Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 5. marca 1938 Štev. 52. Leto XI!. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprova: Maribor, Grajski trg 7 ( Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.403 99 JUTRA’ 99 Bolgarske volitve Predvčerajšnjim je poteklo 60 let, kar Je bil sklenjen svetoštefanski mir med Rusijo in Turčijo, ki je prinesel Bolgariji samostojnost. Ta jubilej slučajno sovpada z volitvami, ki bodo v času od 6. do 27. marca v Bolgariji. Sedanje bolgarske volitve kažejo nekatere zanimive okoliščine. Poslancev samo 161, to je za polovico manj kakor preje. Svojevrstno obeležje sedanjih bolgarskih volitev je, da smejo nastopati kot kandidati le poedinci kot osebe, nikakor pa ne kot eksponenti kakršnekoli Politične skupine ali organizacije. Radi Rga in pa radi drugih okolnostj je med kandidati malo bivših političnih veljakov p eksponentov, pač pa mnogo novih 'nož, ki jih doslej široka bolgarska javnost tli poznala. Agitacijo vodijo lahko samo ti poedinci, kar doslej v Bolgariji P' bil običaj, ker so doslej pri vseh volitvah razvnemale volilno borbo politične stranke. Avtoritarna struja v vladi dr. Kjuseivanova je zmagala, zmernejša struja, ki je bila predvsem naklonjena Cankovljevim narodnim socialistom, pa se je morala umakniti. Najvidnejše znamenje takšnega stanja političnih sil pa k predpis, da je moral vsak kandidat Podpisati izjavo, da ni član nobene politične stranke in da ima vsak volilec možnost, da spodbija kandidaturo. Obstojajo pa nekateri znaki, po katerih je sklepati na bistveni preustroj bolgarskega parlamenta. Tako ni ministrom dopustno, da bi kandidirali. To daje sklepati, da bo vlada po končanih volitvah izposlovala od parlamenta ustavno določbo, da ni vlada prav nič odgovorna Parlamentu ter da je od ustave parlamenta popolnoma neodvisna, Podoben razvoj naletimo pri stanovsko urejenih državah hi stanovsko parlamentnih korporacijah. Ta preustroj bolgarskega parlamenta v stanovski parlament bo ustvaril v prerezu bolgarskega družbenega življenja povsem nove razglede ter bodo Prevladovali v svoji veljavnosti predvsem predstavniki stanovsko gospodarskih skupin. Značilno pa je, da so ravno številne stanovsko poklicne organizacije razglasile svoje stališče do stanovskega Parlamentarizma, ki ga označujejo kot zelo kvarnega za splošne državne in bolgarske interese. Nekatera stanovska zastopstva so sicer izrazila željo po stanovskih zastopnikih v parlamentu, obenem pa odklonila stanovsko upravo v državi. Drugi znak, ob katerem je možno sklepati na takšen preustroj bolgarskega državnega življenja, pa je ženska aktivna vol'lna pravica. Bolgarska ženska zveza ie razvila za volitve silno živahno agitacijo, ki je zajela ves bolgarski ženski svet. V svojem volilnem razglasu naslavlja bolgarska ženska zveza apel na Bolgarke, da glasujejo samo za one kandidate. ki so pripravljeni, da priznajo bolgarskim ženam vse one pravice, ki jih imajo v Bolgariji moški. Ženska aktivna volilna rnavica je nedvomno preizkus politične zrelosti bolgarskega žen-stva, ki nni je d.;na sedaj prilika, da sodeluje v bolgarskem javnem življenju. Če bi v vodilnih bolgarskih krogih po končanih volitvah prevladala misel pre-ustroja dosedanjega bolgarskega parlamentarizma v duhu poudarka stanovsko poklicne ureditve, potem bi bila Bolgarija po Grčiji druga balkanska država, ki bi bila v svojem družbenem in držav-nem prerezu organizirana po vidikih stanovsko poklicne in stanovsko gospodarske politike. ffodža; Češkoslovaška republika bo branila tvojo nost do zadnje DR. HODZA PRAGA. 