavec in neustrašeni borec, je celo v najburnejših vojnih letih v času največjega napora za dosego češke samostojnosti, daleč v Ameriki, vedno našel čas in razpoloženje, da je v topli intimnosti praznoval godove svoje žene in ji, dasi 6tar in strog politik, še vedno pisal prisrčne in nežne besede: »ti si moja rožica.«
Po 6voji soprogi sodi vse žene ter jih smatra sposobne za vsaktero, delo, telesno in duševno, razen za tako, k'i je škodljivo materinstvu. To trditev opira na primere iz
družinskega življenja delavke in inteligent-ke, iz življenja telefonistke, učiteljice, bolničarke itd. Zdravnikom, znanstvenikom, pa tudi cerkvenim očetom, ki ne priznavajo enakosti žene z možem, očita dualistični pogled na moralo, ker ločijo telo od duše. Po Masaryku tvorita duh in telo celoto. Nečistost telesa je tudi nečistost duše. Zakon je za moža in ženo višek gospodarskega in duhovnega razvoja. Materinstvo in očetovstvo sta enako sveti dolžnosti. Najvažnejši činitelj pri vzgoji otrok je primer očeta samega. Žensko vprašanje je vprašanje moža Ln otroka. Dasi je družina posvečena in sveta ustanova, vendar žena ne sme biti sužnja gospodinjstva, udeleževati se mora tudi kulturnega življenja naroda Zato je treba družbo reformirati, neenakopravnost odpraviti, življenjske pogoje izboljšati. To pa se bo zgodilo šele tedaj, ko bosta mož in žena skupno delala kot enaka člana družbe, ko bo delo pravično razdeljeno, da to vsakdo lahko delal po svoji sipoisobnosti kot človek za človeka. Moderna, samostojna žena pa mora biti smelejša, imeti mora več poguma za lastno prepričanje. Ženi pro rokuje Masaryk veliko bodočnost, kultura bo takrat uspeh obeh. moža in žene. V wa-shingtonski deklaraciji, ki je črtala okvir bodoče češke države, je zapisal tudi: žene bodo politično, kulturno in socialno enake možu. V ustavi češkoslovaške republike istotako ne pozna moškega in ženskega državljana ter dodaja v potrebnem primeru le: »brez razlike spola.< Češke žene se dobro zavedajo, da je njih položaj v državi zasluga Masarvkova; v proslavo njegove osemdesetletnice so izdale knjigo *Masaryk in žene« ter ovekoveČile v njej Masaryka kot velikega človeka, Čeha in feminista. Danes, ko se je v javno in politično življenje Evrope zajedel močan tok protifemini-stičnih stremljenj, pa globoko čutijo izgubo svojega zagovornika in stoje v vrsti V6eh onih, ki plakajo ob krsti človeka, ki ie živel le pravici, resnici in ljubezni
Domače vesli
* Odlikovanja na zagrebški razstavi umetno fotografije. Razsodišče na V. mednarodni razstavi umetne fotografije v Zagrebu je razdelilo vrsto nagrad. Zmagovalka Je Jugoslavija, ki je dobila po eno zlato in srebrno in tri bronaste plakete; sledita ji USA in Indija. Izmed Jugoslovenov so dobili: zlato plaketo Georgij Skygin lz Zagreba, srebrno Tošo Dabac iz Zagreba, bronaste pa Peter Kocijančič iz Ljubljane za svoje »Cvetoče polje«, Albert Staržik iz Ljubljane za fotografijo »Na Jelačičevem trgu« in Marijan Szabo iz Zagreba za »Kompozicijo«, žarnice tvrdke Tungsram so dobili takisto slednji trije.
^ SO
VOLNENI BOL'CL£ ZA DAMSKE OBLEKE ISO cm 1» V VSEH MODNIH BARVAH
Din 65.—
* V nedeljo 17. oktobra dopoidne ob 8.30 bo v mali dvorani Narodnega doma v Celju 9. redna letna skupščina osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubljani z običajnim dnevnim redom in poročilom o položaju na Koroškem. Pred občnim zborom bo v opatijski cerkvi (ob 8. uri) maša za člane in dobrotnike Kluba, umrle v preteklem poslovnem letu. Mašo bo bral podpredsednik kluba, župnik g. dr. Janko Arnejc. Opozarjamo svoje člane z Gorenjskega in j iz Ljubljane, da odpotujemo v Celje v so- j boto popoldne z vlakom ob 13.35 z glavnega kolodvora v Ljubljani, da se bomo lahko udeležili »Koroškega večera«, ki ga priredi celjski pododbor Kluba v vseh prostorih Narodnega doma v Celju. Klub koroških Slo-. vencev v Ljubljani.
Pri ljudeh, nagnjenih L maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in oriietno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-JoseSova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
r-e 8 0» Ift tSrV-th
* Konec poslednjega konjskega tramvaja. Malokdo ve, da smo imeli doslej v Jugoslaviji in menda sploh v vsej Evropi še edini tramvaj s konjsko vprego. Vezal je železniško postajo Veliko gorico, nedaleč od Zagreba, z mestecem, dva kilometra daleč. Zaradi konkurence avtobusov pa je ta relikvija imela malo prometa in tako bo konjski tramvaj plemenitih Huropoljcev te dni ukinjen
Eno srce — ena RADENSKA.
*	Novi grobovi. V Skofji Loki je umrl g. Ivan Košir, trgovec, posestnik in predsednik Okrajne hranilnice. Bil je eden najve-ljavnejših loških gospodarstvenikov, zlasti lepe zasluge si |e pridobil za Okrajno hranilnico in posojilnico, kateri je bil soustanovitelj. Bolehal je že dalje časa. Uglednega pokojnika bodo spremili k večnemu počitku jutri ob pol 16. iz Mestnega trga št. 1. — V Rožni dolini je umrla gospa Marija Celarčeva, k večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno eožaljel
*	Planinske knjižice je uredilo Osrednje društvo SPD v svojih planinskih postojankah deloma že lansko leto. Nujno potrebno je. da se knjižice v planinskih kočah izpopolnjujejo vsako leto. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani vljudno prosi vse svoje člane in prijatelje planinstva, da o stopijo razne knjige, ki jih ne rabijo, planinski organizaciji za njene knjižnice v kočah. Dobrodošla je vsaka knjiga, tudi revija in drugo čtivo. Kdor je pripravljen darovati knjige, se naproša, da to 6poroči pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1, da pošlie na dom po določeno čtivo.
*	Junaška mati. V hiši 251etne posestnlce Kate Jučiničeve blizu Karlovca je ponoči nastal požar. Vsa vas je prihitela na pomoč, toda nihče se ni upal v ogenj reševat gospodinjo in dva njena otroka. Mislili so že, da so vsi trije zgoreli. Naenkrat pa je Kata zbrala poslednje moči in je z obema otrokoma v naročju planila skozi ogenj na prosto. Vnela se ji je obleka ln je sirota dobila hude opekline, oba otroka pa je zaščitila z lastnim telesom. Zdravniki upajo junaški materi rešiti življenje.
*	Novinar Mijat Lončarevič f — V Sisku so pokopali Mi jata Lončareviča, urednika »Hrvatskih Novin« Pokojnik je v svojem življenju mnogo trpel zaradi narodne zavednosti. Umrl je v starosti 63 let, zadnji čas ga je zapuščal vid. V Sisku je bil popularni Miča silno priljubljen, kar je zlasti izpričal veličasten pogreb.
*	Sodba dr. Aleksandru Bodiju in tovarišem. Finančno ministrstvo je potrdilo sodbo beograjske finančne direkcije v zadevi Aleksandra Bodija in njegove družbe. Ivan Nečajev, dr. Aleksander Boli in njegova soproga Lidija morajo plačati vsak po 5.671.375 din kazni poleg rednih dajatev in sodnih stroškov. Pajo Glflok mora plačati 1.399.294 din. Danko Bathorv 3.003.807 din in Nikola Miljutin 3 000 din, ker jc oviral preiskavo. Osvobojeni so Ika Novakovič, bivši šef kabineta. Nikola Winter,_ špediter iz Osjeka. Avgust Lavrenčič, portir iz hotela Union v Celju. Sigmund Steiner, direktor tvrdke »Inteikuntinental«. uradnik te tvrdke dr. Gustav Lowy in tvrdka Karlo Jelinek. Slednjfi je zdaj bii tudi vrnjen spe-diterski vagon, e katerim so bile preproge tihotapljene v Beograd.
*	Roparski umor matere in hčerke. V Soko-banji je neki zločinec na zverinski način pobil g topiip orodjem 80-letno Ano Uroševičevo in njeno hčerko Bosiljko. Dve življenji sta padli, da je ropar lahko odnesel 3.70o din. Orožniki iščejo nekega Ruso-rnira Nedeljkoviča, ki je po zločinu pobegnil.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda je darovala ga. Maša Gromova 100 din namesto cvetic na krsto blagopokojnemu gosp. dr. Ivanu Lamutu. Iskrena hvala!
*	Narodnoobrambni odsek Sokola v Litiji je poslal Braniboru vsoto 151 din, katere je zbral 10. oktobra t. 1. za brate v tujini. Zglednemu odboru najlepša hvala; želimo pa, da bi ga posnemali! — Bran-i-bor v Ljubljani.
Žrebanje Državne razredne loterm
v novem 35. kolu bo v Ljubljani
Vsakdo bo lahko prisostvoval igri petega razreda, v kateri se žrebajo
MILIJONSKI DOBITKI
Kdor se želi udeležiti igre v tem kolu, naj kupi srečko pri
ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI
Da!ni3tj.tiova ulica 6
Dr. I. Pctnik;
L. 1918. sem v Ženevi slučajno spoznal v gostilni nekaj tamošnjih Čehov. Kolikor se spominjam, so bili večinoma poslovni ljudje brez večje izobrazbe, ali bilo je tudi nekaj akademično izobraženih. Nekateie Je svetovna vojna zatekla že v Švici, drugim se je med vojno posrečilo rešiti se v varni ženevski kotiček sredi svetovnega požara. Govorili smo seveda o vojni, o čeških in naših upih in posebno o Masarvku.
»Vidite, gospod doktor.« «o mi rekli. »Ko je prišel iz Avstrije, se je ustavil v Švici. Bil je dalj časa v Ženevi. Zahajal ie redno med nas. Prav na tem mestu je sedel, kjer vj sedite. Tu nas je vpraševal kaj in kako bi. Vsak je imel kako dobro misel. Masarvk je pa vse pretehtal in povezal Da. prav pri tej mizi smo skovali prvi načrt za akcijo za osvobojenje Čehov in Slovakov. In danes imamo že fcd vseh priznano vlado in vojsko in Masarvk je predsednik.
To je bil pravi Masarvk Ni zaničeval mišljenja in nasveta malega človeka. Vsakega je poslušal, mišljenje vsakega je bilo zanj važno, on pa je povsod zbiral tisto, kar je spadalo v njegov načrt. Tako so vsi čutili, da so njegovi sodelavci in njegovi prijatelji, vsi so se čutili več ali manj kot duševni očetje onega, kar je stvarno zamislil le on. Baš zato pa so ? tem večjo vnemo delali po njegovih intenoijah. Le tako je Mlo mogoče dobiti dovoli sposobnih in navdušenih sodelavcev v ogromnem de'u za uresničenje stoletnih sanj o samostojni češkoslovaški državi
Kako veliko in uspešno je bilo te delo. si moremo predstaviti, ako pomislimo, da I. 1916. v Rusiji še nisr razumeli kaki je to mogoče, da ^e Cehi in Slovaki borijo proti svoji lastni državi _ Avstro-Ogrski. V Angliji in Franciji 1. 1917 niti mislili niso na razkosanje podunavske monarhije- In vendar je bila brez tega razkosanja samostojna češkoslovaška država nemogoča. Dobro leto pozneje pa že vidimo od zaveznikov priznano, res samo na papirju obstoječo Češko-
asaryka
slovaško državo z resnično vojsko, ki se bije za stvarno uresničenje že priznane samostojnosti na bojiščih v Rusiji, Franciji in Italiji.
Moramo biti toliko objektivni in realni, da ne smatramo vsega tega za delo enega človeka, pa naj bo še tak duh in še taka volja. Tu je bilo tisoč in tisoč sodelavcev, majhnih in velikih, ki 60 delali v rovih na bojnem polju in po pisarnah v ozadju; tu so bili vsi tisti narodni buditelji in vzgojitelji. ki so vzbudili v vseh Čehih in Slovakih. ne izvzemšj samega Masarvka. narodno zavest in neverjetno požrtvovalnost: tu so bila. mrtva pokolenja. ki so sanjala in sejala, tu je bilo celo živo pokolenie. v katerem je dozorelo seme preteklosti. Tu je soodločevalo tisoč in tisoč dogodkov, majhnih in velikih, materialnih in psihičnih, ki so se odigravali med svetovno vojno popolnoma neodvisno od Masarvka in vse češkoslovaške emigracije. Cim dalje je trajala vojna, čim bolj so bili utrujeni bojujoči se narodi, tem bolj je dozorevala ileja samoodločbe narodov in z njo ideja češkoslovaške države.
Upoštevajoč vse te okolnosti in vse majhne in velike borc-e za isto idejo prav nič ne zmanjšujemo Masarvkovih zaslug za ustanovitev češkoslovaške države. Njegova veličina kot politika in državnika je baš v tem da je nastala možnost osamosvojitve, da se ni bal nobenih osebnih žrtev, da se je izpostavil vsem nevarnostim in eventualnim posledicam političnega begunstva in vele-izdajstva. da je z neomahljivo voljo in ne-utrudljivo delavnostjo, z vsem svojim umom in znanjem zbiral najprej v malein, potem v velikem 6oleluvce na vseh poljih in da si je z izrednimi lastnostmi svojega duha pridobil med njimi tako zaupanje, da so prostovoljno priznali njegovo neomejeno avtoriteto. Na tak način mu je bilo mogoče, da je dogodke izrabil v korist svoje ideje in da je dosegel maksimalni uspeh, ki si ga je bilo mogoče zamisliti; češkoslovaško republiko.
*	posebni tU Rakek — Ljubljana T
ndeljo 17. im. Za povratek udeležencev pni odkritja spomenika blagopokojnemu 1 Viteškemu kralju Aleksandru I. ZecHni-telju bo vozil v nedeljo 17. t. m. na progi Rakek — Ljubljana gl- kol. posebni vlak z odhodom iz Rakeka ob 14. uri ln s postankom v vseh postajali in postajališčih.
*	Vlak je povozil kmeta ln konje. Ta nesreča se je zgodila blizu Novega Vrbaaa. Razmesarjeni kmet je Ivan Seleazy, ki ae je s parom konj peljal domov v Novi Vrbaa.
*	Po operaciji se bo oženil. Včeraj smo •poročali, da je dr. Vukota Božovič v Beogradu spremenil hermafrodita Miloja Avra-moviča v moškega. Operacija je popolnoma uspela in Miloje je že sklenil, da se oženi. Na svatbo bo povabil tudi novinarje, ki so svetu oznanili, da je postal polnovreden moški.
*	Se ena smrtna nesreča s puško. Na sll-
čen način, kakor vlakovodja Vodopivec na lovu, se je smrtno ponesrečil poljski nadzornik Ljubomir Milašinovič v vasi Višnji-čevu blizu Sremske Mitrovice. Nadzoroval je polje in se za oddih vsedel na neko klop. Glavo je naslonil ob puškino cev. Naenkrat se je puška sprožila in mu razbila glavo.
*	Obsojen zdravnik. Pred sodiščem v Požare v eu se je moral zagovarjati zdravnik dr. Bogdan Lazarevič, ker je zapeljal gdč. Rakičevo in ji obljubljal zakon, preden se je ločil od 6voje žene. Obsojen je zaradi prestopka zoper javno moralo na 6 mesecev strogega zapora, oproščen pa je glejte odpravljanja. Razen teira mora plačati 15 tisoč din za izgubljeno dekliško čast in 100o din stroškov.
*	Slovenske koroSke narodne pesmi iz Roža, I. zvezek. Zbral in harmonlziral Pavle Kernjak, pevovodja celovškega pevskega okrožja. Klub koroških Slovencev v Ljubljani je za 17. obletnico koroškega plebiscita izdal in založil I. zvezek »Slovenskih koroških narodnih pesmi iz Roža«. V tem zvezku je zbranih sedem pri nas še neznanih pesmi in venček »Ti puebec, ja k na lumpej!« v harmonizaciji znanega koroškega pevovodje in skladatelja g. Pavleta Ker-njaka. Napisane so v izvirnem narečju kakor jih danes pojo v Rožu ln ob Vrbskem jezeru. Pesmarica se dobi pri Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, Pražakova ul. 17. Temu zvezku bodo sledili v krajših razdobjih še trije ali štirje zvezki. Cena zvezku 10 Din
*	Razpis. Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso na Jesenicah. Honorarni in drugi pogoji so razvidni iz razpisa, objavljenega v »Službenem listu« kr. banske uprava dravske banovine z dne 13. oktobra t. 1. Rok za vložitev prošenj je 2. november 1937 do 12. ure.
