n. stranko. HM ■■■I ■ ■ I LJubljani, o sredo 27. aprila I9Z1. LIV. leto OvENSKI S' lxha(s vsak dan popoldne Urxcm*i nedela in pramaUa. fmejratl: Prostor 1 mlm X 54 mlm za male oglase do 27 mlm višine 1 K, od 30 mlm viSine dalje kupSjski in uradni oglasi 1 m 'm K 2*—, notice* poslano, preklici, Izjave in reklame i mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, raka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust • Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Spravni št vo »Slov. Naroda" in „Narodna TIskarna" Knallora nllca st. 5V pritlično. — Taleion št 304. „itotensat Narod1 velfa v Jagoala*ri|l s celoletno naprej plačan . K 300*— polletno % a 150 — 3 mesečno, ... . . m 75*-— I i, • •••«•« 25* ■ v Hubljant ln po poitl I V tnoiematvos celolatno . ..... K 480 — polletno .240 — 3 mesečno ...... „120*— • *•*••«■ 40 ri Pri morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno rf.*3y po nakaznici. Na samo pismena naročila brez posiatve denarja se ne moremo ozirati. Orednistvo „aiov. Naroda11 KnaMova nUca it 3, L oadatropi" Telefon Ste*. 34« Dopise spre|e«sa le podpisane in zadostno trankoralte, Rokopisov ne vraža. Posameind številka velia 1*20 K Poštnino plačana v gotovini« sbe P. V B.: Pri volitvah slaba udeležba. Tajništvu JDS se poroča, da še cela vrsta sicer najboljših pristašev dosečaj ni volila, ^zdrlasfe pri vo^tvah |e izdajstvo. Ob 17. uri konec volitev. Przivi^atao mifno demokrate, da rve&o brez odloga na lolU&s! (La vague de baisse. — Nemško divja njo. — »Move«. — Jugoslovani v Tou-Iousei. — Kolonijalni zdravniški institut. — Ljudsko štetje. — T. S. F.) Produkcija blaga se v Franciji kakor povsod drugod dviga in cene polagoma, toda k( :no padajo. Zadnjič so se cene povišale kakor tudi pri nas pred dobrim letom. Od takrat naprej pa padajo in moraio še pasti, kar je naraven razvoj; To je »la vague de baisse«, val znižanja ceD. ki zre od zapada Evrope proti vzhodu in ki ga nič ne more zadržati, prej ali slej bo poplavil vse. Po pariških cestnih oglih in lokalih so prilepljeni mali lističi z napisom: »Kupujte samo najpotrebnejše! Padec cen se bliža in vi ga povspe-Site!« Francoske trgovske zbornice so ugotovile, da je prošli mesec padla cena: riža za 55 odstotkov; jedilnega Olja in belega mila za 50%: olivnega olja, pražene kave. slanikov, rafinira-nega sladkorja, fig in kisa za 35%; paštet in cokr-lade za 30%, sardin v olju za 20 %. Dobri čevlji se dobijo že povsod za 30 do 40 frankov, in obleke iz Čiste volne za 250. da celo za 190 frankov in manj, obleke iz mešanega blaga za 90 frankov. Velika skladišča so nre-napolnjena. a kupčija je slaba in ie z novim znižanjem bo mogoče privabiti kupce. Da bodo pri tem razne tvrdke falirale, je seveda neizogibno. Celo svetovno znani veliki pariški »maga-zins« se nahajajo radi tega pred propadom. Prodajalne okoli pariške opere in na velikih boulevardih imajo še večinoma stare visoke cene, a to samo za to, ker upajo na neizkušene bogate odjemalce iz tujih dežel, Amerikance, Angleže, Špance in druge nevtralce z zdravo valuto, ki so jim te stare cene vedno še cenejše kakor v lastni državi. Kdcr se pa v Parizu spozna na prodajalne in cene, lahko kupi prvovrstne stvari prav po ceni. Drage so v Franciji knjige in meso. Ravno zadnje tedne se bije krut boj med državo in mesarji, ki vkliub globokega padca cen živine nočejo znižati cene mesa. Povsod na svetu so pač pijavke in vojni dobičkarji. Reparacijska komisija ie sledniič ugotovila škodo, ki so jo povzročili Nemci v severni Franciji. Uničili so: 1,359.000 glav živine, 52.734 km cest, 1000 km kanalov, 2404 km železnic (glavnih prog) in 2385 km stranskih prog in 20.539 tovarn. Bilo je to meto-dično in popolno uničevanje. Po pariških kinematografih kažejo te dni nemški film, uničevanje trgovskih ladij po nemški pomožni križarki »Move« (= galeb). Isti film sem videl v ljubljanskem gledišču »in der groBcn Zeit«, ko sem se menda 1917. L vozil skozi Ljubljano. Posnet je na krovu morskega roparja in v Franciji ga prikazivalo celega, samo seveda s francoskimi napisi. Popolnoma mirno gleda občinstvo, kako se pogreza ena ladja za drugo — torpedirana ali razstrelie-na — v morske valove. Zadnja ie velika francoska jadernica, ki ima vsa iadra razpeta, in se kakor velik ranjen bel rtič strmoglavi v globočino. Smrtna tišina vlada v kinu, godba preneha igrati žalno melodijo. Tu s? prikaže zadnja slika: francoska trobojnica. ki mogočno vihra nad modrim valoviem z napisom: AT' oubliez famais!« (== ne pozabite nikoli). Sledi reponi^no navdušenje in ploskanje. Ob takih prilikah ie treba videti Francoze, Društvo jugoslovanskih dijakov na vseučilišču v Toulousei (Association des etudiants vougoslaves de V uni-versite de Toulouse) prireia vrsto predavanj. Prvo predavanje, ki je bilo jako zanimivo, je imel grof Begouen, so-trudnik Joumala des Debats, o odno-šajih med Francijo in Jugoslavijo. Seji ie predsedoval francoski general de Lobit, poveljnik 17. arm. kora in bivši poveljnik francoske okupacijske armade na Ogrskem. Zahvalil se je predavatelju in pripovedoval osebne spomine o srbski vojni. Nazdravil je junaški srbski vojski in prestolonasledniku, lojalnemu zavezniku in zvestemu prijatelju Francije. Enake prireditve so prav primerne, da zbližajo obe dežele in moremo samo čestitati jugoslovanskim dijakom, ki jih je nad šestdeset in obiskujejo razne institute toulouškega vseučilišča, na njih izborni iniciiativi. Na kolonij al nem zdravniškem Institutu v Parizu (Institut de Medecine Coioniale) je bilo v zadnjem tečaju promoviranih 27 dijakov za kolonialnega zdravnika. Ta diplom (medecin colonial) ima isto vrednost kakor diplom mornarskega zdravnika (medecin sanitaire tnaritirne). Med 27. diplomirane! je bilo 12 Francozov ln 15 tujcev. ti so bili iz sledečih držav: Argentina 1. Belgija l, Brazilija J, Čile 1, Kuba 1, Grška 1, Haiti 2, rlolandska 1, otok Mavricij 1, Nicaragua 1, Perzija 1, Portugalska 1, Poljska 1, Jugoslavija 1. Prvič da so bili n i tem zavodu učenci iz Čile, Kube in Jugoslavije. Po zadnjem štetju, ki se je vršilo pred enim mesecem, ima Pariz 2 milijona 863.741 prebivalcev, to je 17.412 več kakor pred desetimi leti, a mnogo manj, kakor se je splošno pričakovalo. Kako je Pariz velik, si človek lahko predstavlia. če pomisli, da stane pometanje, čiščenje in umivanje cest letno 23 milijonov frankov, odpeljava-nie smeti in odpadkov na 32 milijonov frankov. Vkliub temu, da je Pariz eno najbolj čistih mest na svetu, kar se tiče snažuosti cest, Parižani vendar s tem še niso zadovoljni in mestni svet hoče šestem čiščenja predrugačiti in izbi sati, kar bo seveda stalo denarja In zato bo treba mestne davke povišati. Kakor vsa velika mesta, je iudi Pariz zadolžen in decembra ie odobril mestni svet novo posojilo v višini 18fiQ milijonov frankov. Emisija tega posojila bo razpisana v kratkem, k> bo določen njen način. Ta denar se bo uporabil pred vsem za zidanje cenenih hiš, za popravljanje mestnega imet orodja in za nujne nove stavbe. Uveden ie brezžični brzojavni pr< -met (T. S. F. = telegraphic - n med Francijo in Jugoslavijo. Pristojbina za besedo znaša 30 centimesov — Proti narodno - socijaj isti onemu d oni a aro s :vu. Mariborski >Tabor< je priobčil na predvečr občinskih volitev v Mariboru izjavo, v kateri se mariborski demokrati odrekajo vsakemu stiku z nrorođnimi socijalisti ob priliki občinskih volitev. Do sedij so mariborski demokrati z ozirom na speeijelne obmejno razmero in ker so hoteli zamgu-rati Mariboru slovenski značaj, simpatizirali z narodnimi sociialei, toda vsled razkrinkanja mahinacij njihovega :>mecenrc in voditelja g. Pe-ka v Ljubljani, je bila vsaka z voza z narodro-socijalističnirm demagoci izključene;. Narodna in državna politika, ne more imeti nič skupnega- z izdajalci narodnih in državnih interesov. = Narodno - sor -aHMieno - klerikalna zveza. Kolikor nam je znano, vsebuje program ponesrečene narodno-Bocijalistične stranke skrajni boj proti k^rikedizreu, oziroma njegovim političnim izrastkom in vendar se