SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 34 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 30 de agosto - 30. avgusta 2001 " - ...................................... Marjan loboda NAGELJ IZ OKEN LIJE ZELEN SE PO STENI Govor podpredsednika ZS ob praznovanju v Slovenski vasi Slovenski utripi V imenu Društva Zedinjena Slovenija, ki Je krovna organizacija naše skupnosti v Argentini, iskreno čestitam Slovenskemu osnovnošolskemu tečaju Škofa Ireneja Friderika Barage k zlatemu jubileju, 50 letnici svojega plodnega delovanja. Prav tako najlepše čestitke in vse dobre želje ob 49. obletnici Društva Slovenska vas. Naj obe feko pomembni ustanovi dosegata še nove Jubileje in delujeta v blagor in korist vse slovenske skupnosti! Ob tako pomembnih obletnicah bi bile ha mestu nad vse slovesne besede, pohvale 'h zahvale. Vendar če pogledamo na vse, kar sta ti dve ustanovi storili za ohranjanje slovenstva v tem okraju, bi vse kar bi lahko rekli o tem, bilo premalo in preskromno. Zato se bom omejil na dve zgodbi, ki sta Povezani z današnjim praznovanjem. Pred več kot 160 leti, natačno junija 1840 je bil slovenski duhovnik Irenej Friderik Baraga edini katoliški misijonar na ozemlju, ki je bilo večje kot takratno avstrijsko cesarstvo. Deloval je na zapadnem delu Gornjega jezera, enega takoimenova-hih velikih kanadskih jezer v današi\jih Združenih državah Severne Amerike. Deset je že prenašal tegobe skrnjno težkega 'Misijonskega dela med ameriškimi Indijanci v takrat divji, neobljudeni deželi. Bil je sredi dela pri ustanavljanju svoje četrte misijonske postojanke. Pa je pri vsem delu in težavah našel čas, da je napisal molitvenik Zlata jabolka, in ga poslal v tisk v Ljubljano. V predgovoni je zapisal: Preljubi hioji Kranjci. . . ! . Njegovo srce, je tudi daleč od rodne domovine gorelo za Slovenijo in njene ljudi. In pred 50 leti so enako goreča slovenska srca pričela s poukom slovenskega Jezika na tem kraju, daleč od rodne domovine, pa trdno navezana nanjo. Pričeli so s sobotno slovensko šolo. Postavili so jo pod Zavetje velikega Slovenca, svetniškega kandidata, misijonarja Ireneja Friderika Barage. Komaj par let prej so si ti slovenski Vzgojitelji, učitelji in učiteljice z begom rešili življenje iz strašne komunistične revolucije v Sloveniji. Po letih tavanja po begunskih taboriščih so pristali tu, na obali Leke srebra, brez vsega, kot vsak begunec. Ldino kar so imeli v izobilju, je bila njihova slovenska zavest, ljubezen do slovenske besede in pesmi, trdno vero v božjo dobroto in neomajno zaupai\je v zmago pravice. Ljubezen do slovenske besede je gnala misijonarja Baraga, da je iz daljne indijanske divjine pisal knjigo „svojim ljubim Kranjcem" in ta ista ljubezen je gnala slovensko učiteljico, slovenskega učitelja, da sta pred b0 leti ustanovila to Baragovo šolo, pa ne smno ustanovila, toliko ljubezni sta ji polobla v temelje, da iz ni*' še dimes živi in bo živela. Hvaležen spomin in globoko spoštovanje vsem nekdanjim in vsem se-dai\jim vzgojiteljem in sodelavcem Baragove šole! Drugo zgodbo sem našel v Zbomiku-Loledarju Svobodne Slovenije za leto 1955. takole pripoveduje kronist, ki je obiskal tokratno Slovensko vas: ,,Življenje v slovenski vasi v Lanusu je steklo. Tako skoraj, kakor bi doma, če bi nekje sredi Sorškega P°lja ali na izsušenem Ljubljanskem barju \n L^N. postavljali novo vas. Hišica je zrastla ob hišici, drevesca so pognala, z