Poštnina plačana y gotovini
Leto KIL, štev. 189

Ljubliana, sreda lf. avgusta 1931
Cena 2 Din
Lpravništvo: Ljubi jam, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen« burgova ul 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta st 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78 180 Wien št 105 241
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 8. Telef št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
acdonaldova borba
s finančno krizo
V svrho uravnovešenja proračuna se je odločil za radikalno redukcijo državnih izdatkov, grozi pa mu padec zaradi odpora v lastni stranki
pojavljajo v laboristični stranki, mislijo v nekih krogih, da bi utegnila Macdo-naldova ?lada prihodnji četrtek pasti in sicer zaradi odpora v lastni stran-
London, 18. avgusta, čg. »Daily Herald« javlja v poročilu o posvetovanju ministrskega odbora, da ne bo ukinjena nobena dosedanja socialna akcija države. Vlada se bo marveč poslužila najmanj popularnega sredstva, namreč znižanje plač uradništva, ministrov in poslanskih dnevnic. Kazen tega bodo povišani tudi davki. Konverzija vojnih dolgov v novem razmerju bo omogočila popolno ureditev in uravnovešenje budžeta. Vladni ukrepi za štedenje bodo baje razširjeni tudi na armado, mornarico in zrakoplovbo. Da gre v resnici za dalckosežne in zelo važne odločitve, se lahko sklepa že iz tega, da je bil vodja konservativcev Baldwin s svojega letnega bivališča pozvan v London in da so zbrani v prestolnici tudi vsi ostali voditelji opozicije, da lahko v danem trenutku stopijo v stike z vlado.
Z ozirom na različna mišljenja, ki se
ki. Levičarski krogi v delavski stranki namreč niso zadovoljni s finančnimi načeli Macdonalda in Snowdena.
London, 18. avgusta. AA. Minister Snowden je dal dopisniku lista »Daily Herald« intervju, v katerem izjavlja, da je položaj resen, vendar da ne more biti govora o bankrotu države. Za paniko ni nikakega razloga. Država, je naglasi! Snowden, je prebrodila že mnogo hujše krize in prepričan sem, da bomo, če bomo imeli dobro voljo, izšli tudi iz te krize močnejši kakor prej. Dalje je izjavil Snowden, da narodna vlada ni mogoča, pač pa je neobhodno potrebno. da danes sodelujejo vse parlamentarne stranke vzajemno med seboj.
Sanacija nemških državnih financ
Baselski odbor priporoča podaljšanje kratkoročnih kreditov za nadaljnjih 6 mesecev
Base!, 18. avgusta AA. Odbor za prouče-van e kreditnih Dotreb Nemčije ie o orili-}:: sklenitve svojega dela odobril poročilo, ki era ie Mednarodna reoaraciiska banka po?la'a vladam, zastopanim na londonski konferenci. Poročilo priporoča, da se Nemčiji podaljšajo stari kratkoročni krediti za 6 mesecev. r>nd pozojem. da se orav tako podaljša oočenši c 1. t. m. za dobo 6 mesecev tndi kredit v viš.'ni 10« milijonov dolarjev. ki so ga narodne banke Frrsnciie. Anglije in ameriških Zedinienih držav ter banka za mednarodna občila dovolile nemški državni banki. PaHe poročilo nrav tako- priporoča. naj se NemčHi dovolijo novi krediti. Dozdaj ni dosežen še nikak saora-zum v mednarodnem konzorciju bank, ki ima nalog. da prestane odtegovati kanita! iz Nemčije. Tndi vprašanje inozemskih terjatev v markah nasproti Nemčiji ie še odnrto.
Berlin, 18. avgusta AA. Pruski trgovinski minister ie po zaslišanju predsednikov borz v Berlinu. Kolnu in Frankfurtu odobril, da se borze snet otvorijo še le 3. septembra. Izjavil ie. da poprejšnja otvoritev ni mogoča.
Berlin. 18. avgusta AA. Vlada ie ustanovila gospodarski odbor, ki mu bo glavna naloga v tem. da bo ukrenil vse potrebno, da se zagotovi redno funkcijoniranie denarnih zavodov, ki iih ie država s svoio podporo obvarovala propasti. Odbor bo imel tudi nalosro paziti na to. da ne pride ponovno do finančne katastrofe: v to svrho bo imel nadizo-rstvo nad bankami.
Berlin, 18. avgusta. AA. V iuliiu t. 1. ie Nemčija uvozila za 562 miliionov mark blaga, izvozila na ga ie za 827 milijonov. Uvoz še ie v primeru z juliiem 1929 zmanjšal za 50 odst.. za 200 milijonov mark pa v primeru z uvozom v iuliiu 1930.
Roparski napad na državno banko v Berlinu
Včeraj popoldne so zakrinkani roparji napadli podružnico banke sredi Berlina ter odnesli 300.000 Din gotovine
Berlin, 18. avgusta, s. Danes popoldne ie bil izvršen na podružnico Nemške državne banke v mestnem delu Schoneberg drzen roparski napad. Dva zakrinkana roparja sta se pripeljala na motornem kolesu pred podružnico banke. vdrla v prostore in si prisvojila 25 tisoč mark (330.0000 Din) v gotovini Med bančnimi uradniki in roparjema se je vnela borba na življenje in smrt, v
kateri je bil eden izmed bančnih uradnikov s strelom težko, drugi pa lahko ranjen. Roparja sta nato s svojim plenom pobegnila. Blagajnik podružnice ie s privatnim avtomobilom takoj sledil napadalcema, ki pa sta kljub temu izginila brez sledu. Med zasledovanjem sta roparja streljala, pri čemer sta bili še dve osebi ranjeni.
Dan hudih nesreč v Italiji
V severni Italiji je divjal hud vihar — Serija hudih avtomobilskih nesreč — Smrtna letalska nesreča
Rim, 18. avgusta g. V Italiji je bilo danes več težkib katastrof. Nad okolico Benetk, posebno pa v okolici Cavalina je divjal strašen vihar, ki je povzročil velikanska opustošenja. Na letališču v Rave-ni se je pripetila težka letalska nezgoda. Predsednik tamošnjega Aerokluba Becci ?e je smrtno ponesrečil s svojim letalom. Razen te katastrofe se je pripetilo tudi ve* avtomobilskih nezgod, ki so zahtevale štecilne človeške žrtve. Blizu Pescare je zavozil osebni avtomobil na cestnem prehodu v vlak, ki je avto razdrobil. Tri osebe so bile na mestu mrtve, tri pa - življenjsko
nevarno ranjene. Blizu Cagliarija se je prevrnil s silno hitrostjo vozeč avtomobil v cestni jarek. Vse potnike je v velikem loku vrglo iz voza. Ena ženska je bila ubita, tri osebe pa so bile deloma hudo, deloma lahko ranjene. Na cesti med Napo-ljem in Pompeji se je prevrnil avtomobil zaradi zlomljenega krmila v cestni jarek. Ena oseba je bila ubita, osem drugih pa več ali manj ranjenih. Blizu Cougnia (provinca Turin) se je prevrnil avtomobil po 200 m visokem nasipu in se popolnoma razbil. Ena oseba je bila ubita.
Škoda po železniški nesreči pri Leobnu
Dunaj, 18. avgusta č. Železniška katastrofa pri Gossu je povzročila ogromno škodo enega milijona šilingov (8 milijonov dinarjev). Lokomotiva brzovlaka je popolnoma uničena. Bila je ena najmodernejših strojev avstrijskih železnic. Razen te«a je docela uničen nov pulmanov vagon, dalje poštni voz in štirje tovorni vagoni. Uničene so tudi tračnice m železniški nasip na kraju nesreče. Vrh tega bo morala železniška uprava plačati tudi okrog en milijon šilingov odškodnine svojcem smrtno ponesrečenih in pa poškodovancem. Vse kaže, da se bo število smrtnih žrtev povišalo na 15. ker se težko ranjena soproga nekega avstrijskega železničarja že bori s smrtio.
Neurje v Angliji
London, 18. avgusta č. Silno neurje nad Anglijo je zahtevalo 14 ljudskih žrtev. Ničesar še ni znanega o usodi francoske jahte »Ariel« in njenega moštva. Ladja je plula za časa* nevihte preko Rckavskega preliva.
Uradno poročilo o eksploziji pri Gorici
Trst, 18. avgusta, č. Danes je bilo objavljeno službeno sporočilo o eksploziji v skladišču municije pri smodnišnici v Mirni, ne daleč od Gorice, kjer je bil uničen ves materijal, spravljen v skladišču. Vojak Gino Zognini, ki je bil na straži pri skladišču, je bil ubit, trije njegovi tovariši pa ranjeni. Službeno sporočilo pravi, da je eksplozija nastala po nesreči in da ni govora o kakem atentatu.
Radikalno štedenje na Madžarskem
Budimpešta, IS. avgusta, g. Na današnji seji odbora 33-tih je izjavil ministrski predsednik grof Bethlen, da se ne bo ustrašil niti najradikalnejših ukrepov, da izvede temeljito štedenje. Kakor računajo, bo zvišanje davkov prineslo 110 milijonov, reduciranje postavk v proračunu pa nadaljnjih 100 milijonov pengov prihrakov
Mellon se vrača v Ameriko
Rim, 18. avgusta s. Po kratkem bivanju v Napolju se je ameriški zakladni tajnik Mellon ukrcal za povratek j Ameriko,
SAMOOBRAMBA JUGOSLAVIJE
Vlada je sklenila važne ukrepe, da prepreči gospodarske pretres-ljaje, ki bi mogli nastati zaradi Hoovrovega moratorija - Začasno
bodo znižani vsi državni izdatki
Beograd, 18. avgusta. AA. Danes od 10. do 13. in od 17. do 19. je bila seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve, armijski general Peter Zivkovič. O seji je bil izdan ta-le komunike:
»Čeprav je odbor veščakov v Londonu priznal tehtnost razlogov jugoslovenske vlade proti integralni primeni načrta predsednika Zedinjenih držav g. Hoovra na prejemke, ki gredo Jugoslaviji po mednarodnih pogodbah od strani Nemčije, vendar ni sklenil nobenih konkretnih ukrepov, da popravi očivid-no krivico, ki jo povzroči Jugoslaviji taka shematična primena. Pač pa je iz-
razil nado, da bodo nacionalne emisijske banke lahko nekaj storile v tem oziru, ako bo potreba.
Jugoslo venska vlada ni mogla sprejeti takega sklepa, ki hudo ograža finančni in gospodarski položaj naše države, in je odklonila izvedbo Hoovrovega načrta. Sklenila je, da vztraja do kraja na tem svojem upravičenem stališču in da z vsemi razpoložljivimi sredstvi brani pravico svoje države.
V veri, da veljajo mednarodne pogodbe in konvencije in da drže mednarodne institucije, ki so bile ustanovljene v njihovo obrambo, ne dvomi v to, da ho izdana v tem oziru rešitev, ki jo bo mogla naša država sprejeti.
Da pa prebrodi težkoče, ki bodo nastale in ki bi lahko nastale, dokler to vprašanje ne bo pravilno rešeno, je vlada proučila celokupni položaj, finančni kakor gospodarski, ki je nastal s tem v naši državi, in je sklenila, da bo odredila potrebne ukrepe, ki naj omogočijo naši državi, da na to rešitev počaka brez večje škode in tresljajev. Zato je bil sestavljen pod predsedstvom ministra financ odbor, ki bo v najkrajšem roku, vsekakor pa do konca tega meseca, v sporazumu z resornimi ministri izvedel začasno redukcijo vseh državnih izdatkov in proučil vse ukrepe, ki jih položaj začasno nalaga.«
Novi poljski poslanik o delu za zbližanje med
Poljsko in Jugoslavijo
Obe državi imata mnogo skupnih interesov na gospodarskem in političnem polju in je zato tesno sodelovanje potrebno in zaželjeno
Beograd, 18. avgusta, r. Po povratku z Bleda, kjer je v nastopni avdijenci izročil Nj. Vel. kralju svoje poverilne listine, je novi poljski poslanik dr. Gunter včeraj v poljskem poslaništvu sprejel novinarje ter jim med drugim podal o programu svojega delovanja naslednjo izjavo:
»Spominjam se vaše prestolnice še iz časa pred termi leti, ko sem jo posetil ob imenovanju za načelnika oddelka zunanjega ministrstva, v čigar področje spadajo tudi jugoslovenska vprašanja. Sedaj sem došel z namenom, da se seznanim na licu mesta z delom za zbližanje Jugoslavije in Poljske. Moram reči, da nisem pričakoval, da bi moglo kako mesto v tako kratk«m času izpremeniti v toliki meri svoje zunanje lice, kakor se je to zgodilo v Beogradu. Res je, da je gospod Bog dal Beo« gradu izreden položaj, toda prav tako so njegovi prebivalci znali naravno izkoristiti ta položaj. Nič manj ugodni od optičnih so moji drugi vtisi. Simptomatič« no je delo na polju zbližanja vseh držav in narodov, ki sami po sebi teže k sebi. Tako je ista slovanska rasa skupna Poljski in Jugoslaviji, ki je s svojimi poleti in notranjim bogastvom usmerila oba naroda k velikim zgodovinskim nalogam. Prav tako obstoja en narodni jezik, čeprav žal vašega ne obvladam še popolnoma, dasi ga dobro razumem. Vse to sili naprej, vse to mi daje najboljše nade tudi na političnem polju obeh narodov, ki imata skoro iste skupne točke. Poljska in Jugoslavija sta ori j emitirani kategorično proti revizio-nistični politiki. Tudi Jugoslavija zavzema stališče proti avstrijskim priključitve« nim stremljenjem. Mi imamo tudi skupno stališče v vprašanju manjšin in razorožitve. Vsa ta vprašanja so bila v Ženevi ozna« cena skupno od naših zunanjih ministrov kot dveh vojskovodij na skupni fronti. Poljska im Jugoslavija se kot agrarni državi borita s sličnimi težkočami, napram katerim se moremo skupaj upreti nekoliko vsaj z agrarnim blokom s skupno incija-tivnostjo. Delo predstavnikov takih držav pod temi pogoji je zares prijetno in lahko, ter upamo, da se ne bo nikdar pokazala v bodočnosti potreba neprijetnih in« tervencij ali protestov »pri vašem zuna-niem ministru.
Moja naloga je, delati za še večje in še bolj iskreno zbližanje obeh prijateljskih
narodov, kar se more doseči le z boljšim in popolnim vzajemnim spoznavanjem. Nadaljevati hočem delo, ki ga je vršrt tako srečno moj prednik poslanik poljske republike na juigoslovenskem dvoru gos spod Baibinski. Od svoje strani pripominjam, da imata po splošnem mnenju, ki obstoja v Varšavi, med vsemi slovanskimi narodi Jugoslavija in Poljska morda največjo slienost m enoličnost: Življenjska notranja mladost, ki je skupna slovanski rasi, izredna intencija, pripravljenost za delo s polno željo, aa se to delo izvrši. Mogoče, da so še gotove lahkomiselnosti, toda mi imamo tudi vojaške vrline, ki ka-rakterizirajo obe naši vojski. Vendar pa se kljub vsemu naša dva naroda še vedno premalo poznata. Naši trgovinski odnošaji n. pr. po mojem mnenju ne odgovarja danim možnostim in željam. Toda na tem polju moramo biti optimisti, ker dokazuje dejstvo, da Jugoslavija n Poljska nista bali prizadeti od nemške krize, gospodarsko moč obeh držav, ki bo omogočila — pred vsem s pomočjo trezne in praktične administracije, ki je bila vedno karakteri« stika Jugoslavije, — da se prebrodijo vse težkoče, ki izvirajo iz sedanje svetovne krize. Vzajemni trgovinski odnošaji Jugo« slavije in Poljske se morejo še jačje raz« viti in pri tem hočem intenzivno sodelovati. Prav tako želim podpirat: in olajšati najintimnejše vzajemne stike obeh naših narodov na kulturnem in prosvetnem ter prav tako na turističnem polju.
II koncu naj omenim še neko politično točko moje naloge: Želel bi namreč na-glasiti splošno stališče, ki je po mojem mnenju tudi stališče jugoslovenske vlade, da se gospodarska in finančna kriza, ki je po vojni zadela Evropo, more obvladati edino le s splošnim sodelovanjem vseh za« interesiranih držav, s sodelovanjem, ki je edini faktor in izvor preporoda Evrope. Kot posledica sledi, da ne more biti gospodarskega preporoda brez atmosfere zaupanja in političnega miru, kakor tudi ne more biti preporoda Evrope na gospodarskem polju brez pomirjen ia in štabi« lizacije odnošajev v vzhodni Evropi. Poljska in Jugoslavija se nahajata na robu vzhoda in juga Evrope, kar tvori nosebno zvezo med tema državama in morda v sedanjem položaju eno najvažnejših zvez.
Bolgari izzivajo mejne incidente
Pri Bosiljgradu je bil ubit naš graničar - Preprečen
vpad makedonstvujuščih
Beograd, 18. avgusta M. Iz Bosiljgra-da javljajo, da je bil ne daleč od stražnice Beli Breg in stražnice General Jan-kovic med 16. in 17. t. m. ubit v svoji službi naš graničar Pavič. Čim se je doznalo za njegovo smrt, je odšla na lice mesta mešana komisija, ki je našla neizstreljene Mannlicherjeve naboje bolgarske fabrikacije in kapico istega naboja. S kapice je bilo razvidno, da so bili naboji iz leta 1920. Baš na onem mestu, kjer so našli naboje, je neznanec streljal na našega graničarja. Vse kaže, da so ga usmrtili bolgarski obmejni stražniki.
Beograd, 18. avgusta. M. Na bolgarski strani blizu Caribroda je bilo danes slišati močno puškarenje in eksplozije. Ne daleč stražnice Maratovi je bilo izstreljenih 30 do 40 strelov in sta bili vrženi dve bombi. Kakor se doznava, so 6e to pot bolgarski organi v pijanosti med seboj streljali in obmetavali z bombami.
Beograd, 18. avgusta. A A. Danes so oboroženi neznanci skušali priti čez mejo iz Bolgarije blizu stražnice v Pobini Kameni v srezu bosiljgrajskem, vendar so jim naše obmejne straže to nakano preprečile.
Italijanski zračni manevri
Rim, 18. avgusta, s. Med 23. in 26. avgustom se bodo vršili severno in južno Apeninskega pogorja pri Bologni in na južni tirenski obali veliki poletni zračni manevri, ki se jih bo udeleževalo okoli 600 letal. Sovražni oddelki bodo fingirali napad na italijansko pomorsko trdnjavo Spezijo, pozneje pa izvedli še nekaj fin-giranih zračnih akcij proti Florenci, Turi-nu. "Bologni, Speziji in Ferrari. Manevri naj bi pokazali, kako velike nevarnosti groze vsaki državi
General GuPen umr!
Bruseli, 18. avgusta. AA Belgijska vlada je sklenila pokopati na državne stroške bivšega šefa belgijskega generalnega štaba pri Ypresu, generala Guillena, ki je včeraj umrl v starosti 74 let.
Nova sled za atentatorji na nemški brzovlak
Berlin, 18. avsrusta č. Policija v Langer-hausenu ie prepričana, da ie orišla na sled sokrivcu atentata na brzovlak Basel-Berlin Tamkaj živi namreč neki ruski inženier. sedaj tovarniški delavec, ki ie prišel med vojno v nemško ujetništvo in se ni več r»o-vrnil v domovino. Preiskava ie dognala, da ie ta Rus že dolgo časa onarričan komunist in da ie ostal v Nemčiji edino :»o nalogu Moskve. Baš kritičnega dne se ie mož vozil v Berlin in ie zelo verjetno, da ie v zvezi s sumljivimi žicami, ki so jih našli na kraiu atentata in ki so bile kupljene v BerHnu. Podrobnosti preiskave policija zaenkrat noče objaviti.
Zahvala Nj. VeL kralja
Beograd, 18. avgusta. AA. O priliki desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je na vladarjevo adreso prišlo mnogo častitk iz države in zunaj nje, ki izražajo zvestobo in vdanost kralju Aleksandru I. ter mu žele dolgo življenje, srečo in napredek. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. VeL kralja Aleksandra čast izraziti zahvalo vsem posameznikom, ustanovam in drugim za poslane čestitke. — Iz pisarne Nj. Vel. kralja.
Upravne oblasti in maksimiranje cen
Beograd, 18. avgusta AA. Mindster za so-cijalno politiko in narodno zdravje je "razposlal okrožnico kr. banskim tinravam. v kateri jih ponovno opozarja, da upravne oblasti nimajo pravice na podlagi odredb zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin ter pravilnika za izvrševanie tega zakona, da bi maksimirale cene življenjskih potrebščin. Upravne oblasti imajo pravico do nadzorstva in kontrole prodajalcev življenjskih potrebščin ter pravico do prijav političnim oblastvom in sodiščem o orekršitvah odredb omendetiega zakona.
Upokojitev
Beograd. 18. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog finančnega ministra je upokojen Viljem Rraun, višji carinski kontrolor carinarne v Ljubljani.
Podpore za zatiranje živinskih kužnih bolezni
Beograd, 18. avgusta. AA. Na področja banovin drinske, moravske, vrbaske in savske, posebno pa primorske, vardarske in zetske bsnovme so se v zadnjem času pojavile živalske bolezni, iu sicer ovčje osep-nice in smrkavost pri konjih. Da se te bolezni čim uspešneje pobijejo, ja kmetijski minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta dal kr. banskim upravam na razpolago potrebne kredite za pobijanje teh bolezni, in sicer: vardarski banovini v Skoplju 100.000 Din, primorski v Splitu 100.000 Din, zetski v Cetinju 50.000 dinarjev, moravski 50.000 Din, savski v Zagrebu 50.000 Din, drinski v Sarajevu 50 tisoč dinarjev in vrbaski v Banji Luki 50 tisoč dinarjev. Te vsote bodo kr. banske uprave porabile po navodilih kmetijskega ministrstva za nabavo ovac, za izdelavo cepiva ter za kritjo stroškov za potovanje veterinarjev v svrho zdravljenja nalezljivih živinskih bolezni
Dva velika gozdna požara
Bnnjaluka, 18. avgusta č. Na poti med Kotovarošem in Tesličem se ie užgal gozd. last podjetja Bosna Bois. Rudarii in drugi delavci so prihiteli trasit. a so se morali nasledn-ii dan brezuspešno povrniti zaradi pomanjkania vode in hrane. Seliaki nadaljujejo gašenje in lokaliziranie nožara. ki ki še vedno divja po krasnih mladih gozdovih. — Nič manj kot 20 dni gori tudi že velika šuma Klekovača nri Bos. Petrov-cu. last podjetja Šioad. Tudi tukaj se trudijo seliaki in drugi delavci, da omeiijo nožar. ki ie nastal od isker iz lokomotive. Ker ie ves krai brez vode. ie tudi tu gašenje silno otežkočeno.
Brata je ustrelil
Osijek, 18. avgusta, n. V vasi Kutinci sta se sprla brata Šime in Mato Dončevie zaradi hiše, ki jima jo je zapustil pokojni oče. Mato je hotel porušiti svoj del hiše, česar pa mu Šime ni pustil, ker bi bila 9 tem poškodovana tudi niegova polovica hiše. Ko je včeraj odše! Šime na polje, je Mato na lepem pričel rušiti svojo polovico. Ko se je popoldne ob 3. vrnil šime domov ter opazil, da stoji samo njegova polovica hiše in da sedi Mato na strelu, trgajoč poslednja bruna, se ie Šime tako razljutil. da je skočil po puško in ustrelil brata. Mato je padel mrtev s strehe. Morilec ie bil aretiran.
Zvišana pristojbina za pretovor sadja
Beograd, 18. avgusta AA. S sklepom prometnega ministra se povišuje pristojbina za pretovarjanje sadja iz vagona ozkotirnih železnic v vagone normalnotirnih železnic in narobe z 80 Din na 120 Din za 10.000 kg.
Inozemstvo o našem kralju
Evropski listi pišejo izredno simpatično o vladarskem jubileju Nj. Vel. kralja Aleksandra
Pariz, 17. avgusta. AA. 0 priliki proslave desetletnice viadanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je objavil francoski publicist Albert Guillien v listu »Petit Parisien« članek, v katerem naglasa, da je malo vladarjev, ki bi svoj narod tako modro vladali, kakor kralj Aleksander. Kralj Aleksander si je že kot prestolonaslednik v najbolj kritičnih časih svojega naroda stekel neminljive zasluge. Zlasti velike so bile njegove zasluge med svetovno vojno. Kot vladar je kralj Aleksander dokazal, da ima jasno začrtane cilje in krepko voljo. 6. januana 1929 je prekinil notranje borbe, ki so ogrožale temelj Jugoslavije in vso bodočnost jugoslovenskega naroda. Kralj je brez kole-banja vzel nase odgovornost, vzpostavil slogo, odstranil ljubosumnost med posameznimi pokrajinami in ves narod podredil svoji avtoriteti. Kmalu nato se je pokazalo, da so jugoslovenski državljani brez razlike sprejeli načelo edinstva. Tako je kralj Aleksander rešil Jugoslavijo. Kralj je obvaroval absolutno edinstvo Jugoslavije. Vse to je dosegel s svojo hrabrostjo, modrostjo in odločnostjo. S tem je uredil Jugoslavijo in okrepi! 'mir na Balkanu in v Evropi. Zato se tudi Francozi pridružujejo Jugoslovanom in žele kralju Aleksandru še dolgo in srečno vladanje.
Varšava, 17. avgusta. AA. O priliki proslave desetletnice vladanja jugoslovenskega kralja Aleksandra priobčujejo včerajšnji listi članke, ki so posvečeni Nj. VeL kralju Aleksandru I. Članki so opremljeni s slikami kralja, kraljice Marije in prestolonaslednika Petra.
-Guzetta Poljska« pravi med drugim, da jn kralj Aleksander simbol velikega nacijo-iialnega uedinjenja in da se ie odlikoval t;iko na prestolu kakor prej v vojni, ko ie bil vrhovni poveljnik. Glede popularnosti se z njim lahko kosa samo belgijski kralj Albert I.
»Ilustrovani Kurierc poudarja, da si je kralj Aleksander osvojil ljubezen vsega naroda v najbolj kritičnih trenutkih svetovne vojne. Ravno tako je kralj Aleksander iskren sodelavec pri miru in odločen pristaš pacifizma.
^Kurier Varšavski« poudarja, da je kralj Aleksander vladar docela slovanskih dežel in da vlada nad narodom, ki je prijatelj Toljske. Kralj Aleksander, pravi pisec, ni samo velik vojskovodja, temveč je tudi iskren in delaven pacifist
Bruselj, 17. avgusta. AA Belgijska agencija poroča: Vsi belgijski listi prinašajo članke o priliki desetletnice vladanja jugoslovenskega kralja Aleksandra I. V svo- . jih člankih listi priznavajo uspehe, ki jih jc dosegel kraljev režim in ki so najboljše jamstvo za stabilizacijo države in njeno važno vlogo v mednarodnem življenju Dalje naglašajo vojaške vrline kraija Aleksandra in njegovo bistrovidnost pri presoji političnih dogodkov in velikih reform, ki jih je kraljevska vlada naprav Ia v zadnjih 2 in pol letih, ki so kralju Aleksandru pridobile neomejno popularnost v Jugoslaviji in zunaj nje.