*	Žarnice DIS. Natečaj, razpisan od strani Dis, domače industrije žarnic, je zbudil splošno pozornost in veliko zanimanje med občinstvom. Zanimivo bo izvedeti rezultat tega natečaja in se z zanimanjem pričakuje objava raznih tekstov krilatic (gesel), ki so bile vposlane.
*	Kako važno vlogo imajo razkrajajoča sredstva pri pranja, to so razčistda šele najnovejša raziskovanja in poizkusi v laboratorijih. V teku teh raziskovanj so bila proučena evojstva mnogih zanimivih snovi glede tega, katere snovi so morajo najbolje porabiti za ojačenje razkrajajočih svojstev plemenitih mil. Ugotovljeno ie bilo, da vporaba sredstev za beljenje ne ustreza stvarnemu namenu, ker ne razkraja umaza-nosti v perilu, marveč ji samo 'emlje barvo. Nasprotno pa razkrajajoča sredstva — seveda dobro izbrana — jačajo pri milu moč čiščenja. Terpentin je zelo dobro in neškodljivo sredstvo za razkrajanje; z njim izgotovljeno Albus terpentinovo milo je ideal no sredstvo za pranje.
*	Ključi planinskih postojank Osrednjega društva SPD so na razpolago članom SPD le. ako se izkažejo v društveni pisarni s potrdilom predsednika in gospodarja do-tične planinske postojanke, da smejo |»o-setiti kočo izven sezije. Vsak planinec pa mora posetiti koče tudi izven sezije v spremstvu oskrbnika dotične postojanke ali v spremstvu izprašanega in oblastveno pooblaščenega gorskega vodnika. Turist, ki najame gorskega vodnika, naj Be pred odhodom v planine prepriča, ali ima dotični vodnik od sreskega načelstva potrjeno vodniško knjižico in ali ima s seboj prelpisano vodniško opremo. Imena gorskih vodnikov izveste v Mojstrani. Starih Fužinah, Prednji vasi. Bohinjski Bistrici, Kranjski gori in Ratečah, povso! pri podružnicah Slovenskega planinskega društva. Gorski vodniki pa dobijo ključe pri oskrbnikih p)=aniezjiih planinskih postojank aii pri zaupnikih t. j. Lahu Gregorju v Mojstrani in bkantarju Matevžu v Studorju pri Srednji vasi. Strogo je treba ločiti nosače. ki niso upravičeni voditi, ker nimajo tozadevnih izpitov in tozadevnega znanja. Osobito za zimske ture je treba najeti goiskega vodnika, kateremu so znani plazoviti tereni ter složni prehodi. Vse podrobne informacije daje tudi pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4/1.
Iz Lfuhljane
u_ Predavanje prof. Georgesa Blondela. Odlični pariški znanstvenik g. prof. Geor-gas Blondel je imel v sredo zvečer v prostorih Francoskega instituta lepo uspelo predavanje o današnjem položaju v Evropi, posebej še v Srednji Evropi in na Balkanu. Otčinstvo je predavalnico v Institutu popolnoma zasedlo. Uglednega gosta je pozdravil z izbranimi besedami g. konzul Remčrand. G. prof. Blondel je uvodoma izrazil svoje veselje, da lahko predava v Ljubljani, kjer je opazil toliko simpatij do Francije. Zlasti ga je ganil spomenik Napoleona in Iliriji. Po teh laskavih uvodnih besedah je razvijal v obliki mikavnega kramljanja svoje osebne vtiske, opažania in splošne sodbe o gospodarskem in političnem položaju današnje Evrope, pri čemer je odlični narodnogospodarski strokovnjak ubrano združeval mikavnost vsebine z retorično veščino predavanja. Zares je bil užitek, slediti njegova, vsebinsko ne ravno presenetljivo nova izvajanja. Predavanje g. prof. Blondela je preko vseh težkoč, ki jih je orisal, izzvenelo v svetlovidne nazore o bodočnosli in v poveličevanje ideje miru, sporazuma in bratstva. Navzočni so z velikim zanimanjem poslušali predavateljeva izvajanja in ob koncu nagradili častitljivega gosta z iskrenim odobravanjem
ZA OBLEKE, BLUZE
Kroji
angleška volna brezplačno TONI JAGER,
Kongresni trg 1, Ljubljana
itrloo 120 francoskih rezervnih oficirjev
ln tam jih bo pozdravila tudi deputacija naših rezervnih oficirjev lz Beograda in Ljubljane. Nato se bodo gostje odpeljali na Bled, kjer jim priredi »Putnik« ob 12.30 obed v Park-hotelu, a ob 14.30 se odpeljejo proti Ljubljani, kamor prispejo ob 15.38.
n— Predavanje • ljubljanskem ielezni-škem vprašanju. Opozarjamo na predavanje inž. Stanka Dimnika, ki bo drevi ob 18.20 v frančiškanski dvorani. Pojasnil bo v eno-urnem predavanju zgodovino ljubljanskega železniškega vprašanja, poizkuse za njega rešitev v preteklosti ter razložil sedanji velikopotezni načrt za poglobitev železniške proge. Predavatelj bo pokazal v teku svojih izvajanj nad 40 zanimivih diapozitivov, med drugim tudi veliko inozemskih kolodvorov in železniških prog, ki so bile v raznih mestih poglobljene. Predmet predavanja je važen za vse sloje ljubljanskega prebivalstva, zato vabimo vse in vsakogar, da se pouči o enem najbolj perečih problemov Ljubljane. Vstopnine ni.
n— Predsednik JNS za Vodmat sporoča svojemu članstvu, da je umrl g. Jože Tratar, č'an in odbornik krajevne organizacije. Pogreb bo v soboto ob 14.30. Članstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži pogreba.
n— Lovci! člani Lovskega društva v Ljubljani se pozivajo, da se udeleže v krojih pogreba žalostno preminiloga tovariša Filipa Vodopivca. Pogreb bo danes v petek ob 16. uri iz mrtvašnice Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. — Odbor.
n— Poroka. Včeraj popoldne sta se v frančiškanski cerkvi poročila banovinski eeometer e. Marjan Regallv iz ugledne družine pokojnega dvornega svetnika Frana Regallyja, in erdč. Marjan ca Kregarje-va iz ugledne družine znanega trgovca g. Karla Krega rja. Poročne obrede je opravil g. dr. Rant. priči pa sta bila nevestin oče g. Kari Kregar in ženinov brat, urednik »Jugoslovenske revije« g. Vladimir Regally. Mladoporočencema naše iskrene čestitke!
liliBIBIIIIIIIllliill
IIIUIll!i!llll!|ii!!iillllllU
Jesenski čas je najbolj primeren, da si napolnite album s fotografijami, ki ste jih napravili v poletnih mesecih, lz mnogih Vaših negativov bi se dale napraviti lepe povečave, ki bi krasile zbirko fotografij iz Vašega življenja. Ako želite res dovršene povečave za kompletiranje albuma, Vam bo po znatno znižanih cenah izdelal vse povečave Foto Tourist — Lojze Smuc, Ljubljana. Aleksandrova cesta št 8.
u— Francoski rezervni oficirji pridejo
v Jugoslavijo v petek, 22. t. m. in ne danes, kakor je bilo včeraj pomotoma navedeno. Ob 10.28 se pripelje, v Bohinjsko Bi-
JBIMHBIIIIIl!WSUWWillillSWHIIIIIWHI II IIIIHMtBSBJMWHIWIHIHHWWIHfSIIIHIIIBWIIIIIWS i WHIWIIIIIIWW
u— Lepa mojstrovina Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt je razstavljena v Kettejevi trgovini na Aleksandrovi cesti. Naročena in namenjena je za jugoslovansko sobo univerz« v Pitts-burgu USA. Slika, ki predstavlja Madono z Brezij, je izvršena v čipkL Tako lepega dela v čipki menda Ljubljančani ša niso videli. To razstavljeno delo je dokaz, da je naš priznan zavod res na višku. Vsem, ki so sodelovali, lab-ko čestitamo.
u— Za posredovanje instrukcij posluje na naši univerzi »Akademski urad dela«. Starši se z zaupanjem obračajo nanj, saj se za majhen denar rešijo skrbi za svoje otroke. Vendar pa A.U.D. ne posreduje samo instrukcij, temveč vsakovrstne službe. Kdor torej potrebuje v svoji poslovalnici ali obratu kakšno pomožno moč, naj se pismeno ali osebno zglasi na Akademskem uradu dela. Uradne ure so vsak delavnik od 11. do 12.
Niti metra starega blaga
nimava na zalogi. Prodajava le novo, kvalitetno blago modernih vzorcev. — Manufakturna trgovina
BRATA VLAJ
W O L F O V A UL. 5
n— Plesno prireditev priredi Zmajev steg skavtov v Ljubljani v proslavo petnajstletnice 23. t. m. v veliki dvorani Kazine pod pokroviteljstvom g. divizijskega generala Toniča in Častnega damskega komiteja. Prosimo cenjena društva, da na ta dan ns priredijo sličnih prireditev. Zmajev steg skavtov.
Mariborske Wogererjeve hrenovke
dnevno sveže dobite v delikatesi J A N C — Židovska.
u— Esperantski kurzi. Kakor smo že poročali, prireja Klub esperantistov v Ljubljani v letošnji zimski sezoni več tečajev za mednarodni jezik esperanto. Tečaji so ločeni po predizobrazbi prijavljencev, odnosno po njihovem poklicu, tako da se jezik poučuje na način, ki je za udeležence najpriklad-nejši. Možen je tudi pouk za posameznike in manjše skupine, sestavljene po željah prijavlje .cev. Prijave se sprejemajo danes od 19. do 20. v klubovem lokalu, Cankarjevo nabrežje 7.
KRIŽ KRAŽ št. J,
izide danes z imeni 6 nagrajencev
u— Klavirski koncert Ivana Nofa bo v
petek 5. novembra v veliki Filharmonični dvorani in ne. kakor je bilo javljeno. že 22. t. m. Vse prijatelje odličnega klavirskega mojstra opozarjamo na 5. november.
u— SK Svoboda — SK Grafika. Plesne vaje bodo zopet v sototo ob 20. uri.
u— Opozarjamo na otvoritev plesnih vaj akademskega društva Jadran Otvoritev bo danes ob £0. v veliki dvorani Kazine. Igra Adamičev Jazz.
u— Spet nesreča pod avtom. Včeraj so pripeljali v bolnišnico 38-letnega Mihaela Bizovičaria z Gasilske ceste v Šiški, ki ga je predvčerajšnjim p°vozil na Celovški cesti nek; avtomobilist in mu prizadejal pre-oei hude ; oškedbp.
u - Obleke ui Klobuke kemično čisti bar-^a. pllsira ir lika tovarna los Relch 2
orani		■	T	KS
V™ MATICA				
Nepozabni film lz življenja nezakonske matere v zrcalu današnje dobe!
POTA LJUBEZNI
Irena Eichler
SLOG
T E i.
27^ O.
Vesela glasbena komedija
MALI POMORŠČAK
a priljubljeno malo Shirley Temple
TEI-. 22-21
UNION
Danes poslednjič ! Duhovito zabavno filmsko delo
DRAGOCENI POLJUB
v glavnih vlogah Liane Hald, Ivan Petrovič, Hans Moser. Theo Lingen, Heinz Ruhmann. Glasba: Robert Stolz.
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
JNAD JADRAN
otvori danes ob zo,
PLESNE VAJE
v veliki dvorani Kazine
ADAMIČEV JAZZ
e— Koncert Ivana Nofa. Odlični jugoslo-venski klavirski virtuoz Ivan Noč je gostoval v sredo prvikrat v Celju Ln priredil zvečer koncert v Mestnem gledališču. Koncert, ki je bil za Celje glasben dogodek prvega reda. je bil žal le srednje obiskan. Ivan Noč je pianist velikega formata. Svoje 6ijajno tehnično znanje združuje s svojstvenim in subtilnim podajanjem prav tako klasike kakor tudi moderne. Izvajanje vsake skladbe je dognana in izklesana umetnina zase. Z zanosom in v krasnem stilu je izvajal Vivaldijev-Bachov orgelski koncert \ a-mo-lu in Bachovo Fugo v c-molu, obe skladbi v lastni koncertni priredbi. Z izredno fine-so in poglobljenostjo je zaigral Chopinovih 12 preludijev in tri etude, pri katerih je prišla njegova briljantna tehnika še prav posebno do veljave. Zelo učinkovito je podal Riniskega-Korzakova »Čmrljac. Z Lisztovimi >Les jeux d'eaux ž la Villa d'Este« in »Dolgimi valovi« Castelnuova-Tedesca je razvil vse registre svojega bogatega znanja in umetniškega oblikovanja. Aplavzi so se stopnjevali od točke do točke, tako da je moral Noč ob zaključku dodati še Chopinov nokturno in Wagnerj?v »Car ognja«. Skoda, da je razlika temperature vplivala na klavir, ki je zaradi tega zlasti v višjih legah zvenel nekam rezko. Ivan Noč je pripravil Celju, ki je bilo pri koncertu preskromno zastopano, večer čiste umetnosti, kakor jo morejo nuditi le veliki umetniki.
e— Brafič in Ducman sta prilegla poškodbam. Včeraj smo poročali o težkih nesrečah 63-letnega posestnika Franca Bra-Čica iz Brezna pri Vitanju in 38-letnega dninarja Romana Ducmana iz Cerovca pri Rogaški Slatini. Bračič je opolnoči od srede na četrtek, Ducman pa včeraj ob 8. zjutraj v celjski bolnišnici podlegel poškodbam.
e— Od trafikantov zahtevajo provizijo. Prejeli smo: Med nekaterimi nižjimi uslužbenci se je razpasla nedopustna razvada, da zahtevajo pri nakupu kolkov od trafikantov provizijo kot nagrado. Če jim trafikant odkloni provizijo, pa odidejo, češ da bodo pri drugem trafikantu dobili provizijo. Provizija trafikanta je itak zelo majhna in mu komaj zadostuje za skromno preživljanje. Poieg tega je izplačevanje provizije v kakršnikoli obliki trafikantom itak strogo prepovedano. Upamo, da bodo te vrstice zasegle in da bodo prizadeti uslužbenci prenehali s svojimi nedopustnimi in tudi neso-cialnimi zahtevami.
e— Plačilo občinskih davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. t. m. zapadli v plačilo: 5-odstotni najemninski vinar in 2-odstotna kanalska pristojbina za zadnje letošnje četrtletje, vodarina in števnina za tretje letošnje četrtletje in tretji obrok davščine na vozila. Stranke naj plačajo zapadle obroke zanesljivo do 10. novembra pri mestni blagajni. Po preteku tega roka bodo zaračunan* 6-odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti izostala, pa bodo izterjana z izvršbo.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči z& 1 uro 43 minut-
Iz Celja
e— Celjski mestni *vet bo imel danes ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila in .volitev turističnega odbora.
oblačno
večinoma oblačno, brez slane
P. 15. Terezija
S. 16. Gal op.
N. 17. Mira
Jadviga P. 18. Luka
T. 19. Peter Al. Ščip ob 22 47 S. 20. Felicijan
C. 21. Uršula
P. 22. V*ra
Korrhila S. 23. Klotilda
N. 24. Rafael
Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 14. oktobra
Ljubljana 7. 768.9. 4.0. 93. Si. megla, —, —j Maribor 7. 766.7. 5 0. 95, O. 3, —, —; Zagreb 7. 767.7. 7.0. 90. NNEl, 4. —, —; Beograd 7. 765.8. 6.0. 95. Wl. 10. —, —; Saraievo 7, 76S.0. 5.0. 95. O. 10, —, —; <kor>lje 7. 764.9. 9.0. 70. W1. 10, —, —; Kumbor 7. 762.7. 140. 40. NE3, 6, —, —; 'šplit 7. 765.4, 12.0. 50, NE3. 2. —, —; Rab 7. 767.1. 11.0. 50, N2, 0, —, —.
Temperature: Ljubljana 12.6. 3.4; Maribor 14.0, 4.0; Zagreb 14.0, 6.0; Beograd 15.0, 5.0; Sarajevo 12.0. 4.0: Skoplje 14.0, 6.0; Kumbor —, 10.0; Split 16.0, 9.0; Rab —, to.