oken so se vsuli prvi nageljni in na vrtovih je poleg sadnih dreves zadišal rožmarin. Zaživela je soseska, kvadre so zadihale in nastala je Slovenska vas.. “ Kako preprosto, kako prisrčno in kako resnično. Ko danes gledamo to lepo Slovensko vas, s ponosno cerkvijo Marije Kraljice sveta, Baragovim misijonskim centrom, tem lepim Hladnikovim domom, desetinami prijaznih slovenskih družinskih domov, ki jim poseben čar dajejo številni otročiči, tlakovanimi cestami, električno razsvetljavo, telefonom, itd. ali se kdaj vprašamo koliko truda, koliko čuta za medsebojno pomoč je bilo vloženega v vse to? Kdo se še spomni tistih začetkov, ko se je družina vselila v skromno hišico, včasih ena soba in najnujnejše pritikline? Kdo še pozna edinstveno akcijo za polaganje cementnih plošč, ki so omogočile vaščanom kolikor toliko varen dostop do sosedov ali do kolektiva v slabem vremenu? Kdo se še spomni prizorov ob sobotah, ko je skupina sosedov pomagala prijatelju pri gradpji skromnega doma? Pri vseh teh skrbeh, ko je bilo treba začeti vse znova in iz nič, pa še seje, sestanki, vuje za pevske in druge nastope. Vse naše občudovanje in zahvala tem našim znanim in neznanim delavcem za skupno dobro! In še in še bi lahko našteval. Mladina, ali poznaš zgodovino Slovenske vasi? Starejši, ali kdaj o tem govorite svojim otrokom? Pripovedujte jim o tem, da bodo na dela svojih prednikov ponosni! Ko boste prihodnje leto obhajali 50 letnico Društva Slovenska vas in 100 letnico rojstva pobudnika te vasi, msgr. Janeza Hladnika, naj bi oživitev spomina na nastanek te vaše skupnosti bil eden od načinov proslavljanja. Povejte mladim, da so prejeli dragoceno in slavno dediščino, katero nuj skrbno čuvujo. Tako jim bo lažje ohranjali vse to kar so prejeli od svojih prednikov, pa ne le zidove, ampak duha teh naših ustanov! Potrebna in koristna so družabna srečanja, potreben in koristen je šport. A vse to bo imelo pozitiven vpliv na celotno življenje skupnosti in vsakega njenega člana, če bo ob tem primerna mera duhovnosti, kulture in zvestobe tradicijam. Pred nekuj meseci smo veselo in slovesno praznovali 10 letnico slovenske samostojnosti. Mislim, da tudi mi, ki smo se zaradi nasilnega komunizma v Sloveniji ustavili tu, ob Reki srebra, lahko veliko prispevamo k lepši bodočnosti tako Slovenije kakor gostoljubne Argentine. Sloveniji v čast in ponos ohranjamo in gojimo slovenski jezik, slovensko kulturo in slovenske tradicije. Argentini in vsej človeški družbi pa s svojim poštenim delom in ustvarjalnostjo doprinašamo svoj delež za blagodejen napredek in razvoj. Za konec omenjenega članka v Zbor-niku-Koledarju Svobodne Slovenije je kronist zapisal misli, ki so pravi program za vso slovensko skupnost, še posebno pa za Vas, dragi vaščani Slovenske vasi: „Tako hodimo večer za večerom svojo življensko pot, vsakdo v svojih kolesnicah, zraven pa čutimo, da spadamo skupuj- Ker smo po naravi trdi in ker smo z leti okoreli, to Nad. na 4. str. 25. avgusta je na Brezjah potekalo Srečanje treh dežel, ki ga že 20 let menjaje organizirnjo ljubljanska, celovška in videmska nadškofija. Vodilna misel srečanja je bila: Marija, svetla zarja novega tisočletja. Osrednji dogodek je bilo skupno evharistično bogoslužje v petih jezikih, ki ga je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, somaševala pa sta videmski nadškof Pietro Brollo in novi celovški škof dr. Alois Schwarz. Srečanja so se udeležili