Topli članki v češkem tisku
H — V Pragi, 16. avgusta.
Desetletnico vladanja kralja Aleksandra je češkoslovaški tisk brez razlike strank proslavi! izredno simpatično in vsi organi strank so pisali o jugoolovenskem kralju v tonu, kakor nikoli ne pišejo o kakem drugem suverenem predstavniku sosednih prijateljskih in zavezniških držav. Ves tisk priznava kralju Aleksandru, da je ne* sporno najpopularnejši mož svojega naroda, o njegovi vladi pa piše s tako dobro mišljeno simpatijo, kakor da gre za vlado lastne države. V Nemčiji, v Avstriji in v Madžarski, ki so sosede Češkoslovaške, se baš sedaj razvijajo dogodki tako, da se dotikajo neposredno interesov Češkoslova* ške, vendar pišejo listi o teh dogodtkih neprimerno z manjšim zanimanjem in z manjšim poznavanjem oseb in dejstev, nego opisujejo razmere v Jugoslaviji. Vidi se, da vse stranke in vsi politični tabori za* sledujejo razvoj v Jugoslaviji pazno, in da si je ves češkoslovaški narod svest medsebojne eksistenčne zavisnosti med Jugoslavijo in Češikoslovaško. To dejstvo je vse-kaikor dragocena politična vrednota.
Osrednja točka vseh razprav je: Kralj Aleksander ni samo kralj Jugoslavije, marveč daleko več: On je vodja naroda.
Glasilo češke republikanske stranke »Venkov« piše: »... Mož, ki nikakor ni samo dedič velikega imena Karadjordjevičev, marveč je predvsem najvišji vodja naroda. Zmaga, ki je dovršida srbsko epoho re-geitstva sedanjega kraloa Aleksandra, je obenem otvorila njegovo jugoslovensko epoho. Ime vladarja in kralja Aleksandra je najti na vsaki strani zgodovine nastanka jugoslovenske državne enote. Mlad: vladar je pravi predstavitelj one Srbije, ki se napram ostalemu jugoslovenstvu čvrsto loteva izvajanja vloge Piemonta in dela na uresničenju velike misli«
»Češke Slovo« pravi: »Jugoslavija je bila srečna, da je v težkih trenutkih našla 6vo* jega narodnega vodjo. Kralj Peter je na* rod povedel iz robstva in životarjenja k solncu svobode; kralj Aleksander pa je učvrstil državo in demokracijo ter zagotovil obstoj obeh bodočim pokolenjem .
»Narodni Politika« imenuje kralja Ale* ksandra gospodarja in izpolnjevalca zgodovinskih in narodnih idealov: »On je bil poklican, da nadaljuje tam, kjer je zatoniila slava Jugoslovenov — na Kosovem polju — ter je popeVial svoj narod proti novi veliiki in srečnejši bodočnosti, kakršno so si zamišljali in sanjali o njej Strossmayer in drugi jugoslovenski buditelji.«s
»Prager -Presse« naziva kralja Aleksama dra »prvega Jugoslovena.«
Tudi vsi drugi listi prinašajo obširne raaprave o 10 letnem vladanju kralja Aleksandra, poudarjajoč razliko med dobo pred 6. januarjem 1929 ter dobo od januarskega manifesta do danes. Za zadnja tri leta osobito naglašajo dobro voljo kraljevske vlade in njeno pripravljenost izipre-meniti režim, ko bo prišel primeren čas. Takisto naglašajo veliko delo, red in okrepiš tev države po januarskem manifestu ter podčrtavajo dejstvo, da so se razmere v Jugoslaviji po zaslugi kralja Aleksandra neprimerno »boljšale in da vodi sedanji razvoj naravnost k idealni demokraciji in k višlku sodobne evropske omike.
O tem piše »Narodni Politika«: »Kakor odprta knjiga leži pred javnostjo minulo
desetletje kraljevega vladanja. Dejstva govore. Jugoslavija 6toji rp zunaj spoštovana in tudi med neprijatelji uživa velrk ugled. Vestno vrši 6voje miroljubno poslanstvo ob Dunavu, ob Jadranu in na Balkanu. Kralj skrbi za to, da bo Jugosla= vija svetilnik Balkana in da bi z vsemi so» sedi živela v prijateljskih odnošajih.
»Češke Slovo« opisuje z naslednjimi besedami dogodke po 6. januarju: »Niso gle= dali ne na desno, ne na levo, marveč 60 vztrajno delali. Vlada je zbrala vse skrite sile naroda in jih zedmila v ploconosnemu delu. Danes je že jasno, da imajo kralj in njegovi sodelavci najboljše namene in da usmerjajo svoje delo k demokraciji...«
Iz vsega češkoslovaškega tiska se vidi. da češkoslovaška javnost z zaupaniem gleda na nadaljni razvoj Jugoslavije. Ona ceni in odobrava stališče kralja Aleksandra do narodnega uedinjenja: »Deset let vlade kralja Aleksandra pomeni tudi ero neprestanega prizadevanja za dosego popolnega narodnega edinstva.«
V splošnem se mora reči, da način, na kakršen je sprejela češkoslovaška javnost jubilej jugoslovenskega kralja, m mogel biti prjsrčnejši in lepši: lahko se reče, da je Češkoslovaška proslavila to vladarsko de* 6etletnico enako prisrčno, kakor Jugoslavija. Ni treba dodajati, da se vsi članki zaključujejo z iskrenimi željami za kralja Aleksandra, Jugoslavijo in jugoslovenski narod.
In zopet atentat VMRO
Sofija, 16. avgusta.
Ni minilo niti teden dni, kar je bil izdan odlofc ministra notranjih stvari Mu-šanova, naj se aretirajo glavni rovarji in naročevalci zločinskih podvigov VMRO. Na ta odlok so makedonstvuiušči že takoj naslednjega dne odgovorili z napadom na svoje nasprotnike prav pod okni samega ministra Mušanova. In včeraj je sledil zopet nov atentat, ki v svoji novi obliki !e še potrjuje dejstvo, da se mihailovska 6truja makedonstvujuščih outi tudi pod današnjo vlado narodnega bloka, kljub njenim proti terorističnim odredbam, zelo varno celo v sami bolgarski prestolnici in da hoče slej ko prej ubijati in moriti svo» ie nasprotnike, kakor ie to dcla'a. ne da bi se bala odgovornosti, pod prejšnjo vla* do svojih pokroviteljev in zaveznikov Ljapčeva, Cankova i. dr.
VMRO je tokrat segla po peklenskem 6troju najnovejšega izdelka in najnedolž* nejše oblike. Lepo vezana knjiga, pri kateri se nikjer ne opazi, da je votla in napolnjena z najsilnejšim razstrelivom, ki se vname, ko hočeš odpreti knjigo. Vidi se, da Vanče Mihajlov ni zaman odpotoval v inozemstvo: denarna io morilna sredstva «»o zopet v najobilnejši meri na razpolago njemu in njegovim razibojniškim pajdašem!
Vanče Mihajlov je že skoraj do zadnjega spravil iz življenja svoje protogerov* ske nasprotnike. Od vseh vodilnih mož_ te struje makedonstvujuščih so ostali živi samo še Šandanov. Krstan Pop Todorov. Ceca Trajkov, Prličev in Georgi.j Pop Hri-stov, od katerih pa je Pop Hristov podal izjavo, da se ne bo več udeleževal delo-van ia orotogerovcev. dočim so ostali izs javila, da bodo nadaljevali borbo proti mi; ha.iUovcem. Proti tem še ostalim vodjem protogerovcev, ki so znani kot bivši voditelji vse i.t. inozemstva plačane teroristične akiciie ma.kedonstv«:-" bolgarskih meja, zlasti pa vpadov iz Albanije na novo jugoslovansko ozemlje, je sedai naperjen ves b»s mibailovcev in včeraj se jim je posrečil atentat s peklen* skim strojem v obliki knjige. Peklenski stroj je eksplodiral v stanovanju Krsta* na Pop Todorova, odnosno njegovega očeta svečeniika Todora Krstanova v Cer* kveni ulici, kjer so bili popoldne pri domači zabav5 s kartami zbrani Krstan. Ceca Traikov in njun prijatelj in somišljenik H ris to Lilov.
Hristo Lilov, blagajnik sofijsike Popularne banke, je na poti k Pop Todorovu prišel mimo neke mlekarne v ulici Carice Ivane, kjer mu je mlekamar. ki je večkrat prejemal pošiljke za Pop Todorova, _ izro* Ci! majhen ovoj, knjigo, ki mu jo je izročila neka gospa, z napisom: »Ministrstvo zunanjih stvari — za Krstana Pop Todorova, pošilia Boris Diamendijev« in pripisom: »Osebno, nujno« Posebej je bilo še neko pismo. Ko i" Lilov prinesel oboje v stanovanje Pop Todorova, je ta začel odpirati pismo, Lilov pa je hotel vi« deti knjigo. V pismu je stalo, da bo Pop Todorov prejel ovoj, ki naj se ga zelo varuje, ker bo poln razstreliva. Pop Todorov je takoj zaklical Lilovu, naj se ne dotSka ovoja, pa je bilo že prepozno, ker je Lilov v tistem trenutku odprl zavoj in peklenski stroi je eksplodiral. Lilovu je odneslo obe roki. Top Todorov je bil težko ranjen v obraz in eksplozija mu je izbila desno oko, Traikova je zadelo v hr> bet in mu razmesari'o desno roko. a stari svečenik, oče Pop Todorova je lahko ra* njen. ker je stal slučajno na pragu sobe. Polklicani zdravnik je dal ranjence pre« peliati v bolnico, kjer 60 Lilova in Traj-kova operira1! in je upati, da bosta prebolela rane.
Varnostna oblast je nemudoma uvedla preiskavo in je bilo že snoči več mihaj-lovcev odvedenih v zapor. Ne ve 6e pa, ali ie policija že našla pravo sled.
Vest o atentatu se je hipoma raznesla po vsem mestu in vzbudila splošno ogof« čenje. Javno in glasno se zahteva vse* vprek od vlade, nai napravi enkrat za vselej konec zločinskemu početju VMRO. ki tako krvavo sramoti Bolgarijo pred vsem zunanjim svetom. V krogih, ki so v zvezi z ministrom notranjih stvari Mu-šanovim, se zatrjuje, da se je minister odločil za kar najodloonejši nastop proti
VMRO.
Cigarete v škatlicah po 20 komadov
Beograd. 18. avgusta AA. Uprava državnih monooolov izda v promet nove vrste cigaret Neretva. Morava, Zeta in Sava v zavojčkih po 20 kosov. Po sklepu uprave državnih monopolov se bodo izdelovale škatle teh cigaret po 100 in 500 kosov le še v prav ma^h^h kolinah /Potrebno stroje za izvrševPr>ip 7avoi*kpv ip nnrav državrrh monopolov že nab«vUa :n jih porazdelila med tobačne tovarne.
Po pruskem plebiscita
Berlin, 16. avgusta.
Prvotno navdušenje vladnih krogov nad porazom prevratnih sil, ki so potom ljudskega glasovanja hotele doseči razpust zbornice in tako izsiliti predčasne volitve, se je že precej poleglo in polagoma se že čujejo glasovi, ki resneje in trezneje presojajo položaj. Vlada je sicer res dosegla uspeh in je rešena skrbi, ali ta uspeh n! dosežen v borbi, marveč s pasivnostjo. Neuspeh desničarsk 'i in levičarskih strank je nesporno važen in rrrvseljiv dogodek v nemški notrami politki Našel ie tudi zelo prijeten od-T.ev v ineremstvu. ki vedno rado čuje vesti c porazu hitlerjevcev, «*afc'helmovcev in komunistov.
Prav za prav pa je vsa stvar v tem: koa-l:ciji desničarjev »n levičarjev se ni po srcrile zbrati 50*^ vseh pruskih volilcev c.psi jih je bila zb ala do malega 10 mili ionov. A ko sodm > po olilnem imeniku, ki šteje več ko miMjonov volivcev, so nasprotniki vlade dosegli razmeroma nmlo glasov, no številu oddanih glasov pH sep-temberskih volitvah lanskega 'eta (21 mi-liionov). pa bi bili skoro dosegli polovico glasov, kakor iih za plebiscit predpisujejo ustavne določbe.
Neuspeh hitler;evcev in stahlhclmovcev iz terfa vidika tedai le n? tako s"en, kakor naglašajo organi vladne koaliciie. in poznavalcem razmer nikakor ni vlil one-fa poguma, ki ga izraža časonisie vladnih strank. Desničarji tudi naglašajo ta moment. češ da so se morali boriti nroti volilnemu snisku, ne pa nroti vladi, in da izid ljudskega glasovanja dokazuje, da skoro nolovica onih volilcev. ki v normalnih rizmerah nrihajajo V volilnim /aram, ne odobrava vladne politike in si želi razpusta skupščine pred potekom njene fimtcii«ke dobe v maiii 1931. V korist vladi da ie ted^i odločilo s svoio pasivnostjo onih t m-Uiionov volilcev. ki se obi-č*'no ne »deležuieio političnega življenia. »Voiska. ki zmatfuie s svoio težkonad^o lenobo-*, se rocajo propali plebiscitniki tem netim milijonom.
Nočin. kako skušajo Hugenberg, Hitler, in druonravioiti svoi noraz. seveda ni nrrnričevalen vendar se je pr' sedan'em nlpbisc'tu pokazalo dvoje: prvič. d<i števil--, tdssovalcev. ki so se udeležil' fega nlebiscita. rnostaja skoro za tri miliione zi on'"m. ki so ga s*ranl-», /ihtevai""? plebiscit, dosege r>ri lanskih volitvah. Ta ugotovitev m^i-da r»s ni mi velike?* nome-na. kaiti liudcl-o ef1qsnvinie za volilca nima ont> orivla^no^ti. kakor ?o imaio redne volitve. osob'fo ker se mora priznati, da plebiscit zavdjo tega zahteva vse več-iega napora sil in vse večje a^ilnoct' strank, nego ie ?e trebi r»ri rednih volitvah. Tz ter»a ozira naibrž nimaio prav francoski listi. H so mnenia. da bi nastala nevarnost v N^ničiti šel" tedai. fko bi te razd''r-ilne strank^ dosegle dvanaist mi-Mionov rtlasova^cev. V tem primeru bi bile sicer r»ri ljudskem <d*«ovanrt vedno nor^^enp. napr-im podatkom lanskih sep-tember^kih volitev p<» bi d^^gle nree<»1 md polovico glasov, ki so bili tedaj oddani.
Druga, važneiša ugotovitev pa je. da nnadek glasov pr'ča o snoznaniu v masah desničarskih in levičarskih ekstremistov. da ir «l-oro nemogoče odtegniti normalnemu Sivlieniu 50% vseh vnisanih volilcev in iih oduševiti za kako stvar, pa n^i ima slednia tako dober namen in idealen smoter. Zafo n^vdušenie za plebiscitirno rešitev po!it;?nib vnrašani povsod pojema sitno po sebi. Široki sloii vol:lcev uvide-vnio. da ie vsak nanor sil brezuspešen, dokler se ie treba boriti z indolenco mi-liionov volilcev. ki že s sumo svojo p*-ci\Tiostin in odsotnostio «lasuiejo proti. Pri plebiscitu zmaguje fiktivna številka volilnega sniska. ne število volilcev. ki so tudi resnično "avedni. Pri takem stanju stvari bo uvedba Iiudskega gl^sovnja s nrenortosfo uporabo te us<-*\-ne določbe iz-fnbila ''sak pomen. Volilci so to s svo-'im zdrav^in instinktorn spoznaM prav kmalu, vodstvo pa vztraja v svoii impe-tuo7nosti. Hitler letos nozimi slavnostno iziavil. da se bo nosi^n-i^l n^služeva^ v doc«>tf<-> svoiib vis<-vtr/->letpčih m'c'i le 71-lronit'h potov Owx-idnr« je mislil na in-stitnrijo T,lpb''scif" ;n c? v svoji nai^Tiosti oVn+jjJ fj^ n;o velikih koristi.
R^zen Stihlbelma. ki ni i7r^zitr> strnn-k^rsk«3 ordsnizaciia. so =p t!dplp5?1i nlpbi «cita bitlpripvoi, naciional-M. lindska stranka. gosr»fdarslrf strdka, krnpfska stranka konsprvtivno Hndska stranka krš^ans^o-so^ijalni \^olksdiepst in lvnovprei. porini rali na so akciio Vr,mun?sti Komunistično vodstvo se nr'drii/i vsakemu gib-'Pin. Vi obeta zmedo in nered da bi izkoristilo nastali položaj. Pr;sts»ši se niso v velikem številu odzvali pozivu voc^tva. ker so podlegli socijalistični agitaciji. Sociia-listi so povsem pravilno poudarjali izgubo ve'ikih sociialnih pridobitev nemškega naroda no revoluciji, brž ko bi dospela do moči hetero<?ena desničarska reakciia.
Nemčiia je stala 9. avgusta pred katastrofo. Zmaga opoziciie bi bila brez dvoma izzvala novo paniko v gospodarskem in političnem življenju Nemčije. Ta onas-nost ie z neuspehom razdiralnih sil začasno odklonjena, vendar je kliub temu že danes razpad weirnarske koalicije v pruskem deželnpm zboru neizogiben in poznavali prilik ii prorokuiejo. da bo pri pruskih volitvah prihodnje leto doživela popoln poraz.
Novi most na Zidanem mostu Izročen prometu
Včeraj je bil svečano blagoslovljen in otvorjen drugi železniški most, ki omogoča direktno zvezo med
Ljubjano in Zagrebom
Angleški ^st^iariednik v Franciji
Pariz, 18. avgusta. AA. I z Bavonna poročajo, da pričakujejo te dni prihoda angleškega prestolonaslednika princa Wa!e= škega, ki namerava tam prebiti svoje les tošnje počitnice v gradiču Martignanu. Okoli gradiča so že postavljene 6traže, ki nikomur ne dovolijo vstooa vanj. Lastnik gradiča je kategorično odklonil vsak spre« jeni angleških in francoskih novinarjev. Včeraj je prispel v Martignan ad.iutant vvaleškega princa general Protter, ki je oskrbel še poslednje priprave za prihod princa.
Proučevanje avstrijskega. finančnega položaja
Dunaj, 18. avgusta 6. Delegati Društva narodov, ki tukaj proučujejo finančni položaj, se povrnejo jutri v 2enevo. Zbrali so izčrpne informacije o gospodarskem po-'ožaju. ki ga bodo predložili Društvu na--odov Svoje informacije so nabrali delegati skupno z avstrijskimi finančnimi kro-
Zidani most, 18. avgusta.
Naše železnice, ki vršijo promet od za-padne naše meje proti sredini države, so dobile z otvoritvijo novega železniškega mostu čez Savinjo na Zidanem mostu komunikacijo, po kateri se je pokazala nujna potreba že pred desetletji, njeno uresničenje pa smo doživeli šele danes v svoji svobodni državi. Z otvoritvijo novega mostu je sedaj mogoč direkten promet vlakov na progi Ljubljana - Zagreb in obratno brez. prejšnjega zamudnega premikanja. Ko bo dovršen še ostali del projekta za razširjenje postaje Zidani most, ko bosta preurejena osebni in tovorni kolodvor, bo šele v polni meri viden napredek železniškega prometa na tej progi.
Ob 9.20 je posebni vlak iz Ljubljane pripeljal zastopnike železniške direkcije, oblasti in goste. Iz Maribora pa je z .jutranjim vlakom prisnel pomožni škof lavan-tinske škofije dr. Ivan Tornažič, ki je opravil blagoslovitvene obrede. Na Zidani most je prispelo tudi veliko prebivalcev okoliških krajev, da prisostvujejo otvoritvi mostu, katerega gradnjo so vsi z veseljem zasledovali.
Svečanemu dogodku primerno je bila okrašena vsa železniška postaja, prav posebno še novi most, na katerem je bilo postavljeno polno mlajev z državnimi troboj-nicami. Ves most je bil okrašen z debelimi kitami zelenja, spredaj pa je stal slavolok z napi«om: *Po novi poti — v srečno bodočnost.«
Po prihodu gostov je bila mala zakuska v kolodvorski restavraciji, nakar se je pričela slavnost otvoritve novega mostu. Kot domačin je pomočnik direktorja ljubljansko železniške direkcije inž. Klodič otvoril slovesnost z govorom, v katerem je najprej pozdravil bana dravske banovine dr. Marušiča, zastopnika prometnega ministra direktorja dr. Borka, lavantinskega pomožnega škofa dr. Tomažiča, zastopnika vojaške oblasti polkovnika Nedeljkoviča, zastopnika generalne direkcije drž. železnic inž. Krir-ka, direktorja zagrebške železniške direkcije inž. M. Schnellerja, predsednika Zbornice za TOI Tvana Jelačina ml. in gen. tajnika Molioriča, zastopnika tehniške fakultete ljubljanske univerze prof. Kralja in Hrovata, nadalje predstavnike sreza, občine. tiska in druge navzoče. V svojem govoru je tolmačil pomen novega mostu, zgodovino. dela in pota do realizacije te zgradbe. Velikost pravkar izvršenega dela pa je ilustriral s sledečimi podatki: Odkopanega je bilo 20000 m* materijala. Za dela se je porabilo 31.000 m3 peska in gramoza ter 5600 ton ali 560 vagonov cementa. Od te ogromne množine betona so porabili ia mostno konstrukcijo 9000 m3, 17.000 m3 pa za oporne in obrežne zidove. Železa se je porabilo približno 25 vagonov, lesa 80 vagonov. Če bi se naložil ves materijal. ki se je odkopal in tisti, ki se ie za stavbo porabil, na vagone, bi jih bilo 9000; tvorili bi vlak, ki bi segal od Ljubljane do Laškega. Vse to dovršeno delo pa je trud domačih inženjerjev, domačih podjetij in naših dblavcev.
Tudi škof dr. Tomaži? je v svojem nagovoru naglasil koristi preurejenega železniškega prometa na Zidanem mostu, pojasnil pomen cerkvenih obredov, nato pa je ob asistenci župnikov Hristoviča in Šketa ter še enega duhovnika opravil blagoslovitev mostu.
Predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin
je v svoiem govoru poudarjal, da je Zbornica za TOI v Ljubljani že na prvi veliki železniški konferenci leta 1920. zahtevala
preureditev kolodvorskih naprav na Zidanem mostu in zgradbo piometnega trikota. Orisal je nadalje napore za dosego tega cilja in končal z željo, da bi se srečno dovršena prva faza projektiranih del skoraj nadaljevala in da bi se čez leto dni ponovno zbrali na tem mestu k proslavi otvoritve drugega tira na progi proti Zagrebu.
Medtem je privozil na postajo od Ljubljane monakovski brzovlak št. 1 z okrašeno lokomotivo. Po kratkem postanku ie na prošnjo inž. Klodiča zastopnik prometnega ministra direktor dr. Borko prerezal trobo.ini trak, ki je bil napet preko mostu in dal s tem vlaku znamenje za prosto pot. Godba T/Sloges je pod vodstvom g. Svetela zaigrala koračnico in med vzklikanjem navzočih je brzovlak počasi vozil preko novega mosiu. Potniki v vlaku, ki so se prvi? vozili po tem novem delu_ proge, so skozi okna veselo pozdravljali in mahali z robci. Gostje pa so hiteli k ograji in klicali od-daljujočemu se vlaku, dokler se ni skril za bližnjim ovinkom proti Radečam.
Gostje so si nato ogledali vsa novozgrajena dela, oporne zidove in novospel.jane ceste. Kmalu je privozil po novem mostu kot drugi vlak osebni vlak iz Zagreba, ki prihaja ob 13.46 v Ljubljano. Zadnji vlak, ki je pripeljal na postajo še na stari način s tem, da je zapeljal najprej proti Rimskim toplicam in nato nazaj na zidanmoško postajo, je bil sezonski splitski brzovlak, ki pride iz Zagreba v Ljubljano ob 11. dopoldne. Odslej bodo vsi vlaki med Ljubljano in Zagrebom vozili brez obračanja že po novem mostu. S tem bodo prihranili kakih 10 minut, vendar pa bo vozni red spremenjen šele v oktobru z uvedbo zimskega voznega reda, do takrat pa bodo imeli vlaki daljši postanek na postaji.
Opoldne je neumorna godba >Slogec priredila promenadni koncert na trgu pred postajo, slavnostnim gostom pa je železniška uprava priredila skupno kosilo v kolodvorski restavraciji. Restavrater Majcen .ie v bogato okrašeni obednici serviral gostom res odlično pripravljen obed, za katerega je žel nedeljeno priznanje vseh udeležencev. Vrsto napitnic ie otvoril direktor dr. Borko, ki je napil Nj. VeL kralju. Ban dr. Drago Marušič je opozoril na simbolični pomen današnje svečanosti, ko smo si v osrčje jugoslovenskega naroda zgradili direkten most, ki si ga pod tujci nismo smeli postaviti. V toplih besedah se je spominjal tudi požrtvovalnega in vzorno discipliniranega dela naših železničarjev. Enako toplo je govoril o železničarjih tudi škof dr. Tomažič, ki je izrekel željo, naj bi bil lepi uspeh, kronan z današnjo prireditvijo, novo bodrilo k vzajemnemu, bratske ljubezni prepojenemu dolu. Zagrebški direktor inž. Schnel-ler je v iskreni zdraviei omenjal zaslugo svojega ljubljanskega kolege in svojega bivšega šefa dr. Borka. Sledilo je še več govornikov in obed je potekel v harmonični prijateljski družbi vse do časa, ko je okrog 4. posebni vlak odpeljal večino gostov zopet proti Ljubljani.
Kakor smo že omenili, je vse ogromno delo, ki je bilo dosedaj izvršeno na Zidanem mostu, plod domačega uma in domačih rok. Mest sam je zgradila tvrdka Slavec iz Kranja, spojila pa ga na obe strani, preložila radeško cesto in zgradila obrežne zidove tvrdka Slograd iz Ljubljane. Načrte so sestavili in delo nadzirali železniški inž<*-njerji, ki so bili danes upravičeno ponosni na svoje delo in na delo domačih tvrdk in domačih ljudi.
Taksne olajšave za optante in naseljence
Kupo-prodajne pogodbe so do 1. 1 plačane takse pa se
Beograd, 18. avgusta. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ predpisal in proglasil zakon o oprostitvi taks za pogodbe o nakupu in prodaji posestev, ki jih kupijo optanti ali osebe, ki uživajo optant-ske olajšave in pa naseljenci v južnih krajih.