5. marca. Z velikansko pozornostjo je danes vsa češkoslovaška republika sprejela načelno pomembne izjave, kj Jih je dal predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža v obeh zbornicah narodnega predstavništva in ki jih je vsa politična javnost sprejela z velikim zadoščenjem in priznanjem. Govor predsednika vlade so pr&našali po radiju v češčini, francoščini in nemščini. Najpomembnejši je bil oni del govora, v katerem odgovarja dr. Hodža kancelarju Hitlerju, ki je v svojem znanem govoru dejal, da smatra Nemčija za svojo dolžnost, da zaščiti tudi one Nemce v drugih državah, ki si s svojo lastno močjo ne morejo zagotoviti svojih pravic. Dr. Hodža ie Izvajal: Po naši sodbi se ta izjava kance-larja Hitlerja ne more nanašati na CSR, ker se o nemških državljanih naše republike ne more reči, da bi si z lastno močjo ne mogli zagotoviti teh pravic, ker se Češkoslovaška v razumnem sodelovanju z državljani vseh narodnosti sama briga za to. Spričo izjave Hitlerja o 10 milijonih Nemcev izven nemških državnih mej pa bi se lahko pojavilo nazlranje, da je Hitler pri tem mislil tudi na zaščito Nemcev v češkoslovaški republiki, V takem smislu formulirano stališče bi pomenilo poseganje v notranje zadeve naše države. Prva predpostavka za ureditev medna-rodnih odnošajev je popolna jasnost, absolutna nedvoumnost 'n storil bi slabo uslugo nadaljnjemu razvoju položaja v srednji Evropj in še posebej odnošajem med Češkoslovaško in Nemčijo, če ne bi popolnoma jasno povedal, da ČSR in njeno prebivalstvo nikdar in pod nobenim pogojem no bosta dopustila takega vmešavanja v notranjepolitične zadove republike Če naj izjava nemškega kancelarja Hitlerja predstavlja poskus takega vmešavanja v naše zadeve, ki je z načelom suverenosti absolutno nezdružljivo, bi morala čsl. vlada to odkrito obžalovati, ker bi bil to po zopetnem izvojevanju naše državne samostojnosti prvi poskus take-ua značaja in to baš v času, ko so v razvoju resne konstruktivne priprave za odstranitev sedanjih nesporazumov na temelju korektnega sodelovanja in načela absolutnega nevmešavanja. Zato pred- stavlja vsaka dvoumnost in nejasnost v teh vprašanjih veliko nevarnost za mir. Češkoslovaška zaradi tega ne pušča nikogar v dvomu o tem, da bo njeno prebivalstvo vse atribute svoje samostojnosti branilo z vsemi razpoložljivimi silami. Čeravno bi bU naš narod razcepljen po tem, kar se danes naziva borba za ideologije, je ves naš narod do skrajnosti složen v tem, da je ta država njegova edina domovina. Za njeno državno suverenost, za osebno, nacionalno in moralno svobodo, bo vsak izmed nas brez oklevanja doprinesel tudi največje žrtve. Iščemo mir. Današnji položaj pa nas sili povedati, da se bo češkoslovaška republika, če jo bo usoda postavila pred potrebo obrambe, branila dc zadnje konsekvence, oprta na vso svojo tehnično in ntoralično zrelost. Mi smo v .tem pogledu dolžni dati popolno jasnost ne samo vsej naši državi, marveč vsej Evropi. To je potrebno za dobro voljo, lojalnost in mir. Domovina nemškega prebivalstva naše države je v češkoslovaški republiki in je zaradi tega naloga te in izključno te države od prvega dne njene obnove, da svoje odnošaje do tega prebivalstva uredi tako. da bo to prebivalstvo samo spoznalo večno resnico, da je njegova večna domovina Češkoslovaška! Iz lastne volje in na podlagi svoje suverenosti smo z ustavnim zakonom ustvarili red, ki odgovarja vsem obveznostim, ki smo jih prevzeli z raanišin-skimj pogodbami. Ponovno m°ram jasno povedati, da jo med Češkoslovaško in Nemčijo več ovir psihološkega, kakor pa političnega značaja. Naš narod čuti nacionalno in zato spoštuje tudi nacionalno čustvo vsakega drugega naroda. Zato je tudi potrebno, da tudi nemški narod pokaže razumevanje za vse to, kar navdaja dušo prebivalstva češkoslovaške republike po dolgih stoletjih tujega režima. V mednarodnih odnošajih je treba očistiti ozračje vsega, kar lahko škoduje zaupanju med narodi. To je delo, k? ga pričakuje od nas duh novega časa. Če se pokaže dobra volja na obeli straneh, potem je treba začeti odstranjevati psihološke ovire. Češkoslovaška je država, katere prebivalstvo se nikoli ni umikalo velikim pobudam, ki bi mogle dovesti do tega, kar je označil nemški kancelar Hitler za pomR-jenje. Sporazum bo gotovo prinesel vsem več koristi kakor pa kriza in konflikti. Zaradi tega te.n bolj odločno odklanjamo vsak poizkus vmešavanja v suverenost