tudi koprski škof Metod Pirih, mariborski pomožna škofa dr. Anton Stres in Jožef Smej, ljubljanska pomožna škofa Andrej Glavan in Jože Kvas in goriški nadškof Dino de Antoni. Tokratno dvajseto srečanje, ki se ga je udeležilo več kot 4 tisoč ljudi, so frančiškani na Brezjah gostili že četrtič. Nadškof Rode je v pridigi poudaril, da lahko vidimo, da smo Slovenci, Italijani in Avstrijci stoletja živeli v isti državi z istimi ustanovami, imeli smo iste šole in isto kulturno življenje, naš način razmišljanja in čustvovanja je bil zelo podoben. Svet smo gradili na istih temeljnih vrednotah, čeprav smo vsak govorili svoj jezik. Šele zatem so se naše poti začele razhnjati, saj je vsak poudarjal svojo identiteto proti drugemu. DENACIONALIZACIJA Zakon o denacionalizaciji bo konec leta praznoval desetletje obstoja, tako kot nje- Italijanski zunanji minister Renato Rug-gi je prišel na novo ,,briljantno” zamisel o oblikovanju balkanske gospodarske skupnosti po vzoru Evropske unije, ki bi lahko na območju Balkana postopoma vzpostavila stabilnost. V igri je vnovič balkanska konferenca, ki so jo na ameriško pobudo že poskušali nekoč sklicati, pa sta ji odločno nasprotovali Slovenija in Hrvaška, vendar pa se takrat ni govorilo o vzpostavitvi balkanske gospodarske skupnosti. Po mneitju'ko-mentatorjev italijanska diplomacija vidi končni cilj gospodarskega povezovanja v političnem povezovanju balkanskih držav. Pri oblikovanju zamisli o balkanski gospodarski skupnosti pa je ob robu moč zaslutiti potrjenega nasprotnika razpada nekdanje Jugoslavije, takratnega italijanskega zunanjega ministra in sedanjega Berlusconijevega zunanjepolitičnega svetovalca Giannija de Michelisa. Tako se spet ponavlja zamisel o ostvari-tvi neke nove Jugoslavije, na ta ali oni način, kot gospodarsko skupnost ali balkansko unijo. Znano je, da bivši komunisti in centralisti še vedno sanjajo o njej, da se v nm-sonskih ložah še vedno govori o tem, pa tudi ZDA so jo na več načinov poskušale postaviti na noge. Celo v argentinskem La Nacio-nu nas titulirajo ..Balkanska republika". Ali mnenja smo, da velika večina Slovencev in Hrvatov noče vrnitve na Balkan. Pripravljeni smo trgovati na jug, a le kot popolnoma gov nastanek pa še vedno povzroča težave tudi njegovo izvajanje. Do konca letošnjega aprila, po več kot sedmih letih od zadnjega roka za vložitev večine zahtevkov za denacionalizacijo, je bilo rešenih 64% zahtevkov, ki predstavljajo 60-odstotni delež zahtevanega premoženja, od tega kar 8% v nekaj, mesecih Bajukove vlade. Postopki vračila podržavljenega premoženja so zapleteni tudi zaradi nejasnih in spreminjajočih se zakonov, y njih pa se s posamezniki srečujejo tudi državne ustanove z različnimi interesi. Na primer, slovenska sodišča so dobila kar pet pritožb zaradi vračila dela triglavskih gozdov Cerkvi. Podani razlogi: ne sme se vračati v naravi, gozdovi niso bili pravno njeni, etc. SUŠA PRIZADELA SLOVENIJO Poslanska skupina Nove Slovenije je v državnem zboru zaradi katastrofalnih razmer v kmetijstvu vložila zahtevo za sklic izredne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tudi letos je kraje z najbolj razvitim kmetijstvom prizadela suša. Prizadeti so predvsem polja in travniki, zaradi česar bodo še posebej prizadeti živinorejci, ki bodo morali bodisi zmanjšati črede ali pa kupovati krmila. V gričevnatem svetu pa je suša najbolj prizadela sacljarje in vinogradnike. Poslanci