dogaja, da vodstvo te stranke sklepa politične kompromise s prod državnim i klerikalci. Tako so n. pr. v Slovenjem Gradcu klerikalci in narodni socijalisti postavili -kupno listo zd oVinske volitve. Seveda programi so le radi lepšega, sicer pa, kdo naj se jih drži, l:o se niti Peskova >Jugoslavija< kot glavno glasilo narodno - socijalnih izdajalcev in izkoriščevalcev ubogega ljudstva že davno ne drži več programa, na katerem je bila ustanovljena in kateremu se jo imela poleg drugih faktorjev zahvaliti za ugoden uspeh, dokler se njen lastnik g. Pesek ni pokazal v pravi luči, zavrgel program lista in ce podal na nevarno pot Spekuliranja z lju/lslsim denarjem. Sedaj pa mu niti klerikalci ne bodo mogli več pomagati. = Vprašanje noiraniega ministra. Beograd, 25. aprila. Val dopisnik doznava, da ostane notranji minister Draškovič se nekaj časa na svojem mestu. = Spomenica državnih uradnikov. Beograd, 25. aprila. Zveza državnih uradnikov in uslužbencev je izročila merodajnim faktorjem spomenico z czirom na ureditev dc: me l državnih uradih in sicer od 8. d; 14. ure. Za tu ureditev govorita inte * -službe in štednja z državnim denarjem. = Izenačenje zakonov. V Be< gr -du se je sestala dne 18. t. m. | t d ; red-sedstvom ministra pravde Djuričića komisija, da pretresa sv( ied< bi i v beograjskem pravniškem a hivu objavljen projekt zakojna o ustroju in pris oj-nosti sodišč za celo kraljevin •. V to komisijo so bili pozvani od sod ni ko1 : preds. kas. suda v Beogradu Mi ta '' • Jovanović, kasač, sodnika Nestorovič in Subotić, predsednik beograj, prvo-stepenega suda Tadić. predsednik rajevskega kasač, suda Fr.rkas: i mir. predsed. kas. seda v Zagrebu P silo-vrie. višja sod. svetnika Aranicki (Novi Sad^ in Depolo (Zadar-Split); nadalje bivši črnogorski minister pravde Raj-ec\ič. bivši poverjenik za pravosod, v Zagrebu Ogorelica; odvetniki Veselino-vić (Novi Sad). Werk (Zagreb): slednjič profesorji vseučilišča Boža Marko vic, Vcr*A ŽK'a- ic, Sr,a«o\ič. nov*ij (Beograd), Maurović, (Zagreb), Dolenc. Krek (Liublja:\ \ Milkovič (Subotica). Komisiia je hnela namen, da določi smernice za ustroj in pristojnost sodišč, kolikor je to mogoče, p red no so ustvarjeni zakoni o pravdnem postopanju. 'V splošnem in skoro vseskozi soglasno so se spreela načela modernega, v Sloveniji in Dalmaciji veljajočega organizacijskega zakona. Občinska sodišča ostanejo tam. kjer so udomačena, drugje naj se uvedejo še le po predlogu prizadetih obla-stev. Pristojnost bo podana pri okrajnih sodiščih za nekoliko \;š'e zneske kakor doslej. Pri okrožnih sodiščih (tudi ljubljansko deželno dobi ta naslov) naj sodijo v kazenskih zadevah sodniki po-edinci. sonati treh sodnikov, porota, če pa ta ne bo uvedena., senati četverih sodnikov. V civilnih rečeh so predvideni le senati treh sodnikov. Pri velikih sodiščih (veliki sod. doslej višie dež. sodišče, apelacijsko sodišče) sodijo se- nati peterih sodnikov. Njihov delokrog bo osobito v kazenskih zadevah širst kot doslej. Pri vrhovnem sodišču (doslej stol se d m rice, k. sacijoni sitd) ima več odsek IV s potrebnimi senati po 5 sodnikov. Prvotni načrt dobi po predlogih komisije popolnoma drugačno lice. Določila, kot nadomestovanie sodnikov po tajnikih, ki nimaj i sodnega izpita, in druga enaka določila, ki so vzbujala pri naj bojazen, da bi se pre-okrenilo naše pravosodstvo na slabše, je komisija korenito odpravila. Novo redakcijo je komisija poverila ožjemu odboru. Nestorović, \i^indjelovič, Krek. Werk. San* p isebi umevno ie. da bo treba pred konečno re:it^:iio problema 0 ustroju sodišč rešiti rudi vprašanje, o civilno- in kazenskopravdnera redu. Mi nistrstvo pravde si mnogo prizadeva za izemačenje zakonov. Dne s. oiaia t. L >c snide v Beogradu posebna komisija za izdelava enotnega zakona o sodnikih, 1K- maki pa zopet druga komisija za Izdelavo odvetniškega reda. Odsek za izenačenje kazenskih zakonov ie ie - jla! kazenskopravdni red in se snide koncem magnika v Zagrebu, da predela dva izdelana vsporedna projekta splošnega dela kazensl ega zakonflea. Rasprava o ■ftirtmi vpi'a5*» ).'u. Demokratski klub '^^ o se 25. t. m. nadaljevala p<*:-ii janja z muslimanskimi poslanci. Klub fužnosrbskih poslancev bo načeloma glasoval za načrt ustave. — Ban Tomijenović Pr' regentu. Ban Tomlienović je b'l 25. t. m. na hi-rimnem obedu pri regent ti. Pri obedu sta bila navzoča princ Pavel in dvorni maršal Damjanovih Pozneje ie bil ban sprejet v avdijenci, ki ie trajala nad 1 uro. Pašieeva brzojavka M.i*aryfcu. Po .o lom pogreba kosti i-' i '>sko^i<> vaških legijonarjev, ki so jih Avatrii i i obesili na italijanski fronti, |e mini strski pred-ednik Pn-ir poslal pretf-- '.'iiku ieškosiovaike \iad! ivila zadovoljivih predlogov, bodo zavezniške čete nanovo prodirale. = Švica proti francoski samovoljnosti. Iz Berna poročajo: Zvezni svet švicarski ie izjavil v odgovorni noti na francosko vlado glede carinske crte, da ni pustil nobenega dvoma o tem, da se sicer strinja z dogovorom, ki ga vsebuje Člen 433, da pa izrecno odkb1 tolmačenje, po katerem bi dosodnr svobodna cona prenehala. Bil je vet pripravljen, vpoštevati novo r;i7m-zastopal je pa vselej mnenje, da moi uredba pustiti ustroj cone nedotaknje; Zvezni svet ne more zatajiti prese čenja, ki ga je občutil spričo dejstva, de. se ie francoska vlad? odločila, da samostalno uredi to vprašanje. Preden ne bo postavljen pred izvršeno dejstvo, ne more misliti, da bi francoska vlada ne uvaževala razlogov, ki zahtevajo v interesu obeh dežel drugačno rešitev kakor enostransko. Ako bi se to vendar dogodilo, bi zvezni svet videl v tem nasilen čin, nasprotujoč paktu zveze narodov, in bi si moral pridržati pravico, da stori vse potrebne korake. Zvezo i svet bi bil pripravljen, ako bi se mogel doseči v tej stvari sporazum, odobriti delno izpremembo sedanje meje male con-, noče pa formulirati predloga. Zvezni svet izjavlja končno; ako se Francija in Švica ne bosta neposredno sporazumeli o spornem vprašanju, naj zahtevata razsodbo ali pa naj se obrneta do prijateljev. = Odstop generala Vrangla. iz Pariza poročajo, da bo na poziv francoske vlade general Vrangel odstopil kot poveljnik svo;e armade in razpustil svojo vlado. General Vrangel se bo s sebnim dnevnim poveljem poslovil >d svojih čet in naznanil svoj odstop. — Sve: ljudskih komisaiiev v Mo-:vi i prejel prehodno pogodbo z ?mčijo. Ljudski komisar za zunanje posle jo pooblaščen, da podpiše to po-Ibo in da sprejme predlog čahoslova->ke republike glede vzpostavitve trgovinskih odnošaie»v. Iz nstanotucriis skupščine. —d Beograd, 25. aprila. 24. sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik ob 9.45. Dr. Ante Trumbić je nadaljeval svoj govor. Naša država sestoji iz treh plemen, od katerih je najmočnejše srbsko in to ne samo do številu, ampak ttidi po politični moči. Dejstvo, da so Srbi vodili vojno za nase narodno ujedinjeme in dejstvo, da smo se mi vsi grupirali okoli Srbije, dajeta Srbiji poseben položaj. Moč srbskega elementa izvira tudi iz njihovega močnega političnega zrnisla. Ako tako motrimo dejstva, moremo ugotoviti, da se nobena misel, ki bi bila protivna srbskemu mišljen :u, ne more uresničiti. Država je nastala in sedaj ji je treba še notranje ureditve, in to ie ustava. Dejstvo je, da mora biti ta država no zgodovinski kontinuiteti in no volji naroda monarhija pod dinastijo Karagjorgie-vičev. Konstituanta je suverena ali iz politične uvidevnosti ne smemo pozabiti dejstva, ki določa njeno suverenost. Konstituanta ie suverena v tem pogledu, da ustvarja ustavo, ki najbolj odgovarja interesom našega naroda. Našim razmeram ne odgovarjajo načela federalizma, niti načela držvnoprav-nih avtonomii, ker se pri nas ne daio izvesti. Drugi faktor je, da tega tudi srbski element ne želi. Kar se tiče avtonomije, nni bi se Sloveniji že dala: pli kaj pa potem na Hrvatskem. Če se da Hrvatski avtonomija, tedaj bo tam zavladal Radič. Federalistična ideia se ie v naši državi porajala vsled težkoč teritorialnega značaja in iz gospodarskih razmeri; v državi. V naši državi obsto-ia