naše države, pozdravljamo pa vsako sodelovanje po načelih enakopravnosti in nevmešavanja. Naša država ne nudi samo upanja za zadovoljitev vseh kulturnih, socialnih in gospodarskih potreb, nego jamči tudi v polni utori za vse človečanske in državljanske svoboščine, ki jih lahko da svojim državljanom moderna država. Vztrajali in branili smo se tisoč let in se nisino bali ter se ne bojimo tudj danes, prepričani, da smo po srcu in duši vsi Čehoslovaki narod, ki se zaveda potrebe sodelovanja. Hočemo sodelovati z vsemi, ki hočejo mir in pomirjenje, odklanjamo pa vsako nasilno vmešavanje. Smtdki aimtmk Kmetje brez zemlje. Zanimiv je pogled v Italijo. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli okrog 42.2 milijona prebivalcev. Od teh je bilo 45%. ki so se 'bavili s poljedelstvom, kar znaša 18.9 milijonov. Od teh je, kar je značilno, komaj 50%, t. j. 9.5 milijona, ki imajo svojo zemljo, za temi sledijo kmetski delavci, mezdniki, katerih je 4.9 milijona ali 26% vsega kmetskega prebivalstva. Kolonov pa je 3.7 milijona ali 20% kmetskega prebivalstva. V letih 1871. in 1881. je bilo nič manj nego 60% vseli kmetovalcev, ki so bili popolnoma brez zemlje, sedaj je takih baje še 2.84%, kakor ugotavlja Agenzia ddtalia e deli Impero. Toda po •gornji statistiki je teh še vedno okrog 50%. Podobno je še marsikje in ta rana čaka veščega in odločnega zdravnika. Nad 25.000 uradnikov je bilo zadnje dni odpuščenih iz službe v Romuniji, baje zato. ker so bili brez potrebne kvalifikacije. Vse te uradnike je nastavil v pičlih dneh svojega vladanja O. Goga. Na Poljskem je izdala vlada uredbo, s katero se odreja razparceliranje vseh državnih zemljišč, od katerih bo država 'brezplačno odstopila 120.000 hektarjev rodovitnega polja onim najrevnejšim rodbinam, ki nimajo nobene zemlje ali druge možnosti za preživljanje. Socialno zavarovanje v Rusiji. Sovjetska vlada je v januarju leta 1918. izdala dekret o socialnem zavarovanju, ki je bilo obvozno za vse osebe, ki so v službenem razmerju in za vse stroko dela brez razlike spola, starosti, vere, narodnosti in rase. Dajatve socialnega zavarovanja so znašale v prvih petih letih deset milijard rubljev, v teku zadnjih petih let pa še za 26.4 milijard rubljev. V letu 1936. so znašale državne dajatve iti strokovnih organizacij za socialne in kulturne namene 15.5 milijard rubljev, to se pravi, da pride na vsakega delavca letno 601 rubelj poleg svoje mezde za kulturne im življenjske potrebščine. V času drugo petletke je bilo na stroške socialnega zavarovanja oskrbovanih v bolni-cah S milijonov ljudi in v sanatorijih 1,200.000 oseb. Ostalih 7 milijonov delavcev in nameščencev je preživelo svoje proste dni v zdraviliščih. Poleg tega je bilo več stotisočev delavcev brezplačno zdravljenih na obratne stroške. Socialno zavarovanje skrbi v prvi vrsti za matere in otroke. V letu 1937 je bilo izdanih 822 milijonov rubljev za podpore 1 porodnic in za oskrbovanje otrok, 208 milijonov rubljev je bilo zidanih za vzdrževanje otroških zavetišč. V letu 1937 je bilo 81.342 postelj r porodnišnicah, 1509 mlekarn, ki so razdeljevale mleko brezplačno in 4175 posvetovalnic za matere. — (Po »Novi pr.«) 10.000 rudarjev stavka v Walesu v Angliji, ker jim niso povišali plač. 2 U.000 \ NEWYQRK, 5. marca. Ob prilik; veli-1 grešajo še 180 ljudi. Skupno je doslej brez i ke povodnji v Kaliforniji je vodovje do- strehe 20.000 ljudi. [ slej naplavilo 80 mrtvih trupel, dočim po-1 Neguš dobi eno izmed abesinskih pokrajin! LONDON. 