Nove Slovenije so zaskrbljeni zaradi ravnat\ja vlade, ki nastalih težav ne jemlje dovolj resno. neodvisni in iz Srednje Evrope, kamor spadamo, čeprav se Kučan in njegovi danes tam ne marnjo videti. Nekaj desetletij na Balkanu ni nič v primeri z našimi 12 stoletji v Srednji Evropi! SPREMEBA MAKEDONSKE USTAVE ■ Predstavniki štirih makedonskih in albanskih strank so v Skopju pod okriljem mednarodne skupnosti podpisali sporazum o spremembah makedonske ustave. Sporazum vsebpje dogovor o statusu albanskega jezika in reformi lokalne policije ter predloge ustavnih sprememb, ki določajo, da makedonsko družbo sestavljajo vse njene etnične skupine in na območjih, kjer živi več kot 20 odstotkov Albancev, uvaja albanščino kot drugi uradni jezik. Dokument vsebuje tudi določilo o razorožitvi albanskih skrajnežev, ki jo bo nadzorovala zveza NATO. Albanska Osvobodilna narodna vojska (ONV), ki na pogajanjih ni sodelovala, je napovedala, da bo sporazum spoštovala. Medtem so prispeli prvi od skupno 3500 vojakov zveze NATO, ki bodo v okviru operacije Nujna žetev nadzorovali predajo orožja albanskih skrajnežev. Naloga predhodnice bo pripraviti glavno poveljstvo operacije. STRAN 3: Mladina v Slomškovem domu Potisk na Balkan IMBBCMMMraMUMH Iz življenja Naša skupnos Na Pristavi je bila v nedeljo, 12. avgusta šolska sv. maša. Sledila je akademija, nato skupno kosilo in otroška tombola. V ponedeljek, 13. avgusta, je bil izredni sestanek Zveze slov. mater in žena, na katerem je bil razgovor z dr. Andrejem Bajukom. V četrtek, 16. avgusta, sta prišla med nas v Argentino škof Alojz Uran in msgr. Janez Pucelj. Na letališču Ezeiza je visoka gosta pozdravila skupina naših rojakov ter zastopnikov raznih organizacij. Prav tako 16. avgusta, je bila v Slovenski hiši seja Upravnega odbora Zedinjene Slovenije, katero je vodil precfsednik dipl. časnikar Tone Mizerit. V petek, 17. avgusta, je bil v Slovenski hiši sprejem škofa Alojza Urana in msgr. Janeza Puclja. Po sv. maši je bil pozdrav v dvorani. Po končani dobrodošlici je bila sfeja Medorganizacijskega sveta. Po pozdravnih besedah predsednika ZS Toneta Mizerita se je z gostoma razvil zanimiv razgovor. Prav tako v petek, 17. avgusta, sta prišli na praznovanje 50. obletnice Balantičeve šole v Našem domu v San Justu sestri pesnika Balantiča, ge Minka Balantič ter Tilka Balantič Jesenik s soprogom. Naslednji dan v soboto, 18. avgusta, je bilo v Balantičevi šoli srečanje z gosti. Isto soboto, 18. avgusta, je bil v Slovenski hiši pevsko glasbeni večer SDO in SFZ. Sv. mašo je daroval škof Alojz Uran. Nato je bila likovna razstava del naših mladih umetnikov. Sledil je festival z pestrim sporedom. V nedeljo, 19 avgusta, je bilo vsakoletno romanje naših rojakov v Lourdes, katerega je vodil škof Alojz Uran. Po litanijah Matere božje je bila romarska sv. maša. V ponedeljek, 20. avgusta, je bilo celodnevno srečanje naših mladih s škofom Alojzom Uranom in sicer v Centro Maria Reina v Glewu. Prireditev sta organizirala SDO in SFZ. Od torka 21. avgusta do četrtka 23. avgusta je bil škof Alojz Uran v Slovenski vasi. Od četrtka 23. avgusta do nedelje 26. avgusta je bil na dušnopastirskem obisku v Mendozi. V petek je bilo v Slovenski hiši srečanje novega veleposlanika Bojana Gro-bovška in Medorganizacijskega sveta. Gosta je pozdravil predsednik ZS Tone Mizerit in mu podal sintetičen pregled slovenskih organizacij in r\jihovega dela, nakar je povzel