Iz Maribora
a— V poslednjem spremstvu pok. dr. Ipa-rica so stopali številni pokojnikovi sorodniki, prijatelji in znanci. Toplo občutene so bile poslovilna besede, ki sta jih spregovorila ob grobu ravnatelj dr. Tominšek kot predstavnik Zveze protituberkuloznih lig ter šolski nadzornik Alt v imenu mariborske Protituberkulozne lige.
a— Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča svoje vernike, da boio od nedelje 17. t tn. do nadaljnjega ob 9.30 liturgija, kakor 06tali obredi v vojašnici Vojvode Put-nika (32. art. polk) v prostoru, kjer je bil parastce po blagopokojnem kralju dne 9. t. m. Cim bodo dovršena popravila v vojaški kapeli v Melju, se bodo obredi zopet redno vršili tamkaj, o čemer bodo verniki ob pravem času obveščani.
a— Iz šole za rezervne oficirje. Mestno poglavarstvo razglaša: Dne 23. t. m. ob 11. dop. bo v pisarni šole za rezervne oficirje (vojašnica kralja Petra) prva javna licitacija za oddajo brivnice v zakup in so natančnejši pogoji razvidni med uradnimi urami v pisarni navedene šole.
a— Gledališke novice. V nedeljo zvečer letošnja prva predstava zabavnih »Treh va-žk.h svetnikov«. — Koncem prihodnjega tedna bo premiera »Sodnika Zalainejskega« v Kovičevi režiji. Nasiopil bo ves dramski ansambl in številni statisti.
a— V potok, ker se ni vdala. Pod tem naslovom je naš list v sredo dn? 22. 9. prinesel notico, da je Milan R. v gozdu nagovarjal 21-letno slaboumno žensko k intimnosti. Ker pa ženska ni hotela o tem ničesar slišati, jo je R. zgrabil in vrgel v Ai<?žo. Prepričali smo se, da smo bili napačno informirani in da j3 ta trditev neresnična.
a— Stari mariborski rod izumira. Na
Vojašniškem trgu 2 je preminila v častitljivi starosti 74 let zasebnica Heine Jožefa, na Te zneni, Šolska ulica 6, pa je izdihnil 61 letni bivši redar Bučinek Janez. Žalujočim naše toplo sočutja!
a— Ljudska univerza v Mariboru priredi drevi ob 20. proslavo sedemdesetletnice znamenitega češkega pesnika Petra Bezru-ča. Predaval bo pisatelj A. Debenak in pokazal njegovo značilno pesem o narodnem in socialnem trpljenju šlezijskih Cehov. Pesnikovo besedo bo recitiral v originalu g. L>rley, v slovenskem prevodu g. Vičar. — Naslednje predavanje bo v jx>nedeljek, dne 18. oktobra. Predaval bo znani predavatelj, lektor ruskega jezika dr. N. Peobra-ženski, o Maksi mu Gorkem.
a— Šahovske novice. V kavarni Central je bil v četrtek zvečer brzoturnir, ti 2a je priredil Mariborski šahovski klub. Rezultati so bili naslednji: 1. inž. Prek 10 in pol točk, 2. dr. Gabrovšek 10, 3. in 4. dr. Krulc in prof. Stupan, 5. Kukovec 9, 6. Mešiček 8, 7. in 8. prof. Sila in Bien 6 in pol, 9. Mišura 6, 10. Krajnc 5, 11. Kobljer 4 in pol. 12. Radolič 3, 13. inž. Sotošek 2 in 14. Bezjak 1 točko. Splošni klubski turnir Mariborskega šahovskega kluba se bo pričel prihodnji teden.
Iz Slovenjgradca
Kg— Za necie^sko koltsarsko prvenstvo dravske banovine vlada v tukajšnjih krogih ogromno zanimanje. Po dosedanjih prijavah bo to prvenstvo eno največjih zadnjih let, ter ko se dosedaj med drugimi prijavili Garrner in Močnik iz Ljubljane, Rozman in Lozinšek iz Maribora, Bertonrelj iz Konjic. Zupane iz Celja ter Gregorič, Pa-jer in Peršoh od Koroške kolesarske župe. Koroška župa je t.iiii darovala za prvaka Slovenije krasno darilo in pripravlja [>od vodstvom svojih neumornih organizatorjev gg. Cajnka in K okolja kar najlepši sprejem dirkačev. Olveta se nam torej ?/>pet veliki s;>ortni praznik, ki l«o /nova učvrsti', športno idejo v naši Koroški.
sg— Račun brez krčmarja so naredili slo-venjgraški klerikalci z združitvijo mestne občine z okoliškimi občinami. Klerikalci so si obetali s prekomasacijo občin zagotoviti nadaljnje gospodarjenje v naši občini, kar so j:m pa ne bo posrečilo, ker je prav vsa okolica odločno zoper združitev in bo.lo okoliški 1-me t je postavili lastno opozicijsko listo. Upamo, da bodo %edaj gospodujoči krogi uvideli, da ne gre vmešavati politiko v občinske zadeve, temveč da morajo tu imeti glavno vlogo le 6plomi gospodarski vidiki.
Iz Gornjega grada
g— Obletnico smrti blagopokojnega Viteškega kralja smo tudi pri nas obhajali na slovesen način. Vršila se je cerkvena po-božnost ob prisotnosti zastopnikov uradov in raznih organizacij, šolske mladine in občinstva. Spomenik blagopokojnega Velikega kralja je bi! okusno okrašen, zvečer razsvetljen z električnimi žarnicami in z baklja-mi, postavljena je bila pred spomenikom žara. iz katere se je valil dim kadila. Številni prebivalci so se ustavili pred spomenikom in v tihi pobožnosti obujali spomin na Velikega kralja.
g— Poštno direkcijo v Ljubljani prosimo, da opusti, kakor prejšnja leta. tudi leto« ob nedeljah avtobusno vožnjo iz Gornjega grada ob pol 12. uri ob Dreti v Šmartno oh Paki in da vozi avtobus tudi ob nedeljah kakor na delovnik ob pol 14. uri. Ta zveza je sedaj, ko so odšli letoviščarji in ko ne prihaiajo več izletniki, ugodnejša, ko avtobus. ki odhaja ob pol 12. uri. nima nikake-ga potnika in je škoda za stroške bencina.
g_ Sestanek koroških borcev l>o na Rečici v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri v gostilni Ivana Rakuna. Poročal bo predsednik dr. E. Mejak. Spomnili se bomo tudi obletnice nesrečnega koroškega, plebiscita. Tovariši koroški borci, udeležite se sestanka polnoštevilno!
Iz Krškega
k— Prisilna prodaja posestev. Kakor je razglašeno, bo v sredo 20. t. m. ob devetih na sodišču dražba posestva vi. št. 567 in 237 k. o. Studenec. Posestvo je cenjeno na 45.700 Din. V sredo 27. t. m. ob devetih bo pa dražba polovice posestva vi. št. 189 in 934 k o. Krška vas v vrednosti 38.300 Din.
k — Sanacija tujsko prometnega društva v Krškem. Tukajšnje društvo za pospeševanje tujskega prometa se je moralo zadnja leta precej zadolžiti. Zlasti znatni so bili izdatki za lepo novo kopališče na Savi pod starim gradom. Pod letošnjo upravo pa si ie društvo zopet opomoglo in z uvidevnimi ukrepi občinskih zastopnikov in z marljivim trudom društvenih odbornikov znižalo svoj dolg na minimum Vsakoletno običajno kegljanje za nagrade v prid tuj-skoprometnemu društvu je letos naravnost sijajno uspelo. V eni naistarejših krških gostiln, pri tkzv. Štigenbirtu. ki jo ima ga. Jamova, so se zbirali cel teden navdušen' kegljači iz Krškega in okoliških krajev k tekmam v korist našega najbolj potrebnega društva. Prva nagrada se je izmuznila v Rajhenburg, čistega dobička pa je bilo okoli 1.500 Din.
Gospodarstvo
Uredba o izrednem
cestnem prispevku
Na osnovi §53., točke 6. finančnega zakona za tekoče leto je minister za zgradbe predpisal uredbo o izrednem cestnem prispevku za izkoriščenje državnih in nedržavnih cest. Ta uredba, ki je že objavljena v »Službenih novinah od 13. t. m., določa v glavnem naslednje.
Normalno izkoriščanje cest
Pod normalnim izkoriščanjem javnih cest v smislu § 22. zakona o državnih cestah in § 33. zakona o nedržavnih cestah, ki ni podvrženo izrednemu cestnemu prispevku, je razumeti prevoz poedinca in njegove rodbine ter vsega, kar poedinec poLrebuje za hišno in poljsko gospodarstvo pod pogojem, da se prevoz vrši z vozovi in živinsko vprego in ne presega 52 ton na leto. Dosedanja »navodila za plačevanje izrednega prispevka« iz leta 1930. niso omejevala normalne uporabe na prevoz z vozovi z živinsko vprego; po novi uredbi pa se vsak prevoz z motornimi vozili smatra kot izredno izkoriščanje cest.
V vrsto javnih cest, katerih izkoriščanje je podvrženo izrednemu cestnemu prispevku, spadajo vse zgrajene državne ceste, nadalje banovinske ceste I. in II. reda, občinske ceste I. in II. reda in dovozne ceste k železniškim postajam. Izredni cestni prispevek je odškodnina za večje izkoriščanje ceste v primeri z normalno uporabo v smislu gori navedene definicije. Uredba izrecno poudarja, da ta prispevek ni davek niti doklada ali taksa niti kakršna koli druga oblika fiskalne dajatve.
Prispevek plača lastnik blaga
Medtem ko je doslej plačal izredni prispevek neposredni koristnik in so osebe, ki so posredno ali neposredno povzročile prekomerno uporabo, le jamčile za plačilo, določa nova uredba, da plačajo izredni prispevek lastniki blaga. Navzlic ugovoru gospodarskih organizacij je v uredbo vnešena določba, da plača prispevek v primeru nakupa blaga franko vagon ali franko šlep odnosno franiko skladišče, naročnik odnosno kupec blaga, na čigar račun se vrši prevoz blaga. Le v primeru, če ni mogoče ugotoviti, kdo je lastnik blaga ali naročnik-kupec (n. pr. Radar gre za prevoz v špediterskih vozilih za več interesentov), tedaj plača prispevek lastnik prevoznega sredstva.
Oprostitve
Izrednega prispevka se oproičajo:
1)	Trgovci in obrtniki za prevoz svojega blaga in materiala, ako ta blagovni promet ne presega letne količine 52 ton;
2)	Kmetovalci za prevoz poljskih pridelkov do hiše, ne glede na količino, in za prevoz pridelkov na trg do 52 ton letno;
3)	Prevoz materiala za gradnjo in popravilo državnih in nedržavnih cest;
4)	Lastniki potniških avtomobilov (taksijev), izvoščki in navadni vozovi za prevoz potnikov, ako lastniki vozila sami vozijo in s tem vzdržujejo sebe in svojo rodbino ter jim vozilo služi za izvrševanje poklica (kadar žena ali nedoletni otroci nadaljujejo obrt moža odnosno očeta v smislu §§ 14 in 15 obrtnega zakona, tedaj nadalje velja oprostitev, četudi vozi vozilo najeta oseba). Lastniki potniških avtomobilov (avtotaksijev), ki vrše redni promet na določeni progi med posameznimi kraji, pa morajo plačati cestni prispevek;
5)	Prevoz poštnih pošiljk z državnimi ali privatnimi avtomobili (za prevoz drugega blaga in potnikov pa je treba plačati cestni prispevek);
6)	Država, banovine in občine, kadar v javnih poslih izkoriščajo ceste;
7)	Humanitarne in znanstvene ustanove in zavoda, ki jih kot take proglasi gradbeni minister, prav tako vse javne bolnice in zdravilišča;
8)	Kmetijske zadruge za prevoz lastnih kmetijskih proizvodov zadružnikov do skupnega skladišča;
9)	Zveze kmetijskih zadrug, če ne delijo dobička, ne dajejo tantjem in ne dajejo obresti na deleže ali največ 6% in če se njihovi rezervni fondi v nobenem primeru ne morejo razdeliti med člane; oprostitev velja za prevoz posameznim zadrugam do 52 ton letno bodisi z lastnimi prevoznimi sredstvi ali s prevoznimi sredstvi zadrug;
10)	Prevoz živil za pasivne kraje, ako se ta živila pošljejo kot pomoč države, banovine, občin ali dobrodelnih ustanov.
Višina prispevka
Izredni cestni prispevek se odmerja samo na tovor (potnike) ne pa na lastno težo prevoznega sredstva. Doslej je cena gramozu služila kot osnova za višino prispevka. Po novi uredbi pa so prispevki enotno določeni, deloma pavšalno deloma pa od dejansko prevoženega tovora in prevoženih kilometrov, in sdcer na naslednji način:
Osebni avtomobili in avtobusi
Za privatne potniške avtomobile, ki služijo samo za lastno uporabo lastnika, se plača letni pavšal 200 Din, za privatne potniške avtomobile, ki prevažajo tudi druge potnike (avtotaksdji) pa se plača letni pavšal 500 Din.
Za avtobuse znaša cestni prispevek: 1) pri progah, ki so konkurenčne državnim železnicam 0.25 Din od avtobusa in prevoženega kilemetra; 2) pri progah, ki to deloma konkurenčne državnim železnicam 0.15 Din od avtobusa in prevoženega kilometra; 3) za t>roge, ki ni po konkurenčne državnim železnicam 0.10 Din od avtobusa in prevoženega kilometra. Potniški avtomobili, ki vrše redni promet na določeni progi med posameznimi kraii. pa plačajo 0.10 Din za konkurenčne proge, 0 06^ Din za deloma konkurenčne proge in 0.04 D;n za ne konkurenčne proge, vse od avtomobila in prevoženega kilometra.
število avtobusov pesimeznih oodjetij in število kilometrov, ki jih prevozi vsak avtobus v teku leta se določi na podlagi voznega reda. Pri odmeri mor t k) lastniki avtobusnih podjetij nredlož'ti overovljene vozne rede in potrdilo pristojnega obla-stva o tem. v katero kategorijo spada avtobusna proga.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Visoki pavšalni prispevek za tovorne avtomobile
Za tovorne avtomobile je treba plačati 0.10 Din od tone tovora in prevoženega kilometra, neglede na to ali je proga konkurenčna ali ne. Ce količine prevoženega blaga ali prevoženih kilometrov ni mogoče ugotoviti, mora lastnik plačati pavšalno letni prispevek za vse ceste v državi, in sicer pri nosilnosti 0.5 tone 500 Din na leto, pri nosilnosti do 1 tone 1.000 Din na leto, pri nosilnosti do 2 ton 1750 Din na leto, pri nosilnosti do 3 ton 2500 Din na leto, pri nosilnosti do 4 ton 3250 Din na leto, pri nosilnosti do 5 ton 4000 Din na leto, pri nosilnosti do 6 ton 5000 Din na leto in pri nosilnosti preko 6 ton za vsako nadaljnjo tono po 1000 Din na leto, pri čemer se nepopolna tona nosilnosti računa za celo tono Za prikolice se plača letni pavšal 2000 Din.
Gornji pavšali predstavljajo obenem minimalni znesek letnega prispevka, kajti če je izračunani prispevek po prevoženi količini tovora in po prevoženih kilometrih manjši nego pavšal, tedaj se odmeri prispevek v višini letnega pavšala.
Ta določba je v nasprotju z načelno določbo uredbe, da se plača prispevek po dejansko prevoženih količinah tovora in kilometrih, kajti v bodoče bodo morali lastniki tovornih avtomobilov, tudi če te avtomobile le redko uporab1.ia.io, plačati visoke pavšalne zneske. O priliki odmere moraio lastniki tovornih avtomobilov predložiti originalne fakture ali overovljene predpise faktur o kupljenih avtomobilih, sicer mora nosilnost ugotoviti komisija tehničnega oddelka sreskega načelstva. Poleg tega morajo letniki predložiti podatke o prevoženih količinah in kilometrih.
Prevoz t vozovi
Pri prevozu z vozovi je treba plačati od tone tovora in od prevoženega kilometra 0 08 Din. nesrlede na to. ali je proga konkurenčna ali ne. Če na se p revo? vrši z vozovi, ki n'maio predpisanih nlatišč. t^dal je treba plačati 0.12 Din od prevožene tone in kilometra
Predložitev knjig
O priliki odmere prispevka morajo zavezanci izrednega cestnega prispevka predložiti svoie trgovske knjige, iz katerih je razvidno, koliko materiala ip blaga so prevozili v poslednjem letu. Ce teh knjig ne bi bilo. mora koristnik predložiti druge podatke, iz katerih se lahko obračuna prevoz. Tehnični oddelek sreskega na*°lstva pa mora rreiskusiti te podatke.
Minister za zgradbe sme glede na značaj ceste ali prevoda v izjemnih primerih povohati Hi rmnnišpti osnovno višino prispevka, zlasti pre za rrmožinsko b^ago ali blago z veliko prostornino in majhno vrednostjo.