veliko neravnotežje ekonomskih moči. Tretji moment, ki ga je treba vzeti v ozir, ie plemenski moment ki onemo-l to razmejitev po plemenih, posebno med c^rbi in Hrvati. S tako ureditvijo države bi bila ogrožena bodočnost naše države, njen kulturni in soci-alni razvoj in potemtakem po njegovem mnemu federalizem in avlonomizem v naši državi nimata izgledov. Člen o tiskovni svobodi se nikakor ne more odobriti, ker se z nJim ogroža varnost državljan o vin se mu odvzemlje to, na kar ima kot državljan pravice. Na ta način se to vpršanje ne more rešiti, ker se s tem ogroža mir v državi, ker država je narod. V ustavi prevladuje tudi policijski duh. Ne bi bilo Radićeve stranke, če državna uprava ne bi bila pogrešena. Dr. Trumbič meni, da ie treba izvesti ujedinjenje na temeUu dolgega roka in vzeti v poštev princip, da morejo zakonodajni faktorji deTegirati zakonodajne posle tudi drugim edinicam, ne pa na temelm centralnega zakonodavstva. Trumbič je rekel, da ne bi mogel glasovati za ustavo. Če bi se v teb pogledih ne izvršile korekture in Če me-rodaine strani ne bi podale pomirluvih iziav. (Plosknm'e na desnici in levici.) Nato ie povzel besedo narodni socialist Ivan Deržič, nakar se je seja zaključila ob 13 15. Beograd, 25. aprila. Tricowki minister je določil g. Milana M a k s i m o-viča za tehničnega eksperta v naši delegaciji za pogaianja z Italijo. —d Beograd, 25. april 3. Na včerajšnji seji ministr-kega sveta je minister za trgovino dr. Spaho referira! o dosedanjem poteku p aj z Italijo. Njegov referat se je vzel na znanje. Piaz-pravljalo se jo. da s^ v kratkem prične pogajanja ^:ledo kulturnih in prosvetnih vprašanj ter zaščite šol in drugih kul- turnih zavodov v onih krajih, ki so ostali pod Italijo. — Beograd. 25. aprila- Kakor doznava vaš donisnik. so skupne seje naše in italij. delegacije v svrho sklepa trgovske pogodbe za nedoločen čas odložene. Italijanski d?legati odpotujejo najbrž v Italijo. (Iz teh nasprotujočih poročil je razvidno, da v Beogradu niso na jasnem glede nadaljevanja, oziroma prekinie-nja pogajanj. Ured.) t. IZID VOLITEV NA REKI. Zanella zmagal s pomočjo Jugoslo* venov. — Fašisti prevzel: upravo mesta. — Krvave žrtve. — Luka Bas v nevarnosti. —d Zagreb, 25. aprila. Reška jugoslovenska stranka je danes iz avtentičnih virov prejela, nastopno vest o volitvah na Reki: Dne 24. aprila so se vršile nezakonite in ra-pallski pogodbi neodgovarjajoče volitve na Reki. Zmagal Zanella s pomočjo Jugoslovenov in drugih strank ter dobil 3600 glasov več, kakor fašisti. Ko so fašisti uvideli, da so premagani, so z bombami pregnali volilno komisijo in uničili volilne skrinjice. Potem so proglas sili vojaško diktaturo in prevzeli upravo mesta v svoje roke. Karabi* nijerji so se odstranili iz mesta, kar je jasen dokaz za to, da je bilo že poprej tako dogovorjeno. Sedaj pa« trulirajo oboroženi fašisti v civilnih oblekah po mestu. Že dopoldne so bili trije mrtvi in 60 ranjenih. Opol* dne so čuli v Bakru močno de ton as cijo. S Sušakom so vse vezi pretr* gane. Z Reke prihajajo razburljive vesti; naši ljudje trepetajo pod te? rorjem. Fašisti nameravajo najbrže uničiti baroško luko. Neobhodno je potrebno, da se zavarujejo naši rojaki pred fašistovskim nasiljem. DEMOKRATSKI POSLANCI K DOGODKOM NA REKL —d Beograd, 25. aprila, V soboto je Dila pri ministrskem predsedniku deputacija demokratskih poslancev, ki so vprašali ministrskega predsednika, kakšne korake namerava vlada pod-vzeti spričo dogodkov na Reki. Deputacija so je zadovoljila s tem, kar je obljubil ministrski predsednik. SPLOŠNA STAVKA V ITALIJI. —d Bunaj, 25. aprila. Kakor javljajo listi, se je brzoiavilo v Innsbruck, iia ao strokovne organizaciie x Italiji pričele splošno stavko. Železniški promet se ustavi. Južni Tirolci so se stavki pridružili. Vzrok tega gibanja je prejkone pasivno zadržanje vla-de proti i/ •: redom nacionalistov. IZENAČENJE URADNIŠKIH PLAČ S 1. MAJEM. — Beograd. 25. aprila. V ministrskem svetu je bil sprejet demokratski predlog, ki postavlja s 1. majem t. 1. vse upravno in finančno nradništvo na enotno dinarsko plačo v zmaslu pred-To-ra uradniških organizacij- KREDIT ZA PROHO KOČEVJE-BROD, —d Beograd. 25. aprila. Odobren je kredit za zgradbo železniške proge Kočevje - Brod. Na ta način dobi Liub-Ijana zvezo s Sušakom. SPOPADI MED NEMCI IN FAŠISTE. — PREKISOD V JUŽNI TIROLSKI. —d Innsbruck, 25. aprila. Listi pi-iefo o dogodkih v Boznu: Na programu bozen.=koga velikega semnja je stal tudi obhod v narodnih nošah, kar se je že dolgo nameravalo in kar so oblastva odobrila. Ko je sprevod prišel na Obstmark, so 3e fašisti šiloma vrinili v sprevod, čemur pa so se udeleženci sprevoda uprli in jih hoteli izriniti iz sprevoda. Naenkrat pa so začeli padati streli in nastal je velik vriše. Fašisti so imeli s seboj bombe, ki so jih metali med udeležence sprevoda. Poleg tega pa so streljali tudi iz samokresov, vsled česar ie nastala nepopisna panika. Za udeležence sprevoda je prišlo vse to čisto nepričakovano. Ker niso imeli orožia pri sebi. se niso mogli braniti. Prišlo je vojaštvo, ki je razdelilo meščane in fašiste, vendar pa ni bil noben fašist aretiran. Fašisti po se na to vsi z nasledniim vlakom vrnili proti iusru. V svoji prevzetnosti so še na kolodvoru streljali iz vlaka in ranili nekaj oseb. Nemška zveza prebivalcev južne Tirolske se je takoj obrnila na generalnega komisarja Oredara ter se pritožila glede teh dogodkov. V tej pritožbi se zvrača vsa odgovornost za nasilja na generalnega komisarja, ker «a &>Ua. da je k& nameravajo fašisti. Vsled teh dogodkov ©o začeli I stavkati vsi javni prometni nameščenci. Generalni komisar Predaro je dospel v Bozen. —d Rim, 25. aprila. Včeraj so v Boznu fašisti motili prevod, ki so ga priredili Nemci. Pn tem je bila ona oseba usmrćena 10 pa ranjenih. Vlada je odredila strogo preiskavo, da bi se dognalo, ali so bile javne oblasti eo-krive tega dogodku Vlada želi, da bi se taki obžalc»vauja vredni dogodki ne ponovili več. Krivci bodo najstrožje kaznovani. — Inomo^, 25. aprila. V Bolesna je bil v nedeljo prire r-n vele-ejm z veselico v narodnih no? ih. Na veselico je došlo 600 kmetov iz boleanske in me-ranske okolice. Številni fašisti so veselico razbili z bombaši in granatami. Na kraiu veselico |e bilo 43 lahko in težko ranjenih in 1 mrtev, čim se jo ta vest razširila v Inomostn, so bile burne demonstracije preo poslopjem tukajšnjega italijanskega konzulata —- Inomost, 26. aprila. Zar »di krvavih dogodkov v Bol rano ie italijanska vlada proglasila v ji: i ni Tirolski preki sod. Mnogo tujcev je pobegnilo iz Bol-cana. Prehodi preko Brennerja fo zaprti in zastraženi. italijanski vladni komisar Čred aro je zaradi teh uo-godkov odstopil. TEŽKI SPOPADI MED FAŠISTI IN NEMŠKIMI KMETI. — d nnsbruok, 24. aprila. Po vesteh iz Bolcana so se danes spopadli fašisti in neinški kmetie, ki so orišli v Bolcaji k maši. Ena oseba je mrtva. 43 je ranjenih, med niimi 8 težko. V me^tu je velik nemir. Ko so dospele vesti o tem spopadu v Innsbnnku. so nronehali večerni koncerti v k varnnh. Shodi povodom ljudskega glasovanja so bili raz-, puščeni. Pred italijanskim konzulatom so bile demonstracijo. Peli so narodne pesmi. Resnih nemirov ni bilo. BRIANDOVE IZJAVE. —d Pariz, 25. aprila. V ini?r* vieuvu z zastopnikom »Mornrag Post« je izjavil ministrski predsednik Briand, da ima Franciia pravi* co na svoje terjatve v Nemčiji in da si bo Francija trdno zajamčila nemške dolgove. Izrazil je zastopniku lista svoje naziranie. da ie po njegovem mnenju najboljše jamstvo za svetovni mir francosko^an* gleška zveza. NEMŠKI PREDLOGI SPREJEM* LJIVL —d London, 24/ aprila. Kakor javljajo Ti Times«, je dospelo 'joro* čilo, da sta Llovd Geor£e in Briand označila nemške predloge za ob* novo razrušenih ozemelj kot spre= jemljive. —d Pariz, 25. aprila. »Echo ele Pariš« javlja iz Washingtona: Snoči so dospeli nemški predlogi semkaj. Sedaj jih proučujeta predsednik Harding in državni tajnik Hughes. TIROLSKA ZA PRIKLOPITEV K NEMČIJI. — Innsbruck, 25. aprila- Deželna vlada je podaja poročilo. Iz katerega se vidi, da je bilo oddanih pri glasovanju za priklopitev k Nemčiji 115.000 glasov, proti pa niti 1500. NEMŠKA VLADA IN PLEBISCIT NA TIROLSKEM. —d Berlin, 25. aprila. Na da* našnji seji državne zbornice je po« vzel besedo predsednik Loebe in izjavil, da je vlada hvaležna Tirol* cem za zaupanje, katerega so ji izs kazali pri ljudskem glasovanju. KAROL ZAPUSTI ŠVICO. —dPariz, 25. aprila. Iz Ženeve javljajo, da namerava bivši cesar Karel zapustiti Švico v kratkem. Iz naše Rralfeuiise. — Preselitev regenta v novi dvor. Tz Beograda poročajo: Tekom tega leta se bo regent preselil v novi dvor. Za ureditev novega dvorca in za preskrbo z vsem potrebnim so je sestavila posebna komisija, v kateri so dvorni maršal polkovnik Damjanović. dvorni upravnik Nenadić, vodja državnega računovodstva dr. Dučić, slikar Uroš Prodić in arhitekta Popović in Kurimo-vić ter član glavne kontrole g. Stepa-nović. Kakor je izjavila ta komisija, bodo vsa dela dokončana do 1. septembra in tedaj ee regent preseli v novi dvor. — Otok Krk v naši oblasti. 