§ 1. Pogodbe o nakupu in prodaji posestev, ki se sklenejo do 15. februarja 1932, so proste taks po tarifi št. 12 taksnih tarif zakona o taksah, ako so po teh pogodbah kupci optanti ali osebe, ki uživajo optantske olajšave.
Takse, ki so bile plačane za pogodbe, sklenjene do uveljavitve tega zakona za
Obup starčka
Ljubljna, 18. avgusta.
Ko je korakal davi okrog 6.45 železniški čuvaj France Remic s svojega doma v Podsmreiki po progi proti Ljubljani, so ga ustavile neke ženske in mu povedale, da so že ponoči videle hoditi Okrog ma* lega kozolca nasproti znane Kušarjeve gostilne onkraj proge neznanega starega moža. ki si ie tamkaj najbrže »nekaj napravil«. Remic se je takoj podal pod kozolec, kjer je res našel starega moža — obešenega. Na Glincah je Remic obvestil o dogč-dku stražnika Dominika Zoreta, nakar je bi'a obveščena policijska uprava.
Okrog 9. je odšla na Vič komisija, ki sta jo tvorila namestnik policijskega zdravnika dr. JirrečJko in uradnik Josip Kek. Komisija ie našla obešenca na tleh, ker je bil straž/nik že prerezal popolnoma novo vrv misleč, da 6e da obupancu še pomagati. Zdravnik pa je ugotovil, da je smrt nastopila že pred 6 urami. V obleki obešenega starega možička so našli njegos vo delavsko knjižico, iz katere je razvidno. da 'e obupamec 73-letni zidar Andrej P., ki je bil doma iz Mirne pri Gorici. Poleg knjižice je imel nesrečnež pri sebi tudi par neizpolnjenih prijavnic in prazno črno listnico. Iz knjižice ie nadalje ra it vidno, pri katerih ljubljanskih mojstrih je bil pokojni v službi. Zadnje čase pa je nesrečni možiček telesno seveda že ooešal za delo, toda oskrbo je imel V splošnem je bil vse živčen je orecp' živahne narave. Obupni ?i nje izvršil rtotovo v trenutni duševni zmedenosti. Pokopan bo na viškem pokopališču.
932 oproščene prenosnih taks, že na zahtevo vrnejo
nakupe ali prodaje, se bodo vrnile, ako zainteresirane osebe zahtevajo povračilo v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
§ 2. Optanti in osebe, ki uživajo optantske olajšave, lahko kupijo z oprostitvijo taks in v roku po prejšnjem paragrafu po 5 ha obdelane zemlje hkratu ali postopno, ako imajo do štiri članov rodbine, za vsakega nadaljnjega člana rodbine pa še po 1 ha obdelane zemlje.
§3. Pogodbe o nakupu in prodaji obdelane zemlje, ki jih bodo sklenile na področju Južne Srbije do vključno 31. decembra 1940 agrarne zadruge ali savez agrarnih zadrug z odobrenjem ministra za poljedelstvo za naselitev v smislu zakona o naselitvi južnih krajev, so oproščene taks po tarifi št. 12 taksnih tarif zakona o tarifah. Teh taks so v tem času proste tudi pogodbe o prodaji obdelanega zemljišča od strani saveza agrarnih zadrug ali agrarnih zadrug agrarnim interesentom in doseljencem slovanske krvi in jezika. Ti doseljenci lahko kupijo z navedeno olajšavo od saveza ali od zadrug hkratu ali postopno za rodbino do 5 članov po 10 ha obdelane zemlje, za vsakega nadaljnjega člana rodbine pa še po 2 ha.
§ 4. Ravno tako odpadejo takse za te agrarne interesente v južnih krajih, ko prevzamejo v posest od države prepuščena zemljišča za naselitev v smislu zakona o naselitvi južnih krajev.
§ 5. Ta zakon stopi v veljavo iri dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
Vremenska napoved
Zasrrebška vremenska naooved za danes:
Nestalno vreme, zelo spremenljiva oblačnost. lokalne nevihte niso izključene. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerski oritisk se je v splošnem dvignil novsod za 0.3 do 3 mm. edino v dolniem Primoriu ie padel za 1 mm. Temperature so nadle v ozadju za 1 do 3 stopnie. v Primorju oa so ostale neizpremeniene.
Dunajska vremenska nanoved za sredo: Sedanje vreme se bo najbrže še držalo. V ostalem bo spremenljivo, na jugu morda malo manj oblačno.
Brzovlak Jesenice—Beograd vozi kot prvi redni vlak pod slavolokom preko novega, bogato z zelenjem okrašenega mosta.
Zanimiv pogled na zidanmoško kotlino z vsemi tremi mostovi. Spredaj je cestni most, v sredi stari železniški in zadaj novi železniški most.
Blagoslovitev šole v Slatini Radencih
Udeležba je bila velika, a slovesnost je znatno motil dež
Radenci, 18. avgusta.
V nedeljo se je zgrnilo v prijazno Slatino Radence nebroj ljudstva od blizu in daleč. Pretežna večina je bila kmetskih ljudi, osobito iz Prekmurja, ki so hoteli prisostvovati blagoslovitvi nove narodne Šole ter videti ob tej priliki razne povabljence in dostojanstvenike. Iz Maribora je prispel pomožni škof g. dr. Tomažič s svojim spremstvom, bana in okrožnega inšpektorja pa je zastopal g. svetnik dr. Ivo Poljanec. Med gosti smo še opazili ir *>fesorj'a Kardinarja, dr. Osterca in dr. Kovačiča, same prleške rojake, dekana \Veixla, zastopnika sreskega načelstva dr. Mlinarja, sreskega šolskega referenta Kar-baša, ter precej učiteljstva.
Krajevni šolski odbor in občina Radenci, ki obema načeluje agilni g. Jakob Zem-ijič, je izdelal natančen program slavnosti, toda lepega vremena žalibog ni mogel preskrbeti. Ko se je jutranji vlak z gost? in ljutomersko mestno godbo bližal Ra-dencem, je začelo deževati. Tako je bil sprejem na kolodvoru, kjer je bilo vse črno ljudi, prav moker, pozneje pa je deževalo v pogostih presledkih ves dan, kar je vsej prireditvi znatno škodilo. Dež nam je bi! sicer že jako potreben, vendar bi bil že lahko počakal vsaj do večera. Takega mneja smo bili vsi, ki smo potem prisostvovali slovesni maši, ki jo je v zdraviliški kapeli daroval g. pomožni škof. Po opravilu je g. škof v lepem govoru po-vdaril pomen izobrazbe in nove šole za posameznika, državo in cerkev. Nato se je razvil dolg sprevod do novega šolskega poslopja, ki je res lepa in impozantna stavba. Pred okrašenim vhodom je župan Zcmljič pozdravil tisočglavo množico ter izročil ključe nove šole sreskemu šolskemu referentu. Takrat je bil marsikateri gledalec mnenja, da bi bilo lepo, če bi jih župan mogel izročiti že novemu šolskemu vodji, ki pa še ni imenovan, dasi se bliža konec počitnic in čaka upravitelja še ogromno delo. G. pomožni škof je po kratkih uvodnih besedah izvršil obred blagoslovitve ter na koncu čestital krajevnemu šolskemu odboru in drugim činiteljem na izvršenem lepem delu. G. svetnik dr. Ivo Poljanec je čestital v imenu kr. banske uprave, Karbaš pa je kratko orisal zgodovino nove šole ter zasluge krajevnih faktorjev za izvršeno delo. Učitelj Kolar je v pesniških besedah govoril v imenu mladine, nakar se je šolski upravitelj stare kapelske šole g. Pertl poslovil od dece, ki se je pdaj prešolala v novo šolo, in od njenih staršev. Med govori so nastopili šolski otroci z lepimi deklamacijami, ki so proslavljale Njeg. Velič. kralja. Državna himna in dve pesmi, ki so ju zapeli kapel-ski pevci, so zaključili slovesnost.
Nato so si prisotni ogledali šolsko poslopje, ki je res vzorno urejeno in v čast graditeljem. Šolsko deco pa je krajevni šolski odbor primerno pogostil. V zdraviliški restavraciji se je vršil banket, katerega so se udeležili skoro vsi oficijelni povabljenci. Pozdravne besede je izpregovoril g. župan Zemljič, g. pomožni škof dr. Tomažič je ponovno čestital krajevnim faktorjem na kulturni pridobitvi ter se s patriotskimi besedami spomnil vladarja in njegovega jubileja. V imenu mariborske sokolske župe je govoril župni starosta dr. Makso Kovačič. Oblastni šolski njidzornik Rape je poslal brzojavno čestitko. G. ravnatelj Janžek je nato prečital udanostno brzojavko kabinetni pisarni Njeg. Velič. kralja, ki je bila z odobravanjem sprejeta. Med banketom je sviral zdraviliški salonski orkester ter žel zasluženo pohvalo. Na vrtu restavracije Sterniša se je vršila popoldne gasilska veselica.
iCenj ga je ubil
Mozirje, 18. avgusta.
Na včerajšnjem Rokovem sejmu, ki je običajno vsako leto dokaj dobro obiskan, se je primerila nenavadna smrtna nesreča. Ivan Završnik, med k/metskim ljudstvom spiosno zinan z domačim imenom Sovine« kov Anzel, posestnik iz Kolovrata, je prišel na sejem ter je imel omravka v konjskem hlevu gostilničarja Brinovška. Ne* sreča je nanesla, da ga je kon,j silovito udaril in se je ponesrečenec takoj zgrudil. Poškodba je bi!a tako huda, da zanj ni bilo rešitve in je na mestu umrl.
Zopet vlom na Senovem
Rajhenburg. 18. avgusta.
Ni še minil mesec dni, ko smo poročali o veliik em vlomu v Korinžkovo trgovino na Senovem, kjer so drzni tatovi odnesli obilen plen v vrednosti več tisoč dinarjev. Senovski kakor tudi sosednji orožniki so uvedli kar najvestnejše zasledovanje, ki je seglo celo daleč na hrvaško stran, vendar je bil ves veliki trud doslej zaman.
V nedeljo pa je prebivalstvo zopet presenetila novica, da so neznani vlomilci obiskali Korimškovo trgovino in odnesli kar jim je prišlo pod roko. O tatvini je bila takoj obveščena tudi policijska uprava v Ljubljani, od koder so na kraj vloma pripeljali policijskega psa, ki pa ni mogel prijeti prave sledi za vlomilci. Sledil je sicer proti Reštanju, tam pa se je zmedel. Poizvedovanje je v polnem razvoju.
Iz življenja veleindustrijca f Franca Woschnagga
Šoštanj, 18. avgusta
Kakor je »Jutro« beležilo, je v ponedeljek umrl v sanatoriju Cottage na Dunaju splošno znani šoštanjski veleindustrijec g. Franc Woschnagg, ki je bolehal že več let na srcu. Z njim zapusti Šoštanj eden izmed redkih mož, ki mu ni bil pri srcu samo dober razvoj lastne tovarne, ampak je imel rade volje vedno odprto roko za razne humanitarne in druge važne naprave in ki je predvsem uvaževal in podpiral želje in težnje delavstva, pri katerem je bil zares izredno priljubljen.
Rodil se je 18. septembra 1865 v Šoštanju, kjer je imel njegov oče tovarno usnja. Kot solastnik je vstopil pokojni v tovarno leta 1906. Po smrti očeta in svojega brata Hansa, ki je 1912 nenadoma preminil v Italiji, je postal sam šef in lastnik. Tovarno je vedno povečava! in moderniziral, kar dokazuje predvsem dejstvo, da je bilo ob njegovem prevzemu zaposlenih 120 delavcev, medtem ko jih je sedaj pri polnem obratu do 750. Vošnjakova tovarna usnja je najstarejša in največja v Sloveniji, njeni odjemalci pa so tudi daleč izven mej naše države.
Uvidevno je, da se ima procvitu njegove tovarne zahvaliti za svojo precejšnjo davčno moč mesto Šoštanj in da bi brez tovarne zavzela brezposelnost tukajšnjih delavskih krogov nevarne meje. Že pokojnikov oče je sezidal za revne Šoštanjčane sirotnišnico, pokojnik pa je v lastnih poslopjih nastanil tako veliko število delavstva in uradništva ter še tovarno vedno preurejuje razne objekte v stanovanja, da v Šoštanju ni več stanovanjske krize, delavstvo pa ima kolikortoliko zdrava in zračna stanovanja. Za pošto, ki je že od enkdaj v njegovi hiši, je uredil na lastne stroške v prvem nadstropju nove moderne prostore, v katere se je pošta vselila pravkar te dni.
S pokoljenjem Vošnjakov je že od srede prejšnjega stoletja prav ozko zvezana zgodovina in razvoj Šoštanja, kar natančneje opisuje slavni šoštanjski rojak, po-kojnikov stric dr. Josip Vošnjak v svojih »Spominih«. V nacionalnem pogledu je Šoštanj do prevrata doživel razne peripe-tije, zapisan je bil isti usodi kakor vsi naši štajerski obmejni trai in mesta. Žu-panovala sta šoštaniu g. Franc Woschna«g st. in njegov sin Hans, a pokojnik je bil žunan od 1912 do prevrata. V srečnem zakonu z ?ospo Marijano, ki jo ie bi! leta 1001 izbral za življenjsko družico iz dunajske rodbine Meberieve, sta se mu rodila sina Herbert in Walter, ki jima zdaj pripade vodstvo velepodjetja. Pokojnik je že par let bolehal in je bival na svoji krasno opremljeni Marovski graščini pri Šoštanju, dokler ga bolezen ni prisilila k odhodu v dunajski sanatorij. A tudi v času bolezni je vedno delavni pokojnik bil v najožiem stiku z vodstvom podjetja čigar vpliv v bančnem in industrijskem živlienju Jugoslavije je razumljivo velik
r Elitni ^ Kino Matica
Danes premiera ob znižanih letnih cenah!
Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani
Najnovejše in zadnje mojstrovine nedavno umrlega velikega režiserja
LUPU PICKA
V glavnih vlogah Ina ALBRECHT in Maria DALBACIN. Glasba: Marc ROLAND
L>anes ob 4., i/28. in 9.% uri
Telefon 2124
»Elitni kino Matica"
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapreki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo i v zvezi z mrzlico,	'
Ne surogat, temveč prava
naiplemenitejša kava brez kofeina,to je

Počitniška kolonija na Rakitni
Ljubljana, 18. avgusta.
Letošnje leto biva na Rakitni v prostorih šolske poliklinike že druga kolonija bo-lehnih in okrepitve potrebnih šolskih otrok. Med drugo kolonijo, ki je odšla na Rakitno 3. t. m., je med 40 otroki 33 otrok, ki jih vzdržuje Osrednja pretituberkulozna liga iz Ljubljane in krajevne lige iz Hrast-dika, Logatca in Zagorja. Osrednja proti-tuberkulozna liga sama vzdržuje 26 otrok.
Kolonijo vodijo pod zdravniškim nadzorstvom zaščitne sestre državne šolske poliklinike, ki je dala na razpolago tudi svoje barake, da služijo za spalnice dečkom in deklicam. Gostoljubno streho imajo kolonisti tudi v Prosvetnem domu, kjer služi dvorana za obednico in dnevno bivanje. Radio, ping-pong in še cela vrsta zabavnih iger skrbe za zabavo, če je vreme kislo in morajo odpasti izleti, ^olnčenje in kopanje. Sicer pa dolgčas v koloniji ni nikoli. Od jutra do večera je dan izpolnjen z važnimi opravki: gimnastične vaje, telovadba, solnčenje, ležalne kure, popoldanski počitek, kopanje v novem bazenu, igre in sprehodi v krimske gozdove. Pa najvažnejših poslov za koloniste ne smemo pozabiti: petkrat na dan se zbero v jedilnici, brez izjeme vsi, in teh točk dnevnega reda ne prezre nobeden. Sveži zrak in celodnevno gibanje otrok na prostem povzročajo kuharicam dovolj dela, pa tudi veselja, ker dober tek poskrbi za to, da nič ne ostaja. Tehtnica pa kaže, da bivanje v koloniji ne bo brez uspeha za mlade koloniste.
Le škoda, da bo mesec prekmalu minil in potem za marsikaterega ne bo več domačega pšeničnega kruha, medu in marmelade, solnca in svežega zraka. Prva kolonija Osrednje protituberkulozne lige bo uspela prav dobro. Liga, ki jo je priredila že v drugem letu svojega obstoja, je z njo dokazala svojo delavnost in svojo upravičenost ter po pravici pričakuje naklonjenosti vse javnosti za svoja prizadevanja!
no bolnico. Škoda po požaru je precej visoka, seveda pa je podjetje proti požaru zavarovano.
Vlom pri Sv. Petni pod Mariborom
Maribor. 18. avgusta.
Trgovina Jožice Lorberjeve v št. Petru pod Mariborom je v pretekli noči dobila nezaželjen obisk. Vlomilce sta ščitila dež in temna noč, da so lahko nemoteno opravili svoj tatinski posel tik prometne ekraj-ne ceste. Od domačih ni- nihče slišal vlomilcev. vlom so opazili šele v zgodnjih jutranjih urah mimoidoči, ki so poklicali domače. Vlomilci so se poslužili kaj primitivnega orodja: z jelšovo palico so izpulili ključavnico železnega roloja ter rolo upog-nili pol metra navzgor. Skozi to razmeroma ozko odprtino je eden izmed vlomilcev zlezel v notranjost in odklenil vrata.
Vlomilci so odnesli znatno zalogo kave, sladkorja, klobas, slanine, sardin, sira in več parov nogravic. Zadovoljili so se tudi z žganjem v steklenicah, slednjič pa so si nabrali tudi precejšnjo množino cigaret, tobaka in cigar, iz ročne blagajne pa so vzeli 2000 Din. Skupna škoda znaša okrog 10.000 Din. Domači orožniki so pridno na delu, da skupno s sodelovanjem mariborske policije izslede vlomilsko družbo.
Opasen požar zaradi bencina
Ljubljana, 18. avgusta.
Na Glincah nasproti tovarne Pekatete je nastal ob 2.30 zjutraj opasen požar. De-lavca Peter Šermada in Peter Verovica, uslužbena pri gradbenem podjetju inž. Du-kiča in na stanu v Rožni dolini, sta polnila iz soda v leseni baraki v neko manjšo posodo bencin, ki sta ga nameravala odnesti dj sesalke na Tržaški cesti, uporabljane pri kanalizacijskih delih. Delavca pa sta prišla pri tem opravku s svetiljko, s katero sta razsvetljevala barako, preblizu soda z bencinom, ki se je mahoma vnel. V zrak je bušil mogočen plamen in zajel delavca Šermado. Ogenj ga je takoj hudo osmodil po rokah in nogah, vendar se je obema posrečilo hitro skočiti na piano. Medtem pa je ogenj že zajel vso barako, ki je bila naenkrat vsa v plamenih. Baraka je zgorela do tal. ogeni pa je uničil tudi različno orodje, stavbeni materij"al in okrog 300 vreč cementa. Razburjeni sosedje so takoj poskakali iz toplih postelj in poskušali z gašenjem. Viški gasilci so nemudoma prihiteli na pomoč in preprečili, da se požar ni prenesel še na sosednja poslopja, ki so bila že hudo ogrožena.
Opečenega delavca Šermado so prenesli v bližnjo hišo, nakar so telefonirali po reševalni avto, ki ga je prepeljal v splos-
Očetu v veselje zanetil požar
Sv. Jurij ob Ščavnici, 18. avgusta.
V nedeljo zjutraj je požar uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopje posestnika Rantaše na Dragotinskem vrhu. Ogenj je upepelil vse do tal, zgoreli sta tudi dva svinji, dalje žito, slama, seno — vse, kar je bilo na podstrešju. Posestnik sam je bil pri prvi maši in ko je prišel domov, je našel le še pepel svojega doma.
Ko so prihiteli na kraj požara prvi ljudje in vprašali domačega sina Antona, kako je požar nastal, jim je hladnokrvno odgovoril; »Sam sem zažgal!«
Na vprašanje, zakaj, je odvrnil: »Očetu v veselje. Meni itak ni treba ne stanovanja ne hrane, saj bom vsega dovolj dobil v Mariboru.« (Mislil je na jetnišnico.)
Neka žena ga je karala radi takega početja. Saj bi lahko zgorela vsa vas. Anton pa je dejal: »Veter je pihal proti dolini, kjer ni nobene hiše.«
Sprehajal se je okrog ognja z veliko gorjačo v rokah in smeje gledal, kako ljudje gasijo, ter venomer ponavljal besede: »Naj vrag gori!« Ravnodušno je čakal na orožnike. Pri zasliševanju je izpovedal, da ne more trpeti očeta, kateremu je res že večkrat grozil tudi z umorom. Star je 35 let in po mnenju vaščanov duševno zaostal. Posebno ga bolezen nadleguje ob mlaju. Seveda je splošna želja, da bi ga oddali na opazovalni oddelek, ker ni izključeno, da bi poizkušal tudi na drugih straneh užigati. čim se ga loti zmedenost.
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos
Dva mlina
za
velikosti 2, vsak mlin 220 kg težak, kompletna in dobro ohranjena NAPRODAJ. Naslov pove ogL odd. »Jutra«, 10388
Kongres narodnega delavstva v Trbovljah
Priprave za odkritje spomenika kralju Petru L
Ljubljana, 18. avgusta. Odbotr za postavitev spomenika kralja Petru ponovno opozarja, da je neobhodno potrebno, da mu vsa društva, organizacije, zveze, udruženja, komoracije itd. javijo svojo udeležbo pri odkritju spomenika s tem, da mu sporočijo: imena svojih pred-staviteljev na slavnostnem prostoru (največ po 3 osebe), če nameravajo počastiti spomin kralja Petra I. s peklonitvijo venca. če nastopi članstvo pri mimohodu v krojih in s praporom ali z zastavo in na kateri naslov naj se pošljejo izkaznice za predstavitelje na slavnostnem prostoru.
Vse priprave so v teku, sestavlja se že podroben spored, ker nas le še malo časa loči od slavnostnega dneva. Zato pa naj vsako društvo, udruženje, vsaka organiza cija, zveza, korporacija itd. čimprej izvrši svojo prijavo najkasneje do 27. avgusta, ker sicer odboru ne bo mogoče vpoštevatl posameznih naknadnih prijav pri zasedbi razpoložljivega prostora pred magistratom. Poslovne ure odborove pisarne so vsak del avnik od 18. do pol 20. ure v Ljubljani, Kongresni trg 1/11.
Z odlokom prometnega ministrstva je dovoljena četrtinska vožnja po železnicah. Podrobna navodila bodo pravočasno objavljena.
Ponedeljsko »Jutro« qe obširno opisalo letošnji kongres narodnega delavstva, ki se je v velikem industrijskem središču Trbovljah razvil v impozantno manifestacijo. Zgornja slika nam predstavlja sprejem in pozdrav predstavnikov narodnega delavstva od strani trboveljskega župana g. V o duška. Desno ob njem je ljubljan-
ski občinski svetnik Ivan Tavčar, leva pred stopnjiščem predsednik NSZ Rudolf Juvan, na desni pa češki gostje. Spodnja slika predočuje množico delavstva pred rudniško restavracijo, odkoder se je razvil velik sprevod proti Sokolskem« domu, kje se je nato vršilo zborovanje.
Svečana otvoritev novega železniškega, mostu na Zidanem mostu
Slavnostni gostje pri otvoritvi: v sredi ban dr. Marušič, na njegovi desni železniški direktor dr. Borko, na levi pa škof dr. Tomažič in zastopnik dravske divizije polkovnik Nedeljkovič. (Poročilo o otvoritvi objavljamo na 2. strani
današnje številke.)
Domače Tesli
*	Vojaške vesti. Po potrebi službe sta prideljena na službovanje: artiljerijski poročnik Frančišek Zidar kot vodnik potiske-mu vozarskemu eskadronu. pehotni poročnik Pavel Potokar Da kot vršilec dolžnosti komandirja 2. četi 20. pehotnega polka. Ženitev ie odobrena: pehotnemu poročniku Milanu Bradaču z gospodično Pompilijo Konstandinovičevo. hčerko pokojnega profesorja iz Bdtolja; artiljerijskemu poročniku Vojislavu Madroviou z gospodično Tatjano Kolenčevo, hčerko notarja Ivana Kolenca Iz Slovenske Bistrice; inženjerske-mu poročniku Janezu Zadniku 7. gospodično Jeleno Repovševo. hčerko šolskega upravitelja iz Ljubljane; sodnemu poročniku Milutinu Marušiču z gospodično Ardie-nido Prohaskovo, hčerko direktorja »Putni-ka« iz Subotice; pehotnemu kaoetanu 1. razreda S lvestru Kleču z gospodično Heleno Paligovo. hčerko inženjerja diržavnih železnic v Ljubljani in artiljerijskemu poročniku Feliksu Rusu z gospodično Ladisla-vo Furianovo. hčerko uradnika državnih železnic v Ljubljani.
*	Glavna skupščina JUU. Z odlokom g. ministra prosvete O. N. br. 57.564 z dne 11. t m. ie na osnovi § 87. Uradniškega zakona odobrena vsem učiteljem (icam). ki 50 zaposleni izven šole. so administrativni uradniki pri sreskih šolskih nadzornikih ali pri prosvetnih oddelkih, odsotnost od 20. do 28. t. m. da se moreio udeležiti glavne učiteljske skupščine v Beogradu.
*	Z zagrebške univerze. Na predlog zagrebške univerze je minister prosvete imenoval za člana izpraševalne komisije na triletno dobo za teorijo administrativnega prava in za pozitivno zakonodaistvo dr. Jovana Stetanoviča in dr. Ivana Krbeka, redna profesorja zagrebške univerze.
*	Povratek udeležencev IV. »JutrOve« ekskurzije iz Pariza. Včeraj zjutraj so se Pariz vrnili po 10-dnevni odsotnosti z jutranjim gorenjskim brzovla.kom zopet v Ljubljano. Vsi izletniki so srečno zopet dospeli v domovino in so bili ob prihodu vzlic naporne 26-urne vožnje sveži in ne preveč utrujeni. Od potovanja in bivanja v Parizu in od kolonijalne razstave 60 vsi odnesli najlepše vtise. O vse.m aranžma« nu so se izrekli zelo zadovoljne, posebno so se pohvalili z udobnim stanovanjem v hotelu »Charleston«, z okusno prehrano m s točno izvedbo vsega pestrega progra« ma. 22. t. m. poteče rok za obvezne pri« jave za V. »Jutrovo« potovanje v Pariz. Prosimo vse interesente, da čimprej vpoš-ljejo svoje obvezne prijave in potem predpisane dokumente do najkasneje 22. t. m., da ne bo zadrege s prijavami.