Odmera prispevka
Izredni prispevek se odmerja v prvi polovici januarja za vse tekoče koledarsko leto naprej, na osnovi prometa v prejšnjem letu. Ce bi se na koncu pokazalo, da je prevoz večji ali manjši od prevoza v prešnjem letu, se odmerjeni prispevek spravi v sklad z dejansko izvršenim prevozom. Odmero vrši tehnični oddelek sreskega načelstva za obvezance, ki imajo sedež na področju sreza.
V primeru, da se zavezanec cestnega prispevka ne more odzvati pozivu, je dolžan pismeno predložiti podatke ali pa poslati svojega zastopnika, ki more dati not-pbns pojasnila in lahko podpiše zapisnik. Ce sf zavezanec ne iavi pa določepi dan in ne pošlje pismenih podatkov ali svojega za-stonnika. odmeri tehnični oddelek sreskega načelstva prispevek po podatkih, ki lih ima na razpolago. Sicer pa tehnični oddelek odmeri cestni prispevek v sporazumu z obvezancem na osnovi podatkov, ki jih je predložil zavezanec, in podatkov, ki so tehničnemu oddelku na razpolago. Ce ne pride do sporazuma, ima zavezanec v roku 10 dni pravico predložiti tehničnemu oddelku dokumentiran ugovor na zapisnik, o višini prispevka pa potem odloča ban. Za pritožbe proti odločbi bana veljajo smisel-pe določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
Uporaba cestnega prispevka
Izredni cestni prispevek se Ima uporabiti za vzdrževanje onih delov cest. za katere je cestni prispevek plačan. Prispevki plačani za izkoriščanje cest s sodobnim cestiščem, se morajo hraniti za obnovo teh cestišč. Dohodki od pavšalnega prispevka se uporabijo na ta način, da odpade 30% za državne ceste, 80% za banovinske ceste In dovozne ceste k železniškim postajam in 10% za občinske ceste.
Plačilo prispevka
Izredni cestni prispevek se plača v denarju ali materialu. Za plačilo v materialu bo gradbeni minister predpisal poseben pravilnik. Cestni prispevek se lahko plača v mesečnih obrokih v naprej. V primeru, če ne pride do sporazuma glede višine prispevka, plača zavezanec do odločbe bana cestni prispevek v višini, ki io je sam predlagal pri pogajanjih. Lastniki potniških avtomobilov plačajo prispevek enkrat na leto do 1. februarja ali pa v dveh obrokih do 1. februarja ln do 1. julija. Pri izkoriščanju izključno občinskih cest in ulic, odmerja in pobira cestni prispevek občina po tej uredbi, toda le tedaj, če se prispe- j vek ne plača pavšalno. Občina pa ne sme i odmerjati drugih taks za izkoriščanje ob- j činskih cest. Vsote pobranega cestnega prispevka se uporabljajo na osnovi rednih ( tehničnih in pogodbenih dokumentov po ; skrajšanem postopku iz čl. 86 zakona o državnem računovodstvu.
Kazenske določbe
Oseba, ki ne prijavi svojega prevoznega sredstva ali neresnično prijavi podatke za odmero prispevka, se kaznuje z globo do 1500 Din ali z zaporom do 30 dni. Denarne kazni se razdelijo na isti način, kakor pavšalni prispevki. Izrekanje kazni spada v pristojnost državne krajevne policijske oblasti, kjer pa te ni, v pristojnost uprav-
na oblasti pnf ifopnjt. Kara dl zavarovanja terjatve lahko sreska načelstva zaru-bijo Imovino zavezanca. Kraljevske banske uprave bodo na osnovi te uredbe predpisale navodila, v katerih bodo glede na krajevne razmere izdale podrobnejše predpise o načinu obračunavanja cestnega prispevka za vozove z živinsko vprego in bodo za razne panoge industrije predpisale potrebne obrazce za knjige ln zapisnike.
Novi predpisi ie veljajo od 1. aprila 1 L
Uredba Je stopila v veliavo z dnem objave v »Službenih novinah« t j. 13. t. m^ velja pa že od 1. aprila t. 1. za vse zavezance, katerim še ni odmerjen cestni prispevek za tekoče koledarsko leto. Za ostale zavezance, katerim je prispevek že odmerjen, ali pa je postopanje v teku, ve-} ljajo nove določbe od 1. januarja prihodnjega leta. Lastniki avtomobilov plačajo za tekoče leto kot prispevek polovico v uredbi pavšalno določene vsote.
Naraščanje davčnih in železniških dohodkov
Najnovejši izkaz finančnega minietr&tva o
državnih izdatkih in dohodkih v mesecu avgustu nam kaže, da se je v tem mesecu donos davkov v primeri z istim mesecem lanskega leta znatno povečal. Dohodki od neposrednih davkov so znašali 323.9 milijona Din in so bili za 50.7 milijonov ali za 18.5% večji nego lani. Najobčutnejše povečanje dohodkov pa vlijmo pri carinah. Donos carin je znašal 908 milijona Din. t j. za 40.3 milijona Din ali za 80% več nego lani. Donos taks je dosegel 97.4 mili.iona Din, t. j. za 17.6 milijona Din ali za 22% več nego lani. Trošarine pa so prinesle 73.3 milijona Din. t. j. za 4.0 milijona Din ali za 6% več ne-ro lani. Skupaj je znašal do-n°s neposrednih davkov, carin, taks in trošarin 585.4 milijona Din in ie bil pri tem za 112.7 milijona Din ali za 27% večji nego v lanskem avgustu.
Tudi dohodki državnih železnic so občutno narasli in so dosegli 203.0 milijona Din, t. j. ja 48.5 milijona Din ali za skoro 24% več nego v lanskem avgustu. Donos gozdov pa se je povečal na 11.8 milijona Din, t j. za 7.3 milijona Din ali za 160% več nego lani. Le malo pa so narasli monopolski dohodki, ki so znašali 184.2 milijona Din, pri čemer so bili ]e za 3.5 milijona Din ali za 2% večji nego v larskem letu.
Skupščina državne zveze gostilničarskih organizacij
Kakor smo že na kratko poročali se je 6: in 7. oktobra t. 1. vršila v Splitu skupščina Državne zveze gostilničarskih organizacij in seja njenega glavnega odbora. Tega zborovanja so se polnoštevilno udeležili delegati posameznih pokrajinskih zvez.
Izmed najvažnejših točk dnevnega reda je bila razprava o predvideni uredbi o obsegu obratovalnih pravic gostilničarske obrti, ki naj uredi vsa dosedaj še nerešena aktualna vprašanja Živahno razpravo je vzbudil zlasti načrt za sanacijo našega hotelirstva in v obče celokupnega gostinstva, kakršnega je predložila Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine po svojih zastopnikih. Ta načrt predvideva razbremenitev zadolženih gostinskih podjetnikov z znižanjem obrestne mere, na drugi strani pa pocenitev kreditov za nove investicije, ki so v gostilničarskih podjetjih vsako leto potrebne. V najkrajšem času bo v to svrho sklicana posebna anketa v Beogradu, da se končno doseže ustanovitev gostinskega kreditnega zavoda.
Od predlogov, ki so bili stavljeni po delegatih dravske banovine naj še omenimo predlog, da se novelira zakon o zaščiti delavcev posebno v ko!'kor se tiče naknadnega plačevanja nadur, nadalje sprememba uredbe o pomožnem gostinskem osebju, izdaja tolmačenja k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov glede vaških gostilničarjev, ukinitev prodaje alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah po trgovinah in točenje pijač ter prodajo jedil za takojšni konzum po raznih nabavljalnih zadrugah. Zadnje čase se namreč opaža, da vaški trgovci silno izrabljajo pravico prodaje alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah, vsled česar postajajo njihove trgovine pod to krinko prave gostilne, ki silno škodujejo vaškim gostilničarjem. Poročila gen. tajnika poudarja hudo borbo, ki so jo gostilnicarske organizacije vodile proti UIMi Zastopnik dravske banovine je vztrajal na vvoji svoječasni zahtevi, da se sedanji delegat prosvetnega ministrstva v avtorskem posredništvu odpokliče, ker je sam autor in poleg tega še tajnik autor-skega združenja, zaradi česar ne more biti sodnik v sporih, ki so med autorji in gostilničarji neizogibni. Poleg tega je tudi zahteval, da naj posebna paritetna komisija določi za vsako leto autorske honorarje, da se gostilničar resi diktata UJMe.
Na skupščini in na sejah so razpravljali tudi o spomenici Zveze za tujski promet v Ljubljani glede prometno-tarifne in devizne politike. Določeni so bili zastopniki gostinstva v akcijski odbor, ki naj skup-io z Radno zajednicu turističkih saveza izdela posebno predstavko v vseh perečih tujsko prometnih in gostinskih zadevah na merodajna mesta. V akcijski odbor iz dravske banovine jc izvoljen zvezni predsednik g Majcen Ciril Skupščina pa je pokazala-da se gostilničarski s'an pojavlja kot važen gospodarski činitelj, katcTemu bodo morala oblastva posvečati večjo pozornost, če ne bodo hotela škodovati turizmu.
Gospodarske vesti
= Nova davčna uprava za severnoza-padni del Ljubljane. Finančni minister je izdal odlok o delitvi davčne uprave Ljubljana - mesto v dve davčni upravi. Po tem odloku, ki je objavljen v »Službenih novinah« od 13. t. m., se s 1. januarjem 1938 davčna uprava Ljubljana - mesto razdeli v dve davčni upravi, in sicer v davčno upravo Ljubljana - mesto I in davčno upravo Ljubljana - mesto II. Pod pristojnost davčne uprave Ljubljana mesto I bo spadal ves teritorij ljublianske mestne občine južno od proge bivše Južne železnice, pod teritorij davčne uprave Liubljana -mesto II pa bo spadal teritorij ljublianske mestne občine severno od p^oge bivše Južne železnice (svetokriški okraj, Bežigrad, Šiška, Rožna dolina), tako da bo proga Zalog - Ljubliana gl. kol Brezovica meia med področji obeh davčnih uprav. Področje davčne uprave Ljubliana - mesto II bo vsekakor manjše, vendar pa je treba upoštevati, da se mesto na tem teritoriju naj-
OVOMALTINE BO OKREPILA VASE DETE t
Svoje naloge v Soli, kakor tudi v športu bo Vaše dete obvladalo tem lažje, ce bo redno jemalo preskušeno, okusno, koncentrirano krepilno hrano Ovomaltine. Ovomaltine pomaga razviti duševne in telesne sile ter daje organizmu Vašega deteta ono, kar mu je najbolj potrebno.
Samo z Ovomaltine te doseže Ovomaltinski uspeh.
Stotisoči so te to izkusili.
Prepričajte »e tudi Vil
Kupite Se danes škatlico zdravja — škatlico Ovomaltine I Dobiva se povsod, počenši od din 6.50.
bolj širi. Ustanovitev nove davčne uprave je bila potrebna, ker se je delokrog davčne uprave Ljubljana - mesto po priključitvi okoliških občin znatno povečal.
= Zakon o pooblaščenih inženjerjih. V »Službenih novinah« od 13. t. m. je objavljen zakon o pooblaščenih Inženjerjih, ki je bil sprejet v narodni skupščini 18. marca t. 1. in v senatu 7. julija t. 1. Zakon Je stopil v veljavo na dan objave in je s tem dnem dobil tudi obvezno moč.
== Pred spremembo zakona o vinu. Kmetijsko ministrstvo je pripravilo načrt zakona o spremembi zakona o vinu. Ta načrt zakona je že poslan v izjavo vsem članom vlade in bo v kratkem o njem razpravljal ministrski svet. Gre za spremembe, ki so se izkazale kot potrebne glede na različno tolmačenje nekaterih določb sedanjega zakona o vinu, ki se nanašajo na promet vina v notranjosti. Vrhu tega zahtevajo iz-kužnje pri izvozu vina v inozemstvo spremembe in dopolnitve sedaj veljavnih predpisov.
= Čvrsta tendenca francoskega franka.
Zadnje dni se je tečaj francoskega franka na mednarodnih deviznih tržiščih ponovno dvignil in je včeraj aeviza Pariz v Curi-hu narasla na 14.6750 nasproti 14.30— 14.33, kolikor je znašal tečaj prejšnji teden. Okrepitev v tekočem tednu znaša že preko 2%.
= Na zateškem hmeljskem trgu je tendenca pri živahnih nakupih nadalje čvrsta in se cene gibljejo med 700 in 1000 Kč in za izbrani hmelj do 1100 Kč za 50 kg.
Borze
14. oktobra
Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.6750 in angleški funti po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.6650 (v Beograd po 8.6513), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29.9650. Nemški klirinški čeki so se ponovno podražili in stanejo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu 13.90, za konec novembra pa v Zagrebu 13.83, za konec decembra 13.80 in za konec januarja 13.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 411—414 brez zaključka (v Beogradu je bil promet po 413.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2396.1« — 8410.76, Berlin 1739 02 — 1752.90. Bruselj 730.45 — 735.52, Curih 996.45 — 1003.52. London 214.51 — 216.57, Newvork 4299.76 — 4336 07, Pariz 145.71 — 147.15, Praga 151.43 — 152.54. Tret 227.25 — 230.33.
Curih. Beograd 10, Pariz 14.6750. Loev d on 2156, Newvok 435.75. Bruselj 73.25, Milan 22.88, Amsterdam 240-3750. Berlin 174.60. Dunaj 80.15. Stockholm 111.15, Oslo 108.35. Kobenhavn 96.25, Praga 15.20, Varšava 82.20, Budimpešta 86.25, Atene 8.95,
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 411 _ 414. 4% agrarne 53 50 — 55. 4% severne agrarne 52.50 .Jen., 6% begluške 77 den.. 6% dalm. airrame 75 den.. 7% invest. 94 den., 7% Blair 8n — 85.75, 8°/o Blair 94.50 — 96; deinice: Narodna banka 7350 men.. PAB 199 den., Sečerana Vel. Bečke-rek 650 hI.. Trboveljska 225 — 235. Sečerana Os: je k 156 — 180 Osiječka ljevaonica 200 bi., Dul'rovačka 420 — 445, Oceania 275 den., Jadranska 420 -len.
Beograd. Vojna škola 413.50 — 414.50 (413.50), za jan. 411.50 den. (411.50). 4% agrarne 53.50 — 54, 4%> eeverre agrarne 53.25 — 54, 6% begluške 77.75 den.. 6%
dalm. agrarne 75.75 — 76 25. 7% invest. _
(91.50). 7<Vo Drž. iliip. bnnka 100.25 deiu (100.50). 7% Blair 85.50 — 86 (85.75 — 86), 8*/« Blair 95 — 95 25 '95). Narodna hanka 7480 — 7600. PAB 205 den. (205 50 — 206).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 14. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 97.875 za maj 99, za julij 93.25: koruza: za dec. 58.75, za maj 60, za julij 61.
-f- \VinnSpeg, 14. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 122.25, za dec. 118.
+ Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca mespremenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 177 - 179. banatska 172 — 181. I>aška ladia Tisa 182 - 184. ladja Begej
181	_ 183: sremska 77/78 kg l7fi _ 178; slavonska 77/78 ko- 177 — 179. Krruza: ba-ška in sremska 105—107: banatska 102—104. Oves- ba-ki. sremski in slavonski 112 — 114. Rž: baška 165 - 167: Ječmen; baški in sremski 63/64 kg 130 - 132.50 Moka: baška in siPiuska «0g« in »Ogg. 272 50 — 282 50: »2« 252.50 - 26-50- »5« 1*5250 — 21250: »6- 212.5(1 _ 222 50: »7« 172 50 —
182	50 »8« 127 50 _ 132.50 Otrobi, haški, sremski in hr.nafski v vrečah 96 — 100. Fižol: baški beli brez vreč 206 — 208.
BOMBAŽ
-j- Liverpool, 13. oktobra. Tendenca dobro vztrajajoča: Zaključni tečaji: za okt. 4.65 (prejšnja dan 4.59), za dec 4.70 (4.65), za maj 4.78 (4.73).
-f- Newyork, 13. oktobra. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za okt. 8.63 (8.18), za dec. 8.40 (7.S6), za april 8.32 (7.85).
— »JUTRO« it 241' =============
Ne samo možje, tudi ženske hranijo domovino
-G-
Novi uspehi s krvnimi prenosi
Vojna v blatu in ognjenem peklu
Zakopani bojevniki, okužena voda in podgane
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je dobil Rim v zadnjem času >XJlico sprave« in sicer je dobila to ime ulica, ki drži preko Tiborjevega griča k sv. Petru;
da so priredili Angleži v Chichestru pred dnevi dirko oslov, kateri je prisostvovalo
deset tisoč ljudi;
da je ameriška policija ustrelila letošnie-ga »sovražnika države št. 1« Albradyja, ki ee ji je postavil z orožjem po robu;
Radio budi vojake
V ameriških vojašnicah so uvedli inte-resantno novost. Namesto trobentača bu>ii vojake radio. V vsaki spalnici je nameščen zvočnik, ki kliče vojake zjutraj iz postelje, zvečer pa jih poziva, naj ležejo spat. Radio ponavlja zjutraj tako do^go svoje klice, dokler niso vojaki do zadnjega pokonci.