23. t. m. se je začela izročitev obla= stev na otoku Krku. Ob 10. dopol* dne je parnik »Sloboda« priplul v Krk, nakar so se italijanski dele^ gati uradno seznanili z našimi, po* tem se je začela izročitev uradov. V pristanišču sta usidrani dve itali* janski torpedovki. Naše prebivalstvo v mestu je navdušeno, Itali* jani pa so potrti. Snoči so po vseh ulicah in hišah nabili napise in sli* ke. Na škofovi palači je napis: »Naše maščevanje je gotovo!« Ra< zen tega je veliko napisov: »Smrt Jugoslaviji!« itd. Po izročitvi ura* dov v Krku je parnik »Sloboda« odplul proti Pun tu, kjer so ga slo? vesno sprejeli. Italijanski karabi* njerji so se umaknili v vojašnico in se niso pokazali. Tudi v Puntu so bili uradi izročeni, »Sloboda« pa je potem krenila v Baško, kjer jo je pričakovalo mnogoštevilno prebivalstvo. V Ba£ki je bila prva | b riga, da se je takoj vzpostavila brzojavna zveza s kopnim. Ze od prej je obstajal kabel, pa so &a lia-ščani skrili v morju, da ga ne bi odvzeli Italijani. Sestavila se je t as koj ekspedicija, ki je odšla na lice mesta in kabel dvignila. V mestu so na hitro popravili brzojavne droge, da bi se vzpostavila brzojavna zveza na otoku, Italijani pa so po* rabo brzojava zabranili, češ da otok še ni uradno izročen naši dr* žavi. \ mestu in po vsem otoku vlada silno navdušenje ljudstva. Včeraj se je povsod nastanilo n nradništvo, ki je prevzelo urade. Parnik »Sloboda« s( 1 vrni! v Rr kar ter bo jutri z vkrcal orož« nistvo in finančne i :.aze in se vrnil na otok, kjer se bc jutri izvršila slavnostna predaja ka Krki. — Naše vojne ie. V F>ceg Novom Boka snn ; v sredo, 20. t. m. izvamc o, videti na odprto morje < prve nase vojne ladje. Tri iankc, ena večja, na njih dolge ugoslovenskc zastave, moštvo v i obleki, so odplule ponosno n Iprto morje. Isti čas je prišla v .ko luksusna ladja »Salona« tudi z našo zastavo; v zraku nad luko pa ie krožil hi* droplan tudi z jugoslovenskim pra* porom. Takoj se je zbralo mnogo naroda v pristanišču, da opazuje ta veličastni prizor. Do sedai navajeni ciledati avstrijske, francoske in dru? ge tuje zastave, so stari mornarji jokali od veselia. ker se jim ie spol* nila želja, da vidijo svoje zastave. — »Novoje Vremja« v Beo= ♦^radu. V petek ie izšla v Beogradu rva Številka rusk^ a dnevnika >'Novoje Vremja«, katerega urednik in izdajatelj je M. A. Suvorin. Suvorin je, kakor znano, izdaja! -voj list do boljševiškega prevrata v Pelrogradu. ^Novoje Vremja« je bil eden najuglednejših ruskih li* stov, ki se je živo zavzemal za slo* vansko vzajemnost. Pozdravljamo ruski list v naši domovini z iskren«» željo, da bi došel čim najprej čas, ko se bo model zopet vrniti v svojo domovino in tam nadaljevati delo za veliko slovansko idejo. V uvod* niku pravi »Novoje Vremja« med drugim: »Danes prične »Novojc Vremja« izhajati v izgnanstvu, to« da ne v tujini. Po tem krvavem plesu državljanske vojne mora nanočiti nova doba za ruski narod, in ta doba pride tako gotovo, kakor za nočjo svetli dan, in če tudi ga ne napovedujejo petelini. To ni želja, to ni nada, to je zakon reda v zgodovini.« — Novinarski klub v Osijeku ie imel dne 23. t. m. plenarno sejo. Po poročilu tajnika in blagajnika je gospod Kuntarie poroča! o sarajevskem kongresu, potem pa se ie izvolil nov odbor, katerega pred* sednik je g. Jovič. odrešena — TrpSJenje v italijanskih jecah. Frano Potričič 66 im^nujo mlad Dalmatince, ki jo silno trpel v italijanskih ječali. Njegovo pripovedovanje prinaša Splitski >Život<£. >Začetkom leti 1019. je bil poslan od splitskega >Oba-vestnega oradac na okupirano ozemlje, da vzpostavi vezi med njim in pod j omiljenimi brati. Na ovadbo nekega Bego-viča so ga Italijani prijeli in vrgli v zapor. Najprvo, kar se mu je zgodilo, ie bilo to; da. mu je italijanski podpolkovnik Sarlo iz žepov pobral najraz-novrstnejše reči, tobak, donar in drugo. Izpraševali so ga na dolgo in široko, aretirali sodnika Mijoviča iu Be druge, s katerimi je govoril, potem pa so ga držali v zaporu ob najslabši hrani Neki dan ie prišel k njerau podpolkovnik Sarlo, pa ga nagovarjal, da bi stopil v italijansko službo. Takoj bo pusčen na svobodo, denarja bo imel dovolj, snrno delovati bo moral po italijanskih navodilih. Peiričič je ponudbo odklonil, na kar so ga odgnali zopet v zapor in vedno grše ravnali z njim. Neko jutro je prišel k njemu ka-rabinjerski maršal in mu med drugim povedal, da naj uredi vse s^voje reči, ker bo najbrže v par dneh ustreljen. Bil je zopet pozvan k podpolkovniku Sarlu. ki mu je postavil revolver pred usta in se drl nad njim na bestijalni način. Potrdil mu je tudi. da ga čaka krogija iz puške. Nato so ga odpeljali z drugimi tovariši vred v zapor v Zadar. Tam se je vršilo zoper zasli-šavanje. Zapor je bil ozek. poln smradu, gnilobe in uši. Petričič ie zbolel, tresla ga je mrzlica, prosil za zdravnika, pa ga dolgo ni bilo. slednjič je prišel in dal Petriča prenesti iz zapora v neko sobo, kjer ga je pregledal, potem pa kratkomalo izjavil, da za jugo-slovenske jetnike ni nobenih zdravil. Ozdravel je s pomočjo neko svoje so-rodniee, ki mu je na skrivaj mogla dostavljati potrebna zdravila, v vedni nevarnosti, da jo primejo in obsodijo v dolgoletno ječo. Knrabinjerji so mu na vsa vprašanja odgovarjali, da naj Ju-gosloveni le pocrkajo. ako crkne kak Jug«'loven, je vsaj en zločinec manj na svetu. Mrtve se vrže v morje. Po preteku štirih mesecev je bila določena sodna razprava. Obsojen jo bil na dosmrtno ječo. istotako sodnik Mijovič, Drugi tovariši so bili oproščeni. Nato so ga odpeljali v Jakin. Tam je tičal z drugimi v ozki. podzemski, silno vlažni in temni celici. Hrana je bila strašna. Samo enkrat na dan so jim dali jesti in sicer slabe, smrdljivo testenine na vodi in malo kruha. Cuvaii so postopali z ujetniki okrutno in divjo. Sodnik Mijovič jo vsled tolikega trpljenja onemogel in umrl. Ko ga je italijanski svečenik blagoslovil, je rekel: >No, vendar je tudi ta končaK! Potom so pehali Petričiea iz ječe v jećo. V Pemgio so ga peljali v posebnem vagonu za kaznjonco, ki ima tako ozke celice, da en človek koma-« stoji v niih. V P<»rugiii so mu rekli: >Pozabite svoje ime in priimek. Vi se imenuj« k-odslej številka 2922c Oblekli so ga ▼ iefcniiko obleko, obrili in ostrigli ter mu nataknili na prsi številko 2^22 v črni barvi, kar poineni, da je dosmrtni kaznjenec Potričič jo neprestano zahteval, da se inura. ž njim postopati kot s političnim kaznjencem. Proglašale bo se ainnesuie in slednjič se je tudi nje^ govim vlogam ugodilo v toliko, dr se je znižala dosmrtna kazen n;* 20 let. Mesoa marca 192L je bila proglašena rova amnestija. Nenadno jo bil pozvan Petrioič k predsedniku kaznilnice, ki mu je sporočil brzojavko, doelo iz ministrstva notranjih poslov, da se Petričič takoj pusti na prosto. Prvi trenutek ni mogel toga verjeti, slednjič je bil pu^čen na svobodo in m* jo mogel PO strašnem trpi j en m končiio vrniti v svojo ljubljeno D?ilma<-ir» - - • Tako kakor Petričič je trpel so marsikak Jugosloven. Skrajno barbarsko je bilo italijansko postopanje z njimi. Sedaj p» nočejo ti mučitelji Jugoslovenov, da bomo ■ njimi živili prijateljsko m jim ponudimo Jug*oHeiJQia^ie^tOY.c^^ je šel na polje iskat starega Pinta* riča. Kmet je delal na polju s ko^ njem. Ko ga nemčurski barabar za* gleda, skoči z velikanskim kolom na njega, da bi ga pobil ob tla« Kmet, videč pretečo nevarnost, zgrabi hitro konja za uzde in ga tako spretno suče, da mu napadalec ni mogel blizu. Ker ni mogel do kmeta, je mahnil parkrat po konju, potem pa je preklinjaj e odšel. — Celovec. (Proti določbam senžermenske pogodbe.) Določbe senžermenske pogodbe o varstvu narodnih manjšin pravijo, da so vsi avstrijski državljani, brez razli* ke narodnosti, enakopravni, in Avstrija se zavezuje, da tem določbam ne bo nasprotoval noben zakon in noben oblastveni sklep. Sedaj se hoče izvesti" neka vrsta agrarne re* fatfUA N cmski grofj c ia drugi oem* 94. štev. .