*	15-letnica maturantov iz Nizze. Ko je morala junaška srbska vojska med svetovno vojno zapustit: domovino, se je umaknilo z rodne grude tudi mnogo civilnega prebivalstva. Tako je zanesla težka usoda v tujino tudi mnoge srbske dijake. K sreči so prišli v gostoljubno Francijo, kjer so lahko študije nadaljevali. V Nizzi je bila ustanovljena srbska gimnazija, v katero so bili sprejeti vsi dijaki, ki so dovršili v Srbiji 5. razred gimnazije. V juliju 1917 so polagali ti dijaki v Nizzi zrelostni izpit, potem so pa odšli študirat na francoske univerze. V juliju prihodnjega leta bo torej 151etnica te mature. Maturanti iz Nizze so zdaj raztreseni po vsej državi, v Beogradu so pa ustanovili pripravljalni cdbor, da se ta redki jubilej primerno proslavi. Odbor naproša vse maturante iz Nizze, naj takoj sporoče svoje naslove inž. V. Markoviču .poštni predal 511, Beograd.
*	Ekspedicija Društva za raziskavanje jam v največjo jamo Jugoslavije. Včerai se je odpeljala iz Ljubljane odprava 7 članov društva pod vodstvom univ. docenta dr. A. Seliškarta za Zavalo v Hercegovini z namenom, da prodre do skrainih globin naše največje iame »Vjetrenice«. Ljubljanskim jamarjem se priključijo še nekateri strokovniaki iz Beograda in Skop'1-1 ter predstavnika Slovenskega in Hrvatskega planinskega društva. Pri tej priliki se bodo proučile tudi izredno zanimive meteorološke, geološke, hidrološke in biološke razmere te ogromne iame. Dolžina dosedaj znanih rovov znaša čez 7 km. Spirednii del iame sta dosedaj raziskovala beo-raiski geograf dr. Mih. Radovanovič in direktor brnskega muzeja dr. A. Absolon. Slednji ie našel v iami doslej neznane predstavnike jamskega živalstva. S to ekspediciio prekorači Društvo za raziskavanje jam prvič meje ožjega slovenskega ozemlja. Ni željo zetske banovine bo ekspedicija skušala dognati možnost izrabe iame za turistovske namene. Pri prevzemu iame »Vietrenice« v last banske uprave je fungiral kot strokovnjak zastopnik našega društva g. učitelj Ivan Mihler. Denarna sredstva za ekspediciio ie društvo prejelo deloma od zetske banovine, ministrstva za trgovino in Srpske kr. akademije. Ministrstvo nrome-ta ie prispevalo z brezplačnimi vozovmica-mi. skautska organizacija v Ljubljani na ie posodila svoje šotore. Ekspediciia je do^ro opremljena in se lahko pričakujejo važni rezultati. V prihodnjem ooletiu se snuie druga ekspedicija skupno z Geografskim društvom v Beogradu v Lipsko pečino pri Cetiniu.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJubHan'
številke za označto kraja pomenijo: 1. čas ooazovania. 2. stanie barometra. 3. temperatura. 4 relativna vlaga v %. 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: Drve številke Domenilo nai-višio. druge nai"'žio
18. avgusta Ljubljana 7. 74.0. 13.6. 90. tiho. 10, dež, 6.1: Maribor 7. 762.6. 13.2. 94. tiho. 9. dež, 10.8: Zagreb 7. 763.5. 14.2. 84. tiho. 6. —. --: Beograd 7. 763.0. 17.3. 88. Ni, 6. dež, 1.4: Sarajevo 7. 763.3. 16.8. 67. tiho. 0, —. —: Skonlie 7. 763.4. 16.5. 58. NI. 8. —. —; lz Kumbora. Splita. Raba. Mostarja ni depeš.
Temperatura: Ljubljana 24.3. 13.2: Maribor 20.2. 12.1; Zagreb 25.2. 13.4: Beograd 30.3. 14.9; Sarajevo 33.0. 13.2: Skoplje 35 8 12.8.
Solnce vzhaja ob 5.3. zahaja ob 19.6. L Luna vzhaja ob 10.54, zahaja ob 21.6.
*	Državna pletarska šola v Ptuju sprejema učence v I. letnik še do 25. t m. Prijave je opremiti s krstnim listom, do-movnico. odpustnioo in Izjavo staršev, s katero se zavezujejo vzdrževati gojenca. Šola je dveletna ter ima namen izvežbati v pletarstvu in vrboreji učeno in učenke, ki so uspešno dovršili osnovno šolo. za ple-tarske pomočnike. Razen praktičnega pouka v pletarstvu se poučuje na šoli tudi računstvo. poslovno spisje, vrbogojstvo, kal-strokovno risanje. Vsi učenci prejmejo šolske potrebščine brezplačno, morajo se pa za časa učne dobe sami vzdrževati. Šoli ie priključen poseben internat v Dijaškem domu v Ptuju.
*	Novi grobovi. V Ljubljani se je včeraj vršil pogreb gdč. Frančiške Jakličeve, sestre g. podpolkovnika Jakliča, komandanta velocipedskega bataljona v Ljubljani. — Na Turjaškem trgu 2 v Liubliani je umrla gospa Barbara D u 1 a r i e v a, ki je dosegla lepo starost 87 let. Pogreb se bo vršil jutri ob 17. izpred hiše žalosti k Sv. Križu. V Kersnikovi ulici 5. v Ljubljani ie umrl trgovski zastopnik g. Josip Sever, star 60 let. Pogreb bo danes ob 16. — V Šoštanju ie v starosti 65 let umrla ga. Frančiška Štrucmanova. p. d. Štam-berger. — V Mariboru je v nežni starosti 16 mesecev umrla Nevenka P a t e r n 0-s t o v a. Pogreb bo jutri ob 15. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-ije!
+ Vse v Hubadovi župi JPS včlanjene zbore vabimo, da sodelujejo pri odkritju spomenika prvemu jugoslovenskemu kralju Petru Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani dne 6. septembra. Pri podoknici banu in županu na predvečer odkritja 5. septembra sodelujejo samo ljubljanski moški zbori. Skladbe za to priliko dobe vsa društva v pisarni Hubadove župe (Vegova ulica 7) sredi prihodnjega tedna med 18. in 19. uro. Pri odkritju nastopijo vsi v žuo' včlanieni moški zbori. Zunanji zbori naj se takoj priglasijo ter navedejo število potrebnih not. ki jih takoi prejmejo od župne unrave. Na dan odkritja zvečer nastopijo vsi zbori v restavracijah i,n gostilnah c poljubnim primernim programom. Tudi to sodelovsnie in eventualne želje glede lokala ie pravočasno javiti župni upravi. Vožnia 00 železnici ie zaenkrat četrtinska. Ker smo tik pred slavnostmi, pričakuje takojšnjega odgovora in pevske točnosti. — Uprava Hubadove žune JPS v Ljubljani.
Zvočni kino „Itieal"
Danes ob 4., V2 6., % S,, in 9. uri zvočni £ilm
Novo!
Premiera!
Veseli, neverjetni, pa vendar možni doživljaji dveh mladih src, ki jih je združila ljubezen v srečen zakonski par
V glavnih vlogah
JENNY JUGO, FKITZ SCHLLTZ, SZoKE SZAKALL, ALBERT PAULY
i* ," y -S • • ri-V * . h - t '
*	Dve novi, lahki in pevni skladbi za moški zbor sta izšli v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in sicer Zorka Prelovca »O, da je roža moje srce« ter »Le enkrat še«. Vsaki pesmi ie cena prve kupljene partiture 5 Din. vsem nadaljniim pa 1.50 Din. Skladbe naročajte na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Liubliani. založba.
*	Razdelitev geometričtrega kota. Gosp. inž. Anton Klinar. gradbeni direktor v p. v Ljubljani, nam ie k notici: »Razdelitev geometričnega kota v 3 dele — izum Slovenca«. objavljeni 18. t. m., poslal pismo, v katerem pravi: »Eksaktna rešitev tp^a geometričnega problema zgolj z ravnilom in krogom je, kakor je to dokazal znamenji matematik Gauss. nemogoča.«
*	Avus tekma letos 2. avgusta. Ta pri lepem vremenu in ob ogromnem obisku ADAC prirejena tekma ie stavila na pnevmatike zaradi izredno visokega tempa ob zelo vročem vremenu in pri neugodni cestni površini 17 cementa velikanske, vsako pričakovanje presegaioče zahteve. Ko ie zmagovalec najvišjega razreda, vozač Mercedesa Caracciola končal to tekmo nov prečno s 185.705. St-Km brez vsake izmenjave pnevmatike, ie to odličen dokaz najboljše kvalitete pnevmatike Continental. Zanimiva ie nadalje ugotovitev, da so se tudi zmagovalci drugih razredov posluževali iste pnevmatike.
*	Tovarna .los. Feich sorejema mehko is škrobljeno perilo v naileošo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Osebna vest. Ravnatelj OUZD g. dr. Joža Bohinjec ie 18. avgusta nastopil svoj letni dopust. Za časa dopusta g. ravnatelja naj se vsi dopisi v uradnih zadevah naslavljajo direktno na urad.
u— Pričetek šolukega leta na državni trgovski akademiji v Ljubljani. Popravni izpiti bodo od 26. t. m. dalie. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure. za I. letnik v ravnateljevi pisarni, za ostaie letnike v učilnici št 5. Natančni razporedi izpitov in sprejemni pogoji za I. letnik so na razglasni deski.
u— Pogreb gospe Zore Luckmaimove. Včeraj ob 17. se je vršil iz hiše št. 18 ra Karlovški cesti pogreb tragično preminile ge. Zore Luckmannove. Kako zelo je bi:a blaga pokojnica priljubljena med meščanstvom. ie pokazala navzočnost številnih udeležencev, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Žalni sprevod je krenil s Karlovške ceste po cesti za Gradom, čez
šentpeterski most na Ahacljevo cesto in dalie proti pokopališču k Sv. Križu. Poleg Ljubljančanov so bili v sprevodu tudi mnogi deželani in lovci v krojih. Mojstrar-ski lovci so položili na grob posebno lea venec.
u— Maturanti VIII. b razreda 1. drž. gimnazije v Ljubljani iz leta 1911 proslavimo dvajsetletnico mature 3. septembra v Ljubljani. Zberemo se na predvečer v hotelu Union v »Rožcah«. da se pogovorimo o programu naslednjega dne. Udeležbo in morebitne predloge prijavite Janezu Zorcu. Ljubljana. Bežigrad 18.
u— Dar v spomin g. GJuda. Povodom nepričakovane smrti dobrega tovariša g. Aleksandra Gjuda st. daruje namesto venca za zadružni starostni sklad brivskih mojstrov znesek 100 Din g. Engelbert Fran-chetti. brivski mojster v Liubliani.
u— Dar. V počastitev spomina svojega pokojnega prijatelja dr. Danila Maiarona je daroval g. Iv. Hribar, nokraiinski namestnik v p. Akademski bolniški blagajni znesek 500 Din.
u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi popravil in snaženja zaprta 14 dni. Dan otvoritve bo objavljen v dnevnikih.
u— Zaradi nahrbtnika, zamenjanega v nedelio na vožnji Jezersko-Krani, naj se oglasi prizadeti proti nagradi, takoj v oi-sarni dr. Fetticha. Dalmatinova ulica 7.
u— Tatinski obiski v hlevih in stanovanjih. V hlev na Tržaški cesti 9 se je vtihotapil včeraj ponoči tat in odnesel hlancu Jožetu Kovačiču 6^0 Din vredno črno obleko. Drugi okradenec ie delavec Hasan Ali-bašič. stanujoč v Cerkveni ulici 19. Tat se je priplazil k njemu, ko ie Alibašič snal in mu izmaknil črno. že obrabljeno suknio :n nikljasto uro. vredno 300 Din. Z nekega travnika v bližini Črne vasi je nekdo ukradel delavcema Francetu Jarcu in Alojziju Žužku dva suknjiča in telovnika v vrednosti 400 Din.
u— Ubegel kaznjenec. Iz liubljanske jetnišnice je pobegnil 23. letni Ernest Bi-schoff. po poklicu knjigovez, rojen v Trstu, pristojen oa v Ljubljano. V jetnišnici bi ime! prestati 6 mesečno kazen. Ubežnik ie precej visoke postave, krepke rasti, podolgovatega obraza in kostanjevih las.
u— Ujela se ie. K neki stranki v Vdovski stez ie prišla lani v septembru ciganka Šaga Dieranovičeva. ki ie kupovala staro obleko. Z Jožico L. se ie res zmenila za par kosov stare obleke. Kmalu no odhodu ciganke ie Jožica pogrešila snalno sraico in zlat prstan, ki se ie nreie nahaial na šivalnem stroju. Oškodovanka je zadevo prijavila policiji, ki pa ciganke ni izsledila. Včeraj pa io ie okradenka sama srečala na Poljanski cesti in io izročila stražniku. Ciganka ie na policiji priznala, da ie odnesla 600 Din vredni prstan, izgovarjala na se ie. da ga ie dobila za nagrado, ker je Jožici »coprala«. Š«ga ostane v zaporu.
u— Dr. Fr. Debevec. specijalist za pljuča, zonet redno ordinlra.
u— V. Stuzzi dentist-teknik zopet redno sprejema.
Iz Celja
e— V ponedeljek zvečer 60 priredila združena narodna društva, Sokol in gasilci iz mesta in okolice po Celju svečano baklado, ki ji je prisostvovalo deloma v 6prevodu, deloma v špalirju tisočglavo občinstvo. Povorka s stoterimi lampijon-čki in baklami je krenila ob pol 21. z Dečkovega trga z železmičarsko godbo na čelu po Prešernovi in Aleksandrovi ulici, Krekovem trgu, Cankarjevi in Kralja Pe» tra cesti na Glavni trg ter po Gosposki uiici zopet nazaj na Dečkov trg. Skoro V6a poslopja so bila okrašena z državnimi za« stavami, veliko oken pa je bilo ilumini-ranih. Po bakladi med 21. in 22. je pri« redila godba na Krekovem trgu pred kolodvorom promenadni koncert.
e— Legitimacije za ljubljanski velese-jem (jesensko razstavo) se dobe v Celju tudi pri mestnem Gremij u trgovcev, Raz-lagova ulica 8, pritličje levo.
e— Identiteta ponesrečenca ugotovljena. V ponedeljskem »Jutru« smo poročali, da je v soboto savinjski prvi popoldan« ski vlak povozil kake 2 km od postaje Paška va6 v smeri proti Šoštanju neznanega moškega in mu odrezal obe nogi ter ga hudo poškodoval na glavi. Ponesrečenec ■se še doslej ni zavedel ip v vročici neprestano izigovarja besede: »Nikar me ne silite!« Identitete do ponedeljka ni bilo mogoče ugotoviti, dokler ni prispela v Celje v bolnico ponesrečenčeva mati, ki je spoznala v razmesarjenem truplu 6vo« jega sina. 28-letnega Antona Bertota iz Gorice, občina Šoštanj. Desno nogo je Bertotu odrezala lokomotiva V stopalu, levo pa v gležnju in mu jo tako raztrgala, da so mu jo morali v bolnici pod kolenom amputirati. Bertotovo stanje je kritično.
e— Smrten izid nočnega napada. Pred dnevi smo poročali, da ie bil neko noč napaden v Voiniku pri Celju na Glavni cesti ko se ie vračal s svojim sinom domov, tamkajšnji veleposestnik g. Jakob Kovač, star že 66 let. Napadalec ie Kovača zabodel z mesarskim nožem v desno stran hrbta in mu poškodoval pljuča. Kovač se
DR. M. KAMIN
ordinira za živčne bolezni od 1. do 3.
MESTNI TRG 4.	10485
NAZNANILO
Vljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem otvoril
čevljarsko delavnico
v lastni hiši
Vodovodna cesta štev. 5*
Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela kakor luksuzne, športne in trpežne čevlje. Istotako izdelujem tudi ortopedična dela po meri ter popravila vseh vrst (galoše, snežne čevlje in barvanje).	10479
Postrežba točna, cene zmerne. Potrudil se bodem vsakega zadovoljiti ter se priporočam za cenj. naročila.
Z odličnim spoštovanjem
ANTON BRECELJ
LJUBLJANA, Vodovodna cesta št. 5.
je nekaj časa zdravil doma. ko pa se mu je stanie poslabšalo, je odšel v bolnioo. Preteklo soboto ie bil sieoelian z reševalnim avtomobilom na svojo zahtevo domov v Vojnik. kjer pa je že v nedeljo podlegel težki poškodbi. Pogreb bo v četrtek dopoldne ob 10. v Voiiniku.
e— Konj jo Je brcnil. Na praznik 15. t. m. zvečer je brcnil konj pred domač'm hlevom 32 letno delavko Zofijo Dobnikovo. tovarniško delavko na Polzeli, stanujočo pa v Zgornjih Grušovljah. s kopitom tako močno v desno lice. da jo je hudo poškodoval. Ekibnikova je padla na tla in si ie vihu vsega še pri padcu poškodovala levo roko. Zdravi se. kakor vsi ostali ponesrečenci. v celjski bolnici.
Iz Maribora
a— Brusnice na trgu. Včeraj so prines-e ženske prve brusnice nabrane na koroških hribih. Ker je letina letos izredno dobra, so jih prodajale že sedaj po 7 Din liter.
a— Poceni meso. Davi od 7. naprej se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 51 kg govedine po 8 Din in sicer na osebo največ 1 kg.
a— Nezgode. Iz otroškega vozička je padla na tla dveletna Hilda Langer in se tako Dotolkla do glavici, da so jo morali prepeljati v bolnico. — Na Tržaški cesti v bližini Betnavskega ribnika se je zaletel Fran K. s kolesom v voz Franca Ber-nika. Pri tem so se konii sDlašili, nogazili Franja K., ter mu zadali več občutnih poškodb.
a— Zaradi beračenja je bila aretirana Marija Duh, pristojna v Zenico in stanujoča v Št. Petru. Nadlegovala je pasante in stranke v hišah na Aleksandrovi cesti za .miloščino ter jim tožila, da ie brez sredstev. Ko ie nabrala za par kovačev drobiža. se je odpravila v gostilno »Wilson« Policijski stražnik io je aretiral ter je bila oddana v policijske zapore.
a— Zaradi poneverbe je aretiralo orožništvo v Rušah sedlarja I. V., ki je pone-veril iz podpornega fonda ruškega delavstva 59.980 Din. Aretirani ie bil upravitelj tega fonda ter so prišli njegovim neredno-stim slučajno na sled.
a— Tatvina kolesa. Skladiščniku Feliksu Šinkovcu iz Peker je bilo odpeljano izpred gostilne * Scherer na Tržaški cesti črnopleskano kolo znamke »Perfekt«. Kolo je bilo vredno 1200 Din. Šinkovec sumi, da je kolo ukradel neki 30 do 35 let 6tari moški, oblečen v delavsko obleko.
a— Pretepla sta ga. V noči od 16. na 17. t. m. se je vračal trgovski potnik Franc Kostjak od nekega obiska po Koroški cesti. Zatopljen v svoje misli ni niti dobro opazil močno vinjena delavca Viktorja Z. in slikarskega pomočnika Konrada P., ki sta se znašla pred njim pri vhodu v neko gostilno. Nahrulila sta ga, da je kriv are« tacije nekega njunega tovariša ter ga med psovanjem pričela suvati in pretepati, dokler ni padel na tla. Ko je že ležal na tleh, sta ga osuvala s čevlji in petami po telesu, mu razbila pokrov na uri, raztrgala zlato verižico in obleko. Na njegove kli« ce je prihitel stražnik, pred katerim sta napadalca pobegnila. Po izpovedih prič sta oba pretepača iskala prepir že v gostilni, kjer sta izzivala goste in razgrajala.
a— Z gnojnimi vilami je obdelal 19 letnega posestnikovega sina Franca Peršuha iz Gornjega Pleterja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju njegov brat Štefan tako močno, da so ga morali prepeljati v bolnico.
a— Avtomobil je zgorel pekovskemu mojstru Leopoldu Smonigu. kateremu ie pred nedavnim časom pogorel že tudi avtobus v Dolgi dolini. Iz avtomobila so pravočasno noskakali še vsi potniki, tako. da ni bilo človeških žrtev. Uvedena ie preiskava.
a— Kinomatografske predstave. Grajski kino od danes do vključno petka 100 odst. nemški zvočni in govoreči film »Privatna tajnica«. Union kino od danes dalje 100 odstotni nemški zvočni in govoreči film »Grock«.
Iz škoSfe Loke
šl— Zgodovinska razstava se je zaradi velikega zanimanja občinstva podaljšala do nedelje 23. t. m. in je odprta dnevno od 14. do 18. ure. Razstavni odbor prosi vse lastnike izposojemih zgodovinskih predmetov za dovoljenje, da smejo ostati Dji-hovr predmeti do označenega dne na .razstavi. *
šl— Zaključek analfabetskega tečaja. — Pred posebno komisijo prosvetnega referenta Vinka Zahrastnrka, podpolkovnika Markulja, ter predavateljev Rudolfa Horvata in Janka Sicherla so polagali vojaki I. planinskega polka škofjeloške garnizije nedavno izpite. Čitanju so sledili pismeni sestavki; ločeno po cirilic- ;n latinici, ki so jih vojaki prav lepo zmagali Analfabetsikj tečaj se je vršil v juniju in juliju, vsak dan po eno uro. Izpit je delalo nad 200 vojakov — precej jih je med šolanjem odšlo drugam — in e bilo aprobiranih dobrih 75 odst. LTspehi 60 vrlo zadovoljivi in je bil trud obeh gg. učiteljev moralno poplačan.
šl_ čebelarski tečaj bomo imeli v kratkem v Šfkofji Loki. Vodil ga bo zopet g o« spod Jože Okorn, referent za čebelarstvo pri banski upravi v Ljubljaoi in dolgoletni čebelar. Tečajniki, ki se bodo zbrali iz vseh krajev dravske banovine, 6e bodo natanko pouči'li o svojstvih dobrega čebelarja in smotrih sodobnega čebelarskega pokreta. Ljubenzen do čebel je v loškem okraju naravnost presenetljiva. Lo3ka po« družnica šteje okoli 40 vnetih čebelarjev.
šl— Gradbeni odsek podružnice SPD opozarja, vse izletnike in okoličane, la se bo od 18 t. m. dalje nekaj dni v svrho izkopa temelja novi koči vrh Ljubnika streljalo od 12. do 13. in 17. do 18. ure.
Z Jesenic
S— Poslovilni večer, ki ga je priredilo Sokolsko društvo Koroška Bela - Javornik svojemu soustanovitelju in bivšemu pod-starostii br. Miju Prosenu, je zelo lepo us-pel. Prostorno sokolsko telovadnico so na polnili Sokoli in Sokolice z Javornika, Jesenic ter številni prijatelji br. Prosena in njegove obitelji. Starešina br. inž. Mirko šušteršiič je v imenu društva spregovoril iskrene besede ter želel Prosenu in obitelji mnogo sreče v Ljubljani.
Iz Trbovelf
t_ Proslava desetletnice vladanja Ni. Vel. kralja Aleksandra I. se ie izvršila v Trbovljah tiho, času in tazmeram primerno.
Občinski odbor je obdaroval občinske ubožce, katerih je okrog 300, na tak način, da je dobil vsak občinski ubožec poleg redne mesečne podpore še 30 Din.
t— Dar. Namesto venca na grob pokojnega ravnatelja g. inž. Widre je darovala tvrdka inž. Dukič in drug v Trbovljah znesek 300 Din, za najrevnejše rudarje v Hudi jami.
t— Izgubljeno. Ljubljanski dopisnik »Jutrac je izgubil v nedelio v Sokolskem domu ali na igrišču Amaterja nalivno pero, okrašeno z zlatima obročkoma. Naiditeli naj ga vrne proti nagradi v podružnici »Jutra« v Trbovljah-
Iz življenja na deželi
KRANJ. V nedeljo je bila v župni cerkvi slovesna služba božja, ki so se je udeležili vsi predstavniki oblasti in uradov. Zvečer je bila v me6tu razsvetljava, po vseh ulicah se je vil sprevod, ki se je ustavil pred poslopjem mestne občine. Na balkonu je govoril občinski svetovalcc g. Marko Fock in je godba zaigrala him» no. V ponedeljek ob 17. je bila slavnostna seja občinskega odbora, ki ji je prisostvoval tudi sreski načelnik Josip Žnidaršič. Po govoru g. župana Pirca je bil z navdušenjem 6prejet predlog, da se bo imenovala nova šola, ki jo prično v kratkem graditi, osnovna šola kralja Alek* •sandra.
GORENJA VAS. (Poljanska dolina). Naše gasilno društvo si je kupilo novo motorno brizgalno najnovejšega sistema s štirimi cilindri, kakršne še nima bivša Kranjska. Kupljena ie na Češkem v Prostojevu pri Gasilskih zavodih (prej Šmekal). V nedelio 23. t. m. dopoldne bo blagoslovitev z nagovori in pohodom skozi vas. Ob 14. bo velika gasilska vaja z novo motorko. nato Pa velika tombola z dragocenimi dobitki: kompletna sobna spalna oprava, moško kolo itd. Po tomboli bo ljudska zabava s plesom v Sokolskem domu. Sodelovala bo gasilska godba iz Šenčurja pri Kran:" Vabijo se gasilska društva in prijatelji gasilstva. da se udeleže tega slavja i,n prireditve. Odveč je. pisati o važnosti in pomena gasilstva v sili požara in drugih nesreč.
ZAGORJE. V nedeljo zvečer se je vršila slavnostna seja občinskega sveta. Vladarju je bila odposlana udanostna brzojavka in ie bilo sklenjeno, da se vsako leto vstavi v občinski proračun 10.000 Din za šolsko kuhinjo, kier bodo revni otroci redno dobivali toplo hrano. Občinstvo ie ta sklep vzelo z zadoščenjem na znanje. Razvila se' ie impozantna bakljada —otf Sokolskemu domu, kjer je šolski mrravitef! Pelko imel slavnostni govor. V ponedeljek se ie vršila slavnostna služba božia.
DOLENJSKE TOPLICE. Na praznik 15. t. m. je bila razsvetljava, Sokol z gasilci pa je priredil obhod po Toplicah s trobentači in balončki, ki jih je nosila deca in naraščaj. Na kopališkem trgu so pevci zapeli himno »Na Jadran« in »Slovenec, Srb, Hrvat«. Ko še ni bila odpeta tretja pesem, se je posvetil veliki požar v bližnji vasi Podturn. Vse je odhitelo na pomoč, predvsem gasilci z novo motorno brizgalno, ki je tokrat prvič stopila v akcijo. — V nedeljo se je v telovadnici vršila akademija. Program pa se je moral skrajšati, ker so bili mnogi člani Sokola in gasilnega društva zaradi celonočnega napora pri gašenju sila utrujeni. Kljub temu se je proslava lepo završila in sta s tem obe društvi, ki zlasti v zadnjem času prav vzgled-no delujeta skupno, pokazali, da se prav zavedata vzgoje članstva v narodnem duhu.