5. marca. »Dai!y Herald« poroča, da nameravata Velika Britanija in Italija rešiti abesinski problem na sledeči način: Mussolini bi ponudil negušu Halle SelasUu, da naj odstopi svojo suverenost nad Abesinijo Italiji. Italija bi odstopila itogušu eno izmed abesinskih pokrajin, kjer bi bil knez z istimi pravicami kakor jih imajo indijski knezi pod angl. oblastjo. Neguš bi bil seveda pod oblastjo italijanskega kralja v Addis Abebi. Ta načrt je baje že tako dozorel, da je bil v toj zvezi neguš že pri zunanjem ministru lordu Halifaxu, s katerim je razpravljal o tem vprašanju. PMetki Kraft : Moser Vodja takozv. mladomemškega pokreta dr. Haslitiger je priobčil v »Deutsche presse« članek o konfliktu med dr. Kraf-tom in dr. Moserjem, V članku pravi, da se ne čuti obvezanega za to, da bi lomil kopje za dr. Krafta, ki nalikuje že popolnoma preganjani zveri, pa tudi ne za dr. Moserja, čigar gla9 se v zadnjih petih letih v javnem življenju sploh ni čul. Morebiti bi bilo najbolje, da se likvidira preteklost in da utremo popolnoma novo smer.« Na sušaškem mostu .»Kmetski list« piše v št. 9: »Srečanje na sušaškem mostu. Pred nekaj dnevi je imela sušaška obmejna carinska straža na mostu, ki vežo Reko s Sušakom zanimiv pa tudi drugače bogat lov. Kakor vsakega dne tako sta prešli tudi II. februarja most z Reke na Sušak dve častiti sestri iz reškega samostana »Sacro ouore« in se napotili proti Trsatu. Obe častni sestri sta vsak dan redno prehajala čez most na Trsat, kar m izzivalo nobenega suma, ker se nahaja na Trsatu znana zaobljubna cerkev Matere Božje, kamor romajo še danes mnogi Rečani! svoj čas pa tudi vsa Reka in Istra. To jutro pa sta obe častni sestri izgledaii dežurnemu finančnemu organu od spredaj in od zadaj sumljivo debeli. Financar ju je dal preiskati in na veliko presenečenje dežurnih organov so našli v častiti redovniški obleki obeh sester celo skladišče cigaretnega papirja, tobaka tujega izvora in več steklenic likerja, na kar je seveda odrejena visoka carina. Obe častiti sestri sta bili prepeljani seveda na glavno carinarnico, kjer sta položili kavcijo 11.500 din, kolikor znaša globa, nakar sta bili izpuščeni na prosto.« Jubilej brez historije »Branik« piše v št. 3: »Marjanovič Milan piše v poslednji številki »Kruga« pod tem naslovom sledeče; »Dvajsetletnica početka svetovne vojne, ki nam je prinesla osvobojenje inj lujedinjenje, ni bila pri nas niti dostojno znanstveno in publicistično izkoriščena niti proslavlie-na, kot bi bilo to treba. Očividno se bo zgodilo isto z dvajsetletnico zaključka vojne in uresničenja našega osvobojenja in ujedinjena. Čeprav se ta obletnica naglo bliža, se ne opazijo nikjer znaki kakih priprav večjega obsega za proslavo ^-•sa jubileja. V OSR je vse to leto proglašeno kot jubilarmo ter bo izpolnjeno s številnimi proslavami, prireditvami in izdajami zgodovinskega gradiva. Mi pa očividno ne želimo, da bi naši ljudje mnogo mislili ju mnogo vedeli o nedavni prošlosti. Saj se nam je posrečilo, da o njej slabo mislijo jn da so napačno informirani o njej.«« MaUUlm afaetje Jugotlovenfka vol$ka v f veffffi tradicijah nekdanje iunaške srbske vojske Narodna skupščina je včeraj obravnavala proračun ministrstva vojske in mornarice ter ga je soglasno sprejela. Ob veliki pozornosti skupščine je vojni minister general Marič podal izčrpen ekspoze, pojasnjeval osebne izdatke, ki znašajo 726 milijonov in ki so zvišani za 59 milijonov din. Materialni izdatki znašajo skupno 2 milijardi in 46 milijonov din. Za vojaško letalstvo znašajo materialni izdatki 285,433.000 in so zvišani za 58 milijonov 805.972 dinarjev. Materialni izdatki vojme mornarice izkazujejo 169 milijonov 695.200 dinarjev, to je za 58 milijonov 562.900 dinarjev več kakor v sedanjem proračunu. Za obmejne čete so izdatki znižani za 61.260 dinarjev. Uvedejo se posebni denarni prejemki za odlikovance Karadjordieve zvezde z meči v skupnem znesku 13,126.600 dinarjev. V zvezi s tem se je začelo tudi proučevanje vprašanja o priznanju zaslug tud] drugim zaslužnim bojevnikom, ki so, odlikovani z redom Belega orla z mečem in s kolajnami za hrabrost ter vprašanje prostovoljcev v severozahodnih krajih iz leta 1918 do 1920. Da se pomaga mladim častnikom, ki so pretežno sinovi revnih staršev, se predvideva znesek 4000 din za vsakega. Ta potreba je bila v navadi v Srbiji še pred vojno, dočim so novi častniki dobili po 300 din v zlatu, čast- niki iz konjeniških oddelkov pa še opremo za ježo. S povečanjem osebnih