£5Luvnrsiii\i in.akUD*, aac 27. apnia isji. 3. slran ški velekapitalisti so tekom zadnjih desetletij pokupili neštevilna kmet* ska posestva, tako da so ponekod postali neomejeni gospodarji in po* sestniki celih gozdnih dolin, kmetje domačini pa so morali z doma in s trebuhom za kruhom po svetu. Kmetije, ki so na tak način prišle v posest nemških grofov in velekapi* talistov, se naj sedaj zopet njim od= vzamejo in oddajo kmetom, ki bo* do na njih sami gospodarili. Da so na slovenskem Koroškem te kmeti* je bile odvzete izključno slovenskim kmetom, ve vsakdo, kdor razmere pozna. Avstrijski zakon o vzpo* stavitvi teh kmetij pa pravi: »Kot prosilci za te kmetije pridejo v po* štev osebe nemške narodnosti, ki v Avstriji ali stalno bivajo ali tam začno stalno bivati.« Ta agrarna reforma izključuje slovenske kmete od možnosti, da bi postali na zemlji, ki so jo jim odvzeli nemški grofje, zopet samostojni gospodarji., Ker torej Slovenec potemtakem ni ena* kopraven z Nemcem, je ta zakon nepostaven, ker stoji v jasnem na* snrotju s senžermensko pogodbo. Ona določba o narodnosti v poštev prihajajočih prosilcev ima očiten namen, kolonizirati Karavanke in drugo ozemlje slovenskega Korota? na z nemškimi naselniki iz Avstrije in Nemčije, naroda gospodarstuo. — Zlati zaklad nemške držav* ne banke. Ob času, ko se odloča vprašanje, ali bo morala Nemčija pokoriti se zahtevi antante, da se prenese zlati zaklad nemške držav* ne banke v zasedeno zahodno nem* ško ozemlje za garancijo nemških obvez, je zanimivo vedeti, kako ;e s tem nemškim zlatim zakladom. Leta 1914. pred vojsko je znašal 1.35 milijard. Med vojno je živahna domoljubna propaganda pripomo* gla do tega. da se ie zaklad dvignil na 2.6 milijard. Bilo je to zlato iz svobodnega notranjega prometa. Leta 1918. je Nemčija dobila po miru v Brestu Litovskem od Rusov 600 milijonov zlata. Pozneje je za* klad gineval, ker je bilo treba po* šil jati zlato v inozemstvo za iaku* pe in za obrambo valute. V jeseni 1. 1918. je bilo zlata še za 2.5 mi-i* jard. Koncem leta 1918. pa 2.2 mi* lijard. Tekom leta 1919. je zaklad slabel hitro, posebno vsled tega, ker je bilo vrniti rusko zlato. Maja 1919 je znašal zaklad 1.5 milijard, koncem leta 1919. pa le še eno mu lijardo. Sedaj je zlata še za okroglo eno milijardo. Bankovcev imajo Nemci sedaj za okroglo 80 milijard, in sicer za 69 milijard pravih bankovcev, za circa 10 milijard pa ta= kozvanih posojilniških listov, ki se izdajajo od posebnih zavodov proti zastavi raznih predmetov. Francija ima v svoji banki za 3.5 milijard zlata in za 38 milijard frankov ban* kovcev. Angleška banka ima v m * kah računano zlata za okroglo 2.5 milijard. Zahtevi antante se Nemci silno upirajo, kazoč na nedosledne posledice, katere bi nrinesla raz? vrednostitev marke ne le za nem? ško, ampak tudi za svetovno gospo* darstvo. Marka, ki je pri nas stala dalj časa na okroglo 230 K u!gosl;j* vanskih za 100 mark, je koncem preteklega tedna hitro padala do okoli 200 K. pa se je zone: dvignila na circa 215. V soboto so jo zlasti v Pragi že zopet živahno kupovali, — Spojitev dveh velikih d trna j* skih bank in sicer banke »Union« in »Bodenkreditbank« je gotova stvar. Prvi korak je kooptacija obo* jestranskih zaupnikov v upravne svete. Dneune ussfi. V Ljubljani. 26. aprila 1921. Češkoslovaško * jugosloven* ska Liga. Odposlanec češkoslovaško * jugoslovenska Lige prof. dr. Pata se mudi sedaj v Beogradu, da naveže stike med češkoslovaškimi in beogradskim! kulturnimi krogi. Dne 20. aprila je bil na vseučilišču v Beogradu sestanek kulturnih de* lavcev, ki ga je sklical prof. Alek* sander Belic. Na tem sestanku se je sklenilo, v Beogradu osnovati slič* no organizacijo kakor obstoja že v Pragi. V pripravljalni odbor za ustanovitev češkoslovaško * jugo? slovenske Lige so vstopili bivši predsednik akademije znanosti in umetnosti Žujevič, profesorji Mar* janović, Belic in Erdeljanovič, po* slanec Moskovljevič, dr. Prohaska in publicist Mitrović. Kaj pa v Ljubljani? Ali se nič ne premakne? Ali naj stvar vzemo v roke — »ne* pozvani«? Potem bo pa zopet uža* ljenje na vseh koncih in krajih. — Vprašanje konservatorija. Beogradska »Epoha« poroča: V Beo* gradu se je vršila ožja konferenca upraviteljev ljubljanskega, zagreb* Škega in beogradskega konservato* rij a. Razpravljalo se je o unifikaciji vseh treh zavodov. Od strani mini* strstva prosvete je bila določena posebna komisija, ki so jo tvorili gospodje Nušić, Binički, Konj o vic in Kotur. Ta komisija je konferirala z g. Hubadom, upraviteljem ljub* ljanskega konservatorij a in g. Dun* kanom, upravnikom zagrebškega konservatori j a. V vseh spornih vprašanjih, ki so do sedaj zavirala razvoj glasbenega življenja, je bil dosežen najpopolnejši in naj pri* srčnejši sporazum. Po tej uspeli konferenci so beogradski glasbeniki priredili prijateljski večer na čast gg. Hubadu in Dunkanu, ki sta iz Beograda ponesla najlepše vtiske. — Ravnateljstvu državnih že* leznic. Dne 1. maja stopi v veljavo poletni vozni red na železnicah. Želeti bi bilo, da bi se železniško ravnateljstvo pri sestavi voznega reda oziralo tudi na želje turistov. Opoldanski vlak na Gorenjsko naj bi odhajal, kakor prej, ob pol. 12., vračal pa bi se naj takisto, kakor prej, ob 9. Zjutranji vlak v Kamnik naj bi odhajal iz Ljubljane ob pol 7. ali vsaj ob 7., vračal pa v Ljub* ljano zvečer takisto ob 7. Da se s 1. majem uvede običajni turistovski vlak ob nedeljah in praznikih, ki odhaja iz Kamnika ob 9., menda ni potreba še posebej zahtevati. — Pesikova banka v LJubljani. Na poziv gospoda Antona Peska in vsled napadov, objavljenih v >Jngoslaviji< z dne 26. t m. v članku >Politiena podlost brez primerec je Miško Reicher danes vložil pri državnem pravdništvu kazensko ovadbo proti gospodu Pesku in listu >Jugoslavija<:. — Pravoslavna služba božja strasne i svetle nedelje. Pravoslav* na služba božja strasne i svetle ne* delje održace se u pravoslavnoj garnizonskoj kapeli u Belgijskoj ka» sami — ulaz kod pukovske okružne komande — ovim redom: Na vel. četvrtak, dana 28. aprila počinje sv. liturgija u 11 Časova. Bdenije i čitanje 12 strasnih evangelija biće u 18 časova. Na vel. petak, elana 29. ! aprila, održavaju se carski časovi | u 9 časova, a večernje i polaganje sv. plaštanice u 16 časova. Na vel. subotu, dana 30. aprila, počinje ju* trenje u 7 časova, a posle jutrenja sv. pričest. U 13 časova služi se sv. liturgija. Na vaskresenje, dana 1. maja, počinje jutrenje u 5 časoma, a sv. liturgija u 10 časova. Na Djur* djev dan, 6. maja, počinje služba božja u 9 časova. — Sramežljivost! Človek bi skoro očem ne verjel, ako bi ne bilo tiskano. Danes se opravičuje v »Slo* vencu« klerikalni kandidat dr. Re* mec, da je — čujte! — koncipijent v pisarni dr. Pegana in da dela »ob* sojenemu denuncijantu in deklari* rani moralični propalici.