ZIDANI MOST. V nedeljo zvečer so se zbrali Sokoli, gasilci, železničarska godba in mnogo občinstva na trgu pred kolodvorom. Slavnost je otvoril postajenačelnik in starosta Alojzij Baša. Godba je zaigrala himno. Sledila je baklada.
RADEČE. Na Veliki Šmaren je imel naš Sokol svoj letni javni nastop, ki je moralno kakor tudi gmotno nad vse pričakovanje dobro uspel. V nedeljo pa smo proslavili 10-letnico vladarja. Ob 20. so se kljub grozeči nevihti začela zbirati pred Gasilskim domom vsa društva z godbo »Savski val«. Mesto je bilo vse v zastavah in slavnostno razsvetljeno. Med marljivim sviranjem godbe je sprevod obhodil glavne ulice, na kar se je ustavil na glavnem trgu, kjer je g. župan Polanc nagovoril množico. Zadonela je državna himna. G. dr. Jereb nam je v zanosnem govoru opisal delo in trpljenje dinastije Karadjordjcvičev. Sledil je koncert na prostem.
SV. JURIJ OB J. ž. Proslava vladarjeva 10-letnice se je vršila na praznik 15. t. m. na prav svečan način. Ob 15. je krenila povorka s spodnjega trga pred občinsko bišo v gornji trg, kjer jo je pozdravil podžupan g. Franjo Mastnak, za njim v imenu Sokolstva starešina br. dr. Fran Svetina. Sledil je slavnostni govor učitelja g. Frana Hajnšeka. Sokolski pevski zbor je zapel nekaj prav lepih pesmic.
ŽALEC. Že v jutranjih urah Je v nede» lio bi! ves trg v državnih zastavah. Pri slovesni maši je bila zahvalnica za kralja. Nato so se zbrale razne korporacije in občinstvo v telovadnici osnovne šole. Župan Rudolf Lorber je pozdravil zbrana in prečital vdanostno brzojavko vladarju. Šolski upravitelj g. Rajko Vrečer je imel lep slavnostni fovor.
ŠOŠTANJ. V nedeljo zvečer se je vršila po mestu velika baklada. Pred mestno hišo je imel lep nagovor g. Volk Jas ifcob. Vse hiše so bile slavnostno razsvet* liene, posebno pa še grad nad mestom. V ponedeljek je bilo vse mesto v zastavah, v župni cerkvi je bral g. Kosi mašo, nato se je vršila v občnski posvetovalnici slivnnstna seja.
MOZIRJE. Ob desetletnici vladanja našega kralja je imel naš občinski odbor slavnostno sejo. G. župan je zbranim očrtal življenje in delo našega vladarja. V spomin na ta 10-letni jubilej ja votiral občinski odbor 1000 Din za uboge. Ves fro je bil odet v državne zastave.
LJUTOMER. Povorka sokolslkih pripadnikov in gasilcev je na prazpik zvečer z mestno godbo na čelu krenila po mestnih ulicah. HL«2 60 bile okrašene z zastavami, cvetjem in lučmi. Pred 6reskim načeistvom se je povorka ustavila in je ravnatelj g. Baukart v kratkih besedah očrtal delo našega vladarja. Gromki vzkli* k' vladarju so zaključili njegova izvajanja, nakar je zaigrala godba himno. V imenu Sokola je nato izpregovoril načelnik br. Lubej. V nedeljo se je vršila silovp«rm siužiba božja, katere 60 se udeležili zastopniki oblastev; in. mnogo ljudstva.
GOSPODARSTVO
Povečana carinska zaščita našega pohištvenega mizarstva
Z začasno trgovinsko pogodbo med našo državo in Avstrijo so bile pretekli mesec povečane turli nekatere postavke naše carinske tarife, ki se nanašajo na uvoz pohištva in delov pohištva. Zaradi pretirano agrarne zaščitne politike Avstrije je bila naša država ob priliki zadnjih pogajanj prisiljena usmeriti svojo politiko v tem pravcu, da se zmanjša uvoz iz Avstrije in da se na ta način v bodoče nekako izravna naša trgovinska bilanca s to državo, ki nam je omejila možnosti za izvoz naših agrarnih presežkov. Naravno je, da je to priliko izrabila naša država predvsem za to, da nudi večjo zaščito onim našim produkcijskim panogam, ki najbolj trpijo zaradi gospodarske krize in zaradi nepotrebnega uvoza. Ker naša država kot izrazita izvoznica lesa gotovo nima potrebe uvažati iz inozemstva lesne izdelke, ki jih sami izdelujemo v konkurenčni kakovosti, zato so bile med drugim povišane tudi naslednje carine: na letve za pohištvo profili rane in neprofilira-ne ali obložene z maso iz tar. št. 431 uvozne carinske tarife, točka 2 (lužene, barvane, lakirane, polirane, prevlečene s poko-stom) oa 90 na 110 zlatih Din in na one iz točke 3 (z inkrustacijami, šarami, rezljane itd.) od 100 na 130; nadalje na pohištvo m mizarske izdelke za notranjo opremo stanovanj iz tar. št. 432, točka 3b (barvano, lakirano, polirano, prevlečeno s firnežem) od 75 na 200 zl. Din za 100 kg in ono iz točke 3c iste taf. številke (inkrustirano, s šarami. rezljano itd.) od 110 na 300 zl. Din.
To povišanje uvozne carine je velike važnosti zlasti za razvito slovensko pohištveno mizarstvo, ki se mu sedaj nudijo ugodnejše perspetive za nadaljnji razvoj in za prodajo svojih kakovostnih izdelkov posebno v južnejše kraje naše države, ki so doslej uvažali mnogo pohištva iz Avstrije in zadnja leta — kar je posebno značilno — še več iz Madžarske, ki mora sirov les uvažati.
Naša pohištvena industrija in obrt se je po vojni zelo izpopolnila in le napredku v kakovosti izdelkov in nizkim cenam je pripisati, da je navzlic dosedanjim nizkim uvoznim cenam naš uvoz zadnja leta stalno nazadoval. Seveda pa je ta uvoz še vedno precej velik in po nepotrebnem obremenjuje našo plačilno bilanco. Zadnja leta smo uvozili pohištva in delov pohištva (po tar. št. 431 in 432 uvozne tarife):
leta 1028. za 24,400.000 Din „ 1029. „ 22.300.000 „ 1930. 19,000.000 „
Ta uvoz bo sedaj brez dvoma občutno nazadoval. Avstrijska industrija pohištva je seveda povišanje naše uvozne carine sprejela z ogorčenjem. Dunajska »Neues Wie-ner Journal« je te dni prinesel daljšo razpravo o novem položaju, ki je nastopil za avstrijsko pohištveno mizarstvo in je mnenja, da pomeni povišanje naše carine najhujši udarec za to važno panogo avstrijske
J po svoji kakovosti in solidne«ti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinjske, spalne in jedilne oprave, pisarne in drugo od najpreprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Vsak razstavlja-lec nudi vsakomur brezplačen proračun in v6e informacije.
= Hmeljski vaorfni sejem priredi Hmeljarska prodajna zadruga v svojem lokalu v Žalcu tik Virantove gostilne, da na ta način olajša svojim članom vnovčenje letošnjega pridelka. Vsak član zadruge ima pravico udeležiti se z vzorcem svojega hmelja brezplačno vzorčnega sejma, nečlan pa le, ako pristopi k zadrugi. Član zadruge v smislu zadružnih pravil lahko postane vsak hm*»-ljar našega okoliša, če se ne bavi s trgovi-
produkcije. Tudi dunajski strokovni list no hmelja in posredovanjem le-te. Kdor se
>Der Holzmarkt« glasno toži zaradi nenadne potrojitve naše uvozne carine in obtožuje avstrijsko vlado, da je v svojih pogajanjih ponovno pokazala svojo nesrečno roko in da je s svojo trgovinsko politiko spravila važno avstrijsko industrijsko panogo ob enega svojih najboljših odjemalcev. Nadalje pravi omenjeni list, da je pri novi carini izvoz pohištva v Jugoslavijo skoro nemogoč. Carina od 200 odnosno 300 zl. Din za 100 kg pomeni preobčutno obremenitev izvoza, in sicer v višini 800 — 1000 šilingov (6400 do 8000 Din) za povprečno sobno opremo. Vse te žrtve mora utrpeti avstrijska idustrija le zaradi tega, ker hoče avstrijska vlada za vsako ceno ugoditi posebnim željam avstrijskih agrarcev.
Pri tem je avstrijska pohištvena industrija še posebno težko prizadeta, ker ie že zadnja leta zaradi visokih avstrijskih mezd, davčnih in sooialnih dajatev .precej nazadoval n-ien izvoz v Jugoslavijo. medtem ko se ie prejšnja leta dtvigal. Na koncu poudarja pisec članka (predsednik Združenja avstrijskih pohištvenih industrijcev). da pohištvena industrija ne bo mirno vzela na znanje, da se njeni interesi žrtvujeio za aspiraciie agrarcev in zahteva n-reudarno trgovinsko politiko, ki naj pospešuje pohištveno industrijo, ne pa da io ubija.
Da Avstrijci z novim položajem niso zadovoljni ie povsem razumljivo, prav tako pa je naravno, da naša država spričo naraščajočih ovir pri izvozu skuša omejiti uvoz predmetov, ki se doma izdelujejo ceneje in v enaki kakovosti. Povečana za-š ita naj našemu pohištvenemu mizarstvu, ki pravkar organizira veliko razstavo v okviru jesenske velesejmske prireditve, da novega poguma za nadaljnji napredek, one nezavedne kupce pohištva, ki še vedno mislijo. da ie inozemski izdelek boliši. na nai končno pripelje k našemu domačeuiu produ cen tu.
hoče udeležiti vzorčnega sejma, naj pošlje, odnosno prinese vzorec (l/s kg) svojega hmelja letošnjega pridelka v zadružni sejm-ski lokal v Žalcu. Obenem pa mora izpolniti in lastnoročno podpisati tudi tozadevno prijavnico. Udeležba je na vzorčnem sejmu brezplačna, pač pa je obvezan dotični, ki bo preko vzorčnega sejma hmelj prodal, plačati zadrugi 2% provizije za kritje stroškov. Vzorci se sprejemajo v sejmskem lokalu v Žalcu vsak dan od 8. do 12. in od l*. do 18. ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. dopoldne. Istotam, kakor tudi v pisarni za druge v Celju, Vodnikova 2, se dobe potrebne prijavnice in vsa podrobna obvestila ter sprejemajo novi člani v zadrugo. Hmeljski vzorčni sejmi se bodo poslej bržkone prirejali vsako leto, in ko se uvedejo-bodo brez dvoma zelo olajšali hmeljarjem prodajo, solidni trgovini pa nakup našega hmelja.
Likvidacija cmejitev v madžarskem denarnem prometu
Uvedba ovojne valute.
Fo šesttedenskih pogajanjih je madžarski vladi končno uspelo, da je dobila kratkoročno posojilo od 5 milijonov funtov (1350 milijonov Din) v obliki zakladnih bonov. Od skupne vsote bodo prevzele francoske banke 2.5 milijona funtov, italijanske l.b milijona, ostanek pa švicarske in nizozemske banke. To posojilo je seveda kratkoročno in teče samo poldrugo leto. Tod kakšnimi pogoji in s kakšnimi garancijami je Madžarska dobila to posojilo, zaenkrat še ni znano.
Z najetjem posojila je Madžarska trenutno rešena finančne stiske, ki se je v zadnjem času silno poostrila. Situacija, ki je naslala zaradi omejitev v izplačilnem prometu denarnih zavodov, ie postajala od dne do dne nevarnejša. Madžarska je namreč istočasno kakor X?mčija, torej pred dobrim mesecem, ustavila pri denarnih zavodih vsa izplačila in je pozneje omogočila denarni promet le v neznatnem obsegu. Zastoj v denarnem prometu je imel za posledico, da je zastalo tudi vse poslovno živlie-nje. Glede na dnevno težji položaj se vlada ni upala ukiniti omejitev, dokler ni dobila posojila. V soboto pa je končno izdala štiri uredbe za likvidacijo sedanjega izjemnega stanja. S prvo uredbo je dovolila bankam, da zopet izplačujejo vloge s tridnevno odpovedjo, in sicer v Budimpešti od 17. t. m., v ostalih krajih pa od 21. t. m.
Posebne važnosti pa je druga uredba, s katero se v Madžarski uvaja nekaka dvojna valuta z namenom, da se v pogledu valute poslabša položaj onih, ki bi svoje vloge dvigali. Z uredbo se uvaja nova denarna edinica, zlati pengo. Vse obveznosti, ki so nastale pred 17. avgustom, se smatrajo kot obveznosti, sklenjene v zlatih pengih. Po 17. avgustu pa je strankam pripuščeno, ali hočejo prevzemati obveznosti v zlatih pengih ali v običajnih pengih. Zlati pengo odgovarja po tej uredbi količini 0.2631 grama čistega zlata. Ker predpisuje uredba, da bo madžarska Narodna banka določala ključ za preračunanie zlatih pengov v navadrin penge, bo torej obstojala razlika v vrednosti med obema valutama, ki ie zaenkrat Je ni. Da bi se pa privabili novi vlagatelji, doloma nadalie uredba, da se tudi vse nove vloge do 31. t. m. smatrajo kot obveznosti v zlatih pengih. Nadalje je določeno, da se imajo vsi davki in vse javne dajatve plačevati v zlatih -pengih. Prav tako se prejemki javnih nameščencev izplačujejo v zlatih pengih. Relacija nove valutne edinice nasproti zlatu ostane nespremenjena, kakor je veljala že sedaj za pengo. Zato zaenkrat ni videti prave razlike med običajnim pen-gom in zlatim pengom.
cene le za prav male količine in da ima vsekakor višina teh cen le namen pripraviti hmeljarje, da oberejo čim več hmelja. Hladno vreme je zavrlo v razvoju rdečega pajka, ki se je mestoma pojavil, škoda, ki jo je napravil, je le malenkostna. Če bi se pajek tudi še bolj razširil, bi bilo vse to brez vsakega vpliva na razvoj cen na prepolnem tržišču. Če bi dosegle poškodbe po pajku v žateškem okolišu celo nekoliko tisoč stotov, ne bi imelo to nikakega vpliva na letošnjo neugodno situacijo. — Tako javlja žateško hmeljarsko društvo. Glavni namen tega poročila je pripraviti češke hmeljarje, da bi pustili čim več hmelja neobranega in bi tako dvignili cene lepemu blagu. Kakor kaže, bodo imeli na Češkem tudi letos malo lepega in v barvi dobrega blaga, ker se je rdeči pajek močno razširil. Značilno je, da največja češka časopisa, kmetijski »Venkov« in »Narodny Listi« nista objavila v svojem poročilu odstavka o rdečem pajku. Kakor je danes položaj, se je nadejati, da bo tudi letos lepega blaga malo na trgu in da se bodo za lepo in skrbno spravljeno blago dosegle tudi pri nas ža-teške cene, kakor je bil to že lani slučaj. Slabega blaga bo več ko preveč in ni upati na kakoršnokoli ceno zanj, zato ga puščajo naši hmeljarji neobranega. Pri nas ja obiranje v polnem teku. Prodajalo se do sedaj še ni in so vse vesti, ki se širijo, brez vsake podlage. Prava trgovina se ni pričela še v nobenem okolišu in kakor izgleda, ne bo pred septembrom pričela prodajna kampanja.
Borze
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2282.48 _ 2289.32, Bruselj 789.49—791.85, Curih 1102.65 do 1105.95, Dunaj 795—797.40, London 275.05 do 275.87, Newyork 5651.08—5668.08, Pariz 22] .96—222.62, Praga 167.60—168.10, Trst 296.16—297.06.
Zagreb. Amsterdam 2282.48 — 2289.32, Dunaj 795.00 — 797.40, Bruselj 7S9.49 do 791.85, London 275.05—275.87, Milan 296.16 do 297.06, Newyork kabel 5662.08—5679.08, Newvork ček 5651.08—5668.08, Pariz 221.96 do 222.62, Praga 167.60 — 168.10, Curih 1102.65 — 1104.95.
Curih. Beograd 9.06, Pariz 20.14, Lordon 24.965, Newyork 513.75, Bruselj 71.55, Milan 26.88, Madrid 44.50, Amsterdam 207.20, Dunaj 72.20, Sofija 3.73, Praga 15.225, Varšava 57.60, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.06.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 80 bi., 7% Blair 71 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 130 den., Praštediona 950 den., Kreditni zavod 195 den., Ruše 125 der.., Vevče 120 den.	*
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 356 — 357, za december 360 — 363, investicijsko 74 — 77, agrarne 44.50 bi., 8% Blair 78 — 80, 7% Blair 69 do 71, 6°/» begluške 59 — 60; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 150 do 155, Jugo 67 — 68, Sirska 190 — 191, Zemaljska 113.5 — 114, Ljubljanska kreditna 120 den., Poljo 53.5 — 55; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našič-ka 750 bi., Gutmann 115 den., Slavonija 200 den., Drava 212.5 — 220, Brod vagon 50 bi., Vevče 120 — 122, Isis 35 — 46, Du-brovačka 300 — 330, Jadranska 450 — 540, Trbovlje 232 — 240.
Beograd. Vojna škoda 352, 352.50, 355 zaklj., za avgust 358, 356 zaklj., za december '365, 362. 363, 364.50 zakli., investicijsko 77 bi., agrarne 44 — 45, 7% Blair 71, 71.50, 70.75 zaklj., 7%> Drž. hipotek, banka 74 bi., Narodna banka 5700 — 5900.
Začetek letošnje hmelfske trgovine
Žatcški limeij 7.60 do 10 Din za Kg.
Žaier. 16. avgusta. (Poročilo hmeljarskega društva v Žatcu.) Hmelj lanske letine se je prodajal v preteklem tednu po 120 do 250 Kč za 50 kg (4 do 8.50 Din kg). Sedanje vreme ugodno podpira zorenje hmelja. Kobule so lepo razvite in vsebujejo mnogo prvovrstnega lupulina. V nekaterih legah sc je obiranje že pričelo. Obirajo le najlepši hmelj: po vetru in drugih škodljivcih poškodovane in nerazvite kobule puščajo neobrane. Kljub temu fco letošnji pridelek, po prvih rezultatih ob : ran j a sodeč, obilen in znatno večji, kakor bi bilo potrebno za tržni položaj. Po verjetnih vesteh- so ponujali letošnji ža-teški hmelj v inozemstvu po 300 Kč za 50 kg (10 Din kg), kar znači. da bi bilo mogoče plačati na domačem tržišču k večjemu 100 do 150 Kč za 50 kg (3.3 do 5 Din za kg). Iz nekaterih občin javljajo, da so se vršili že prvi nakupi po ceni 230 do 800 Kč za 50 kg (7.60 do 10 Din za kg). Opozoriti je pa treba, da so plačevali te
= Centralna komisija za sadje, ki je bila
nedavno ustanovljena na podlagi pravilnika za pregled presnega sadja pri izvozu, je imela te dni svojo prvo sejo v trgovinskem ministrstvu, na kateri so bili navzoči poleg članov iz trgovinskega ministrstva tudi delegati prometnega in kmetijskega ministrstva ter predstavniki Udruženja izvoznikov in Glavnega saveza zemljoradniškib zadrug. Centralna komisija ie na tej prvi seji med drugim sklenila objaviti, da prošenj za overenje za izvoz svežega sadja ni treba predlagati komisiji osebno, ker se lahko take prošnje pošljejo po pošti na naslov Centralne komisije za izvoz sadja v ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu. Prošnje bodo v najkrajšem času rešene. Po čl. 4. pravilnika o kontroli presnega sa-dia pri izvozu se z izvozom sadja lahko ba-vijo na podlagi overenja: 1.) protokolirane tvrdke za trgovino z deželnimi pridelki; 2.) zadružne zveze in kmetijske zadruge za proizvode svojih članov in 3.) producenti sadja za svoj pridelek. Vsi ti izvozniki morajo^ imeti overenja od Centralne komisije.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca za les mlačna. Povpraševanje je za suha bukova drva (za izvoz v Italijo), za 250 m3 rezane smrekovine (paralelne, ostrorobe, očeljene, I., IL, s 30 °/o III., za izvoz v Grčijo, fco Djevdielija, in sicer 15 °/o škoret, 12 mm. 4 m, 20% desk, .18 mm, 4 m, 55% desk 24 mm, 4 mr vse od 16 cm navzgor, medija 23/24 cm) in za 100 m3 moralov ostrorobih, I., II., III., 26/56. 33/66. 66/66, 76/76 mm, 4 m dolž.).
ZI TO
+ Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca za koruzo neenotna. Zaključkov ni bilo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski voznini po 147.50—150, pri navadni voznimi po 152.50—155.
+ Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 16 vagonov pšenice, 4 vag. ovsa, 6 vag. koruze, 2 v. moke, 2 v. otrobov in 1 v. fižola Pšenica: sremska, nova, Dunav šlep, 79/80 kg 168 do 170. — Oves: baški, sremski in slavonski novi 125 — 130. Ječmen: baški in sremski, novi, 63'64 kg 117.5 — 122.5. Koruza: baška in okolica Sombor 94 — 96; banat-ska 90 — 92; sremska, okolica Indjija 94 do 96; okolica Šid 96 do 98. — Fižol: baški, 2% 170 — 180. — Otrobi: baški, stari 105 — 110. — Moka: baška, banaška »0< in >00« 290 — 300: >2< >7« 180 — 190; »8< 125 — 135: sremska, 270 — 280; >5« 250 — 260; >6< 225 — 235; slavonska >0< in >00« 270 — 280; >2< 250 do 260; »5« 240 — 250: >6« 220 — 230.
+ Biulinipeštanska termi nska borza (18. t. m.) Tendenca mlačna, za koruzo stalna; promet miren. Pšenica: za december 10.58 do 10.60, za marc 11.68 — 11.69; rž: za de-
specijalist usnjarske in čevljarske stroke želi premeniti službo. Ponudbe pod »Strokovnjak 31« na ogl. odd. »Jutra«. 10421
Prošnje za izdajo overenja morajo vsebova-	.	--	________
ti: a) ime in naslov tvrdke, odnosno usta- cember 10.05 — 10.70, za marc 11.65—11.70; nove, ki želi izvažati sadje; b) dokaz, t. i. | koruza; za maj 13.45 — 13.50. overovljen prepis o protokolaciji tvrdke': zadruge in zveze morajo predložiti dokaz, da so registrirane, producenti sadia. ki želijo izvoziti svoj lastni pridelek, pa potrdijo občine, potrjeno od upravnega oblastva L stopnje; c) vrsto sadja, ki jo izvoznik želi izvoziti. Overenje Centralne komisije velia od dne, ko je bilo izdano, do 1. junija prihodnjega leta, nakar se ima obnoviti. Prošnja mora biti opremljena s kolkom od 5 Din in s priloženim kolkom od 20 Din za overenje. Od 15. avgusta naprej imajo han-ske uprave postaviti komisije in komisarje za kontrolo sadja na potrebnih mestih. Te komisije bodo do 12. septembra delovale na podlagi starih predpisov, 12. septembra oa stopijo v veljavo določbe novega pravilnika, po katerih bodo od tega dne postopale tudi železniške m carinske ustanove.
== Razstava pohištva. Ena izmed mnogih zanimivosti na letošnjem jesenskem vele-sejmu bo brezdvomno tudi razstava mizar« ®*ih del. Pohvalno bodi omenjeno, da 60 se odločili kompalktno razstaviti 6voje izdelke mizarski mojstri iz St. Vida pri Ljubljani. Ljubljane in iz okolice. Poleg njih razstavi tudi še več drugih pohištvenih tvrdk samostojno. Izdelki naših mojstrov so priznani
Dva mlajša
sir
Šport
i
samostojna delavca, sprejmemo. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev in katere vrste sira znata izdelovati, je nasloviti na: »Mljekarsku industrija »ZDENKA«, Veliki Zdenci«.	10455
Podeželski šport
Otvoritev novega igrišča Amaterja v Trbovljah. — Tekme za pokal NSZ si osvoji Amater.
Trboveljska krajevna organizacija NSZ je razpisala za preteklo nedeljo, da podžge delavsko športno mladež, pokalne tekme. Organizacijo prireditev je prevzel med-klubski odbor, ki mu načeljuje agilni tukajšnji učitelj g. Pleskovič. Na praznik sta se spri jela SK Amater in SK Dobrna 3:1 ter SK Retje in SK Trbovlje 1:0. Tekme na praznik je sodil g. Marin. Za krasen, nedeljskemu zmagovalcu namenjen srebrn pokal, ki je bil izstavljen v izložbenem oknu drogerije »Sanitas«, se je interesi-rala vsa naša športna javnost; in te pri nas ni malo. Ob dobro zasedenem novem igrišču Amaterja, še več pa je bilo na sosednjih bregovih navdušenih kibicev, ki sicer v svoji pretirani »skromnosti« nočejo podpreti s par dinarji športnikov, se je začela ob 16. tekma. Tako Amaterji, kakor tudi Retjani so se borili z vso živahnostjo. Prvi polčas je — nemalo po zaslugi obeh vratarjev — izpadel neodločeno; zmagonosni gol je zabil v drugi polovici temperamentni in odločni Jordan, ter je s tem priboril svojemu klubu pokal. Tekmo je sodil sicer zelo dobro, v nekaterih momentih morda malce neodločno, g. žiga Krasnik. Kratko pred koncem igre se je vsul močan dež, ki je pregnal z igrišča močno razživljeno in živahno občinstvo, nakar je g. žiga odžvižgal konec igre, predsednik medklubskega odbora g. Pleskovič ter predsednik NSZ g. Miha Koren in odbornik g. štruc so izročili zmagovalni enajstorici srebrn pokal NSZ na trboveljske kongresne dni naših narodnih delavskih strokovnih organizacij. — Trbovlje ima zelo dobre igralce, velik krog športnega občinstva, lepo število igrišč, treba pa jim je discipliniranejšega občinstva. To zahteva interes in ugled našega športa! Kajti glavno geslo športa je, biti gentle-man proti vsem in vsakomur, torej tudi proti — nasprotniku in nič manj napram — sodniku!
Šport v Hrastniku, v soboto na praznik in nedeljo so imeli agilni Hrastničani v gosteh kar dva ljubljanska kluba. V soboto je gostovalo komb. moštvo Primorja, pojačeno z Haslom, Sveticem, Sočanom in bivšim Hermežanom Sveticem I. ter izgubilo z 0:4. V nedeljo pa je igral komb. team Hermesa ter zmagal proti domačinom po krasni igri z 1:6. Hrastnik je še mlad klub, ki pa razpolaga z prav dobrim materijalom, tako da bo ob smotrenem treningu lahko kos marsikateremu prvorazrednemu klubu.