PcfeE. EL X. mL' Proddeoi Amerike m Je vraU U svefeeng
Po Tenki govorniški turneji na Zapadli se Je ameriški prezident Roosevelt vrnil r VVashington, kjer ee Je dal slikati v krogu najbližnjih sorodnikov
Medved raztrgal krotilca
Strašen konec cigana pred očmi sorodnikov
Pred očmi njegove hčere, odraslega gina in enahe je te dni pobesnel medved raztrgal nekega cigana v danskem kraju Roskil-deju. Vsi poskusi, da bi žival ločili orl človeka, so bili zaman, dokler ni neki policijski uradnik s streli iz samokresa medvedu uipilmii življenje. Cigana so spravili umirajočega v bolnišnico.
Ciganski krotilec je stopil zvečer v veliko kletko, kjer sta bila spravljena oba njegova medveda, samec in samica, da bi v oddelku za samico nekaj popravil Med
tem ko je bfl notri, naj bi njegov sin C železnim drogom od zunaj držal medvedko v šahu.
Nenadno pa je samec stegnil svojo Sapo skozi ograjo in zagrabil cigana za roko* Sin je zaman poskušal, da M medveda pregnal % železnim drogom. Med tem se je vrgla medvedka na cigana in ga začela s svojimi krempli strašno obdelava*! Deset minut je trajala borba na življenje in smrt, dokler se ni žival zgrudila od strelov ia policistovega samokresa.
Junaška kitajska telegralistka
Pogumna dekleta rumene rase
Število lenek, ki ee udeležujejo bojev ▼ kitajskih vratah, čedalje bolj rase. Posebno dosti jih je okrog Šanghaja. Tam eo sestavili bataljon posebno dobro izvežbanih oetroetrelk in ga uvrstili med branilce mesta.
Na nekem odseku v Cape Ju, kjer eo bili spopada na nož posebno hudi, so našteli nič manj nego 120 padlih žensk in deklet.
Poročajo tudi o neki kitajski telegrafi Bt-ki, 18- letnemu dekletu majhne postave, ki se je zaprla v neko omaro in o(d tam prisluškovala poveljem, ki so jih oddajali Japonci, kateri eo bili njfe poštni urad zasedli. Telegrafistka je mogla ta povelja pravočasno sporočiti svojim rojakom, ki so potem poskr beli, da se je velikopotezen japonski napad na severno šanghajstoo postajo zrušil ob velikanskih izgubah za Japonce v zasedi. Ko eo odkrili telegrafisti«*
v omari, je pognala sefre tn svojo okoBcc
* bomlbo, ki jo je imela pripravljeno zs takšne primere, v zrak.
Mačka — morilka
V okolici Brna 90 našli 65-letnega kmeta Vladimira Juraka v njegovi postelji mrtvega. Zdelo se je, da je postal žrtev zločina. Krnski detektivi pa so stvar dnugače pojasnili.
Ena izmed desk v stropu Jurakove spalnic© se je sčasoma zrahljala. V enem izmed zadnjih večerov se je plazila domača mačka po podstrešju, kar so mogli točno ugotovita po njenih sledovih, in pri tem je desko sprostila, da je padla spečemu kmetu na glavo. Zarjaveli žebelj, ki je molel \i deske, ee je zabodel nesrečnežu v oko in ▼ možgane ter povzročil! njegovo takojšnjo smrt.
Državnik, ki ima čas tudi za šport
Zanimiv posnetek nemške filmske igralke Renate Muilerjeve, ki je podlegla možganski kapi zaradi posledic shujševalne kure. — Zvezdnica je učakala komaj 31 let
Usoda madžarskega častnika na Kitajskem
Ivan Martonfalvj iz odlične madžarske družine je obiskoval pTed leti vojno akademijo v Budimpešti, ki jo je 1. 1932 osta-vil kot poročnik. Potem je ostavil vojaško službo, študiral nekaj časa gozdarske vede in se izselil na zadnje na Kitajsko.
Tam se je seznanil z maršalom Cangkaj-Skom. ki ga je pregovoril, da je stopil kot inštruktor v ' kitajsko vojsko. Pokazal _ je toliko sposobnosti, da se je sedanje vojne udeleževal že v činu generala. Pred kratkim so ga Japonci ujeli in postavili pred vojno sodišče, ki ga je kot »vsiljivega tujca« s pristno japonsko surovostjo obsodilo na smrt Te dni so ga obglavili kakor navadnega zločinca.
Težki nalivi, kii eo razsajali zadnje dni na šanghajskem bojišču, so povzročili na vseh odsekih tamkajšnje fronte nepopisne razmere. Vsa okolica mesta, kakor tudi veliki mestni predeli so s© spremenili v morje sivo rumenega blata.
To blato leze, s« zliva počasi, toda žilavo v strelske jarke, ki so jih izkopali na obeh straneh z velikanskimi krvavimi žrtvami. Vojaki morajo v teh okoliščinah pretrpeti nepopisne stvari. Pri tem topništvo na obeh straneh ne miruje in eksplodirajoče granate povzročajo najbolj nenavadne učinke.
Mnogo japonskih odlielkov, posebno na šanghajskem seveTozapadu, je dobesedno obtičalo v peklu iz blata in ognja. Ne morejo ne naprej ne nazaj in letala jih le s težavo oskrbujejo s strelivom in živežem. Posebno zapleteno je reševati vprašanje pitne vode. ker so vodovja v vsem bojnem področju prepolna bolezenskih klic. Vrh
vsega se je pojavila silna nadloga v podobi podgan. Podgane vdirajo v čedalje bolj gostih rojih v strelske jarke in zaklone in množijo se primeri, da napadajo ranjence in celo poedine straže.
Prekrščena sSinga
Gizeška sfinga, ki je bila znana že pod imenom Hu in Hermahis, je dobila sedaj novo ime Heren ali Horna.
Neka odprava egiptskega urada za arheološka raziskavanja je našla to ime na nagrobnih kamnih v Gizeju. Istočasno so našli na tsh nagrobnikih risbe, ki predstavljajo piramide in sfingo. Doslej takšnih risb na nagrobnikih niso poznali.
Novo ime kaže baje na zveze s starim mestom Pitomom, ki je bilo eno izmed »zakladnih mest«, ki eo jih Izraelci zgradili za egiptske faraone.
Ali ga bodo skuhali in pojedli?
Cvetje v jeseni
Iz raznih krajev Poljekc poročajo, da so na mnogih krajih zaradi toplega vremena začele v drugič cvesti jablane. V blizim Kosopolja cveto mnoga drevesa potem, ko M s pjifi obrali jesenske »adov®, —
ttft X tfit OPBOdl IS NOS kopajo japonski vojaki za kitajskim bojiščem
Kaj odgovarjajo Američani
Pariška revija »Vendeniaire« je zastavila 100.000 Američanom vprašanje: »Kdo bo od govoren za bodočo vojno?«
30 odstotkov vprašancev je odgovorilo: Nemčija, 19 odstotkov je okrivilo Japonsko, 11 odstotkov pa Rusijo. Na Špansko je odpadlo samo 5 odstotkov vseh odgovorov, na Angleško pa 2 odstotka. Na vprašanje, da-li je bila svetovne vojne kriva ena sama dežela, ali pa so bile krive splošne razmere, so Američani s 45 odstotki prisodili krivdo eni deželi, (Nemčiji) 55 odstotkov pa sg jih je izreklo za splošno krivda.
»Jure, ali mi znaš imenovati kakšno južno rastlino? — Ne oziraj se po razredu, glej rnene!« »Kakteja.«
(»Politik&n«)
jša poseben poziv nankinške vlade se je osnoval na Kitajskem ženski vojaški zbor. Na sliki vidimo kitajske amaconke % orožjem na vojaškem vežbališču
Sobne rastline pozimi
Razen kaktej je treba sobne rastline vsak dan zalivati
Zima se bliža in prijateljem sobnih rastlin bo nemara prav prišlo zvedeti nekoliko nasvetov, ki jih daje strokovnjak o negi teh rastlin v tem času.
Najvažnejša je zemlja. Vsaka družina rastlin zahteva redilna tla, v katerih so potrebne kemične snovi, pomešane v pravem razmerju. Acaleje zahtevajo n. pr. kislo zemljo, dočim se druge rastline za-dovolje le z malo kislo prstjo. Geranije potrebujejo kakor vrtnice skoraj nevtralno prst, le da bodi ta za prve debelo zrnata in propustna za vodo, za druge pa precej težka in ilovnata. Praproti in be-g-onije hočejo spet blatne, vlaknate zemlje, ki vlago zelo dolgo zadržuje. V splošnem pa se naše sobne rastline zadovoljijo z vsakim dobrim vrtnim blatom, ki mu primešamo gnojila, n. pr. žiivice, kostne moke ali komposta, toda v precej skopi meri. Prav tako važna kakor je zemlja je voda. A tudi tukaj škoduje preveč dobrega., zato je treba vedno skrbeti za to, da je odtočna luknja na dnu cvetličnega lonca prosta.
Palme postavimo le tedaj obenem z Ion eem v kakšno ornamentalno posodo, če damo v vmesni prostor med okrasno posodo in notranjim luknjičastim loncem
dobro namočenega maha, M dobd. Ob vsa«-kem prilivanju svoj del. če Je tudi okrasna posoda luknjičava, tedaj je treba večkrat priliti, a če je n. pr. glazirana, tedaj zadostuje enkratno zalivanje na teden. Isto velja za občutljive praproti. Količina vode je odvisna od rastlinske vrste. Priljubljena amarilis in poinsettia, ki ima poleti tudi rada mnogo vode, med zimskim počitkom n. pr. ne preneseta preveč vlage, rajši imata suho zemljo. <3abulam fcrokusa in narcis zadostuje plitva čaša z vodo z nekoliko kamenčki, da se morejo korenine nanje prijeti. Drugače dobe vse naše sobne rastline razen kaktej vsak dan malo vode.
če naj rastlina dobro uspeva, jo moramo vsake tri, štiri tedne z milnico očistiti prahu, uimazanosti in pred vsem uši ter drugega mrčesa. Z dobrim, malim gospodinjskim milom nam pri tem ni treba štediti, le da moramo potem rastlino po-plaikniti potem pošteno še s čisto, hladnejšo vodo. Za čiščenje je priporočljiv kos vate ali mehka goba. Milnica pri tem ne sme priti v prst, kjer bi škodovala koreninam. Najbolje je, da položimo rastlino pri tej proceduri ob stran.
Ravnatelj osrednjega moSkovSkega m-•voda aa hematdlkio. dr. Bagdasaaov, Je go-varil z nekim časnikarjem o novih uspehih v področju krvne transfuzije ln dejal med drugim:
Piroif. Sjufcovu ▼ KJJevu Je uspeta, da Je otroke e prenosom lovi hitro oodraiHL Posebno dobro ee Je ta način izkaaal v primerih škrlatinke. V osrednjem zavocfci so krvno transfuzijo z uspehom uporabili sa težke opekline, alkuitni rervnnatiaem In trebušni legar.
DOber učinek Je pokazal prenos tam tn-dl pri krvnih zastrupitvah, gnijočdh tvorih ln dtrugih težko ozdravljivih ranah Edem najlepših uspehov sovjetske znanosti je ta, da; je našla načine za konservi-ranje tarvl.
To konserviranje prakttetrajo na ta način, da pomešajo darovateljevo tori a posebno tekočino. Krt. se potem ohrani sveža dva do tri tedne. Napredek krvne transfuzije je najbolje razviden iz tega^ da je znašala 1. 1932. vsa za prenos uporabljena kri 730 1, lansko leto pa že 10 tisoč litrov.
Zamorec postal profesor filozofije
Prvič v zgodovini Zedinjenih držav 60 te dni nekemu zamorcu podelili profesuro za filozofijo na ameriškem vseučilišču. Gre za nekega Edwarda L. Harrisa, ki si je na pittsburškem vseučilišču pridobil doktorat za filozofijo. Nato so mu dali stolico za filozofijo na zamorskem vseučilišču Wilber-forceu. Prof. Harris je šest let delal pov-dnevi kot navaden delavec, da si je zaslužil za življenje, zvečer pa se je pripravljal za svoj pravi poklic.
200 tisoč vojakov je pripeljal
Kitajski uporniški general Ličungjen, ki Je bil doslej v sporu s severno kitajsko vlado, je zdaj kapituliral pred maršalom Cang-kajškom ter mu je pripeljal 200 tisoč oboroženih mož z obljubo, da bo mobiliziral za borbo proti Japonski tri milijone vojakov. Kljub temu bo zaradi svojega rovarstva obsojen na smrt
Francoski ministrski predsednik Chautemps na tenišču
žrtev svojega poklica
Helena Kellerjeva zbolela
Iz New Toolka poročajo, da je slovita Slepa in gluhonema pisateljica Helen Kellerjeva težko obolela. Pred kratkim se je vrnila z Japonskega. Zavoljo bolezni na obiistih. je morala v bolnišnico, kjer eo marali izvršiti nevarno operacijo. Operacija je uspela, toda bolnica še ni izven nevarnosti.
Opice premaknile kazalce na uri
Ko je prihitelo te dni več sto potnikov na glavno postajo v Kalkut.i, da bi se odpeljali z rek i m vlakom, ki je odhajail oT> tem času, »o morali v svoje razočaranje ugotoviti, da so se zakasnili. Vlak je bil odhrzel že pred uro. Ko so potniki zahtevali pojasnila od postajnega načelnika, mož sprva ni mogel pojasniti te stvari.
Potem pa so ugotovili, da sta bila kazalca velike postajne ure prestavljena za celo uro naprej in prestavile so ju bile — opice, ki so se pravkar pripravljale, da prestavijo kazalca neke druge ure. Niso mogli ničesar drugega, nego da so nadležne živali pregnali kajti streljati jih v Indiji ne smejo.
ANEKDOTA
Za svojega bivanja v Poznanju se je na~ selil Napoleon v hiši tedanjega pruskega prezidenta von Kollerja, ki je članom svoje družine najstrožje prepovedal prikazati Se Francozom pred obraz in navezati z njimi kakršne koli stike.
Nenadoma pa je ukazal Napoleon, ki je opazil nenadno izginotje von Kollerjevih družinskih članov, da mu mora prezidento-va hči osebno prinesti zajtrk.
Von Koller je bil zelo nejevoljen nad tem poveljem. Potem je stopil pre I svoje hčere in nagovoril najstarejšo z besedami:
»Friderika, ti si najgrša, nesi mu zajtrk!«
VSAK DAN ENA
Kulturni pregled
Podprimo »Ljubljansko filharmonijo"!
Ali naj izgubimo tudi to našo glasbeno korporacijo?
»Ljubljanska filharmonija« je s svojim do sedanjim delom dokazala, da v polni meri prispeva h gradnji narodne kulture in se je tako postavila v eno vrsto s podobnimi institucijami drugih narodov. Ta veliki smoter je dosegla skoro brez vsake pomoči in priznanja odločilnih krogov, podkrepljena le z resničnim razumevanjem in priznanjem naše javnosti in s polnim požrtvovanjem sodelujočih. Glede na te okoliščine tvori Ljub ljanska filharmonija edinstveni primer med filharmonijami vseh narodov, kjer jim oblasti omogočajo rast in procvit v obsegu, kakor je za nas docela nepojmljiv.
Ta tehnična pomanjkljivost je zanjo težka, nepremagljiva ovira, ki stalno ograža njen stalni obstoj. Da bi rešila tehnična in finančna vprašanja rednih simfoničnih koncertov, je letos v juniju sklicala anketo, katere naj bi se udeležili predstavniki Narodnega gledališča, Radiofonske postaje, Glasbene Matice, »Ljubljanske filharmonije« in Podsaveza muzičara Posvetovanje, ki ga je vodil predsednik Glasbene Matice g. dr. Ravnihar, so se udeležili predstavniki Ljubljanske filharmonije in Podsaveza muzičara 9 točno izdelanim programom, ostali zastopniki pa bo prišli nepripravljeni. Zaradi tega je predsedujoči anketo preložil za 15 dni pozneje. Tedaj pa so s eodzvali le zastopniki »Ljubljanske filharmonije« in Podsaveza muzičara, drugi odposlanci pa so izostali. Prepotrebni načrt ki bi bil prvi korak k reševanju finančnega in kulturnega vprašanja simfoničnih koncertov, se še vedno proučuje.