izdatkov za 560.000 dinarjev se omogoči tudi ustanovitev vojaško znanstvenega zavoda. Posebna pozornost se bo posvečala izpopolnitvi rezervnih častnikov. Finančna kriza zadnjih let nas je prisilila za nekaj časa k znatni omejitvi izdatkov. Kriza pa je že z nami in vsak dan se bolj približujemo cilju sodobne Opreme naše vojaške sile. Nimamo osvajalnih namenov. Neprestano imamo pred očmi le to, da je našemu narodu potreben mir, da bo mogel častno in pošteno živeti ter uživati sadove svojega težkega dela jn razviti vse svoje številne sposobnosti. Debate sc je udeležil tudi narodni poslanec Dušan I v a n č e v i č (JNS), ki je dejal, da ne sme strankarska politika v nikakšnem obziru vplivati na vojsko. Jugoslovanska vojska se mora v vsem držati svetlih tradicij nekdanje junaške srbske vojske, mora gojiti divni demokratski duh, mora čuvati edinstvo, ki ga je vanjo uvedel veliki vladar Aleksander. V znamenju ljubezni do naše nacionalne vojske bo poslanski klub glasoval za kredite. ki so vojski potrebni ne glede na stališče, ki ga v ostalem zavzema do vlade. nedeljah pa se razživlja v lutkovnem gledališču, kjer pride vsakokrat na svoj račun. To požrtvovalno delo je izročeno rokam spretnega in požrtvovalnega br. Marjana B e r n e t i č a. Vsi oddelki se vztrajno pripravljajo, da čim dostojneje in čim prisrčneje počastijo spomin smrti svojega ustanovitelja blagopokojnega dr. Ljudevita Pivka. Najvišji cilj, ki si ga je moglo društvo postaviti ob tako težki izgubi, je bil pač ta, da se v petem okraju čim-preje postavi ponosen sokolski dom. Vse društveno prizadevanje gre za tem, da zraste iz tal čim preje sokolska stavba, ki bo nosila ime nesmrtnega Sokola fa nevstrašenega carzanskega junaka. 1 a cilj je vreden, da ga Sokoli in prijatelji sokolstva podpro in da pomagajo delavnemu društvu do uresničenja tega načrta, , ki bo živ dokaz in vekotrajen spomenik sokolske požrtvovalnosti in uspehov številne Pivkove sokolske družine. Sk&ttflG nilbiulio Pomagajmo graditi Pivkov Sokolski dom Izredno agilno sokolsko drušvo Maribor I. je prevzelo po svojem prerano umrlem ustanovitelju in prvem starosti pok. dr. Ljudevitu Pivku težavno in naporov polno nalogo, da bo v mag-dalenskem mestnem okraju nadaljevalo ter nenehno širilo nacionalno in jugoslo-vensko zavest, zlasti med mladino. Dosedanji uspehi nam živo izpričujejo, da se društvo v svojem dosedanjem delu ni odmaknilo niti za korak od one poti, ki mu jo je začrtal njegov prvi starosta in carzanskj junak, čigar duh vodi in bo vodil njegovo sokolsko družino za svetlimi in vzvišenimi sokolskimi cilji. Pivko v a sokolska mladina, včlanjena v tej sokolski edinici, se vzgaja in vež-ba. da bo iz teh sokoličev vstal nov rod dobrih telovadcev, zavednih Sokolov ter iskrenih in navdušenih Jugoslovenov. 140 naraščajnikov obojega spola pridno obiskuje svoje svetišče, sokolsko telo- vadnico, kjer si krepi telo in bistri duha. Društveno prizadevanje pa ni vtes-njeno samo v okviru telesmovzgojnega torišča, temveč je raztegnjeno tudi na vzgojno propagandno torišče na ta način, da se članstvo v okviru nedeljskih sestankov seznanja z našo narodno zgodovino, z zgodovino sokolstva ter zgodovino naše narodne dinastije s slavo ovenčanih Karadjordjevičev. Kakor v telovadnici, tako je tudi v teni delu med prvimi vrla sestra načelnica sestra Cveta Pivk o v a, ki stopa krepko in neustrašeno po stopinjah svojega nepozabnega očeta, ki je postavil v petem okraju zdrave in neporušne temelje današnje sokolske trdnjave. V tem kompleksu dela in načrtne sokolske dejavnosti je tudi našim najmlajšim odmerjen primeren delokrog. 200 naših najmlajših sokoličev in sokoličic obiskuje pridno sokolsko telovadnico, ob Jutri odločitev za Maverjev pokal. Ju* tri v nedeljo 6. t. m. se bo zaključilo 'letošnje tekmovanje za Maverjev zimski pokal in sicer se bosta srečala naj-preje ISSK Maribor in SK Sl a vij a, nato pa SK Železničar in Rapid. Obe tekmi se bosta vršili na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. Olimpijska akademija. V soboto, dne S. t. m. ob 20. uri priredi tukajšnji olimpii" ski odbor težko-atletsko akademijo, v okviru katere se izvede dvomeč najboljših rokoborcev Maratona in Pekovskega SK. Spored akademije je sledeč: 1. nagovor predsednika Olimpijskega odbora. 