« Opravi? čuje se, da tedaj, ko je vstopil v pi* sarno, ni poznal svojega šefa, in da je le zato vstopil, ker ni mogel dru= gje dobiti službe. Razumemo, da je gospodu težko. Hujše moralične klofute gospodu Peganu še nikdo ni priložil, kakor njegov lastni kon* cipijent s to izjavo. Ali jc bilo teqa treba? — Pridiga v Sodražici. Pišejo nam: Na Jurjev dan je Traven, župnik v Sodražici, razlagal sliko: »sv. Jurij na konju in zmaj«. Po dobro zasukanem uvodu je orne* njal, da so se pagani borili z razni* mi zmaji in pošastmi, rimski ce* sarji, da so kruto preganjali prve kristjane in hoteli zatreti sv. katoli* ško cerkev. Danes pa se zaletava vesoljni svet v črni k 1 e r i k a 1 i * z e m ; a rečem vam: »Črni kleri* kalizem bo premagal vse!« — Raz-hripljen in razburjen je komaj še dodal: Amen! — Pa naj kdo še trdi, da je cerkev hiša božja, da se na leci ne politizira! »Imeti hočejo Be? Iigrad in srbsko ljudstvo pokon* čat!« — Iz Domžal nam pišejo: Po razglasitvi kandidatne liste »Slov. Ljudske Stranke« v Domžalah so se tukajšnji volilci spogledali, ker so opazili, da je med kandidati SLS več oseb, ki so odpadniki različnih strank. To dokazuje, da SLS nima več toliko pravih pristašev, kolikor jih je treba za kandidate v občinski odbor. Najbolj značilno za SLS pa je to, da ima pa svoji kan* didatni listi ime človeka, ki je znan kot verižnik v Domžalah in bil v času vojne na 8 let ječe kaznovan. Da SLS, ki se dela tako pošteno, take ljudi jemlje pod svoje okrilje, je zopet dokaz njene velike čisto? sti. — Bivši župan Korbar pred so* diščem. V zadnjem času so odkrili razne čedne manipulacije župana Frana Korbarja, poštarja na Hruši* ci pri Ljubljani. Korbar hoče zopet postati klerikalni župan občine, toda proti njemu je vsak polten ob* čan. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je bila včeraj zanimiva kazenska razprava. Klerikalni Kor? bar se je čutil žaljenega in je tožil zaradi žaljenja časti uglednega ob* čana Antona Anžiča, posestnika v Štepanji vasi št. 17. Anžič je nam? reč v razgovoru z nekim so miši je? Dikom kerbarjevim izrazil ogorče? nje in začudenje, da zopet hočejo voliti Korbarja. Med drugim je dejal: »Zakaj ste tako nespametni, ko vidite, kako je naredil Korbar, pa tiščite ž njim, ko vendar veste, ka? ko je naredil. Tolik.* je moral pla? čati nazaj, ker nas je ogoljufal in ociganil. 7000 K je moral že plačati, 10.0O0 K pa ima še plačati.« Anžič je sodniku odločno in jasno pove= dal, da ne preklice in da nastopi dokaz resnice. Razpava je bila na to preložena. Nad. Ijna razprava bode gotovo prinesla veleznačilne zanimivosti o manipulacijah tega klerikalnega veljaka Korbarja bra? ni dr. Pegan. — Jezerski medved dela, kakor nam poročajo z Gorenjskega, že delj časa velike prejaviee ondot? nirn lovcem. Pretekli teden so na* pravili nanj velik lov. Izsledil in pripodil ga je pred svojega gospo? dar j a »tref«, za kar ga jc črni stric neusmiljeno klofni!. Lovec ustreli in dum-dum ga zgreši In medved jo mahne zdražen pa nepohabljen k jezerski stari cerkvi, kjer ga je vidla neka ženica okoli cerkve »prongat«. Pravijo, da je medved zelo velik, ima bajt* taka stopala, da so Krištofova pravcati otročji vzorec proti njegovim. Danes ga zopet love, in o tem — prihodnjič. — Premestitev. K mariborske? mu okrožnemu sodišču se je vrnil iz Gornje Radgone okr. sodnik dr. Vrabel. V Gornjo Radgono pa pri* de okrajni sodnik dr. Kovča iz Ilir? ske Bistrice. — Umrl je 25. t. m. v Osjcku znani tenorist Stanislav Jastrzszeb* skv. Pokojnik je bil dolgoleten član zagrebške, a pred tem naše opere. Lahka mu zemPa. Udruženje gled. igralcev. — Smrtna kosa. V Begunjah je umrla ga. Ana Brezec roj. Svi? gelj. P. v m.! — Zagrebški »Kooperativ« — ljubljanska »Šat.iOiX>inoč«. V nedeljo je imel zagrebški -Kooperative občui zbor, ki pa se ni mogel dovršiti, ker so delali nekateri zadružnih tak vik in hrup, da sc je občni zbor inoral koiicuo preložiti. .Vrtalo .e već strni) ravnateljstvo je bilo proti nadzorstvu, vlačila se je v razpravo politika, končno je večina odšla. Izvolil se je odsek, Id ima vse delovanje »Kooperativam rv.vdirati in pcroeaii na prihodnjem obč. zboru. Končno so luči ugasnili in zadnji udeleženci so se kričaje razšli. Vse torej kakor v Ljubi.ani, kar postavlja solidarnost uradniScva v čudno luč. Pravijo, da se še noben uradniški konsuni ni obnescl. ker Člani ne -Vztrajajo tudi v svojih dolžnostih, nego iščejo le koristi. Zagrebški listi poročajo mirno in dostojno, medtem ko Ijtibliansid :Slo-venec« in »Jugoslavija« Ie hu.^kata in sumničita na vse strani. — »Samopomoč«. Nadaljevanje občnesra zbora gospodarske zadruge »Samr p,)moč« v Ljubljani se sporazumno z revizijsko komisijo zaradi nepri-čr.kovrnih ovir preloži na 17. dan meseca maja. Občni zbor se vrsi po že objavi enem redu v Mestnem domu ob 8. zvečer. Načelstvo — Slovenske odbornice Narodnega ženskega Saveza SliS vabijo slovensko ženstvo na sestanek jutri, v sredo ob 4. popoldne v prostore Splošnega slovenskega ženskega društva. Rimska cesta 9, da poroča o o svojem bivanju v Novem Sadu in Beogradu. Slovenke, ki se zanimajo za skupno delo jugoslo-venskega ženstva, dobrodošle! — Uvedba seJske poštne službe. S 1. marcem 1°?1 se je uvedla pri pošt-nem uradu Dolenji Logatec dostavljanje rasnih pošiljk po selškem pismonoši v sledečih krajih: Celca, Brod, Ble-1 ova vas in Martini hrib. Dostavljalo se bo vsak dan rareu nedelje. — Mariborske novice. Spre* ntemba posesti. Ker je trgovec £o--starič kupil Kokošmekovo hišo, kjer je sedai podružnica špedicij* ske tvrdke »Balkan«, se ista preseli v svojo hišo na Aleksandrovi ce* sti poleg hotela Meran. Šoštaričeva manufakturna trgovina pa se pre^ seli iz Gosnoske ulice na Alcksan* drovo cesto. — Kavarno »Meran« na Aleksandrovi cesti ie kupila go* spa A. Zorkič za 1,200.000 kron. Hiša ostane last grofa Merana. — Kupčija s prag! za želez* nice. V zadnjem času se poj avl i a i o razni inozemski agenti, ki iščejo velike množine bukovih pragov (švelerjev). Kakor se nam poroča, nudijo ti budje našim producen* tom oknv » 00 K za komad. Svariti je treba n^še producente pred prenaglimi sklepi, ker zgoraj navedena cena nikakor ne odgovarja ne pre> vzetemu riziku glede kvalitete, ne velikanski potrebi inozemstva in tudi ne ceni v inozemstvu, Cene pragov za eksport v inozemstvo notirajo danes sledeče: Bukovi pra* gi 150 do 160 K, hrastovi pragi 190 do 200 K, kar približno odgovarja ceni lir 25 za komad bukovih pra> gov franko tranzitna italijanska postaja. Naši producenti se torej ne bi smeli pri sklepih za dobavo železniških pragov prenagliti in ne sklepati nobenih kupčij na daljšo dobo in po cenah, ki ne odgov ir. jajo tržnim cenam. Priporočati bi bilo sploh vsem, ki se bavijo s produkcijo pragov, da si ustanovijo nekak konzorcij ali centralo, ki bo sklepala kupčije z inozemskimi kupci, sicer se je bati, da bodo imeli korist le tuji prekupci, škodo pa producent, ki ob sklepu kupčije prevzame največje delo in riziko. — Oj, kje je Logatec? Policij* ske oblasti v Sloveniji iščejo Loga* tec. Preganjajo zaradi tatvine bivšega narednika Rudolfa Logatca, ker je ukradel motor. Logatec jc pobegnil v Avstrijo. — Ukradeno kdo. V Kranju je bilo ukradeno 2000 K vredno, črno pleskano kolo »Gendarmrad« s prostim tekom. — Tatvina ročnega vozička. Iz* pred mesnice Andreja Marcav Prešernovi ulici je bil ukraden ro& ni voziček vreden 2000 K. — Tatvina obleke. Na stanova* nju slupe Josipa Poznilska na Aleksandrovi cesti št. 9 je bila ukradena 1200 K vredna suknja rjave barve. Tatvine je sumljiv neki na* takar. — *Kdo pustoši tivnG<=ke nnade?-Z oziroin na notico >Kdo pustoši tivolske nasade?