»Ljubljanska filharmonija« je svoje delovanje posvetila narodu; zato je dolžnost me rodajnih činiteljev, da ji zagotove sredstva, ki bodo obdržala ta odlični kulturni zavod pri življenju. V nasprotnem primeru čaka »Ljubljansko filharmonijo« ista usoda, kakor pred 24 leti njeno predhodnico »Slovensko filharmonijo«, naši kulturi pa bi bil s tem prizadejan hud udarec.
»Ljubljanska filharmonija« je tu, njeno delo pa ni možno brez stalne podpore. Njeni koncerti so finančno pasivni, kljub spontanemu navdušenju zasedene dvorane, polnemu priznanju domače kritike, kljub dobrim besedam v inozemskem časopisju, ki govori o »porastu glasbene umetnosti med malim slovenskim narodom«.
Točno je, da »Ljubljansko filharmonijo« vzdržuje danes pri življenju v veliki meri idealizem članstva, ki utesnjeni po svojih delovnih in gmotnih razmerah opravljajo poleg vsega še to veliko kulturno delo. V tem idealizmu podpira člane zavest, da je naletelo njihovo delovanje v vsej naši javnosti na najsimpatičnejši odmev, kar 6e je izkazalo pri akciji podpornih članov, skoro brez izjeme pri kritiki, Radšofonski oddajni postaji in pri drugih ustanovah.
Danes se naša primadona ga Zlata Gjun-gjenčeva poslavlja od Ljubljane s koncertom, ki ga bo dirigiral naš mojster Niko Štritof. Naša odlična pevka, o kateri smo prepričani, da pri nas ne nastopa poslednjič in naš Filharmonični orkester, bosta sodelovala zastonj, samo da pomagata »Ljubljanski filharmoniji« iz težkega položaja. Gospe Gjungjenčevi, dirigentu Štritofu in vsem članom orkestra je treba izreči ob tej priliki vse priznanje in javno pohvalo.
Prepričani smo, da bosta tudi nedavno izvoljeni odtor, čigar predsednik je Niko Štritof, podpredsednik Rupel, tajnika Stanič in Pfeifer. blagajnik Hafner, gospodar in arhivar Gregorc, odborniki Flego, Muller, šušteršič. Bravničar, Pestotnik in artistični odsek (Neffat. šušteršič. Štritof), 6torila vse za našo filharmonijo in jo dvignila na ono višino, ki ji gre po kakovosti naših glasbenikov.
Zato smo uverjeni, da bo naše koncertno in operno občinstvo rado posetilo poslovilni koncert ge Gjungjančeve in tako podprlo akcijo v prid »Ljubljanski filharmoniji«.
—r.
KONCERT CIRIL—METODOVEGA
ZBORA IZ ZAGREBA Zagrebški katedralni pevski zbor Cirilo-Metodov je priredil v ponedeljek zvečer v veliki dvorani hotela »Union« koncert sta-roslovenskih duhovnih pesmi v kompoziciji jugoslovanskih in ruskih starejših in novejših skladateljev. Slavni zbor, ki je pravkar absolviral veliko turnejo v inozemstvu, 6e vrača v domovino v zavesti, da je dosti pripomogel k spoznanju naše in sploh slovanske glasbe v tujini in tako v polni meri izvršil svoje kulturno poslanstvo. Uspeha si je mogel biti svest zaradi lepe organizacije svojega ansambla in plemenite izbire programa. Zbor šteje do 40 pevk in pevcev in ima vsaka pojoča skupina dobro opredeljeno barvo. Soprani so sicer glasovno najmanj zavzetni in zlasti v višini prehajajo v rezkost; altom daje ena pevka kovinski prizvok; tenorji so diskretni, kakor je v štiriglasnem strogem stavku potrebno, basi pa poInozvočni zlasti v globini, kamor sežejo brez n-apora in z mnogo sonomosti. Zvočnost posameznih skupin je dobro odtehtana in zagotavlja akordom potrebno sočnost in jasnost. Intonačno je zbor odličen ter se ne straši nobenih problemov. Da mu je vzlic virtuoznosti sem ter tja zanihal ton, gre v breme prizadevanju za čistejšo intonacijo, kakor se to sprva nelogično vidi. Toda kakor pri vseh dobrih zborih, skušajo tudi pri tem srednji glasovi čim ostreje podati svoje intervale, zlasti durovo terco, ki je napram temperiranemu sistemu previsoka; da pa je treba tudi v zboru peti temperirano, na to marsikdo še ni mislil in je prav nasprotno privijal svoj ton čim čisteje. Posledica je vibracija med sosednimi glasovi, pomanjkanje skrajne jasnosti v akordnem zvoku. Odštevši to malenkostno pogreško, kateri se bodo morali slej ko prej izogibati vsi dobri zbori, je bila uglasitev zvokov neoporečna in ni padala vkljub dolgim pesmim in mnogoterim modulacijam.
Spored je imel tri dele. katerih prvi in tretji sta bila posvečena ruski liturgični pesmi, srednji pa jugoslovanski. Ker vsa pravoslavna in grško-katoliška liturgija temelji na staroslovenskem ieziku, imata ruska in jugoslovanska obredna pesem mnogo skupnosti, dasi sta se že zdavnaj razšli in uveljavili vsaka svoje značilnosti. Ne le cerkveni, temveč tudi posvetni skladatelji so se v pravoslavju dosti zanimali za cerkveno glasbo in tako smo tudi na ponedelj-skem sporedu poleg izrazito cerkvenih skladateljev Arhangelskega in Bortnjan-skega srečali imena Čajkovske^a. Rahmani-nova, Grečaninova in drugih, ki niso bili izključno ali pretežno nabožni komponisti V slogu so se vsi skušali približati enotnemu duhu, ki je kodificiran v znameniti zbirki »Znameni rozpev«, zakladnici pravoslavne liturgije. Tja so se usmerili raši skladatelji Odak, Konjovic, Ivšič in Kolarič. od katerih sta se prva dva proslavila tudi s posvetn-mi deli. Med njimi ima Konjovic gotovo največ osebnostne značilnosti, čeprav seveda skladanje v enotnem pravcu nujno zahteva podreditev osebe skupnosti. Zato se tudi cerkvene pesmi Čajkovskega v bistvu, vsaj za nas, ne razlikujejo znatno od Grečaninovljevih; enako je z ostalimi. V bistvu je vsem lastna vznesenost, nekakšna objektivnost, ki je katoliška cerkvena pesem naših dni prav za prav nima. ki pa bi bila vreden cilj prizadevnosti in je v kali zapopadena v Pale-strinovem a cappella slogu, če že ne seže-mo dlje nazaj do gregorjanskega korala. Vsekako pa je staroslovenski jezik kar najbolj pripraven, da zadene duha svojstvenega slovanskega obredja in nam je nujno bližji od latinskega.
Dirigent zbora je profesor Boris Koma-revski. ki z odličnimi, a strogo odmerjenimi kretjami smiselno vodi svojo četo. ki ji je artistični mentor v vsakem pogledu. Vsak dinamičen in agugičen znak je do kraja izpeljan in dosledno izvajan, tako da mu tudi v tem pogledu ne gre oporekati in je videti, da je interpretacija vseskozi pravična skladbi. Uspeh ponedeljskega koncerta je bil velik, aplavz in razpoloženje odgovarjajoča namenu. V drugem odmoru je bil dirigentu poklonjen venec s troboj-nico. Koncert Cirilo-Metodovega zbora je resno otvoril novo koncertno sezijo.
L. M. Š.
Postani ln ostani član Vodnikove družbe!
Zapiski
Doklerjev prevod Platonove »Države« — v subskribciji pri Slovenski šolski matici.
Eno najpomembnejših občekulturnih in pedagoških klasičnih del je Platonov spis »Politeja«. Zaradi svoje bogate vsebine, ki obravnava vzgojo, psihologijo, spoznavno teorijo in etiko, ta knjiga gotovo še ni zastarela, temveč je kulturno še vedno zanimiva in živa ter bi radi občekulturnih, socioloških in pedagoških vidikov pomenila tudi kot prevod močno obogatitev slovenskega znanstvenega slovstva. Po mnenju strokovnjakov je »Politeja« iz starega veka največje in najpomembnejše filozofsko in pedagoško delo. Zato bi pokazali Slovenci le svojo kulturnost, če bi omogočili izdajo tega po vsebini in obliki veličastnega dela. »Politejo« je prevedel g. Anton Dokler, znani poznavalec antične in pedagoške kulture. Prevod je točen, lep, se gladko čita in je povsod umljiv. Slovenska šolska matica ponovno vabi na sub-skribcijo tega dela. Prednaročila sprejemamo do konca oktobra. Delo bo obsegalo
oferog 20 poL Cena bo od Dtn 88 <9o Din
40. Prijave Je poslati na naslov: Slovenska šolska matica v LJubljani, Komenske-ga ul., šola na Ledini.
Dr. Bogumil Vošnjak, Ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka, prvega slovenskega ia-drugarja. (Beograd, 1937). Sin ini. Mihe Vošnjaka, čigar stoletnico rojstva so minule dni proslavljali naši zadružniki ob pozornosti in sodelovanju slovenskega tiska, bivši minister, dr. Bogumil Vošnjak, je posvetil svojemu očetu pietetno topel spominski spis. Na več ko 10 straneh velikega formata označuje dom bratov Vošnjakov, njuno mladost, Mihin študij, začetke in pa 6meri njegovega zadružniškega delovanja, njegovo politično delo v Celju in delo v Gorici. Že na pragu svojega osemdesetega leta se je Miha Vošnjak izpremenil v jugo-elov. nacionalista, emigriral med svetovno vojno v švrico, dal svoje premoženje na razpolago svojemu sinu, ki je zastopal Slovence v antantnih državah in je naposled v Švici izdihnil 1. 1920, prav onega dne, ko bi ee bil moral vrniti v svobodno domovino. S čvrstimi potezami riše dr. B. Vošnjak osebnost in delo moža »kateremu Slovenci in Jugosloveni mnogo dolgujejo, saj je nosil v težkih dneh bakljo velike zadružne ideje, ki je osvojila ves svet«. — Drugi del brošure obsega spis dr. B. Vošnjaka: »Socialni nauk dr. Jožeta Vošnjaka«. Pisec obu ja. kakor kaže že naslov njegove razprave, spomin na socialne nazore svojega strica, ki so prav zanimivi, v marsičem oktualni in ki bodo gotovo tvorili posebno poglavje v še neobdelani zgodovini socialnih in političnih idej med Slovenci. Posebej ga označuje kot ideologa, ki je bistro doumel problem zemlje za socialno usodo Slovencev, karak-terizira njegov antisemitizem, razvija in komentira njegov agrarni program ter naposled kaže, v čem je bil dr. Jože Vošnjak socialni reformator. V Epilogu primerja oha brata Jožeta in Miho ter označuje s sklepnimi besedami ves značaj in pomen moža, ki je pokopan v Visolah pod Pohorjem. — Osebnosti obeh bratov Vošnjakov bi bili vredni posebne izčrpne študije; prej ali slej bo morala naša politično-zgodovinska literatura dobiti tudi to delo. To kar je sedaj spisal in izdal dr. Bogumil Vošnjak, je lsp prispevek k bodoči izčrpnejši študiji, spomin in obenem potreben opomin naši javnosti. Knjižica, ki vsebuje mnogo klenega in vzpodbudnega, bi spričo avtorjeve široke razgledanosti še bolj učinkovala, če bi bila izdana v brezhibnem jeziku in slogu.
Premiera jugoslov. drame v Bmn. Brnsko Drželno gledališče, ki ima med češkoslovaškimi gledališči prvenstvo glede uprizarjanja del iz naše dramatske in operne literature, je pravkar uprizorilo igro hrvatskega pisatelja Ahmeda Muradbegoviča »Po božji poti«. Dramo je prevedel dr. Rajmund Habrina, zrežiral dr. Branko Gavella in insceniral L. Babič. Brnsko občinstvo je lepo sprejelo delo mladega dramatika, ki je bil prisoten na premieri. Tudi prve kritike potrjujejo uspeh in opozarjajo na Muradbe-govioev dramatski talent.
Mednarodna literarna nagrada. »Comitato permanente per i premi San Remo di lette-ratura e d'arte« nam sporoča, da je razpisal za 1. 1937 nagrado, namenjeno inozemskemu avtorju. Ta nagrada v znesku 50.000 lir to podeljena piscu najboljše kritične študije o teoriji komunizma. Avtorji morajo poslati šest izvodov svojega spisa na omenjeni naslov v San Remo najpozneje do 28. februarja 1938. V poštev prihajajo tudi dela, ki še niso bila natisnjena.
II T
Peto kol©: Hajduk v Ljubljani!
V nedeljo spet celoten spored — Hajdukov nastop bo
višek sezone
Sarajevsko Slavijo nam je pokvarilo izredno slabo vreme, tako da je bil obisk izpod ligaških običajev. Torej nismo prav za prav že od spomladi imeli velikega sporeda, velikega nogometnega praznika, ki privabi na igrišče vso nogometno srenjo, ki ni maloštevilna.
Ta nedelja bo izpolnila veliko vrzel v vse preveč pretrgani kontinuiteti velikih nogometnih prireditev, sedaj bo zopet prilika, da izvabimo na igrišče res vse naše nogometne prijatelje. Hajduk je za tako reč prima znamka, ki vedno potegne. In je tudi dovolj razloga za tako privlačnost mojstra z morja.
Kajti to dejstvo drži: odkar se bijemo pod to ali ono firmo s Hajdukom za pike v državnem prvenstvu, je še vedno odšel iz Ljubljane z zdravo kožo. Poleg njega uživa še BSK tako reputacijo pri nas. Vsi drugi so že morali položiti orožje.
Nastane vprašanje, ali še ni dozorel čas, da bi tudi Hajduku sneli aureolo nepremagljivosti? Zakaj mu ne bi enkrat odvzeli obeh pik vsaj doma, na svojem igrišču? Ali je res Hajduk toliko močan, da ga ni mogoče premagati? In ali je naše moštvo res še toliko za njim, da ni doraslo taki nalogi?
Predvsem je potrebna ugotovitev, da je Hajduk lani s pičlim rezultatom 1:0 odnesel obe točki, dasi po poteku igre ni bil niti od daleč upravičen do takega rezultata. Takrat smo s precejšnjo upravičenostjo ugotovili, da je sodnikovo šibko sojenje bistveno pripomoglo mojstru z morja do tako cenenega plena. Bil je torej
Hajduk že lani precej dozorel, da bi klonil v Ljubljani.
Medtem se je zasukalo že celo leto v ne-povrat, marsikaj se je spremenilo v Hajduku, marsikaj pri nas. Ne bomo bahaško trdili, da je naše moštvo iznad vseh, toda resni poznavalci prilik sodijo o naši enajstorici, da je vsaj toliko sposobna in zmožna, kot katerokoli drugo ligaško moštvo; doma še celo. Le tiste samozavesti nima, ki je potrebna za vsak uspeh, tistega zaupanja vase, ki mnogokrat pomaga tudi preko resničnih šibkosti.
Gotovo ne gre podcenjevati našega nedeljskega gosta. Pravijo sicer, da ta trenutek ni na višku svoje običajne forme. Toda to so lahko tudi poskusni balončki pred bitko. Smemo pa brez prevelikega, tveganja poudariti, da Hajduk ni nepremagljiv, da je že marsikje pustil točke in da bi slednjič mogla priti vrsta tudi na Ljubljano, da mu jih odvzame.
Pa ne glede na morebitno zmago ali na morebitni poraz je vredno vedno znova nagi a si ti, da je za športno Ljubljano Hajdu-kovo gostovanje vedno poseben praznik. To bo gotovo tudi tokrat! In tudi to je gotovo: da imamo pričakovati veliko borbo, tisti naš maksimum nogometnega znanja, ki je toliko privlačen. Na zunaj je tokrat preskrbljeno, da bo bitka potekla gladko in nemoteno. Scorzoni iz Bologne, ki bo po dogovoru med kluboma sodil to tekmo, nam nudi dovolj jamstva, da bo kot nezainteresirana osebnost kos svoji nalogi in da bosta moštvi pod njegovo piščalko zaigrali z zaupanjem.
O novem redu na igrišču pa še jutri ali pojutrišnjem kakšno besedo.
V nekaj vrstah
Razen ligaških tekem, med katerimi bo zelo važna med Hajdukom in Ljubljano tudi v Ljubljani, se bo to neileljo nadaljeval
prvenstveni spored tudi v podsaveznih razredih.