2. predvajanje rokoborske šole. 3. nastop juniorjev (ekshibicija). 4. dvomaS MaratonrPSK, pri katerem nastopijo prvaki klubov: bantam: Dolinšek (M):Rez-ma>n (PSK), perolahka: Babič (M):Lepe-nik (PSK), lahka: Hifler (M):Kozič PSK, Welter:Verbošt (M):Gokan (PSK), srednja: Blatnik (M):Fišer (PSK), poltežka: Vidic (M(:Pirher (PSK). Izredno zanimivi spored bo sigurno privabil veliko število ljubiteljev lepega težko-atletskega športa. Te dni poteka 15 let od ustanovitve tukajšnjega sanatorija za pljučne bolezni. Sanatorij vodi dr. O k o 1 o k u 1 a k, ki ima za razvoj sanatorija nevenljive zasluge. 2618 bolnikov se je ozdravilo v sanatoriju v teku 15 let. Med temi je bilo 1817 emigrantov. K proslavi 151etnice so prispeli odlični predstavniki in sicer med drugim min. Strandman iz Beograda, dr. Bojarski iz Zagreba, dr. Neubauer iz Golnika, grof Herberstein iz Ptuja, dr. Štuhec iti drugi. Omenjeni odličniki so naglasa!* nevenljive zasluge, ki jih je stekel dr. Okolokulak za lep razvoj vurberškega sanatorija. Vinko Žitnik: Prosta pot Zena Milena je bila polkovniku Bojancu uresničenje njegovega ideala o ženi sploh; videl je vse njene prednosti v primeri z visokimi damami svojih tovarišev in jo štel za srečno izjemo. Njeno lice ie bilo preveč cvetoče, da bi ga bilo treba kaziti z barvanjem, ličenjem in ekscentričnim vzporejamjem in kosanjem z velemestnimi deganerirankami, in njeno mlado telo je bilo preveč nežno, da bi se dalo mučiti z neokusno koketnostjo drugih dam. V oblekah je imela čudovit okus. Dasi ji ni bilo treba varčevati pri kupovanju modnih novosti, je izbirala s čudovitim nagonom m poznanjem žene, ki zna spajati zunanjost z notranjostjo in z obleko samo poudarjati posebnost svoje osebnosti, samo tiste kroje, barve in tkanine, ki so se spajale z njeno poltjo, rastjo in obliko njenega telesa ter tako tvorile z njeno notranjostjo, z njenim značajem enoto. Tako je bila vedno elegantna, pa nikoli načičkana, vedno po modi oblečena, pa ni nikoli segala po neokusnih in dosti-krat neženskih pretiranostih, ki se jih prav nelepe dame tako rade poslužujejo im tako razodevajo prav tisto, kar bi rade zakrile — svojo po naravi okrnjeno lepoto. In kar je najbolj presenečalo pre- srečnega moža, je bilo njeno vedro, ljubeznivo in krotko vedenje v družbi: videl je, kako je osvajala, in vendar se je tako vedla, da se ni nikoli bal zanjo; njena ljubeznivost je bila tako čista in mila, njeni smehljaji tako nedolžno veseli in njene dehteče oči so tako krotko zrle v sobesednika, da se ni nihče upal ziniti več kakor je bilo prav. Ker je v družbi malo govorila, so jo dame obsojale, da je neizobražena in neduhovita — ona pa se ni zmenila za nikogar kakor za svojega soproga ter iskala oporo in priznanja samo v njegovih očeh. Ko sta prišla domov, je bilo njeno prvo vprašanje: »Ali sem se prav vedla, Branko? Ali nisem bila nerodna? Ali si zadovoljen z menoj?« Ko jo je srečni mož poljubil in jo potolažil, da mu je prav taka najdražja, se mu je nasmehnila vsa srečna s tistim zanj edinstvenim smehljajem, ki ga je tako omamljal, in mu, božajoč ga po licu, govorila: »Kako si dober, dobe?, moj dragi!