Revanžna nogometna tekma med SK Krško in SK Senovo se je vršila v nedeljo v Krškem in je zanjo vladalo veliko zanimanje, ker je zadnjič bil rezultat neodločen. Tokrat so Krčani zmagali s 4:0 ia so pokazali visoko nadmoč. Nad polovico igre so popolnoma dominirali na prostoru gostov.
Šport v Tržiču. Na praznik je SK Tržič priredil dopoldne častno olimpijsko štafeto. Startalo je pet štafet. Od teh je dospela kot prva na cilj štafeta SK Tržič v času 4:02. Sledile so SK Viktorija 4:04.5, SK Borec (Jesenice) 4:12 in druga štafeta SK Tržič v času 4:17. — Ob 14.30 je nastopila rezerva SKT preti moštvu tukajšnje SK Viktorije in odnesla zmago 4:2. Nato so prvič nastopile hazenašice SKT oroti rutinirani družini SK Viktorije in pokazale dovolj dobre volje. V golu je de-butirala gdč. Tončka šarabonova, ki je pokazala lepe sposobnosti. Pri odločnejšem napadu bi lahko dosegle zmago, vendar pa je vsekakor k rezultatu 5:4 za SK Viktorijo čestitati. Ob 17. je nastopilo I. moštvo SKT proti SK Jadranu iz Ljubljane. Zmagali so gostje v zelo napeti borbi z 6:2 (4:2). Športniki pa so bili tudi v nedeljo pridno na delu. Štafeta, sestavljena iz članov Sokola in športnega kluba, je ponesla na Bled Nj. Vel. kralju Aleksandru I. udanostno pismo tržiške mestne občine. Dosegli so obenem lep športni rezultat, ker je štafeta iz Tržiča na Bled kljub slabemu vremenu dospela v času 1:12.48.
RAZPIS
otvoritvene medklubske kolesarske dirke Motokolesarskega kluba ^Ilirija«, odsek Kranj v nedeljo, 23. t. m. na progi Kranj-Tržič - Kranj, km 30.
1.) Novinci Motokolesarskega kluba s>Ili-rija«, odseka Kranj, km 10, na progi Krani-Naklo - Kranj; 2.) glavna skupina Molokol. »Ilirije«, odseka Kranj, km 30, na progi Kranj - Tržič - Kranj; 3.) medklubska dirka na km 30 na progi Kranj - Tržič - Kranj.
Start ob 15. pred Narodnim domom v Kranju, cilj istotam.
Darila: 1. skupina 3 kolajne; 2. skupina: prvi srebrno, drugi in tretji bronaste kolajne; 3. skupina: prvi srebrno, drugi, tretji, četrti in peti bronaste kolajne.
Dirka se po pravilniku Koturaškega saveza kr. Jugoslavije in je odprta za vse člane klubov, včlanjenih v Koturaškem savc-z.u kraljevine Jugoslavije. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost po obstoječih policijskih predpisih. Kolo mora biti opremljeno z zvoncem in rabljivo zavoro.
Prijave se zaključijo na dan dirke ob 14. pri vodstvu dirke v hotelu >Nova pošta«, kjer se bodo tudi izdajale startne številke. Prijavnina 5 Din.
Po dirki bo športna zabava in razglasitev rezultatov v hotelu >Nova poštac.
Propozicije za poedinsko prvenstvo Ljubljane. ASK Primorje priredi dne 22. in 23. t. m. prvenstvo Ljubljane za po-edince na igrišču ASK Primorja, Dunajska cesta, v naslednjih točkah: dne 22. t. m.: 100 m, predtekmovanje, krogla, tek 100 finale, skok v daljavo, 400 m predtekmovanje; ob 15. uri: 200 m predtekmovanje, met diska, skok v višino, tek 1500 m, metanje diska, helenski stil, tek 400 m finale. tek 10.000 m, 400 X 300 X 200X100 štafeta; dne 23. ob 9. uri dopoldne: met kladiva, tek 200 m semifin.. troskok. met kopja, tek 5000 m, skok ob palici, tek 800 m. tek 4X100 m. — Tekališče iz leša dolgo 395.50. — Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani člani klubov. — Nagrade v obliki priznanic dobijo trije prvo plasirani tekmovalci v vsaki disciplini. — Vložek za vsako točko in disciplino znaša Din 10.—. za moštvo Din 20.—. — Prijave je poslati do 22. t. m. ob 12. dopoldne na nasiov: Sancin, Dunajska c. 82, s priloženo pri-javnino. — Pozneje došle prijave se ne sprejemajo. — Tekmovanle se vrši po pravilih JLAS.
Propagandni enourni tek. združen s klubskim tekmovanjem (kopje, krogla, troskok) i bo priredila SK Ilirija v soboto 12. septem- '
bra ob 18. na svojem igrišču ob Celovški cesti. Tekali sče meri 385.20 m, je iz uga-skov in ima 2 nedvignjena zavoja. Tekmovalo se bo po pravilih JLAS. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani člani klubov JLAS. Prvi trije enournega teka prejmejo kolajne, prvi trije v vsaki disciplini klubskega tekmovanja pa priznanice. Prijave s priiavnino 5 Din za osebo je poslati do 5. embra opoldne na naslov: Karba Drago, .vavarna sEvropa« v Ljubljani. Poznejše prijave se ne bodo sprejemale.
Službeno iz LNP. Danes, v sredo ob 19. seja poslovnega odbora, ob 20. pa seja upravnega odbora LNP v Del. zbornici. Tajnika I. in II.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 17. morajo biti na igrišču Jančigaj, Svetic, Jug I., II., Caleari, Svetic. Vili, Pe-terlin, Vrhovnik, Baumkirchner. Sočan, Pišek I. in II., Šenica, Šinkovep, llassl, Zemljak, Slamič, Slapar, Čebohin, Jež, Uršič, Vukadinovič, Trajkovič, Sinkule, " Petrič, Strnad.
Kadi©
Izvleček Iz programov
Sreda. 19. avgusta.
LJUBLJANA: Opoldanski prorrram odpade. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Literarna ura. — 20: Koncert delavske godbe s-Zarja«. — 21: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 20. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Gimnastične vaje. — 20: Časnik in časnikarstvo. — 20.30: Flavta - solo s klavirjem.
—	21.15: Pevski koncert slovenskega vokalnega kvinteta. — 21.45: Salonski kvintet.
—	22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.35: Plošče. — 12.45: Radio-
orkester. — 19: Večerni koncert. _ 20.30:
Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 17: Plošče. — 19.55: Zborovski koncert. — 21: Orkestralen koncert.
—	22.15: Koncert na orgle. — BRNO 17: Plošče. — 19.55: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert" solistov.
—	19.20: Plošče. — 20.15: Orkestralen koncert. — 21.30: Sluhoigra. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 15.50: Plošče. — 20: Literaren program. — 20.30: Operetni večer. — BERLIN 20: Narodne pesmi. — 20.30: Veseloigra. — 22.30: Godba za ples.
—	KONIGSBERG 16: Konc-prt opernega orkestra. — 19.35: Koncert Ketelbeyeve glasbe. — 21.10: Koncert novejše glasbe7 — MUHLACKER 17: Orkestralen in pevski koncert. — 19.45: Lahka glasba. — 21.15: Mešan program. — 21.45: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 16.30: Vojaška godba. — 18.10: Madžarske pesmi s cigansko godbo.
—	22: Ciganska kapela. — 22.45: Koncert orkestra. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 19.40: Plošče.
0
oeem in dobro
kupite ure, zlatnino in srebmino pri svetovno znani tvrdki
H*Suttnet
Ljubljana, Prešernova ulica 4
Razpošilja se na vse kraje; Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga in* znamk, Glas-hiitte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna tu- v švicL Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto.
P^ESA — POLNILNI PERESNIKL
ni nikdar vzrok, da pero boljše piše. Barva pa lahko naredi, da je kakšna koristna stvar tudi lepa. Oglejte si pri vašem trgovcu, kako lepo stvar smo naredili iz »Eversharpa«.
°eresa za vse polnilne oeresnike v naprodaj prt vseh večjih prodajalcih
t
Iz življenja in sveta
Ameriške livarne zvonov
Amerika posekala Platona
Rešitev 2500 let starega geometrijskega problema ?
Velikansko pozornost je vzbudila po vsem svetu vest, da se je posrečila ameriškemu geometru Callahanu trisekcija geometričnega kota, to se pravi razdelitev kota na tri enake dele. Če je vest resnična, potem bo Callahanovo ime na veke slovelo v zgodovini matematike in geometrije, ker ta rešitev ne pomeni nič več in nič manj kakor zmago nad velikim filozofom Platonom in kraljem matematikov Gaussom.
Matematik Callahan, rektor univerze Du-(juesne v Pittsburgu
Razdelitev' kota na tri dele se na prvi mah ne kaže kot problem, marveč kot čisto preprosta risarska naloga: Med obema krakoma kota se zariše krogov lok. ki se potlej s šestilom razdeli na tri dele in raz-delišča se spoje s koiovim vrhom. Toda tako naloga trisekcije ni zamišljena. S potrpežljivim razdeljevanjem in poskuša-njem se res posreči prava delitev, toda geometrija ne dopušča nikakega poskuša-nja na slepo srečo, marveč metodo, ki točno velja v vsakem primeru in ki zadene pravo delitev na prvi mah. Take metode obstojajo za delitev kotov na dva, štiri, osem, šestnajst delov itd., toda z razdelit-
vijo kota na tri dele si učenjaki in laiki že tisočletja zaman belijo glave.
Grk Plato je prvi postavil tezo, da kota vobče ni mogoče razdeliti na tri dele z ravnilom in šestilom, prav tako, kakor ni mogoče geometrično spremeniti kroga v pravokotnik. Platonovi sodobniki pa te teze niso hoteli priznati in so trdovratno nadaljevali mikavno nalogo. Pozneje, v srednjem veku, je bilo predlaganih na stotine rešitev trisekcije, toda vsaka je imela svoje muhe. da se ni obnesla v vseh primerih. Tudi znameniti slikar Leonardo da Vinci, ki je bil matematiki prav tako vešč kakor barvam, je izumil svojo metodo trisekcije, ki pa ni bila boljša od drugih. V 17. stoletju je neki velikodušen Anglež obljubil rešitelju tega problema svojo vilo in vrt, tako veliko je bilo zanj zanimanje v tistih časih.
V 18. stoletju so Francosko akademijo znanosti kar bombardirali z najrazličnejšimi rešitvami in razpravami glede delitve kota na tri dele, tako da so člani akademije končno izgubili potrpljenje in predlogov vobče niso več proučevali, šele v 19. stoletju se je končno našla rešitev, toda v čisto drugem smislu: Veliki matematik Gauss je striktno dokazal, da se trisekcija s šestilom in ravnilom ne da izvršiti. Podoben dokaz je doprinesel genialni mona-kovski matematik tudi za rešitev kvadrature kroga. Poslej je veljal problem za ni-čev in so se z njim ukvarjali le še laiki. Zaradi tega je zdaj tem bolj presenetila vest, da je Callahanu uspela rešitev te nemogoče naloge. Ali ima Callahan prav ali ne, bo pokazala bližnja bodočnost. Vsekakor pa smo upravičeni dvomiti v stvarnost alarmantne vesti, ki prihaja iz Amerike.
Zanimivo je, da so se takoj po vesteh o Callahanovem uspehu začeli od povsod oglašati učenjaki in laiki, ki trdijo, da so že sami rešili ta problem, ki je pa na pristojnih mestih vselej naletel na gluha ušesa. Tudi 1913 umrli Slovenec Edmund La-hajner, učitelj na meščanski šoli v Postojni, je predložil metodo trisekcije »kraljevi akademiji« v Londonu, ki pa metode najbrž ni natančneje proučila, tako da se je vsa stvar pozabila. Gotovo se obetajo zaradi teh komplikacij še prav zanimive debate in razprave v strokovnem časopisju.
Vojna bodočnosti
Fašistični general de Bono je napisal članek o bodoči vojni. V njem prihaja do zaklj učka, da vojna prihodnosti ne bo pozicijska vojna. Njeno poglavitno orožje bo aviatika, ki bo skušala uničiti sovražno letalstvo in seveda tudi sovražnikovo de« želo. Zmaga v zraku pa bo zahtevala težke žrtve tudi za zmagovalca, kajti i njega bo tako izčrpala, da se bo moral prenoviti od vrha do tal. Letala bodo močno ovirala zbiranje in premikanje sovražnih čet. Velika vloga bo po sodbi de Bona odmer.ie« na dobro izvežbani konjenici, ki se bo znala pogumno vreči v borbo.
Psi in krokodili
Angleški raziskovalec tropskih dežel Seton Karr je prepotoval deželo plemena Zulu. Tam je reka, katero morajo psi preplavati, če hočejo na obisk k tovarišem na drugem bregu. V vodi pa je polno krokodilov, ki hlastno čakajo na plen. Psi 60 na ta način izgubili že več tovarišev. Slednjič pa se jim je posvetilo v glavi. Našli so trik, s katerim so ugnala požreš* ne reptile. Preden se vržejo v vodo, da splavajo v reko, se zberejo na določenem mestu in zaženejo velik lajež. Krokodili prihitijo nato v velikem številu na breg v upanju, da se bodo v—i1- nasitili. Toda čim pomole pošasti glave iz vode, se psi spustijo v dir in poskakajo v vodo na drugem mestu brega ter nreplavajo reko. Seton Karr pripominja, da tukaj pač ni več mogoče govoriti samo o instinktu, ampak že o inteligenci.
Hindenbargovo darilo francoskemu poslaniku
Sedanji francoski poslanik v Berlinu de Margerie je bil pred kratkim pozvan k državnemu predsedniku Hindenburgu v zasebno poslovilno avdijeneo. Pri tej priliki se je Hindenburg osebno poslovni od njega in močno prekoračil meje diplomatskih običajev. Na koncu poseta mu je poklonil sabljo, katero je bil v vojni 1. 1870. vzel nekemu francoskemu častniku. »Petit Pa-risien« pripominja, da pomeni ta gesta več nego običajno diplomatsko vljudnost. Iz nje sklepajo, da se obzorje nad Nemčijo in Francijo v resnici jasni.
Otroci
M
so resenn
S tržaškim brzovlakom, ki se je bil v nedeljo ponoči ponesrečil blizu Leobna, so se vozili domov tudi avstrijski otroci, ki so preživeli počitnice na morju blizu Kopra. Bilo jih je 80 in železniška uprav^. jim je dala na razpolago poseben vagon. Vlak je imel biti v nedejjo ob 8. zjutraj na Dunaju, kjer so čakali otroke starši in sorodniki.
Kakor strela je vanje zadela vest, da se je brzovlaku primerila težka nesreča. Najprej so jim povedali, da ima vlak 5 ur zamude. Kdaj pride, ni vedel nihče pojasniti. Kmalu nato je začela množica oblegati prometno pisarno. Nihče ni mogel povedati, kaj je z otroškim vagonom. Matere in ženske so kričale, vpile, jokale in se one-sveščale. Slednjič se je načelniku postaje le posrečilo dobiti pojasnilo, da ni otroški vagon prav nič prizadet. Povedali so to svojcem otrok. Toda nihče jim ni hotel verjeti. Starši so menili, da jim prikrivajo strašno resnico.
šele ob petih popoldne se je vlak pripeljal na postajo. Policija je zaprla s kordo-nom dohod do vagonov, a matere so tako pritiskale k vlaku, da so morali stražniki odnehati. Kakor iz uma so ženske planile proti vozu, klicale svoje ljubljence in ko so videle, da so celi in zdravi, niso vedele, kaj bi storile od veselja. Vsevprek je jokalo, možje in žene, očetje in matere, vsi so si brisali solze z oči, jemali otroke v naročje in jih poljubljali srečni, da so ušli strašni smrti, ki bi jih lahko bila pobrala z enim samim mahom koščene roke.
Čudna možačka
V Mogumciji so oblasti prišle na sled neki 46-letni ženski, ki se je zadnjih 12 let izdajala za moškega. V tem času je opravljala posle stražnika za zaklepanje hiš in nočnega čuvaja in je delala na stavbah. Izkazala se je celo kot izvrstna moč pri nekem avtomobilskem parku franco* ske zasedbene vojske. Od svojega moža je živela ločeno in je celo skrbela za njegove nezakonske otroke. Izsledili so jo na ta način, da je njen mož zahteval invalidnino. Oblast je bila mnenja, da tako zdra« vemu človeku ne sodi invalidna podpora, postavila je možačko pod komisijo in tam so dognali, da ni to, kar menijo vsi, da je.
Junak leži klaverno na tleh
imajo kljub splošni gospodarski depresiji toliko naročil, da morajo delati skoro
noč in dan
Vsakemu svoj kos kruha
Dunajska vlada bo odpravila dvojni zaslužek
Preizkušnja potapljaške opreme, če ne propušča vode
Rada bi se moila, pa velja za mrtvo
Doživljaj mladenke, ki je pred par leti poneverila tisoč frankov
Pariz ima senzacijo, kakor se lahko primeri samo v svetovnem velemestu. V marcu 1928 je izginila tedaj 18-letna Helena Arnouvel iz mlekarne, kjer je bila usluž-bena kot prodajalka. Pustila je listek z obvestilom, da gre prostovoljno v smrt, ker je poneverila 1000 frankov gotovine. Skoro leto dni pozneje so prinesli časopisi vest, da so potegnili iz Seine truplo mladega dekleta. Mati Arnouvelove si je ogledala mrliča v mrtvašnici in izjavila, da je
Ostanki „St. Philiberta" v St. Nazaireu
to njena hči. Nato so pokojnico pokopali in postavili na grob križ z napisom, da počiva tukaj Helena Arnouvel.
Pred dobrim tednom dni pa je prišel na sejem v Heblay bratranec za mrtvo proglašene Helena. Zdelo se mu je, da je videl tam sestrično živo in zdravo. Tekel je domov, kjer je povedal novico očetu. Oče se je hitro odpravil za sinom in ko sta pristopila k dekletu, se je Helena vrgla stricu okoli vratu z vzklikom: »Dragi stric, menda je bilo dovolj pokore za tistih 1000 frankov!« Stric je moral priznati, da stoji pred njim prava Helena Arnouvel, ki ima na pokopališču grob in križ in kamor roma nesrečna mati vsako nedeljo, da bi izprosila mir za dušo svoje nesrečne hčere.
Stric je pregovoril Heleno, naj se vrne k materi in mati je bila vsa srečna, ko je izvedela, da je hči živa. Bolj zamotana pa je zdaj postala stvar za Heleno, kakor za mater. Helena Arnouvel je namreč izbrisana iz vseh matičnih knjig in označena za mrtvo. A smola je hotela, da se je nedavno zaročila in da je mislila podpisati z ženinom poročno pogodbo že 1. septembra. Francoske oblasti so morale zategadelj uvesti postopanje, da se proglasi Helena Arnouvel zopet za živo, kar pa bo težko, dokler se ne dožene, kdo je bila ženska, ki so jo pokopali z njenim imenom. Tudi sili zopet v ospredje vprašanje, kaj poreče oblast k defravdaciji, ki jo je zagrešila Helena Arnouvel v času, ko še ni bila proglašena za mrtvo.	»
Takšna je ponesrečena francoska izletniška ladja, ki sta jo te dni zavlekli v pristanišče St, Nazaire nemški ladji »Kraft« in »Wille«
Libijsko puščavo raziskujejo
»Pesti Hirlaip« poroča o novi odpravi, ki je začela raziskovati Libijsko puščavo. Pridružila sta seji fudi madžarska letalca Almassv in grof Zichv. Člani ekspedicije se bodo sestali v mestu Wadi Halfa ob Nilu. Odprava raziskovalca Malina ima na razpolago štiri avtomobile, ki so opremljeni z vsemi napravami za kartografira« nje terena. Letalo Almassvja bo uporabljalo Malinovo taborišče kot oporišče za poizvedovalne polete.
Kaj je pravilneje: Da imajo nekateri ljudje dvojni kruh in ga drugi, ki ne morejo dobiti dela, stradajo? Ali pa da se omili beda brezposelnosti 6 tem, da se ljudem prepove dvojni zaslužek in se da možnost brezposelnim, da tudi oni pridejo do pre« potrebne službe?
O tem perečem vprašanju so mnogo razmišljali v republiki Avstriji Socialni demokrati 6o v parlamentu vložili predlog, naj vlada pripravi zakonski osnutek, ki bo onemogočal ljudem dvojni kruh na škodo brezposelnim. Predvsem naj 6e tu ozira na osebe, ki prejemajo pokojnine in so kot upokojenci preplavili službe.
Vlada je predlog upoštevala in naročila zakonski osnutek o dvojnem zaslužkar-stvu, ki je že napravljen in čaka, da pride na glasovanje. Načrt predvideva postopek, da bo morala za dvojni zaslužek dajati dovoljenje posebna industrijska komisija, ki bo v vsakem primeru posebej zaslišala poseben svet delodajalcev in delojemalcev. Pri tem se bo ozirala ne le na splošni življenjski nivo, ampak tudi na družinske razmere prosilca, postopala bo torej povsem socialno, kar je tudi edini namen novega zakona.
Važno je vedeti, koga smatra zakonski osnutek za dvojnega zaslužkarja. V to ka«
tegorijo prišteva načrt vsakogar, ki mu te« čejo 6talni prejemki iz državne ali druge javne blagajne, z drugo besedo vsakogar, ki prejema pokojnino. Tudi invalidnina ali starostna renta se smatra za redne dohod* ke, a z izrecno omejitvijo, če ne presegata mesečne vsote 3.200 Din. Ta vsota vej lja za mejo pri presoji dvojnega zaslu-žkar-stva v Avstriji. Pri osebah, ki skrbe za rodbinske člane, se vstota avtomatično poviša za 400 Din na osebo. Upokojenci, ka« terih penzija presega navedeno mero, smejo sprejeti drugo služibo samo pod pogojem, da jim država zniža pokojnino na predpisani minimum.
V Avstriji, kjer živi vse polno najrazličnejših svetnikov, ki prejemajo precej visoke pokojnine in odjedajo kruh mladini ljudem, bo ta zakon prccej trd udarec. Nasprotno pa določa zakonski osnutek, da se dovoli postranski zaslužek brez omejitev učiteljem, duhovnikom in taksnim osebam na kmetih, ki je o njih znano, da ne plavajo v izobilju.
Gotovo bo ta zakon, ko bo sprejet, vsaj nekoliko omililbodo v mestih, kjer služijo mnogi dvojni kruh in imajo vsega na prebitek, medtem ko morajo drugi živeti ta* rekoč od miloščine, da ne poginejo od gla* du.
Posmrtna tožba za ločitev
Pariško sodišče se bo moralo v kratkem baviti s kaj svojevrstnim pravnim slučajem. Oče in mati nekega umrlega vojaka tožita sinovo vdovo, da je varala svojega moža medtem ko se je on boril za Fran« cijo v kolonijah. Vest je delovala na moža tako porazno, da je zbolel in umrl. Po francoskem zakonu bi imela vdova pravico do pokojnine, 6tarši pa so se temu uprli in so naperili proti snahi tožbo v imenu pokojnika. Tožba je posebno tehtna zaradi tega, ker navajata tožitelja, da bi bil njun sin v primeru, če bi bil ozdravel, gotovo zahteval ločitev od nezveste žene. Vojakova vdova pa veli, da bi ji mož odpustil greh, če bi se mu bila izpos vedala. Za sodišče bo gotovo merodajma sodba, kakšna je bila zadnja volja vara-nega moža in bo razsodbo izreklo glede na to mnenje.
Tetznerjev primer
Pred nekaj dnevi so našli ljudje pri \Vildbachu izgoreli avtomobil Heinza La-cuma, lastnika podružnice tvrdke Merce-dcs-Benz v Bingenu. Lacum sam je b41 že pred nekaj dnevi izginil V vozilu je bilo zoglenelo moško truplo, ki 60 ga imeli pr« vi čas za lastnika. Šele naknadno so 6e pojavili močni dvomi in 6o prišli do prepričanja, da gre za drugi slučaj Tetzner.
Lacum je že več let goljufal svoje do« bavitelje in je oškodoval mnogo tvrdk za znatne v6ote. Ker je zdaj izginil, so takoj začeli sumiti, če je v resnici zgorelo njegovo truplo. Slednjič so prišli na to, da je .zaradi poškodb v vojni imel srebrni vdevek v lobanji, kamor je bil ranjen. Preiskava je dognala, da pri mrliču ni tega znamenja. Glava mrliča je bila popol« noma zmečkana, o srebrni plošči pa ni bilo sledu. Lacum je imel dovolj vzroka, da je izginil. Napravil je za milijon mark dolga, aktiva pa znašajo komaj 2500 mark. Ker je bil mož zavarovan, sumijo, da se je hotel okoristiti z zavarovalnino in je zagrešil zločin nad tujim človekom, da bi prišel do denarja.
Šoferji — akademiki in plemenitaši
V neki veliki berlinski gaTaži 60 v zadnjem času zahtevali osebne podatke od nastavljenih vozačev. Pri tem se je poka« zalo zanimivo dejstvo, da je med šoferji podjetja, ki razpolaga skoro s četrtino vseh avtotaksijev v Berlinu, skoro polovica akademikov in plemenitašev. Beda in revščina sta jih prisilili, da 60 prijeli za krmilo, od katerega žive.
Filmska igralka in psiček
Filmska igralka Nancv Priče je odklonila zelo laskave ponudbe za angažanan v Ameriki in Nemčiji iz dokaj nenavadnega vzroka. Ne more se namreč ločiti od svo« jega kitajskega psička Budija. Pri prihodu v Ameriko in Nemčijo bi moral psiček prestati šesttedensko karanteno, česar pa filmska igralka ne more dopustiti. Tudi to ima svoj vzrok. Nancv Priče in njen Budi imata med seboj nenapisano pogodbo hvaležnosti. Budi je rešil svoji gospodinji življenje, ko je nekoč zaspala pri goreči sveči in je začelo goreti v njeni sobi. Pozneje se je Budi ponesrečil na ledu in Priče ga je otela smrti s tveganjem lastnega življenja.
»Kriminalna" radio postaja
Samomor v rakvi
Trgovec Franc Fehsr iz Devecserja je sklenil izvršiti samomor, ker mu je bila pobegnila žena. Kupil si je rakev in spal v njej štirideset noči. Konec prošlega tedna pa je razpostavil okolu rakve sveče in jih zažgal, potem je legel med deske in si zabodel nož v srce. Naslednji dan so ga našli mrtvega zaradi izkrvavitve.
Spomenik dr. Zameithofu
Udeleženci letošnjega kongresa espe« rantistov v Krakovu 60 sklenili, da se postavi v Bialvstoku, rojstnem kraju prof. dr. Zamenhofa spomenik utemeljitelju esperanta. Osnutek ie že izdelan. Predstavlja zidanje babilonskega 6tolpa kot 6imibol zmešaoiih jezikov sveta.