Spored teh tekem je naslednji: v Ljubljani kot predtekma med Ljubljamo in Hajdukom tekma Svoboda - Jadran, na igrišču Ilirije ob 9. Slovan - Bratstvo, ob 10.30 pa Mars -Reka, na igrišču Jadrana ob 9.30 Jadran -Mladika jun., ab 10.30 Slavija - Mladika in na igrišču Korotana ob 10. Korotan - Reka jun.; v Celju: na igrišču Olimpa ob 14. Jugoslavija - Žalec, ob 15.30 Olimp - Trbovlje; v Mariboru: na igrišču Rapida ob 10. Rapid - Železničar jun., ob 13. Rapid - Železničar rez. in ob 16.15 Rapid - Železničar. Razen tega bodo igrali za podsavezne točke še v Kranju ob 15. Kranj in Hermes, v Hrastniku ob 15. Hrastnik - Laško, v Radovljici ob 15. Radovljica - Kovinar, v Murski Soboti ob 14.30 Mura - Maribor ter v Čakovcu ob 15. ČSK in Gradjanski.
0 tekmi v Varšavi je zdaj poleg novih izjav neposredno prizadetih icralcev. ki že
drug drugemu očitajo nelojalnost in neko-legijalnost izšlo tudi kratko oficielno poročilo, ki ga je vodstvo moštva predložilo na zadnji seji upravnemu odboru JNS. Vodja je tamkaj ugotovil suho, kakor je običaj v vseh takih poročilih, kakšen je bil način življenja in trening igralcev ter poročal o vseh okolnoetih, v katerih eta bili oiigrani tekmi v Pragi in Varšavi, kakor tudi o igri posameznih igralcev na teh tekmah. Ugotovljeno je, da je bil igralec Matošič zdrav in sposoben za igro v Varšavi, ker je tik pred tekmo na treningu vzdržal vse vežbe kakor ostali igralci in še nekatere posel>n 3, 6 pomočjo katerih naj bi se ugotovilo, ali je njegova noga zdrava. Ugotovilo se je po referatu vodje moštva in po pisanju poljskih strokovnih listov, da 60 posamezni igralci pokazali popolnoma drugačno igro, kakor je napravljala vtis. O igralcu Hiiglu pravi poročilo, da je bilo vse urejeno za njegovo takojšnjo zdravniško pomoč in da bo v desetih dneh noga že iz obveze. Kosmati dohodki na tekmi v Varšavi 60 znašali 42.700 zlotov, od katerih je naš savez dobil okoli 10.000 (v načem denarju več kot 80.000 Din).
Jutri bo na Sušaku sestanek predstavni-
kov v«eh klubov, U 00 btos sodetovafi v
znanem plavalnem tekmovanju za Jadranski pokal, in sicer ljubljanske Ilirije, aušaške Viktorije, splitskega Jadrana in tržaške Triestine. Pri tej priliki bosta Ilirija ta Jadran prejela v dar pokala sušaške mestne občine kot letošnja zmagovalca tega tekmovanja v plavanju odnosno waterpolu-
Zagrebški listi poročajo, da bo to nedeljo v Zagrebu prvo taMe-teniško tekmovanje v letošnji sezoni, in sicer med državnim prvakom Hermesom in zagrebškim Makabi-jem.
V Pragi Je Češkoslovaška porazila Latvijo s 4:0 (2:0). Kakor znano, so si Cehi na-jeli Latvijce za trening pred važno tekmo, ki jo imajo prihodnjo nedeljo proti Avstriji
Izlet »Motokluba Ilirije« v Trst. v soboto in nedeljo dne 23. ozir. 24. t. m priredi M. K. »HSrijej« izlet svojih članov in njihovih gostov v Trst. Odhod iz Ljubljar ne bo v soboto Ob 14., povratek pa v nedeljo zvečer. Ker bodo prijave za ta izlet kmalu zaključene, poziva kljub, naj se interesenti čimprej prijavijo v tajništvu kluba M. K. »Ilirije«, Miklošičeva c. 15. telefon 20-66, kjer bodo prejeli tudi vsa nadalnja pojasnila.
SK SLOVAN. Drevi ob 20. redni sestanek vseh nogometašev v gostilna Krušiž. Pol-šak in Miklošič sigurno.
STK Moste. Zaradi nedeljskega gostovanja v Mengšu se pozivajo vsi člani, da se sigurno udeleže današnjega sestanka ob 20. pri Bajcu. Zadržani naj pošljejo opravičilo; ob 19.30 bo seja. Vsi in točno!
SK SVOBOGA. Danes ob 14 do 17. obvezen trening, ob 19. članski sestanek v Delavski zbornici, nato seja odbora. Zemljak in Habiht I. v nedeljo sigurno ob 13. v naši garderobi zaradi prv. tekme z Jadranom. Klub se vsem cenj. tvrdkam in gg. naj-topleje zahvaljuje za podporo, ki so jo izročili našemu odposlancu.
SK Ljubljana. Seznam igralcev, ki Imajo brezplačen dostop k našim tekmam, je na običajnem mestu. Vstopnice dvignejo igralci v prvi blagajni. Brez vstopnice ne bo smel nihče na igrišče!
SK Jadran. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vsega članstva pri g. Sokliču, pred Konjušnico. Zaradi važnosti polnoštevilno!
Moto—Hermes poziva odbor in članstvo na sestanek drevi točno ob 20. »Grajska dirka« in dirka Zagreb 7. novemtra. Podna-čelnik.
Sokol
Tekme slovanskega Sokolstva v odbojki
so bile v nedeljo 10. t. m. v Sofiji. Tekmovali eo člani in članice češkoslovaškega, in jugoslovenskega Sokolstva in bolgarskih Junakov. Prvi mes^i sta dosegli vrsti članov in članic ČOS, pri članih so si priborili drugo mesto Bolgari in tretje Jugosloveni. Pri članicah pa so obdržale drugo mesto jugoslovenske Sokolice, na tretje pa so se uvrstile Junakinje. Češkoslovaško Sokolstvo je prejelo kot zmagovalec len pokal mesta Sofije. Za jugoslovensko Sokolstvo je postavila obe vrsti članstva in članic župa Maribor. ki je letos prvak jugoslovenskega Sokolstva.
RADIO
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
Petek, 15. oktobra
Ljubljana 11: Šolska ura: Letanje po zraku v naravi in pri ljudeh (g. Miroslav Zor). — 12: Slovenski biseri (plošče). — 12.45: Vreme, p>oročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Dela Čajkovskega (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Slovenska žena v leposlovju. — 18.20: Havajske pesmi (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled. — 20: Harmonika solo (g. Rudolf Pilih). — 20.45: Charpentier: Vtisi iz Italije. — 21: Pregled svetovne klavirske literature. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16.45: Narodna glasba. — 20: Iz Zagreba. — 20.30: Zvočna igra. — 21: Narodne pesmi in plošče. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Pester glasbeni program. — 22.20: Ples. — Praga 19.15: Lahka glasta. — 20.55: Fibichove skladbe. — 22.20: Plošče. — Varšava 19.35: Pesmi in klavirske skladbe. — 20: Orkester in pevcL 21: Poljska glasba. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: Podoknice. — 16.05: Beethovnove skladbe. — 19.25: Pester glasbeni program. — 20: »Tri večere v Sibiriji«.
22.20: Koncert dunajskih simfonikov. — Berlin 19.10: Ura vedre glasbe. — 20.10: Po nemških vinorodnih krajih. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 19.10: Zabaven program s plošč. — 20: Koncert nemške glasbe. — 22.20: Koncertna ura. — 23: Ples. — Stuttgart 19.15: Vedra glasba za delopust. — 20: Kakor Miinohen. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nožni koncert s plošč.
Sobota, 16. oktobra Ljubljana 12: Venček veselih 6tvari (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, 6pored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Odpor janičarjev in bosanskega plemstva proti osmanskim reforman (Ahmed Muradbego-vič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: »Sredi dolenjskih goric«. Sodelujejo: člani rad. igr. družine. Akademski pevski kvintet in Kmečki trio. — 22: Čas, vreme, poročila, spored.. — 22.15: Koncert Radio orkestra.
Beograd 16.45: Narodna glasba in plošče. — 20: Preno« Albinijeve opere »Baron •Trenk«. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.20: Orkestralen in zborovski koncert. — 20.35: Orkester, solisti in plošče. — Varšava 20: Poljski plesi in presmi. — 21: Kiepura poje. — Dnnaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: Orkester mandolin. — 16.25: Plošče po željah. — 17.55: Pevska ura. — 18.20: Komorna glasba. — 19.25: Pester glasbeni program. — 21 05: Orkestralen in klavirski koncert. — 22: Šrnmli igrajo. — Berlin 1910: Fiiakaraki kvintet. — 20: Plesne skladbe klasikov. — 21: Koncert voinžke godbe. — 22.30: Plesna muzika. — Miin-ehen 19.10: Prijazna beseda — lepa melodija. — 21: Plošče. — 2:2.30: Sobotni ple«. — Stuttgart 19.10: Kompozicijska ura. — 20.10: Pešfer program. — 22.30: Plesna muzika. — 24: Poskočni komadi
Vestnik ZKD
Več sistema v društvena predavanja
Delo, ki ni sistematično, na da tistih sadov, kakor bi Jih sicer moralo. Prav tako Je tudi 0 predavanji. Ne dado dosti ha-ska, če se društveni predstavnik, ki so mu na akrbi predavanja in izobraževalno delo, le od časa do časa spomni svoje funkcije. Naglo poišče v seznamu Zveze kulturnih društev predavanje po svojem okusu, sporoči svojo željo ZKD in že najavi datum, naslov in ime predavatelja članstvu, kakor je to v posameznih krajih navada. Toda predavanja je treba prav skrbno pripraviti. Odgovorni činitelji naj se sestanejo ta smotrno pretehtajo, kaj hočejo doseči z letošnjimi predavanji. Seveda je treba zaslišati tudi mnenje iz krogov našega poslušalstva. Pravo sliko, kaj žele tisti, ki posečajo predavanja, nam dado šele vprašalni listki Izročimo jih vsem, ki jih imamo v seznamu obiskovalcev naših kulturnih večerov. Doma naj napišejo, katera predavanja ta kateri predavatelji so Jim boli najbolj všeč. Pravimo, naj napišejo izjave doma, če Jih pišejo na kakem predavanju, Je verjetno, da bo ta ali oni napisal isto, kar njegov sosed, ne da bi se dovolj poglobil in napisal ono, kar res sam čuti.
Ko smo določili načelno smer našim večerom, bomo poiskali potrebna predavanja iz seznama ZKD. Okrog 200 naslovov imamo na razpolago ta iz različnih poglavij ln sicer: 1) nacionalna predavanja, 2) kulturna, literarna ta kulturno-zgodovta-ska, 3) socialna, socialno-politična ta socialno higienska, 4) narodno gospodarska, obča ta kmetijska, 5) politična, 6) pravna, 7) zemljepisna ta potopisna, 8) zgodovinska, 9) naravoslovna ta naravopdsna, 10) tehnična ta 11) zdravstvena. V 12) poglavju p>a najdemo še razna druga, ki jih sestavljalec seznama M mogel vtakniti pod prejšnje naslove.
Vse ta predavanja nam nudi naša osrednja matica za letošnjo sezono. Priporočljivo pa je, da zaposlimo pri naših predavanjih tudi domače predavatelje. Saj je obilo snovi, jiredvsem domoznanske, ki jo nad vse dobro obvladajo naši inteligentje iz društvenega področja. Tudi taka predavanja močno privlačijo, če je najavljen pxredavatelj, ki ga pozna ves okoliš.
Ponekod uvajajo v večja društva stalno p>rosvetno šolo. V večkratnih razdobjih prirede po tridnevne tečaje, ali p>a združijo predavanja vsa v posameznih tednih. Tudi tak način ima svoje vrline. Društvo, ki prireja tako šolo, naj se obrne na vse ostale društvene edinice, da sporazumno prekinejo v tistem tednu telovadbo, pevske vaje ta dramatične skušnje, da je vsem članom omogočeno obiskovanje v tednu pjredavanj.
Zop>et drugod imajo uveden stalni dan v tednu. Tudi v tem primeru Je potreben sporazum z ostalimi društvi, ki puste dotični dan nezaseden, da ne trpi obisk na pyredavanjih.
V mnogih krajih so voljna naša društva, da skupno podvzamejo akcijo za Ljudsko univerzo ZKD. V večini primerov so želi taki sporazumni pokreti lep uspoh. Vse potrebne priprave uredite najlepše na skupnem sestanku okrožnega odbora ZKD. Ljudska univerza zahteva stalnega sodelovanja ta stalnih tehničnih predpriprav za posamezne večere, zato je priporočljivo, da si vsa v okrožnem odboru včlanjena društva izberejo poseben odbor, ki naj vodi vse delo za Ljudsko univerzo.
Kaj zmorejo ljudske univerze po drugih državah, poglejte v kulturne kronike. Pohvalno sliko takih akcij nam kažeta bratska Češkoslovaška ta mala Danska, ki je s svojimi ljudskimi univerzami znana po vsem svetu in so ravno sistematična predavanja dvignila mali danski narod na višino enega najbolj kulturnih narodov sveta.	J-
Iz Ptafa
J— Zvočni kino Ptuj. V soboto ob 20. in v nedeljo ob 17.10, ob pol 19. in pol 21. uri: »Romanca« (Tajna dokumenta št. 32). Kot dodatek prredvajamo Foxov tednik ter kulturni film o naši državi.
J— Vlomi in tatvine. Nedavno noč se je splazil vlomilec v gostilno posestnice Marije Zdlove. Pdkrade je iz nezaklenjene omare za 2.000 din obleke. Prijeli so nekega brezposelnega delavca. Na Janežev-skem vrhu pa je nekdo ukradel ekseku-torju Francu Erjavcu kolo, vredno 600 din.
Iz življenja na deželi
NORŠINCI. V teku par let smo sedaj že prišli v tretjo občino. Na v«ak način tedaj napredujemo. Najprej smo bili v občini Nor-šinai, potem v Ljutomer okolici, 6edaj pa smo pripojeni k mestu Ljutomeru. Najprej smo bili vaščanL potem polmeščani. sedaj smo ]>a postali pravi meščani, čeravno smo še vedno v Noršincih. to je tam. kjer smo bili. Do sedaj smo bili pač kmetje, ki smo sedaj pomešani z ljutomersko gospodo. Ali smo za pripojitev k mestni, nas ni vprašal nik)lo, čeravno bi mu povedali svoje mnenje. Ker nas prej nihče ni vprašal ničesar, pa veniar hočemo, da nas vsaj sedaj poslušajo. Naša želja je, da nam mesto sedaj dostavlja našo pošto in dnevnike sproti, kakor se to v mestu dostavlja, da ne bomo samo mi pomagali meščanom plačevati davkov, seveda sedaj mnogo višjih, pošto pa bi se nam dostavljajo vsak tretji dan ali pa drugi dan. Sedaj hočemo tudi mi biti kot meščani, da prejemamo svoje dnevnike še istega dne. Oistale želje pa bomo še mero-dajnim krogom sporočili ob pravem času. Tisti, ki ste dosegli eno. dosežite še drugo!
ŠTRIGOVA. Kakor smo pričakovali, tako se je sedaj proti naši volji odcepilo od nas nekaj naselij, ki tvorijo občino Razkrižje. Čeravno v zgodovini štrigove še kaj takega ni bilo. Ljudstvo je radi ustvaritve te nove občine močno razburjeno, ker je potegnjena nova meja tako, da sega nova občina skoraj do štrigovske cerkve. Novi občini so priključeni kraji, tki imajo do Štrigove tričrtrt ure hoda. nato pa še do Razkrižja eno uro. Občani bodo morali tedaj mimo Štrigove hoditi k novi občini. Ta meja je tedaj čudno •določena, kar vznemirja prebivalstvo, radi česar je bil občinski odbor prisiljen, da je odposlal radi cepitve občine protestne brzojavke na merodajna mesta. Seja oW-inskega odbora po tej cepitvi občine je bila zelo burna, nakar jo je peščica Razkrižanov zapustila, ko se je govorilo o prffrestitvj hrvatskih učiteljev iz Štrigove. Na sejo je bil povabljen tudi sre-ski načelnik. Ako bi se bil povabil« odzval, bi bil lahko slišal želje večine.
■	»JUTRO« St. 241 =================================== g •	Petelč. 15. X. 1937.	i
«.. . • w (
Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z.	z o. z. - Miklošičeva cesta 7
nudi ca vloge popolno varnost In Jih obrestuje po 4% do 5% po dogovora. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago.	- DAJE TUDI KRATKOROČNA POSOJILA PO NIZKI OBRESTNI MERI.
Rafael Sabatinis
90
MORSKI KRAGULJ
Gusarskl roman
A mojster Leigh se nI hotel dati potoHažiti. »Oh,« je klavrno stokai, »bolje bi bdlo zame, da ne bi veroval v Boga.c
»Kakor tvoj strah ne more ustvariti Boga, tako ga tvoja nejevera ne more izbrisati. Ali ne bi bilo v tvojem sedanjem razpoloženju najbolje, da bi molil?«
»Kaj ne bd hoteli še vi moliti z menoj?« je «rprašal lopov v svoji grozi pred tem, kar se je bližalo.