« Tako so minila v popolni sreči štiri leta zakonskega življenja. Polkovnik Bojane ni nikoli upal, da bo toliko časa in tako globoko srečen: neprestano ga je begala misel, da ga bo žena varala, kar je tolikokrat videl pri svojih stanovskih tovariših in v mestnem življenju vobče. Tudi Mileni ni iz- početka popolnoma zaupal, čeprav je imela skrbno vzgojo in neoporečno deklištvo za seboj; preveč se mu je zdela lepa in mlada in on prestar zanjo, da bi ga mogla po njegovem mnenju zares in popolnoma ljubiti — tako kakor je on njo ljubil in kakor je 'želel, da bi tudi ona njega ljubila. Bil je preresen in preveč vojak, da bi se zadovoljil s polovičarstvom. Svetovna vojska je poteptala njegove mladeniške sanje, še preden so se mogle razrasti v resnično željo po ženi in zakonski sreči. Po prevratu se je ves posvetil reorganizaciji vojaštva, teoretičnim spremembam in praktičnim pridobitvam štiriletnega vojskovanja ter strategičnim problemom sodobnosti, da bi mogel še na kaj drugega misliti kakor na svoj poklic, ki je oživljal njegovo enolično, nekam otopelo življenje. Res da je tu in tam zahajal v družbo, toda vse ženske so šle mimo njega, ne da bi mu bile zbudile kako globlje čutenje ali celo hrepenenje. I ako se je šele v svojem štiri in štiridesetem letu, ob povišanju v čin majorja, zavedel, da se stara, da beže dnevi njegovega življenja in da je zadnji čas, da si poišče toplega zavetja v zakonu za bližajoči se hlad starosti. Začel se je ozirati po pisani mestni družbi, po lepih obrazih, udih in telesih, zavitih v svilo in drage tkanine, toda povsod je našel le videz, plitvino čutenja in mišljenja, dolgo časnost, porojeno iz brezdelja, ali trud-nost izšivelosti — in vse ga je razoča-ravalo in odbijalo. Ker je imel sam nekaj premoženja in ker so vsi poznali njegovo neoporečnost, so m8099 77511 84611 91471 93151 95027 Din 3.000 6726 9477 24378 37498 41856 42729 52963 53511 54127 60114 62505 66093 78593 84455. (Ohue Gevviihr.) Pooblaščena glavna kolek tura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. Protituberkufoznl dinar je v mesecu februarju 1938 dosegel kosmato vsoto 1 Hn 373.004.—, ki je namenjena za zgradbo azila jetičnim bolnikom. Izven stanovanjske akcije so darovali aziljskemu skladn: J. Z. in M. Z. Din 100, uradniki !‘redstojništva mestne policije v Mariboru V>ki 132, uradniki in osebje Vinarsko ni sadjarske šole v Mariboru Din 10«. g. Bončarin mesto venca Din 100, tvrdka Doctor & drug v Mariboru Din 500, učiteljstvo 4. deške osnovne šole po inieija-tivi ravnatelja r. Grčarja Din 72, gostilničar A. Spatzek Din 100. Marib. tekstilna tov. v Radvanju Diru 300, tovarna Zora Dm 100, Jugosl. Udružma banka Din 50. ■Ker prejema liga od nekaterih gg. hišnih posestnikov in njihovih gg. stanovanjskih najemnikov redne, razmeroma visoke mesečne prispevke, se je treba tudi tem javno zahvaliti. To so gg. Kaič Jos., davčni upravitelj v P. za hišo Badl Kat., Din 360, Moritsch Marija Din 132, Angela Juvanova Din 120, Meglič Otmar Din 60, Košaška opekarna Din 50, ga. Lipoidova po zaslugi Gobec Marije Din 42, Banovinska hranilnica potom Tramšek Josipa Din 50, Linninger Marija po zaslugi Uebeleis Angele Din 69, Ljubeč Matilda Din 152, dr. Glantschnigg Din 50, Okrožno sodišče Din 22. Tvrdka Nassimbeni Ubald pa je pretekli mesec darovala Din 150 in ne Din 100, kakor se je pomotoma glasilo poročilo. Vsem iskrena hvala! Racija.., Mariborska policija je izvršila tekom včerajšnjega dne obširno racijo po vsem mestu, zlasti na periferiji ter aretirala 39 postopačev in beračev. Večina je prišla v Maribor iz okoliških občin ter jih je policija daktiloskopirala, nato pa poslala v njih domovinske občine. Med aretiranci so tudi taki, ki jih zasledujejo sodišča in orožniki. Mariborčani! Pazite na ljubljanski postaji* Strokovni učitelj v pok. Ivan Robnik je prijavil mariborski policiji, da mu je neznan tat pred odhodom potniškega vlaka v Maribor izmaknil na ljubljanski postaji denarnico, v kateri je bilo 600 dinarjev gotovine in razni dokumenti. Danes je mariborska policija dobila obvestilo, da so denarnico in dokumente našli v nekem poštnem nabiralniku v Ljubljani — brez denarja. Lizol ji je razjede! želodec. V včerajšnji številki smo poročali o 591etni zasebnici Marjeti Bricmanovi iz Dalmatinove 39, ki je izpila kar celo skodelico lizola. Učinek strupa je bil tolik, da je revica sinoči podlegla. Nočiro lekarniško službo imata ta teden AJbaneževa lekarna na Frankopano- vi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti. Dunajska vremenska napoved napove duje za jutri v nedeljo 6. marca sledeče vreme: Pretežno jasno, blago in mirno vreme. V dolinah jutranji mraz, preko dne 10 stopinj nad ničl°. Smrt biage žene. Preminila je vzorna žena in zlata mamica gospa Ivana Pečnik. Plemeniti pokojnici svetal spomin, žalujočim naše globoko sožalje! Tukajšnji alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva priredi v sredo dne 9. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze predavanje slovitega alpinista g. P o p p i n g e r j a o najtežjih plezalnih podvigih v centralnih Alpah. Predavanje bodo spremljali trije odlično izdelani plezalni filmi. Cenjeno občinstvo se naproša, da se predavanja, ki bo nudilo svojevrsten užitek, sigurno udeleži. Ljudska univerza. Prihodnji teden d0' spemo v psihološki del našega antropo' loškega cikla. O interesantni temi »Razvoj duševnega in duhovnega življenja na zemlji« bo predaval sloviti psiholog dr. R. Bujas, univ. prof. v Zagrebu v ponc deijek *n torek 7. in 8. marca. Odgovoril bo na vprašanja: Kaj je psihično; kda se je pojavilo prvo psihično na zemlji; kakšno je duševno življenje živali; kako je razmerje možganov napram stopnji duhovnega življenja; kaj je duhovno življenje; kako je nastal govor; kako se je razvilo mišljenje in znanje. fafodetske Betežke Kovanci po 0.10 dfn Amandma fin. zakona vsebuje predlog za uvedbo kovanih novcev po 0.10 din. Finančni minister je izjavil, da si želijo tega drobiža posebno v Slovenji ter da so ti kovanci potrebni radi lažjega foi> miranja cen. S kovanjem novih kovancev po 0.10 din bodo pričeli sredi tekočega leta v drržavni kovnici, ki je že skoro gotova. Radia Operna diva. Direktor opere: Milostljiva gospa! ste za ta teden že ugotovili svojo dispozicijo?.., Ali Pri cerkvi tepen. V zvezi z zadevnim poročilom z dne 26. januarja smo dozna li, da je posestnik Franc Škof ugleden mož in da ni bil soudeležen pri navede nem incidentu. Požar! V Sv. Martinu pri Vunbengu je posestniku Toplaku Gregorju do tal pogorelo gospodarsko poslopje, dočim si živino in drugo gospodarsko orodje s težavo rešili. Škoda znaša 15.000 din, ki je krita z zavarovalnino. Požar je nastal radi neprevidnosti nekega brezposelnega berača, ki je šel spat na seno in z odpadkom cigarete zanetil ogenj. Vlomna tatvina! V stanovanje Kletieček Rozalije, viničarke iz Andrencev, sc je vtihotapil brezposelni ter vlomil v zaklenjeno stanovanje in omaro, iz katere je pobral nekaj zlatnine in srebrnine, srebrno uro in druge drobnarije v vrednosti r>oo din. Hitre orožniške poizvedbe so tatu takoj izsledile. Radio - Ljubljana Nedelja, 6. marca. 8: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij (gdč. Melita Gnjezda, g. D. Kaškarov). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz franc, cerkve. — 9.45: Postni govor (Fr. Kimovec). — 10: Plošče. — 11: Otroška ura dč. Slavica Vcncajzova). — 11.30: Radijski orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 16: Kmečki trio. — 17: Prenos IV. interkontinentalnega koncerta iz Avstralije. — 17.30: Plošče. — 18: Arnošt Adamič: Zankar — ljudska zvočna igra. — Izvajajo člani rad. igr. druž. pod vodstvom inž. I. Pengova. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Slovenska ura: a) Pevski zbor »Tabor«, b) Kmečki punti na Goriškem (g. Adolf Ivančič). — 20.30: Slovenski vokalni kvin tet; vmes pevski nastop gdč. Štefanije Pavlovčič. — 22: Napovedi, poročila. —' 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek dne 7. marca. 10: Operetni odlomki (plošče). — 12.45: Poročila. —-13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — H: Napovedi. — IS: Zdravstvena ura: Krvavitve (g. dr. A. Brecelj). — 18.20: Plošče. — 18.40: Slov. narodno-kulturni problem (dr. Stanko Gogala). _ 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. ■— 19.50: Zanimivosti. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Prage: M as a ry ko v spominski večer (obletnica rojstnega dne). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. ^ed spanjem spremen