Na kraju atentata na brzi vlak Basel-Ber-lin se je nastanila množica kriminalnih policistov in strokovnjakov, železniška uprava jim je dala na razpolago poseben vlak z radio postajo.
Vsak dan ena
»če je to umetnost, no potem sem pa idiot!« »To je umetnost!«
Harry Sinclair Drago:
Seviljski pevec
Čeprav je kočija že tako dolgo čakala, so prišli vendar prezgodaj. Sedli so v parket in nestrpno čakali, da drugi pevci, ki so imeli tisti dan poizkušnjo, opravijo in pride Juan na vrsto. Med tem, ko sta Esteban in La Rumbarera pazljivo poslušala neznane pevce, se je Juan stiskal k Mariji, kakor da bi iskal pri njej zaščite. Naj je bil malo prej še tako globoko prepričan, da je samo on središče, okoli katerega se suče ves svet, zdaj se je vse to izpremenilo. Začudeno je gledal pevce na pozornici, ki so peli v slabi razsvetljavi in se globoko klanjali pred ložo intendanta opere in njegovih gostov, lntendant opere je namreč rad vabil madridsko aristokracijo na po-izkušnje, pri katerih se je odločala usoda bodočih pevcev...
Na nasprotni strani pozornice, skoraj v poltemi, sta Juan in Marija zagledala plesalke, ki so se pripravljale za balet. Oba sta radovedno opazovala te lepotice, izmed katerih je bila mnogim zdavnaj minila prva mladost. Ta ženske, ki so že po petnajst let in delj plesale v madridski kraljevski operi, so bile kar smešne v svojih kratkih krilih, ki so podčrtavala njihove vele čare.
Tako bi bil Juan skoraj pozabil, zakaj je prišel. A stric Esteban je med tem kritično poslušal druge pevce.
»Cuj, Lulu,« je šepnil vselej, kadar je kateri odšel s pozornice, »Juan je vendarle boljši od njih vseh. Samo počakaj, da zapoje!«
Še nekaj minut in vrsta ja prišla tudi na Juana. Tajnik impre-sarija opere je pristopil k stricu Estebanu in mu šepnil, da senjor Montadas pričakuje mladeniča. Stric Esteban je moral dregniti Juana v rebra in ga opozoriti, da je na vrsti. Juan se je bil tolikanj sragledal v balet, da že davno ni več mislil na to, zaradi česar je sedel v operi.
»Oprostite, senjor,« se je opravičil in urno krenil za tajnikom.
Cez nekaj sekund sta bila za kulisami.
»Kako pa naj pojem v tem prgišču svetlobe?« je užaljeno vpra-
šal Juan, videč pozorniCo tako slabo razsvetljeno. »Saj bi se mi zdelo, da sem žaba, ki regija na dnu vodnjaka!«
»Navada je taka,« je osorno rekel tajnik. »Doslej se ni še nihče pritoževal.«
A Juana ni bilo volja odnehati. Mirno se je naslonil na eno izmed kulis in jel opazovati delavca, ki so bili na odru.
Med poslušalstvom se je oglašalo mrmranje. Ljudje so postajali nestrpni. Tajnik, ki ni hotel, da bi se intendant opere razsrdil, je ukazal, naj prižgo še nekaj žarnic.
»Hvala!« je zadovoljno vzkliknil Juan. A v tem ja zagledal mlado mačico, ki se je pletla okoli njegovih nog, jo pobral in jo položil v svoj klobuk. »Prinesi mi srečo, mucika mala!« je zamrmral in stopil na oder.
Ker Juana tako dolgo ni bilo izza kulis, je stric Esteban že kar trepetal od strahu. Tudi ženski sta bili nervozni; obe sta dobro poznali Juana in njegovo muhavost. A kmalu so se vsi umirili. Juan je stopil na pozormeo in se neprisiljeno poklonil proti intendantski loži. Ko je postalo na odru svetlo, se je vsa družba v intendantski loži zdrznila, kakor se po navadi dogaja na velikih koncertih. Ta nastop je bil res nenavaden za začetnika, ki je iskal milosti in pokroviteljstva!
Ko se je Juan ozrl na pianista, je videl, da ga ta nestrpno gleda.
»Ali ste pripravljeni ali ne?« je vprašal spremljevalca.
»Sem, gospod igralec na klavir!« je odvrnil Juan enako jedko kakor oni.
V parketu je Esteban kar zastokal od groze, med tem ko se je La Rumbarera onemogla sesedla v svojem naslanjaču in vzdih-nila:
»Upam, da se ne misli vssti kakor kak norec. S takim vedenjem si bo vse pokvaril!«
Marija, ki je sedela zraven nje, ni črhnila niti besedice. Nervozno je trgala svojo malo rutico, ki je bila že zdaj vsa mokra od solz.
Juanov spremljevalec je začel igrati, ali Juan je zmajal z glavo. Tempo mu je bil prepočasen. Igralec je še enkrat začel. A niti ta tempo ni zadovoljil Juana. Že pri prvih zvokih ga je ustavil, češ,
da igra zdaj prehitro.
»Po tradiciji igram!« je srdito vzkliknil.
»A jaz ne pojem po tradiciji,« je odvrnil Juan tako glasno, da ga je vse gledališče slišalo. »Zapomnite si, da ne pojem po tradiciji, dirjalni konj pa zato vendarle nisem. Saj nisem zahteval, da bi igrali prestissimo; presto igrajte!«
»Cujte, gospod, ali veste, s kom govorite?«
»Vem. Ce se ne motim, ste svoje dni prodajali buče na sevilj-skem trgu!«
Gostje po parketu in ložah so prasnili v glasen krohot.
»Kaj je to?« je vzkliknil impresario, ki mu je bil ta prizor zaradi visokih gostov v intendamtovi loži zelo neprijeten.
Juan se je nagnil proti impresariju: »Žal mi je, gospod, a vide4 je, da bom moral zahtevati drugega pianista.«
Z vseh strani se je začulo razburjeno šepetanje. Za Estebanovist hrbtom je nekdo glasno vzkliknil: »Kakšno vedenje pa je to!«
Stari pevec, ki v svojem življenju še ni bil doživel podobnega, je hotel skočiti po koncu, a Rumbarera ga je zadržala.
»Pusti ga, Esteban. Ponosen bi moral biti, da je tako odločen in zahteva svojo pravico. Tebe bedaka je pa sram!«
Na oder je skočil novi pianist. Bil je majhen človek veselih, smejočih se oči, ki je izza kulis z velikim užitkom spremljal nastop na pozornici. Juanova odločnost mu je na vso moč ugajala in veselo se je priklonil mlademu pevcu. Tudi Juanu je bil novi spremljevalec po godu; zadovoljno in prijazno mu je vrnil pozdrav. To pot mu je ustrezal tudi tempo. Zapel je.
Nikoli v svojem življenju še ni bil pel tako lepo. Vso svojo veliko umetnost, vso svojo dušo je položil v pesem. Ni se izgubljal v okostenelih tradicionalnih gestah, ki se jih operni pevci še dandanašnji ne morejo odvaditi, ampak pel je svojo arijo z ono ljubeznijo in onimi čustvi, ki so lastna samo velikim umetnikom. Name-stu da bi si bil mislil partnerico Leonoro takšno, kakršne so operne pevke, je pel svojo pesem Mariji. Marija je navdihovala njegovo petje. Ona je bila os, okoli katere so se vrtile vse njegove misli!.
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
centralne kurjave
za nebotičnik ob Dunajski cesti v Ljub' Ijani
Proračun ter gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 50.—.
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 27* avgusta 1.1. pri podpisanem zavodu do pol 12. ure dopoldne.
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI. mt2
Rjjfi	OhciDA Ljubljana
||	Mestni pogrebni t a ved
Potrtim srccm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljuba mama, babica, prababica,
teta in tašča, gospa
dne 18. avgusta ob 2. uri popoldne, previdena s tolažili sv. vere v 87. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 20. avgusta 1931 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Turjaški trg štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1931.
Občina LJubljana
Mestni pogrebni zarod
PODPOLKOVNIK JOSIP JAKLIČ naznanja, da mu je umrla
njegova iskreno ljubljena sestra, gospodična
Frančiška Jaklič
po dolgi z veliko potrpežljivostjo in vdanostjo prenašani bolezni Bogu vdano, večkrat previdena s tolažili sv. vere. Pogreb se je vršil dne 18. t. m.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Vsem, ki so preblagi pokojnici tekom njene dolgoletne bolezni olj strani stali in jo tolažili, vsem, ki so mi ob njeni smrti izkazali sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti, se tem potom prav iskreno zahvaljujem.	10476
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1931.
z železnino in specetijo
v lepem kraju Slovenije radi bolezni dam
v najem.
Naslov v ogl. odd. »Jutra'1.
Tvrdka spMtuoz
prvovrstna, želi za Ljubljano in okolico
v spirituozah in vinskem kisu oddati agen-turni tvrdki, ki odjemalce te stroke stalno obiskuje, proti proviziji. Oferte v nemškem ali srbohrvatskem jeziku na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Brennerei«. 10459
vifcEČ^
nora to rabljene rv»b mt ur
|uto za embalažo i
im« vedno w talogt S
Mirko Mlakar]
Ljubljana j Slomškova ulica tt ;
Telet. 29-47
Trije prijemi
in vi morete fotografirati f
Tako enostavno je manipuliranje pri Certo
CERTOTIX KAMERI
a ona je vendar tako poceni! Dobiva se v vsaki boljši fototrgovini.
Izkušen, praktičen
in energičen
inženjer
za vodstvo železobetonskih in visokih gradb dobi službo. Reflektira se samo na prvovrstne sile. Pismene ponudbe je poslati na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod br. 27787.	10495
SVECICE, MAGNETI, DINAMO, ELEKTRIČNE SVETILJKE ZA BICIK-LE LN MOTOCIKLE, MAZNIKI, SMERNIKI, BRISAČI ZA Z AŠCITNO
STEKLO itd.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo tvrdke Robert Bosch A. G. Stuttgart
FRANK I DRUG, zagreb, gunduliceva ulica 40.
Tretje
naročajte le pri domači tvorni ci,
katera EDINA izdeluje to blago
lz najboljšega materijala in -	prodaja najceneje
Z B (trODe Jos- R- Puh, Ljubljana
Gradaška ul. št. 22, tel. 2513
251
Konkurs
Prijem pitomaca pripremnog kursa u Nižu Školu Vojne Akademije, po konkursu Br. 2
produžuje se do 5« septembra tek« godine.
Uslovi za prijem ostaju u svemu isti kako su u konkursu izloženi i dalje imaju pravo na konkurs samo oni djaci koji su u ovoj godini položili niži tečajni ispit (malu maturu) a rodjeni so 1916. i 1917. godine.
Svi prijavljeni kandidati po novom konkursu, kojima se dokumenta ne vrate, imaju biti u Vojnoj Akademiji 7. septembra u 7 časova u jutru, a svi oni kandidati prijavljeni po prvom konkursu imaju doci u vreme koje je tim konkursom označeno,
OD UPRAVE VOJNE AKADEMIJE
Br. 5740/31. godine u Beogradu.	10464
Oglasi v „ JUTRU" Imajo siguren uspeh f
Zahvala*
Društvo oficirjev 14. husarskega Mitavskega polka bivše ruske Carske Armade se tem potom najtopleje zahvaljuje gg. docentu dr. Matku, dr. Vrečku, dr. Lut-manu, dr. Bedjaniču ter ostalemu osobju Mariborske bolnice internega oddelka za res bratsko in humano oskrbo, ki je bila izkazana našemu vrlemu in zvestemu drugu konj. podpor. ANDREJU DEREVICKEMU pri-likom njegove težke in mučne bolezni.
Istotako gre naša zahvala tudi gospodu protu Trbo-jeviču za tolažilne in v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu, komandantu mesta, oficirjem in moštvu, inšpektorju fin. kontr. gosp. Kajzerju ter organom finančne kontrole,' ki so vsi prihiteli, da izkažejo zadnjo čast našemu pokojnemu bratu.
Iskrena hvala pa tudi vsem ostalim prijateljem in znancem za mnogoštevilno udeležbo in na krsto položeno prekrasno cvetje.
Maribor, dne 17. avgusta 1931.
10495
Predsednik društva Ruske Carske Armade Gen. štabni brigadni general
B. Gerngross.
ZAHVALA
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in so-žalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, papana, brata, zeta, svaka, strica in nečaka, gospoda
MIRKA CVAHTE-TA
žand. podpolkovnika v pokoju in v rez.
se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo.
Dolžnost nas veže zahvaliti se pred vsem gosp. dr. Hausu za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje, prečast. patru Tomincu za duševno tolažbo med boleznijo, gosp. komandantu žandar. polka z oficirskim zborom in moštvu žand. polka, vsem njegovim stanovskim tovarišem in prijateljem, poveljniku policije in policijskemu zboru, vojaštvu za častno stražo, zastopstvu »Sokola«, zavarovalnici »Anker« za poklonjeni krasni venec, dalje vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega blagega, nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili do preranega groba.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1931. GLOBOKO ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROCL
Občina Ljabljaaa Uestni pogrebni zavod
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Marija Sever naznanja v svojem in v imenu svoje hčere Vere, da je preminul po hudem trpljenju njun ljubljeni mož in oče, svak, stric in bratranec, gospod
Josip Sever
trgovski zastopnik
v 65. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabnega se vrši v sredo, dne 19. avgusta 1931 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Kersnikova ulica št. 5 na pokopališče k Sv. Križu.
Ohranite nadvse dobrega pokojnika v lepem spominu.	10477
Ljubi jana-št. Jernej, dne 18. avgusta 1931.
Cette
oglasom t
Zenitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pru stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
Za ed^coor
2 Din
v mnotnCah
•Vas/ove tnalih oglasov
dobite takoj po izida tista » podružnicah 9Jutra* v AiorJbcru, v CeJfu, v ^Vooem me*tu, 9 fŽrhovljah in na &*senieahp ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
Zaupnike -
informatorje
ki so poslali ponudbe pod i-HitM in verodostojno« sprejrnt takoj Kari Zdolšck, I obveščamo, da je vsled mesar, Celje-Gaberje.
Mesarskega vajenca
36336-1
Učenko
Iti ima veselje do finejše-ga pietiljitva, kakor tudi
učenko
ki ima veselje do šivanja, sprejme večje podjetje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36453-1
Mlajšega brivskega pomočnika
| številnih ponudb nemogoče vsakemu posebej odgovo-| riti ter se bo tvrdka v danem slučaju poslužila Vaših naslovov. 36454-1
Spretno modistko
sprejme Ivanka Stegnar. Ljubljana, Stritarjeva ul. 9 36512-1
mladega
dobrega delavca sprejme takoj Dragan Lisac, Hrastnik.	36426-1
Oostiln. kuharico
samostojno — proti dobri plači sprejme takoj mirna družina. Naslov v oglas, i oddelku »Jutra«. 36086-1
Brivskega
pomočnika
in res dobro iz-tudi
ženju. s plačo po dogovoru sprejme s 1. septembrom Viktor Petrovčič, brivec v Kadovljiei.
36548-1
Damsko frizerko
prvovrstno, specialistko v vodni ondulaciji. dobro on dulerko ter manikerko. ki | trgovine«, dela trajne kodre, sprejmem s 30. avgustom v stalno službo. Ponndbe z zahtevami i.n sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Frizerka«.	36364-1
Učenko
primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom, v predmestju Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Veselje do 36553-1
Trg. pomočnika
vojaščine prostega, z dobrimi referencami — in
Brivskega vajenca
poštenih staršev in z dobrimi spričevali sprejme Drago Satošek. brivec v
ucenca
sprejme firma J. Kušlan v Kranju.	36567-1
Postrežnico
Tujec I Štedilnik
vešč francoskega, angle- I za 150 Din takoj naprodaj škega, italijanskega, grške- na Večni poti štev'. 5/1. ga in deloma slov. jezika, |	36487-6
izučen šofer, išče primerno zaposlitev v tovarni, pisarni ali kjerkoli. Gre tudi,
za potnika. Naslov v ngl. | rabljen. emajliran, dobro
Štedilnik
oddelku »Jutra«.
Dve natakarici
35581-2 | ohranjen naprodaj. — X " ■ ogled pri vrtnarju na Zaloški cesti 5.	36477-6
ščeta službo. Na-siov pove 1	i*o/Hl«ilr
oglasni oddelek »Jutra«.	SleaiHllK
364*7-2 I Pr°dam. Naslov v oglas.
oddelku »Jutra«. 36530-6
Trgovski pomočnik | Železen štedilnik in
34 let star, z mnogoletno prakso v manufakturi in špcceriji, z dflbrimi refe reneami. želi službo v me stu ali na deželi. Event. sprejme tudi mesto potnika I Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Manu-fakturist«.	36414-2
moško kolo
zelo poceni naprodaj v llostah, Društvena ul. 2S.
36535-6
Motorna *>o%+la
201etni mladenič I »Ford« limuzino
dosedaj strežnik v večjem I dnbro ohranjeno takoj ku-kopališču, išče s 15. sep- I pim. Ponudbe na naslov: tembrom službo osebnega I. Razboršek, tovarna čev sluge ali slično. Ponudbe | ljev, Tržič.	36356-10
na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten in zanesljiv«.
36362-2 j
Kot skladiščnik
ali sluga iščem službo za takoj. Naslov v oglasnem .	.
oddelku »Jutra«. 35814-2 ?,°®tnt ce?1
I sprejmem. Predstaviti se je Črnomlju. Prednost- imajo | med 30. in 12. v Beethov
tisti, ki so se že učili.
36357-1
Učenca
aovi ulici št. 16, vrata
36594-
Klavca perutnine
« potrebno srednješolsko j marljivega in dobrega de izobrazbo-^ v trgovino me- | lavca _taknj sprejme Viljem ta	' *	' *
bon Uršič, Laško. 36354-1 |	36597-1
Trgov, učenca I Kuharico
maiufakturno trgovino t; bi opravljala vsa hišna •prejme takoj Anton Božič I dela, sprejmem. Naslov v v Kranju.	36125-1 | oglasnem oddelku »Jutra
36575-
?a,-d?«kl£t I Čevljar, pomočnika
»nrejmem lo—16 let staro I . . *	-.	, ,
deklico, poštenih staršev, mladega, za šivana dela
proti plači po dogovoru. I	V:!,'^
Priuči se lahko gospodinj
stvn, kuhanju iti poljskim delom. Ponudbe na naslov Ana Traun, trg.. Ptujska gora.	35973-1
modno čevljarstvo, Ljublja na, Gajeva ulica štev. 2 36591-1
Pletilje, šivilje
verižkariee (ketlerice) in V zgojiteljico I repasirerice sprejmem takoj
starejšo, bolj preprosto, ki *"1?.0 dobre T10«5	se
s« dobro razume na nego-	na naslov: »I k a«,
vanje in vzgojo otrok in K™ PIetenin v ima mnogoletno prakso — ■	ot>.M>8-l
iščem k dvema fantkoma v starosti 4 in 6 let. Zra-tega dela bi imela tndi pospravljanje sob. — Ponudbe s prepisi spričeval
** naslov ki ga pov» j Fiksum fn provizijo
»glasni oddelek »*>£»«• . I nudimo potnikom za obisk doa"4-i i platnih strank za Ljub ijano to okolico ter vso ... ,	| dravsko banovino. — P»-
UCenKO	I nudbe na oglasni oddelek
jprejmem v trgovino me-J »jutra« pod šifro »Fiksum šanega blaga, brez domače j ;n provizija«.	34983-5
oskrbe. Naslov v oglasnem j	'
eddelkn »Jutra«. 36491-1
ptritnUU
Ribiški paznik
dobi mesto. Ponudbe pod »Paznik« na oglasni oddelek »Jutra«. 36443-1
► Ti
šUktštTšk
4+
Zaloga vrhniške opeke vseh vrst
kakor tudi najboljši tr-Ilčenca	Iboveljski premog in bu
™	I kova drva nudi po znat
zdravega, močnega m po- no znižanih cenah Ja stenega, ze.ezmskih star- kob Goli> Trn0vska uli-iev, s predpisano solsko ca št x Trnovski pri-rzobrazbo sprejmem taKOj stan št_ 22_ postrežba v trgovino z mešanim bla- I točna!	35390-3
gom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglas. .	_ .
oddelek »Jutra« pod šifro	taStOpniKe
»Pošten učenec«. 364681 I za prodajo manufaktnrne-
| ga blaga na obročno od-
»Eksistenca«
35748-3
"> mir ar rvnmnrnika I PlaEevanJe	za ta-
- mizar, pomoenma kojšeil nast0Pi v vseb pr0.
pecijahsta za patentna tnetne jšib krajib dravske smučna okna, v trajno I banovine. Gospodje t last-delo sprejme M. Gogala, no ^.t,,;^ ima j« predel«« I.	36467-1 | nMt. ponuai>e na oglasni
oddelek »Jutra« pod šifro
Služkinjo
ea vsa hišna dela, sprejme takoj pek. Prednost imajo kmetska dekleta srednjih let. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem 1 Ako stopite z nami v zve oddelku »Jutra«. 36466-1 I zo, Vam je takoj poma-
] gano. Oddamo nekaj pa-T inotiln	11 en tov — časovnih šlager-
utenno	jcr xa vso deže!o 7ja za.
•prejme fotoa elje Josip Uopnlke 40%. Dopise na Pogačnik Ljubljana. Mest- | osrlas. oddelek »Jutra« poJ m trg 17.	36499-1 »Brezkonkurenčno
lem svetu«.
Izhajate s svojim honorarjem?
Učenca
krepkega in zdravega, po-itenih staršev, ki bi imel veselj« do špecerijske trgovine, sprejmem takoj. — Prednost imajo fantje, ki so dovršili 2 razreda meščanske šole ali 2 gimnaziji, pc možnosti, ki razume- tudi nekoliko nemško. Hinko Kreft, trgovina z mešanim blagom, Ptuj.
36474-1
po ee-36412-3
Prodajalka
•amo^tojna, ki bi pu-polno-ma sama vodila trgovino, vmožna primerne kavcije, dobi takoj mesto. Prednost imajo le one, ki so popolnoma zmožne trgovine 7 mešanim blagom in dobre manufakturistinje. Po-niKfbe pod .Kavcija« na »glaeni oddelek »Jntra
36479-1
Delovodjo
za tovarno krtač in pip
ifčem. Imam nove stroje, ki bi jih tndi da! v najem ali prodal. Djofca Di-■ritrijevie, Niš. 36480-1
Uradmk-začetnik
absolvent trg. akademije, ali pa maturant, dobi mesto. Oferte s curriculum vita« in s prepisi spričeval na og'a-?ni oddelek »Jutra« pod šifro »Tajno 36*.
Pek. pomočnika
■f!aj8ega. t. dobrimi spri-iMvali. ki bi ra«našal tudi •tranrkartn krtih. sprejme Kake Cahan, Trbovlje I.
36564-1

CameraLkova Šoferska šola
Ljnbljana, Dunajska e. 36 (Jogo - Aoto) telefon 2236. Prva oblast. konessijonirtD« Prospekt 15 zastonj — pilit« ponj!	851
Zagrebški učitelj
vpokojen, bi poučeval otroke v Sloveniji, posebno v srbohrvaščini, nemščini in italijanščini, brezplačno, ee dobi sobo in hrano. — Ponudbe do 25. avgusta na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »25. avgust«. 36164-4
VVeltall und
iMenschheit
kakor več nemških in slovenskih knjig poceni prodam. Xaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36502-8
Meyers-Lexikon
12 knjig zadnje izdaje — popolnoma tvov, za 3200 Din proda antikvarijat Jamnik v Ljubljani. Stari trg 10.	36589-8
Pekovski pomočnik
dobro izvežban v vsakem delu, z večletno prakso, išče mesto — najraje
Avto Chrysler
najnovejši model 66. ocarinjen, s tablico in pečatom v Jugoslaviji prodam po zares prilož-Tvrdka Motorimport, Via Com-merciale 7, Trst (Trie-ste).	35978-10
Tovorni avto
zaprt, znamke »Benz«, no-Ljubljani. Naslov v oglas. I silnost šasije 1200 kg, de-oddelku »Jutra«. 36501-2 1 lazmožnost 18/45 HP. zelo
ugodno prodam. Naslov v
Hišo	I Poslovni lokali
z dobro idočo gostilno in I na Dunajski cesti št. 29/1 trgovino, 14 orali zemlje, so s 1. septembrom na gospodarskim poslopjem in razpolago. Poizve se isto-izvozno klavnico, ob pro- | tam.	35905-19
metni cesti prodam radi
družinskih razmer. Naslov [	Cl/lnrllč^n
oglasnem oddelku Jutra	. oKldUlS>Ce
3ft469-"'01 Pr>renl oddam. Nasinv
" 1 oglasnem oddelku »Juira« 36489-19
Barjani!
Kdo mi preskrbi 1 vagon barjanske zemlje. Ponudbe na naslov: Franc Murovič
Lep lokal
______ ______ primeren za mesarja, kro-
vrtnar v Kočevju. 36511-201 ^^ -1'1 f^Uarja, na Glin-
Hišo v Rožni dolini
krasno, sedaj dograjeno, z 2 dvosobnimi stanovanji, vodovodom, elektriko, par-keti, kanalizacijo in vsemi pritiklinami pod ceno prodam. Pojasnila daje J.
ah ob Tržaški cesti št. poceni oddam. Poizve se v gostilni »Newyork«.
36-521-19
Pekarijo
prav dobro vpeljano, s špe cerijsko trgovino, trafiko
Ertl. Rožna dolina, cesta jn točenjem vseh vrst al-II žt. 43.	3655*- '0 I kohola, radi bolezni proda
'	Franjo Skipala, Zagreb —
Pazinska ulica štev. 2.
36510-19
Hišo z gostilno
na prometnem kraju prodam. Vselitev la.hko takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 40«.
Želim mesta
kjerkoli. Vajena sem vseh hišnih del in meščanske kuhe. Pridna in poštena. Grem tudi kot sobarica.
| oglasnem oddelku »Jutra« 35974-10
Potniški avto
Donet«, v prav dobrem Drpise na oglasni oddelek I stanju za 10.000 Din proda »Jutra« pod šifro »Št. 514« I Miha Lah, Kamnik. Vrh-36482-2 polje.	36486-10
Šofer-mehanik I Enotonski avto
išče službo. — Dopise na I v dobrem stanju prodamo oglas, oddelek »Jutra« pod I za 15.000 Din. Na ogled šifro »Abstinent«. 36524-21 pri »Levantec, Kolodvorska
_ ulica 30.	3651540
Učenka
s srednjo meščansko šolo, | Motorno kolo
stara 19 let, išče službo v I D. K. V., popolnoma v redu trgovini ali pisarn*. — Fo- I proda Lovro Sebenik. Kne-nudbe na oglasni oddelek | zova 28.	36530-10
»Jutra« pod »Učenka«.