<, izšlo v 92. štev. >Slov. Naroda * izjavila podpisani, da ni identičen z aretiidnem, privatnici uradnikom Ivanom Tonip. i van Tonja, t tud. }>IiiI. — Vojna mornarica potrebuje večje Število konstrukcijskih risarjev. Reflektanti naj se s prošnjo obrnejo na oddelek za mornarico v Zemunu, nakar se jim donosi je o pogoji. — Popravek. V včerajšnjem iz; kazu daril je nomotoma izost ilo, da je gospod Ivan Petrič sodni pod* uradnik v pokoju. Cenjenim naročnikom. Jutri, dne 27. t. m. ustavimo pošiljanje li= sta vsem, ki so pozabili poslati na; rečnino, dasi smo jih pravočasno opozorili v Hstu. lapisi. — Priklop-iev Zonibeika k Metliki. Ved hrvatskih va -i. po katerih stanujejo grko - katoliki, ležečih na obratnem ozemlju, nazvenem Žiuaberk. gravitira po svoji zeraiiepistii legi k Metliki. Vsled tega naravnoga težišča stremi -večina ondotnega ljudstva za politično - upravno spojitvijo z metliškim okrajem. Pa rudi Metlieara sami so zelo zavzeti za to združitev. Tako povečan okraj bi v znatni meri U^ngl-ral že obstoječo urade. Nekateri od teh bi ee morali brez dvoma razširiti. Tudi bi se morda izkazala potreba po ustanovitvi novih sodišč. Že se čuje, da se dela na ustanovitev glavarstva. Govori BO tudi o meščanski šoli. Naravna posledica tega bi seveda bila ponmožitev že obstoječega in pritok novoga uradništva. V Metliki pa vlada velika stanovanjska mizerija. Vemo, da je tudi drugod to vprašmje na dnevnem redu, toda tako pereče, kot tukaj, bo bržčas malokje. Zo sedaj so mora vsak na novo pridi uradnik na vse kriplje truditi, da i.-t ;kne kje kakšno sobo. Pri tem pa moramo, žal. pribiti, da ne gre me^e-an>t\«> i^kalorcTmi uradniku tako na roko. kot bi lahko šlo in bi mu moralo pravzaprav tudi iti. Za primer navedem dva konkretna slučaja! Neki sodni uradnik mora stanovati dale, Tinini mesta, blizu Kulpe. Ker so uradno ure zhog krajevnih razmer na-Btavljene od $.—12. in od 13.—16. mora dotičnik v eni sami uri odmora storiti dolpo pot domu. opraviti obed in nato brž nazaj. Pevež se ne ute«rne niti pošteno najesti, pa mora že zlioo položiti iz rok in hiteti spet. v urad. Zdaj pa še pomi-limo na si.-ioo zimsko vreme! Prujri slooai! Neki metliški hišni posestnik, ki se prišteva k r»rvim plavam, se je izrazil, da ne bo crledal v svoji To sebi .-e seveda razume, da je vse njihovo tozadevno cViepanio Z£o!j brezplodno nJvi": n^nie in zgub!;: nje ejs^. Kadar se bo z°re* započelo kaj r.o/itivncfTa. tedaj sr» t*-> bil v nedeljo dop. doma. Sicer F« ■ je i o ob; i'" ♦ - i1 e. d » =e Sportne zveze< v Ljubljani, Petindvajset let olimpijskih iger- Pregled VIL olimpijade v Anversu in pregled Kportne^a sribania po svetu. LLt prinaša, krasot* slike iz nogometa in konjskega snorf-a in stano v naročnini 56 K četrtletno. Žospožlsrslie isesti. Korza. —d Zagreb, 25. aprila. BoTza. Devize: Herolin 211—216, Budimpešta 6^50—6450, Italija 6G5—667, London 559—5G0, Novi Jork 141—142.50, Pariz 137—140. Prapra 102.50—193 25, Bvieaj 2450—2490, Dunaj 21.30—21.40. Valute: ameriški dolarji 189—139.25, avstrijske krono 23—23.50, boćarski levi 150—0, carski rublji 70—80, češkoslovaške krone 1920. franeoski franki 1100—0, ua-poleondor 747—0, nemške marke 21 T. do 215, romunski leji 214—216, italijanske lire 645—660, turške Uro &A>—ti, n^iHiooeiia poročilu. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V ITALIJI. — Ljubljana, 26. aprila. Obrat* no ravnateljstvo Južne železnice objavlja: Zaradi izbruha železni* carske stavke v Julijski Benečiji iz? ostaneta od danes naprej brzovla* ka Št. 14 a in 15 a. Naši osebni vla* ki vozijo samo do Rakeka, oziro* ma iz Rakeka. Ves tovorni in oseb* ni promet v Italijo je ustavljen. ITALIJANSKI DEMENTI. —d Rim, 25. aprila. Napram govoricam, razširjenim v inozem* stvu, ugotavlja Agenzia Štefani, da v Italiji ni splošne stavke in da vlada razen manjših spopadov med fa* sisti in komunisti ponoln red in mir. PORUVANI ITALIJANSKI MEJ* NIKI. — Inomost, 26. aprila. Po kon* čanem ljudskem glasovanju za pri* kljuČitev k Nemčiji so dijaki v avtomobilih odšli na severne tirolske meje ter vse mejnike poruvali Okoli 8. ure zvečer sta dva z žele* njem okrašena avtomobila pripe* Ijala med viharnim odobravanjem prebivalstvo te mejnike iz Mitter* walda v Inomost. Mejnike so poru* vali tudi pri Kufsteinu in drugod. ENERGIČNA NOTA NEMČIJI. — Pariz, 26. aprila. Reparacij* ska komisija je sinoči zvečer po* slala Nemčiji energično noto, v ka* teri zahteva plačilo erc milijarde zlatih mark cio 30. aprila t. 1. Pla* čilo se mora deponirati v francoski banki. POGODBA MED POLJSKO IN AVSTRIJO. — Varšava, 26. aprila. Kompen* zacijska pogodba med Poljsko in Avstrijo se je podaljšala do 31. marca 1922. Avstrija ima Poljski dobaviti industrijske izdelke pred' vsem jeklo, lokomotive, .ragoie, motorje, Poljska nasprotno 81.000 ton premoga, 10.000 ton nafte in drugih petrolejskih* produktov, 150 tisoč vagonov jajc. ORGANIZACIJA MADŽARSKE VOJSKE. —d Budimpešta, 25. aprila. Brambni odsek narodne skupščine je imel danes sejo, na kateri je brambni minister Belitska obrazlo* lil organizacijo narodne vojske, kakor jo določa trianonska mi* rovna pogodba. Narodna vojska bo po tem zakonskem načrtu obstojala iz sedem mešt»nih brigad, vsaka brigada iz dveh polkov s tremi ba* taljoni in enim samostojnim bata^ ljonom, ene kadrone, enega top* niškega oddelka s tremi batc-iiomi in odgovarjajf čimi pomožnimi or* gani. Minister je izjavil, da ostane v službi 1750 častnikov in 2834 pod* častnikov. Ostali častniki ha pod* častniki se dodele v službo pri ca* rinski straži. Poizvedbe. — Damska zapoi.ka se je našla gvečer v opornem gledališču v prvem nadstropju. Dobi se pri Janku Mazi ju, Križevniška ulica 10 — Izgubljena je bila od gostilne »št. 7« v Mostah po Zaloški cesti do elektrarne čez Vodrnatkski tnr, Bohoričevo ulico, Slomškovo ulieo do Reslje-ve ceste zlata zapestnica oklopna (Panzer) z majhnim obeckom z zeleno štiriperesno deteljico. Najditelj naj jo pošlje na upravništvo »Slov. Naroda« proti dobri nagradi. Poslano. V zadnjem času sta prinesla dnevnika »Slovenec« in »Jugo* 1 u vija« notici, v katerih me opisujejo za laškega hujskača in kličejo obla* sti na pomoč, katere vesti so pa brez vsake stvarne podlage. Doznal sem in to popolnoma zanesljivo, da ste Vi inspirator teh notic. Vam se ne čudim, da se po« služujete takih sredstev proti meni, ker ste se sami izraziH, da m 2 ho* čete na ta način prisiliti, da ugo* dim po Va*i želji zadevam, ki se tičejo trgovskih poslov med menoj in Vami, čudim pa se uredništ ma zgornjih dnevnikov, da so Vam nasedla, ker ste vendar v Ljubljani dovolj znana oseba. Da pa bode javnost znala nce* niti vrednost teh notic, sem bil pri* moran na ta način odkriti namene, katere Vi pri tem zasleduj« * izva* jati namreč s tem na mene pritisk, da se odpovem pravicam, ki jih imam proti Vam. Obenem izjav« ljam, da je to moj edini ode <\ r na Vaše hujskarije in da na n )n ne ne bom nič več odgovarjal. Anton DeghengfcL • Za vsebino tesa spisa ie uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni uredniki Božidar Vodeb. K. VI • v« roiaski m me proda. Žabjek št. 3., II*. nadstr. In pomočnika SSSfcJS eno praktikant-njo za pisarno z lepo pisavo in enega krepkega vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme trgovina z železniuo Breznik & Fritsco. Ljobljana, Cankarjevo nabr. št 1. 2882 Trgovski pomočnik izvežban v trgovini čelen nine in špece-rije, se t3koj sprejme. Art. Križaj, Ajdovščina, Julijska Benečija. 28S7 CliMi.iwilf elektrik išče službe zmo-i»ir0JB!iK9 žen del pri vseh parnih strojih in elektromehanike. Vodil večje elektr. naprave in centrale. Ponudbe na u Dravo Slov. Naroda pod .Strojnik elektrik 2892*. 280'? 3 plemsuskg trtice, vn°S Poljanska cesta 55. so d roda j 2S53 Hhr bi pravzd v Srssara 15 mesecev starega psa-ptičarja proti dobri plači, naj pošlje naslov na uprav-Slov. Naroda pod .Lovec 2859'. Jfluskak&li, novo, ;;/v;/::; 5 m, Sirokost 2 m, kakor tudi zraven pripadajoči gonilni deli, se ceno prodn. .Bistra", vallčni m!in, Domžale. 2861 2 dvoma valjčka za mlin, kompletna s stolom vred, 340 mm dolgosti, rabliena, v dobrem, stanju iT>a naprodaj .Clstra", vEljčai miin, Di-mžale 2862 Lepo* stanovanje 3 sobe, kuhinja, kabinet etc. v Ljubljani, se zamenja z enakim v Ptuju. Ponudbe pod »Lepo stanovanje 200.2914-na uprav. Slov. Narcćj. 2914 - , ...... — U nova oprava iz češnje-5c vega lesa. Poizve se pri Janko Ješelu, Cesta na loko 20. 2S99 Kupim pslnojarmenik pL; L pod Plero Gujer), Sarafeve. :904 T?rnB 1 ca zaradi selitve dobro rhra-riUUfi njcn klavir, cena 4000 K Poizve se v upravništvu Slovenskega Naroda. >912 pro3a S2 hiša, enodružinska z gospodarskim poslopjem v Ljubljani. Naslov v uprav. Slovenskega Naroda 2909 itiiti»ali upnu k otro-kom iščem. Plača po dogovoru. Vpra5a se v Šelenburgovini ulici 3, VVidrova trgovina. 