»Storil bom nefoaj pametnejšega — sira Johna Killigrewa bom prosil, naj prizanese tvojemu življenju.«
»Ne bo vas poslušal.« Bilo je, kakor ga bi ga nekaj davilo.
»Poslušal me bo. Saj gre za njegovo čast. Vdal sem se mu samo s pogojem, da ne stori nikomur dragemu na ladji nič žalega.«
»A jaz se ubil plemiča Lionela.«
»Res je, toda ubil si ga pred sklenitvijo najinega dogovora; sir John mi je dal besedo in jo bo <3ržail, ker tako terja njegova čast.«
Težko breme strahu pred smrtjo se je zvalilo
morskemu radbojnitou s srca. Seveda je verjetno, dia ga je hkratu minila tudi njegova obupana sike-samost; vsekako je nehal govoriti o pogubljenju niti sa ni več belil glave z Oliverjevo vero v prihodnje žMjenje. To je bila konec koncev osebna zadeva sira Oliverja, in mojster Lengh se samemu sebi ni zdel primerna oseba, da bi izipreobra-čeil viteza k drugačnim mislim. Očiščenje svoje lastne duše je mogel zdaj odložiti do druge, bolj nujne prilike.
Zleknil se je nazaj na ležišče, da bi se okrepil s spanjem, čeprav ga je boleča glava motila v tej nameri. Ker se ga je spanec ogibal, bi bil rad začel nov Pogovor, ali tovariševo pravilno dihanje mu je povedalo, da je bil sir Oliver ta čas zaspal.
To je razbojnika osupnilo, da, kar jezilo ga je. Kako je mogel človek, ki je živel življenje sira Oliverja, kako je mogel odpadnik in pogan, ki mu je jutri grozila vrv, talko mirno spati. Zapoznela krščanska vnema je gnala Jasperja, da bi zdramil spečega in mu prigovarjal, naj se v zadnjem trenutku spravi z Bogom. Človeško sočutje mu je pa šepetalo, da je vendarfe bolje, če prepusti izobčenca miru Pozabljen ja.
Globoko ga je bilo ganilo, da je sir Oliver v tej uri še utegnil misliti nanj in na to, kako bi ga rešil vešal. Zdelo se mu je tem plemenitejše, čim dalj je premišljevali o tem, kolikanj je bil sam soodgovoren, za vse, kar je bil sir Oliver pretrpel. Ta dobrota in ta pogum sta zbudila tudi v njem nekakšno junaštvo. Jel je ugibati, ali ne bi mo-
gel s prostodušnim priznanjem koristiti siru Oli-verju. Ta sklep mu je samemu dobro del in ga — čudno — nekam ohrabril, čeprav si je morafi priznati, da utegne pomeniti takšno priznanje novo nevarnost za njegovo usodo.
Tako je sedel vso dolgo noč in se gladil po razbiti glavi ter si krepil duha z mislijo na prvo dobro in nesebično dejanje, ki se je bil kidaj odločili zanj. Ali podoba je bilo, feafaor da bi hotela usoda prestreči njegove namene. Ko so sira Oliverja ob jutrnjem svitu odvedli na zadnjo pot, se ni nihče zmenil za Jasperjevo nujno željo, naj ga takisto predstavijo siru Johnu.
»Zastran tebe nimamo naročila,« ga je kiratk» zavrnil mornar.
»2e mogoče,« je odvrnil Jasper Leigh. »Saj sir John ne ve, kaj vse mu lahko povem. Pelji me k njemu, da zve resnico, preden bo prepozno.«
»Diži jezik za zobmi,« je revknil mornar in ga sunil s pestjo v obraz, da je Jasper Leigh odletel v kot in se sesedel, še prezgodaj prideš na vrsto. Za zdaj imamo opravka samo s tem drugim poganom.«
»Kar bi mogel povedati, mi talko ne bi koristilo,« je sir Oliver potolažili razburjenega ladjarja, »a hvala ti za dobri namen, ki mi kaže, da si moj prijatelj. Moje roke so zvezane Jasper, drugače bi ti podal roko. Zdrav ostani!«
Sira Oliverja so odveJli ven na svetilo solnce, ki ga je po dolgih ur:h v temni luknji malone oslepilo. Slutil je, da ga mislijo spraviti v kajuto
in vprizoriti z njim burko kratke sodne obravnave. Toda na srednji palubi jih je ustavil neki častnik ter jim ukazal, naj počakajo. Sir Oliver se je spustil na zvitek konopoev, predmet radovednosti surovim mornarjem. VM so se gnetfli na sprednjem gradiču in pri linah, da bi videli davnega gusarja, nekdanjega oornskega plemiča.
Seveda, ko je tako sedel v svojih krasnih arabskih oblačilih, je bilo težko spoznati v njem angleškega viteza. Leno je bingljaJl z rjavimi, miši-častimi nogami, in na ogorelem kraguljem obrazu z jasnimi agartmimi očmi in črno šiljasto brado se mu je zrcalil neskaJljeni mir usodOverja. Ta stoična neomejnost bližnje snmrti je cel6 otopelim mornarjem zavezala jezike. Dasi ga je zavlačevanje najbrž mučilo, vendar tega navzven ni kazal. Trde oči so mu sicer nestalno begale okrog, a ne iz notranjega nemira; iska/Ie so Rozamundo, v upanju, da jo pred posflednjim, smrtnim potovanjem vsaj še enkrat zagledajo.
Toda Rozamumda je bila v kajutl Ves čas je bila tam, in ta odlog je bil njeno delo.
ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE SODNIKI
Ker na» Srebrni čapljGk ni bflo ženskega bitja, ki bi mu bili mogli zaupati Roeamundo v varstvo, so se lord Henry, sir John in ladijski zdravnik mojster Tobija na vse pretege ukvarjali z njo, ko so jo omamljeno in skoraj nezavestno prmesfli T kajuto.
MALI OCiLAN
Službo ddbi
Be«*1a 1 Dla	I
ta Sttro »1! 1«l»nj»	»»«)•»»
B Din. Na'm»ojii	in"»> 17 Dla
Krojaškega pomočnika in vajenca
»prejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27204-1 Stenotipistko
hvežbano. sprejme za Sest tednov notar v Ribnici.
27192-1
Služkinjo
vešSo kuhe, samo z daljži-mi 6pr'?evali, sprejmem. — Vrstovškova 57, levo od tobačne tovarne.
27199 1
Pletiljo
dobro moč, za Zagreb, —
»prejmem. Anica Škrobel, Ljubljana, Dravska nI. 8.
27191-1
V sata totieria 00 pai 0» rek 9 Dia. aa »ti* «|| 4» Jan)« aa&l«rf» 5 Dtn: aaj manjii tnesek 12 Dia.
Natakarica
ieli po ftirib letih službovanja premonit: mesto. Re-fU-ktira samo na ugledne ter dobro idoče giostilne. Naslov v vseh poslovalnica ii Jutra,
27316-2
171eten fant
zdrav in močan, išče službe kot raznašalec. sluga ali kaj ellčnega, koledar, v okolici jn mestn popolnoma znan, eprejme m*-sto proti vsaki plači. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Priden«.
27306-2
B r i vsko-f rizerski
pomočnik
dober delavec, išče službo. Dela železno in vodno on-dulacijo. Nastop in plača po dogovoru. Rafael Alta-rae. Ljubljana, Poljanska 51 27201-2
PoUk
B«ae4s I Dla. A»»e* I Dla *» iitrc Ul i»)>aj« omMwt*
B Din. N%)ni»njšJ tn**«k 17 Dtn.
Francoščino
in klavir
privatno poučuje A Potoč ni±, strok, dipl v Parizu. — Večletna učna praksa. — Cona zmerna. — Tržaška cesta l/I. (oi. Groharjeva 2/1).	27186-4
Dipl. filozof
poučuje vse »rednješolske predmete. — Poačujt tndi manj nadarjeno 1«-co. Cenj. ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Po to&l. «
27197 4
Prodam
3»se<la 1 Dtn. Jave* 9 Dia ta Sifno »li lajanje aa#l<»*» S Dla. S»iTn»njii nwt 11 Din.
K
Najboljši trboveljsld
PREMOG
brez prahu, koks. snha drva
1. Pogačnik
BOHORIČEVA 6, Telet. 20-59
Emgg
Baaeda 1 Dm. la»e* 8 Din u Šifro ali lajanje a»»l»v» 5 Din. Najmanj« in^k 17 Din.
Hranilne vloge
kupite aH prodate potom moje pisarn« najboljše
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38 10.
271:28 16
''iiilillllilllltillUlllillllUlIlIlllllfHttlttlHIlilltlllllltlllltlli'
Med mestom In deželo
posreduje »Jutro v« mali oglasnik
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Stroji
Beseda i itai, lave* 8 Dla u šifro «11 lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneaek 17 Dia.
Pisalni stroj
rabljen,	kupm. Tipkane ponudbe	pošljite na Kralj Franca.	Žavrh 2, p. Trojane.	27180 28
»Meda 1 Dla. lave* t Dla u Silno ali dajan)« naatora 8 Dla. Najmanjši umt 17 Dia.
Železno blagajno
manjšo, takoj kupimo. Po nudbe na ogi. edd. Jutra pod šifro »T. D. 1838..
271877
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik postane umetni jahač
Ko je Peter čez nekaj minut muzaje se spet pristopil k vozičku, ga je našel malone praznega: konj je bil požrl skoraj vso zelenjavo in je stal z nedolžnim obrazom in napetim trebuhom zraven njega. Strah in groza, kako se je Peter razkoračil!

Beavda I Din lav?* D L>.» ca Šifro tli dajanj« oaalova 8 Dia.	uai
17 Dla.
Tristanovanjsko
hišo
novo, ter dve delavnici za vsako obrt, lokal za trgovino in skladišče, prodam ugodno in iz proste roke na prometnem kraju v bližini Kranja. Elektrika, vodovod ter lep vrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«.
27104-20
Stanovanja
Beaeoa 1 Din 1avek S Dia u Šifro aii lajanje u«l<m 8 Dia N*]manjS) caeM* 17 Din.
Dvosob. stanovanje
za takoj ali pozneje ižčem. Ponudbe pod šifro »Tri osebe« na ogl. odd. Jutra.
272l&31a
Iščem stanovanje
za november 3 alii 4 šob in vsemi pritiklinami v poljanskem okraju. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Bližina gimnazije«.
27196-21«
3-sobno stanovanje
komfortno, ižčem za decem ber ali januar. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod značko »Natančnost«.
27198-31a
i
B«Mda i Dla. davek 8 Dia u Silno Ul lajanje oaalcva 5 Dla. Najmanjši ncaak 17 Dia.
Garsonjero
v visokem pritličju, pripravno za pisarno, oddam boljši oseb- 1. novembra. Pojasnila: Resljeva 6. pri hišnici.
27170-23
Prazno sobo
poseben vh<>d. oddam čisti osebi, lahko <akoj. Rihar jeva 2, za obrtno šolo, ob GradaSčici.
27194-28
Lepo sobo
opremljeno, oddam t vso oskrbo ali brez. Bohoričeva 24a, vila v vrtu.
272(19-28
Opremljeno sobo
s pospbnim vhodom za eno aH dve osebi, oddam Nebotičnik V. nad.
27193-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom. so'nč no, parket, eltktrika takoj oddam. Sokolska 14.
27181-23
iflflZiffTffil
Beseda 1 Dm lave« s Din u Šifro alf lajanje naslova
8 Din. Nj)m»njSI ineeek 17 Din.
Izjava
Podpisani nisem plačnik ze dolgove, napravljene od moje žene Olge Korošec. — Slavko Korošec.
27150-31
Dvignite dospele
ponudbe
Boljša, Bežigrad ali okolica, Brez posredovalca 300.000. Cel dan odsotna. Donosna, Dobra gospodinja. Dobra ideja, Drž. uradnik. Dober plačnik, Diskrecija zajamčena, fe$ in simpatična. Grem kamorkoli. Hrastov le«. Hvaležna, Jesen, Jamska les. Iščem srečo. Iskreno poznanstvo. Izložba, lzvežbana. Korenine, Kavcija 99. Klavir. Lepa pisava,, Lepa eksistenca. Lepa prilika, Ljubljena mesto. Lepo. M'rna, Mirna stranka. 600. Marljiva 880. Moderni stroji. Mlada, Malo rabljen, Modisterija, Mlada in agil-na. Nizka cena. Nova hiša. Najmodernejša, Nujno, Na prometu. Ohranjen, Prilika. Prijateljica, Priden fant. Priložnostni nakup. Plačam. Resno 60. Resno 1©37. Resnost, Stalno nameščenje. Skupna sreča, Svoboda. Stalna drž. uradnica. Sojv.t nik. Točen reden plačnik, Tivoli stalno. Takojšnje plačilo, Usoda. Udobnost. Uradnik, Uprava, Vestno delo dobra plača. Voziček. Zadovoljstvo. Značajna. Zastopnik 1067. Zdrava obrt. Zmožen krojač. Za denar. Živeti hočem. 1700, 2417 150.000, 50, 777.
Delodajalci pozor*
VaSa bodočnost Je ogrožena, ako me takoj ne zaposlite. Sem korespondent (5 jez.) - knjigovodja - strojepisec. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cJutrac pod šifro: »Povem zakaj«.
-Č-r+f ,.yv
Naše gledališče
O R A M A
Začetek ob 20. url
Petek 15.: Zaprto. Sotota, 16.: Beraška opera. Izven. Nedelja, 17.: ob 15. uri: >Dr«. Izven. Cene od 20 din navzdol.
ob 20. uri: Pesem s ceste. Izven Cene od 20 din navzdol.
OPERA Začetek ob 20. uri Petek 15.: Zaprto.
Sobota. 1*».: Navihanka. Izven. Cene od 30
din navzdol. Nedelja. 17.: ob 20. uri: Prodana nevesta. Izven. Gostovanje basista n Josipa Kri-žaja. Znižane cene od 30 din navzdol.
Prihodnja noviteta bo uprizoritev Doniz-zattijeve opere »Linda di Chamounix< z gostom gdčno Zvonimiro Župevčevo v naslovni partiji. Opera nudi koloraturki nešteto možnosti, da uveljavi vse glasovne sposobnosti, ker 6lavlja na pevce velike zahteve. Krstna predstava te opere, ki se je izvajala prvič leta 1842, je prinesla komponistu najvišje odlikovanje ter mesto ravnatelja cesarskih gledališč. Libreto je učinkovit, glasba melodiozna Ln tipično romanskega značaja. Muzikalno vodstvo ima dirigent Neffat, režijo prof. Šest.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 15. oktobra: zaprto. Sobota, 16. oktobra ob 20. uri: »Najboljša ideja tete Olge«. Red D.
I
Naročniki ,Jutra' so zavarovani za 10.000 Din.
I
KUPIMO
večje množine suhih bukovih plohov, debeline 40, 60, 70 in 80 cm, kakor tudi bukove hlode v debelinah nad 30 cm. Ponudbe staviti tvrdki
R E M E C — Co. tovarna upognjenega pohištva, DUPLICA, Kamnik.
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET - VINO,
črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci. — Gostilničarji nudite to Specijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci. Fruška gora.
f
Naznanjamo žalostno vest, da Je lmrla naša ljubljena mamica, gospa
MARIJA CELARC
roj. Vehar
Pogreb bo v soboto, dne 16. t. m. ob 16. pop. iz hiše žalosti Rožna dolina c. m. št. 5 na pokopališče Vič.
Ljubljana, 14. oktobra 1937. Žalujoči rodbini CELARC-GOLUH
Kupuj domače blago!
Po kratki in mučni bolezni, previden % »v. zakramenti, nas je danes zapustil naš nepozabni soprog, oče, gospod
JOŽE TRATAH
UČITELJ V POKOJU
Ljubljenega pokojnika spremimo do poslednjega doma v soboto 16. t. m. ob pol 15. izpred Sokolskega doma na Taboru na pokopališče pri Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 14. oktobra 1937.
ŽALUJOČI OSTALI


Naš iskreno ljubljeni, predobri soprog, oče, stari oče, bral, stric,
tast in svak, gospod
IVAN KOŠIR
TRGOVEC, POSESTNIK IN PREDSEDNIK OKRAJNE HRANILNICE
je danes, dne 14. oktobra zjutraj, previden s tolažili tr. vara, n vedno zatisnil svoje trudne očL
K večnemu počitku ga spremimo v soboto, dna IG. oktobra t L ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 1« Prosimo tihega sožalja. SKOFJA LOKA, dne 14. oktobra 1087,
V globoki Salosfl rodbine KOŠIR, DR. GORJANEC^ DR. GANTAR
Ure tule Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, ~ Za inseratni del je odgovoren Aloji Novak. — VM i LJubljani,