36514-21 Motorno kolo
—	.,»	■ popolnoma novo, 6 HP. B,
uospodicna B.. na tomboli dobljeno.
z dveletno prakso pri les-I vredno 17.000 Din. po zelo ni trgovini, želi radi opu- I nizki ceni proda Stevo Pe-■titve obrata, kjer je bila j trič, steklar v Hrastniku, doslej v sli^bi. stalno na I	36570-10
mestitev. Zmožna je vseh [ pisarniških poslov. Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro I »Tudi na deželo«. 36557-2
Kolo
za razvažanje paketov, ma Iščem mesta [,0 rabljeno ugodno napro-
najraje izven Ljubljane — daj- Li"vante, Kolodvorska ker želim dosedanjo nočno I u'!i'a f"-	36516
službo zamenjati z dnevno
Vešča sem poleg hitrega I Dirkalno kolo
strojepisja tudi stenngra.fi- ,koraj n,nv() po,.enj napr0. je. slovenske, hrvatske in daj v garderobi nemške korespondence. — f Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strojepiska«.	36550-? |
pri Fi-36579-11
Creva
suha goveja in slana ovčja I
Družabnika
sodelujočega, s kapitalom 100—400.000 Din sprejmemo v dobro uspevajoče pod-
v vsak doWn ku^u t
Brada Perišin, K. Kambe-	^ »Jutra« _ pod šifro
| »Dobickanosna industrija«.
lovac pri Splitu, Dalmacija 35470-7
36576-16
Stiskalnico za seno
dobro ohranjeno kupi družba »Jezersko« v Kokri nad Kranjem.	36361-7 |
IX
Enonadstropno hišo
lepo, s trgovino in gostilno .j	j«	I ter gostilniškim inventar-
4 sode za sadjevec jem, na prometnem kraju
dobro ohranjene, od 300 prodam. Naslov v oglas, do 400 litrov velike kupim | oddelku »Jutra«. 36353-20 Ponudbe z navedbo cene na
Trgovska hiša
osrlas. oddelek »Jutra« pod
šifro »Sodi«.	36475-7 i _
1 v bližini Domžal, 5 sob, ... .,	i trgovski lokal, hlev, dr-
dtedllniK	I varnica, pod, šupa, keg-
dobro ohranjen kupim. Po- I Ijišče, vrt, vse zidano in nudbe na oglasni oddelek | v dobrem stanju, na pro-
Jutra« rabim«.
pod
Divan
dobro ohranjen k n p i m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36551-7
ifro »Nujno I metnem kraju, od žel. po-36519-7 I staje 5 minut, na prodaj za 125.000 Din. Poizve se pri Mavsar Franc, Kamnik, Zaprice 45. a5981-20
Železno banjo
lito, dobro ohranjeno kn-pim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bania«.	36538-7
Radio aparat
zvočnikom, znamke »Filip««. 5 žarnic, po zelo godni ceni naprodaj v Flfvrijanski ulici štev. 7/1. Ogledati med 12. in 14. nro 36493-9

Otroško posteljo
iz trdega lesa z vložkom (Federmadratze) prodam. Ogleda se od do 4. ure popoldne. Gledališka 12-11. 36247-6
Puhasto perje
čisto. Sobano, kg po <8 Din. droga vrsta kg po Din, čisto bel« gosje po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIC, ZAGREB. Ilica 82.	22 6
Trgovska hiša
enonadstropna, poleg tudi gospodarsko poslopje, naprodaj na Polenšaku tik šole, pošta Moškanjci. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35976-20
Večjo trg. hišo
z nekaj zemljišča kupim ob prometni cesti na bivšem Štajerskem. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Navedba cene in natančen opis«. 35889-20
Lepo posestvo
življenja zmožno, pripravno za vsakogar, z zidano dvo-družinsko hišo. kletjo, hlevom, velikim zelenja d-nim vrtom, 4 orali zemlje in gozdom, v trgu pod zelo ugodnimi pogoji poceni prodam vsled družinskih razmer. Lenart Rimutti, posestnik. Sv. Lenard — Slov. gorice, Ptujska eesta št. 46.	35834-20
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod | iz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možina.
70 I
Trgovino
z mešanim blagom takoj 36350-901 Prodam. Najemnina nizka, 'blaga v zalogi za ca Din 12.000. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Periferija Ljubljane«
36587-19
THj&s&a stanovanja
Dijake v Celju
iz boljših hiš sprejmem v vso o-skrbo v sredini mesta. Solnčno stanovanje z lepim senčnim vrtom. Strogo nadzorstvo. Naslov pri
Stanovanje
2 sob, kuhinje, verande in vseh pritiklin oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36391-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, v mestu — oziroma neposredni bližini išče za september, oktober ali november samostojna dama. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zračnost«.	36178-21/a
Dvosob. stanovanje
oddam za 500 Din v novi vili blizu remize v Zgornji Šiški št. 205 — poleg Gasilskega doma. 36500-21
Stanovanje
v novi vili, 6 minut od glavne pošte, komfortno, trisobno, event. z vrtom oddam za november termin. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36483-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin, ali prazno sobo iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »V mestu«. 36462-21/a
Stanovanje
2 ali 3 sob in vseh priti-klin, solnčno in zračno, išče družina 4 odraslih oseb Ponudba na oglas, oddelek »Jutra« pod »Odrasli«.
36465-21/a
Lepo sobo I »Slučaj«
opremljeno — nasproti so-I Pošljite naslov, event. sli-dišča oddam gospodu. —|ko.	36547-24
Ogledati med 3. in 4. uro. Naslov v oglasnem oddtjku »Jutra«.	36495-23
D. Stankovič
Tem mučneje meni, ker mi f\	,,	.i je odvzeta možnost izraza,
upremljeno SODO V tolažbo pa mi je končno posebnim vhodom oddam I Tvoje spoznanje, ki bo iz-Xasl»v v oglasnem oddelku I nopolnilo dosedanjo prazno-»Jutra«.	36498-23 j to. Težko pričakujoč izpol-
nitve danih obljub. Te naj-
2 prazni sobi
odda Lrbančič, Hrenova ulica 19.	36497-23 |
Prazno sobico
podstrešno, išče gospodična Naslov v oglasnem .oddelku »Jutra«.	36496-23/a
srčneje pozdravljam.
36563-24
Sobico
išče gospodična. — ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zračna sobica«.	36488-23/a
Opremljeno sobo
lepo. oddam takoj solidnemu gospodu v Streliški št. 2471. levo. Oglfdati d(. ure popoldne. 36531-23
Opremljeno sobo
lepo. s posebnim vhodom takoj oddam na Starem trgu št. tta/II. 36528-23
sprejmem št. 6 —
Sostanovalca
I-drijek
UllCl
;ta.n in dom«.
36552-23
Trije gospodje
polni zdravja in veselja, se želijo seznaniti v svrho zabavnih izletov s tremi damami, veselesa značaja. Cenjene ponudbe na podružnica »Jutra« v Celju pod šifro »Prijetna jesen«.
36598-2^
P.
Pridem v četrtek ob 20. pred ljubljansko pošto. — Petrovk*.	36593-24
Dreo
I Dvirnito pismo v og!asn»TO oddelka »Jutra«. 36573-34

Zaščitno platno
ra avto. izgubljeno med ikofjo Loko in Železniki. Oddati »Kolektorju«. Stra-žišče.	36544-28
Rovotfl	Novosti
Najnoveia »lolinska pa-tetaa ielezna zelo praktična složljiva postelja a tapeciranim madracom — pralčtična za vsaka bižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Dia 39«___ Razpoij»
Ijatn poitom in železni* com po povzetju^
Leiena sluiintka patentu na zelo praktična »lo*4 ljfra postela i tapccira-nhn madracom. —■ Stane »I«
Poljska patentna posiela' •loiljiva praktična za touriste, vojake in zai ferijalne kolonije. Slane
Dia 3M_
Jedilnico
iz orehovih korenin, novo. I moderno, radi SPlitve po-ce.ni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1 36431-32 I
Prehrana
Stanovanje
i sob, kopalnice, kuhinje
n^rrr-,	Tseh pnukiin takoj 0i
Podružnic: »Jutra« v Celju d;im v ^ožni do!ini. ^ v
Dijakinjo
nižjih razredov sprejmem Da dobro domačo hrano in stanovanje v bližini teh-
S5936 22 [ yagiov v oglasnem oddelk »Jutra«.	36484-21
Hrano
dobro in okusno nu-dim 2 | naslov, gospodoma ali gospodičnama za 400 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Stanovanje
2 sob, kabineta in pritikli
• -„ -, • . ,	i od<iam. Naslov v	oglasnem
mene srednje sole, v eno Lij„m.„ T„.	5-,rJ
družinski vili. -'pismene Hdelk» »J^ra«. 36464-: ponudbe na oglas, oddelek I ~ , „
»jutra« pod »zdravo 3«. — Solnčno stanovanje
Event. se istotam izve 12 sob. kuhinje, kopalnic
Dva dijaka
36560 14 I sPrp-lmfiTn stanovanje in 1 zajtrk. Skrbno nadzorstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35990-22
Dijaška soba
lepa in zračna, za enega najem zakonskemu paru. — I aIi, ,iTa "1.;'jaka J*e na raz" Naslov v oglasnem oddelku P.o!a?° Pn učiteljski rnd-»Jutra«.	36398-17 I v"' prl cerkvi sv. Jožefa
Nemška konverzacija. kla-in instrukcija na raz-
33923-22 j in pritiklin, v novi vil oddam s 1. septembrom Pojasnila, daje Ela Bizovi čar, Riharjeva ulica št.
365i9-21
Gostilno
s stanovanjem oddam
Stanovanje
sob« in kuhinje v podpri tličju oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36518-21
Stanovanje v vili
obstoječe iz 2 sob. velike predsobe in kopalnice,
lokal 73 trirnvinn	Prijave na oglasni | električna razsvetljavo od
LAmdl CA irguvino oddelek »Jutra« pod šifro
z vso opremo oddani v na- I »Dober dijak«.
jem na najprometnejši točki v trgu na Dolenjskem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dolenjsko«.
36481-17
Dijaka
Z vsro oskrbo sp^ejmom v I
dam mirni stranki. Našlo 36476-22 J v oglasnem oddelku Jutra
36513-21
Lokal
z dobro vpeljano brivnico, sredi trga oddam v najem
Dva dijaka
Ponudbe" na oglas. pddeTek I sprejmem na hrano in sta-»Jutra« pod šifro »Dobra novanje v čisto in zračno eksistenca«.	36507-17	Naslov pove oglasni
oddelek »Jutra«. 36523-2"
Stanovanje
itialo sobico. Ponudbe na I kr.mfortno; obstoječe iz osrlas. oddelek »Jutra« pod 1 sob. sobe za. služkinjo, »Cedno-st«.	36527-221 predsobe, kuhinje, kopal
niče in ostalih pritiklin
oddamo s 1. novembrom Naslov v oglasnem oddelku i »Jutra«.	36537-21
<L
Stoječo otavo
oddam blizu Sv. Križa.
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam v Zg. Šiški. CpIov ška cesta 151. Ogledati t>d 5. ure naprej. 36554-21
Dve dijakinji
(nižjeSolki) sprejme učiteljska družina tik poljanske gimnazije v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Solnčna soba in kopalnica
»Jutra«.	36376-33 | Naslov v oglasnem oddelku I 1—2 sob in kuhinje išče
»Jutra«.	36520-22 | za oktober zakonski par
brez otrok. 'Ponudbe pod šifro »Mfsto« na oglasni oddelek »Jutra«. 36580-21fa
Stanovanje
Poštene odjemalce
iščem za več vagonov ja-I	Dva dijaka
bol k (namiznih in za pre-1 srednješolca sprejmem šo) ter do 10 vagonov le-I vso oskrbo k dijaku huma-. pe krme, mešane sladk-p- nistu. Ceni zmprna. — Po- DvOSOb. Stanovanje
polsladke in pozneje fižol nudbe; Večna pot 9/T. z vsemi pritiklinami "d po primerni dnevni coni.	-------i
Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trsro-vec na deželi«. 36470-33 I
Maline in brusnice
kupuje delikatpsa Kovačič v Ljubljani, Miklošičeva c.
. 36571-34
t z vsemi
36522-22 I dam s 1. novembrom 1931 v Rožni dolini, ccsta VIII
Za drugošolca ' št- 1S-	36585-21
real. gimnazije iščem sta- .	x	-
novanje s hrano, po mož- VeC Stanovanj
nosti pri družini s sošol- I sestoječih iz sobe in kučem. Ponudbe na oglasni I hinje. sedaj dovršenih, od-oddclek »Jutra« pod šifro dam s 1. septembrom t. I »Nadzorstvo«.	36473-22 | v bližini remize v Zgornji
Šiški. Reflektantje naj se nemudoma oglasijo na na-, sl^iv, ki ca pove osrlasni
I	v rPn n' r^M oddelek »Jutra«. 36569-21
| Naslov v oglasnem oddelku I
»Jutra«.	36534-22
Dva dijaka
Bukova drva
Dva dijaka
tare produkcije, deloma I v čisto sobo z električno	______
preperela, event. mešana z I razsvetljavo, dobro domačo I parketirano. gabrom ali hrastom, vsa- | hrano in popolno oskrbo zračno. ž
Prazno sobo
lepo ln
,	, . -i - i . r-.......- ........■ mm^iu. c električno
ko množino kupim proti sprejmem na Zabjeku 11. razsvetljavo in soupora-tafoojsnjemu plačilu.^ ^ Po- |	36592-23 | bo kopalnice, v novi vi-
ii za Bežigradom, od-
nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Bukova mešana«.	36370-15
Bukovih cepanic
več vagonov kupim. Po-udbe na otrlasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva dobava«.	36504-15
Čoln
(Flachboot) na 4 vesla zelo ugodno naprodaj. Pojasnila daje Mesnjajev v Gledališki ulici štev. 12/ITI 36490-6
Deklica
stara 15 let, bi šla k otrokom, ali v pomoč gospodinji. Naslov: Grad 1127.
36494-2
Stelaže
kompletne za špecerijsko trgovino, nove, takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stelaže«	36586-6
Vinograd
i. novo trto in lepim hramom. kjer so 3 prostori, z vsem inventarjem, eno uro od postaje Sevnica in pol ure od glavne ceste prodam. Sadna drevesa, kostanji, leščina in vse potrebščine za vinograd. Lep razgled. Kupec lahko obavi tudi trgatev. Naprodaj je radi bolezni takoj. Pojasnila daje Josip Novšak, Laško. 36308-20
Večja hiša
z gostilniško koncesijo in trgovskimi lokali, v sredini Ljubljane ugodno naprodaj Pojasnila daje Društvo po-aestnikov, Salerodrova ul. 6.
36603-20
Hotele, gostilne
kavarne, restavracije io vf-notoče prodaja in daje v najem poslovnica za gostil-ničarstvo M. S. Pavlekovid, Zagreb. Ilica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko.
25859-19
Lep trgovski lokal
na Kralja Petra cesti v C»-lju odda Vajt. 223-10
Trgovino
dobro idočo. s sadjem, zelenjavo, slaščicami in deželnimi pridelki, na lepem in prometnem kraju na Dolenjskem prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36393-19
Restavracijske prostore Grand hotela
Zagreb, H i ca 6, damo v najem. Nujne ponudbe na Prometno d. d., Dalmatinska 11.	36335-19
Strogo v centru
iščem lokal. Adaptiram ali dam odstopnino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Center 77«.
36177-19
Dijaka
iz boljše hiše sprejme v popolno oskrbo in primer no nadzorstvo učitelj i Celju. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju
36600-22
dam po zmerni ceni s 1. septembrom dijakinji, uradnici ali šivilji z lastno opremo. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
36297-23
Mesečno sobo
lepo, s separatnim vhodom __, . , i in 3 posteljama takoj od-
s:	I ^ v Kna^ „1. V
1—2 dijakinji
novanje. Možnost nemške konverzacije in na razpolago tudi klavir. Naslov v podružnici »Jutra« v C"lin
36429-23
Lepo, solnčno sobo
36601 -231 i posebnim vhodom takoj oddam gospodu ali dijaku blizu tehn. srednje šole. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »Kopalnica«.
V Celju
sprpjmem 2 dijaka fnižje-
Jrvlca) _ na stanovanje io | istotam eV lahko tndi" izve
vs,o oskrbo. — Pomoč pri učenju, solnčno stanovanje Ponudbe pod šifro »Šolski uspeli« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubi'ani.
naslov.
35924-23
Dostojno gospo
sprejmem kot	sostanoval-
36577-22 | ko. Florijanska	ul. 27.
Grimpner.	<53321-53
Dijakinjo
sprejmem na hra.no in sta- I	IfnKJn
novanje. Dopise na oslas I	l\aoinCl
oddelpk »Jutra* pod šifro oddam gospodu v Tavčar-Inženjer«.	3657S-?9 ievi ulici 4/11. dosno.
1	36413-23
fUmevanja
Lepo sobo
s posebnim vhodom oddam
Dvosob. stanovanje I č3^ a,i 8 u /ept™br,om
- b&'jsemu gospodu. Naslov
1 Z™wr,«,nar T oglasnem oddelku Jutra s 1. septembrom 1931. Na-1 6	m
slov pove oglasni oddelek f	"
Jutra«.	36322-21 _
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam go-
Stanovanje
l. - „ .. , i spodu. Naslov v oglasnem obstoječe n o velikih sob, I lk ,jutra<r ifiifi-^ oq kuhinje, poselske sobe,» tMlaelkl«	^>06—3
kopalnice in vseh drugih, _	. . .
pritiklin, ▼ sredini mesta 2 lepi praZfll SObi oddamo s 1. novembrom. I za pisarno, v I. nadstropju Ponudbe na oglas, oddelek I pri sodoiji oddam. Naslov »Jutra« pod šifro »1. no-1 v oglasnem oddelku Jutra vember«.	35861-21 I	36525-23
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice oddam
Zaslužijo se
v vili, Cesta'na Rožnik 45 I pietilnl »troji r »ezijl .
36549-23 I nekaj tednih sami,'prodaje se zaradi preuTedbe ohra'i t__	i popolnoma ohranjeni, zelo
poceni. 8*40 po a>0, 8iot lepo. parketirano, solnčno po 1000, 8/60 po 1300, 8 in zračno, s stro?o separi- I ključni 8/90, ročni jaquard ranim vhodom oddam s 1.1 ni 8/S0, motorni jaquardo spptemibrom boljšemu, so- 110/120, raschel-stroji, navi lid.nemu in stalnemu go- j jalni, Cupalni tn razni spe spodu v bližini učiteljišča. Icijalni šivalni stroji. Vol Naslov v oglasnem oddelkn Ineno predivo »Kamgarn« v Jutra«.	36581-23 j vseh barvah na zaiogi —
cena konkurenčna. — Oiril
Opremljeno sobo lVajt- Celia- ^
solnčno, s posebnim vho- i	, , , ,
dom in električno razsvet- J Šivalni Stroj
Ijavo oddam. Naslov pove I popolnoma nov, radi od oglasni oddelek »Jutra«, j potovanja prodam tudi na 36583-23 | obroke po 150 Din mpsečuo 1'onudbe na oglas, oddelek Cfifif.	| »Jutra« pod šifro >Popol
_ ijuuu	. noma nov«.	36543-29
lepo m svetlo, s separira nim vhodom in po možno- I	.. . .
sti s klavirjem, iščem. - Čevljarski StrOJ Dopise na oglasni oddelek I skoraj nov poceni napro-»Jutra« pod šifro »Opera«. I daj v Koroščevi ulici 2 36388-23/a | pri kemični tovarni.
36555-29
Liegestnh! praktiča« z« ležanie to tedenie. Stane Dia 15#___
Sobo za pisarno •	.
vhodom iz stopnjišča v I olValni Stroj
centru mesta oddam. Pri- I dobro ohranjen, poceni na-pravno tudi za stanovanje I prodaj. Naslov v oglasnem zakonskemu paru. Naslov | oddelku'-»Jutra«. 365S4-29 v oglasnem oddelku Jutra 36561-23 I
• v «.
is^e
Sostanovalca .
v čisto Ln svetlo sohii I	PrSl
sprejmem v Zg. Šiški, Vod- (humus) za vrtove v nikova 122.	36325-23 | vsaki množini dobavi
gradbeno podjetje Anton Mavrič. Dunajska cesta št. 38 v Ljubljani.	260-30
Pension Sturm Poljče
ife^se^te^ru60 z^|Hugo Zuckerbacker
znižane cene. Državni Oglasite se ;n vrnite te-uradniki popust. Zahte- kom 3 dn! m,>i0 kolekcijo, vajte prospekt.	I s.lcer b,om moral storiti pro-
36239-38 Vam primerne korake.
E. L.	36352-31
Infernuuij*
Mladenič
JdMi&ik-^
S.-septembra 1931 ob 9. uri
z lepimi prihranki v dobri I dopoldne se vrši pri okraj
službi, želj znanja v svrho
Po tem imam fieto c<M hano perje ktf po Di*
4S--čisto belo gosie.
k< po Dia u»— in čisti puh k i po Dia 25S___
L. BROZOVIČ, ZAGRES IDca ti. EL
Kurja očesa
Najboljše sredstvo prod kurjim očesom »Claven« je mast
t«
2. m
a k SI*
Dobite r lekarnah, drog«. rijah ali naravnost ii tvor. niče ln glavnega skladišča čuvajte se pooaredb! 261
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Originalne »Amerlcan-Star«
Tvoru, oitiadišče:
»LEVANTE« Ljubljana, Kolodvorska 30.
ženitve s preprosto gospodično, staro 17—22 let. majhne postave — četudi revno. Dopise s sliko na naslov, ki ga pove oglas, oddelek »Jutra«. 35533-23
Mlada hišna
nem sodišča v škofji Loki, soba St. 2
dražba bivše tovarne »Mlinostav«
Zemljišče meri cca 10.000 m5, zazida.na ploskev dveh objektov 270 in 680 m2.
ru-Lcnctriica	Oba objekta v prav dobrem
v	stanju in se nahajajo
zelLT	z?,t-ve znar,Ja	njih parni kotel, centralna
, 30 40 Jet starim gospo-	kurja^a T.0<l0vl)<i. elektri-
dom v drz. sluzbi._ Ponudbe	kg) ekshaust(>r, naimoder-• sl.ko na oglasni oddelek st Zg oMeiovanje
»Jutra« pod »Veseli dom«;	leFa jn koT;n ter razno
I pripadajoče orodje, ki se proda vse skupno z nepremičninami. Najnižji ponu-dek 929.865 Din. Dražbeni pogoji in cenilni zapisniki so interesentom na vpogled pri okr. sodišču v Škofji Loki. Realiteta je primerna za stavbno mizarstvo ali tvornico pohištva, karoserij, športnega, telovadnega in gasilskega orodja, mlinskih in poljedelskih strojev, skobelnikov, tehtnic in slično.	36366-32
Jazbečarje
Zn-ergdackol) čistokrvne — mlade proda Koutnv, Dunajska cesta 71. 36447-27
Pes volčjak
se je zatekel. N"aslov pove lasni oddelek »Jutra«.
36526-28
Mlade psičke
8 tednov stare samice, e!-tokrvne volčje pasme zp-1« ugodno ti r-o d a Lojze Kramer, Zelimlje 15, p. Ig Rodovnik na razpolago.
36590-27
llfrpifi
Sladko znamenje
Sedaj je ravno zadovoljna. A včasih kot trpin pjerot — Ohcet — Večna pot.
36463-24
Gospodjicu
ili mladu damu tražim za društvo za pohod na Bled okolicu. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Hokoranin«.	36483-24
Gospodična
mlada in temperametna — želi poznanstvo s starejšim. dobro situiranim gospodom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Lepe postave«. 36545-24
2 mlada obrtnika
želi ta. v svrho ženitve znanja i dvema do 20 let starima gospodičnama. — Dopise pod »Resnost« na podružnic« »Jutra« v Mariboru.	86595-94
Telefon 2059
**Pr
sul
e m o g suha drva
Pogačnik, Bohoričeva It. 6
Priporoča se naravni domači 228
malinovec
tvrdke »Malina« d. z o. z.
Ljnbljana VTI
Medvedova c. št 4.
Loterija gasilnega društva v Podgoricf pri Ljubljani
16. avgusta 1931 so bile izžrebane sledeče številke: Glavni dobitki: 2393, 3061, 3288, 3485, 3952, 3965, 4855, 3375, 7024, §966. — Dobit-ki v vrednosti po 100 Din 1124, 1986. 2612, 8167, 9278 — Po 70 Din: 637. 7:9, 704, 1240, 2533, 6379. 7520, 7593 8082. — Po 50 Din: 198, 1483, 4909, 6220, 6:88. — Po W Din: 2382, 3802, 3735 7066, 7193. 7308, 737:;, 81«», 8248. — Po 30 Di:i: 313, 574, 975, 1445, 2972. 34H4, 4753, 5100, 5341, 5443, 5694 5899, 6275, 6520. 6800, 7002 7396, 8612. — Po 25 Din: 631. — Po 20 Din: 91, 34« 7ft5, 1417, 1629, 1660, 167S 1741, 2139. 2268, 2427, 2941 2996, 3045, 3174, 3182, 32«» 3382, 3308, 3525, 3538, 37'7 3779, 3926, 4071, -4962, 50S6 5132, 5355, 5530, 6078, 6«>6 6287, 6289, 6338, 6529, 6628 6776, 6961, 7290. 7932, 7966 7985, 8010. 8139. 8812, m'7 9080, 9813. — Po 15 Din: 393, 822, 3983, 5369, 6160 7531. —'Po 10 Din: 156, 215, 250. 283, 338, 630, 700 962. 1168, 1413. 1420, 1424 1637, 1706. 1716, 1766, 18:T, 1907, 1908, 2255, 2292, 2385 2634, 27*8, 2994, 3230. 3262 3486, 3579, 3695, 3720, 37*2 3955, 4059, 4076. 4115, 4452 4485, 4531, 4«60, 4928. 5069, 5169, 5203, 5241, 5248 5582,-5611, 5720. 5859. 58'6 6178, 6274, 6397, 6423, 64"9 6620. 6791, 6977, 7073, 7196 7410, 7585, 7718. 7728. 7727 7769, 7965, 7992, 8048. 8100 8237, 8469, 8522, 8533, 8^40 8799, 9115, 9272. 9305, 9308 9415, 9515. 9.581. 9701. 9S75 9973. — Za odbor t. č. načelnik Ivan Vode. 36503-37
Modroce
vrhn«, Ia afrik, močno Na-
go, po 240 Din, zložljive »ostelje. posteljne odeje, timo in blag« m preoble-
ko pohištva najceneje on-di Rudolf Sever. Marijin »e 2.	130-30
FOTO - AMATERJI!
Vaše filme in plošče Vam strokovno razvije in kopira Foto materija! JANKO POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 20 nasproti kavarne »Europe«, BLED, Vidov-danska 28.	10496
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v. Ljubljani