910 proSa se lepa salonska garnitura, veliko ogledalo, pisalna miza, velike kuhinjske mize, preprže, slike. Mestni trg §t 5.KI. 2906 Mirno-je zaspala za večno Življenje na§a blaga, iskrer.o-ljubljena soproga oz. rnati, hči, sestra, sinaha in svakinja, gospa ■ dne 25. aprila, previđena s sv. zakranenti za umirajoče. Pcgreb drage pokojnice bo v četrtek, 23. aprila ob 9. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče. Priporočamo jo v blag spomin in molitev. BEGUNJE, dne 26. aprila 192!. Al o J ti i Brezec, soprog. Jož*?? Urezao, sin. Frančiška Švi-gelli mati. Anton Svlgelj. biat. S?ar!ia Brezec, tašča. Antonija Habe roj. Btezec, svakinja. Gospodična s svojo posteljo ali tudi brez nje išče s pni m majem stanovanje. Gre tudi ket scstanovalka ter plača dobro v denarju aH živežu. Ponudbe na urrav. Slov Naroda pod .apravizacija/2915". prvovrstnega kniigovo^a samostojnega, izvežbanega v vseh pa-nogak bančnega poslovan'a išče veik zavod. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod »Knjigovodja« do 5. maja t. !. na upravo bsta. 2925 TLmnhfM ?d)i!na soba, francosko delo, in ena ptafcoska dim (p!at6foz) se odda. Vprašati v opravi skladišta Balkan. 2884 Zahvala. Ob smrti našega nepozabnega soproga, tasta in dedeka, gospoda Leopolda Petovarja izrekamo iskreno zahvalo vsem, kateri so nam v tako obilni meri izrazili svoje sočutje, kateri so prihiteli od blizu in daleč ter ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo za spremstvo k večnemu počitku preč. duhovščini, zlasti č. g. kanoniku Bo-hancu iz Šmarja pri Jelšah, kateri je vodil kondukt, č. gg. usmiljenim bratom iz Žalca in Kandije, cenjenemu učiteljstvu svetinjske šole, katero se je korporativno s šolskimi otroki udeležilo pogreba, tukajšnji prostovoljni požarni brambi za korporativno udeležbo, pevskemu odseku za petje žalostink, kakor tudi odposlanstvu trgovskega gremija ornoškega. Prisrčna hvala tudi vsem, kateri so počastili našega blagega pokojnika z obdaritvijo prelepih vencev. Hlad v0m piMln (HM- za sada namješten o vel ko: IHluJ najmodernije uredjenjoj tvornici pokućstva u Njem. Austriji, namršten kao poslovodja, savjestan i samostalan karakter, organizatorni duh, želi ndgovnraiu:e mjesto u Jugoslaviji nastupiti. Jugosloven sam zavičajan u Zagrebu, samo njemačkom jeziktfc vje^t. Eventualne dopise umolam. „Otvf^r?-no(* na A!.red Bolbergsr, Brs Brod. 2917 ffirT^iV zane5tJlv, ki *e ima prakso j Olulft, z'K vinsko trgovino se takoi sprejt'.e. Pismene ponu be na uprav. Slov. Naroda pod .Vino 2S81V BbhHh M peotrala franin. Ponudbe pod .Francoščina 2878" na upravništvo Slov. Naroda. 2877 Voziček za ponija Ivanjkovci, 25. aprila 1921. Zalts]očfl ostali. na 4 peresih je ceno napr laj pri sedlarju, Rimska cesta št. 11. 2852 $n:ca j(iti;eva dril SchmiDt pereiena Wm Trst 24. aprila 1921. Kupijo se stelaže *«^cl govino, obenem tudi rolć za izložbeno okno. Oglasiti se je pri V. Urbančič, Hrenova ulica 19. 2903 • j prit!'rno stanovanje v Zamenja *• sredini mesta obsto ječe iz dveh sob, dveh kabinetov in prltikUnami Z električno razsvetljavo, z eneko velikim stanovanjem ze!ckfi!čno razsvetljavo in vrtom na perif_*ri;f me sta. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 29 7 IffPftPf Jz dobre hiše ?/\ m^dno tr l&t»t»ii£l govino se takoj s^r' jme pr modni trgovini T. Egei v Ljnb'j2ni, Sv Petra cesta Št. 2. 2924 Kopira ali nam i lalei trulili z Rielanim Ham. nS R nudbe na upravni*tvo Slov. Naroda pod »Samostojen 1892'29189". lereniskem prevzame za- *TTftWCf*fO 'e orvovrstnik tvrdk. Ob ^gjJMVg 'gime ponudbe pod .Lesce 2916* na uprav. Slov. Naroda se sprejme takej, ki pa mora znati do bro kuhati. Prednost imajo z daljšim izpričevali. Plača dobra. Istotam se sprejme £ivil]a na dom. Naslov popove uprav. Slov. Naroda. 278S Tovarna za lepsn^o na Ko!ičevem, poŠta Dob pri Domžalah, sprejme kljBSS?rfćarjay ki se razume na parne in električne stroje In ki c-amostojno izv:5i vsaka popravila, 4 c!e!avce, ki so ?e delai v tovarnah za lepenko, aH karton. Ponudbe rismeno aH ustmeno na cornjo tovarno. jev porabljenih, praznih, 2 — 3 vagone imam v zalegi, ki jih ceno prodam na mojem skladišču. Vprašati: i. Beranič, Rog. Slatina. Sukanec žimnatc vezalke za čevlje, kvačkanec dišeče milo, glavniki za česanje otroške sesalke, žlice in vilice iz alurmja po najnižjih cenah pri tvrdki Osvald Do-belC| LJnbl'o'??, Sv. Jakoba trg 9. špecorf]?? I/nbMan:", Sv. Jakoba trg priporoča za brezalkoholne dneve pristni znalinGvec in limono? sok, vse z rafkiad. sladkorjem vkuharo po najnižji cen . Kakor tudi vse drugo špecerijsko blago. 2879 pfiii sladHar okrog 1 vacon, ali tudi v manjših množinah, odda po ugodni ceni Gospodarska poslovalnica drž. 2el: Ljubljana, dr!?, kol Se tudi cdpoSlje po nan.čilu. iifgpiia ia št. 88 na Glavnem trgu v Krškem, v dobrem stanju, za vsako trgovino aH obrt pripravna, se proda. K hi5i spada, veliko skladišče, vrt, njive, pašnik krmnolom in svet za vinograd. Resni kunci naj se obrneio na e. E. Mataverh, Ljubi ana, Gosposvetska c. 4 III. 2980 Zia hvala. Ob priliki štiridesetletnega službenega jubileja so mi došle od ne broj strani številne čestitke, tako, da ml je nemogoče se vi :-kemu posebej zahvaliti. Zarzdi tega so tem potom naj prisrčne j še zahvaljujem vsem. ki so se me spomnili na prijazen način. Prav posebno zahvalo izrečem slavnemu ravnateljstvu .Strojnih tovar en in liv aren d. d. v Ljubljani', katero mi je ob priliki vprizorene svečanosti izročilo velikodušen dar. Tudi vsem svojim dragim kolegom in koleginjam klicen: s tem za prisrčne čestitke: najis-krene jša hvala ! Franc Windisch, uradnih Strojnih tovaren in tU varen d. d. Ljubtjana. Ljubljana, 25. aprila 192/. ISti se takoj proda. Vpraša se v upravništvu Slovenskega Naroda. Razglas He M\m in ^orbite v Sarinem pri Litiii dne 5- maja t- I. ob 8. v urad. pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in rač. pregle-dovalcev. 2. Poročilo letnega računa in bilance za leto 1920. 3. Slučajnosti. Ako prvi obč. zbor n! sklepčen, se vrši Čez pol ure drug?, z istim vspo-redom, ki sklepa ob vs3ki vdeleZbi. Naćelstvo. radi nabave drv za kurjavo: Na razpis razglašen v tem listu se je prijavilo Komandi Dravske divizijske oblasti samo majhno Število konkurentov za nabav no in oddajo od 13.300m8 drv za ljubljansko garnizijo. Iz tega razloga se pozivajo interesenti na drtigo ofertalno licitacijo, katera se vrši 2. maja t. 1. Ponudbe se sprejemajo do 11. ure omenjenega dne v pisarni intendanture Komande Dravske divizijske oblasti pod istimi pogoji, kakor so bili razglašeni v tem listu štev 79 od dne 9, apri 1921. Iz kanclarije intendanture, Komande Dravske divizijske oblasti E. broj 4316 od 22. aprila 1921. godine Ljubljana. fflR i DRUG Zagreb, nalazi se privremeno u skladištu Ilica 21« Tel- 9—27. — Prepouča: Sontlnectal pisaće strojeve i sve potrebščine. — Blaga)n» sigurne proti vatri i provali u svim veličinama. Strojeve sa umnoievsnje sviju tusta\ i s a pripadajočim, kzo i sve ostale uredske potrebštine. Uz najumejerenije cl j C 0TTER i DRUG Zagreb, stručna trgovina uredskog namještaja, blagajna, pisaćih strojeva i svih potrebština, preporuča svoje bogato skladište stolaca i fotelja kao i ostale proizvode iz savijenog drveta uz vrlo povoljne cijene, na malo i veliko. Nalazi se privremeno u skladištu Ilica 21. Telefon 9—27. izdelujem v svoji nanovo ustanovljeni tovarni z najmodernejšimi stroji na električni obrat. V zalogi pa imam tudi po najnižjih cenah parketne deščice in strešno lepenko I. Jugoslovanska tvornica „BAKULA" 3osip puh, lilta 013» i li I MA. 513. KREDIT Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bo-rovlje, Ptuj, Brežice- LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Telet. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi 45,000.000 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne* Za inKeratni del odgovoren Valentin Kopitar. 6 56 2754