besedo veleposlanik. Zatem se je razvila živahna debata. V soboto, 25. avgusta, je Balantičeva šola v Našem domu v San Justu praznovala 50. obletnico obstoja. Dopoldne je bila zahvalna sv. maša v stolnici v San Justu. Praznovanje se je pričelo s polaganjem venca. Sledil je slavnostni govor Miriam Jereb Batagelj. Nato je bila predstavitev brošure, sledila akademija ,,Ogenj, ki prečiščnje” v režiji Ivane Tekavec. Po blagoslovitvi novih šolskih prostorov je bila prijateljska večerja. Najmlajši pa so nastopili pod vodstvom Mirjam Mehle Javoršek in Karla Groznika. V nedeljo, 26. avgusta, je bila 29. obletnica Rozmanovega doma. Po sv. maši za pokojne stanovalce Rožmanovega doma je bilo skupno kosilo. Isti dan je bil na Slovenski Pristavi v Castelarju mladinski dan. D-ova za tisk. ref. Zedinjene Slovenije Sprejem škofa Urana Ljubljanski pomožni škof Alojz Uran se mudi na dušnopastirskem obisku po slovenskih skupnostih v Argentini. Po prihodu na letališče, kjer ga je pričakala skupina tridesetih rojakov in štirih duhovnikov, je bil naslednji dan deležen zelo prisrčnega sprejema v Slovenski hiši, kjer je osrednje vodstvo slovenskega dušnega pastirstva. Po slovesni pozdravni maši se je razvil sprejem v veliki dvorani, Kjer so gosta pozdravili prelat dr. Jure Rode, vodja našega dušnega pastirstva, Božidar Fink in prof. Metka Mizerit. Škofa spremlja tudi izseljenski duhovnik iz Nemčije msgr. Janez Pucelj. Škof Uran se je zahvalil vsem navzočim, ki so množično pri- hiteli v Slovensko hišo, nato pa se je zadržal nekaj časa v pozdravih in pogovoru s prisotnimi člani slovenskega verskega občestva. Osdzdravil je v kratkem govoru tudi msgr. Pucelj. Še isti večer je bilo tudi srečanje z Medorganizacijskim svetom slovenskih organizacij in ustanov, ki koordinira vse dejavnosti med argentinskimi Slovenci. Zbrali so se predstavniki vseh organizacij med nami. Oba gosta je pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit, prikazal jima je delo in stanje naše skupnost ter predstavil vse organizacije. Nato je škof Uran pozdravil vse predstavnike in se pozanimal za posamezne organizacije. Pozneje se je razvil zanimiv razgovor s škofom in msgr. Pucljem, predvsem ob njegovih besedah o potrebi povezovanja organizacij s krščanskim pogledom na svet. Levo: Škof Uran v veliki dvorani Slovenske hiše (pod svojini grbom, ki gaje izdelal Tone Oblak). Spodaj: Škof Uran in msgr. Pucelj na pozdravni seji Medorganizacijskega sveta. Levo predsednik ZS Tone Mizerit, desno delegat dr. Jure Rode. Ker danes ekonomske zadeve opisujemo na drugem mestu (glej „ Gospodarski vestnik“ na strani 4), se lahko posvetimo izključno političnim vprašanjem. In teh je kar preveč za državo, ki boleha na hudem nezaupanju do političnih kadrov. MRTVO UPANJE Res je, da splošen položni ne dovoljnje košatega strankarskega življenja. A tako malo volilnega navdušenja v samih strankah kot sedaj še nismo zasledili. Skoraj vse politične skupine so svoje kandidate komaj določile v ustavnem roku in volilne listine predstavile pred sodnimi oblastmi v zadnjem trenutku. Še manj zanimanja opažamo na splošno med ljudstvom. Iz raznih omejenih anket lahko razberemo, da večina državljanov sploh ne ve, kaj bomo 14. oktobra volili. In vendar so prihodnje volitve ene najbolj važnih na parlamentarni ravni v zadnjem obdobju. Odločile bodo ne le sestavo poslanske zbornice, kjer se zamenja polovica poslancev, marveč predvsem sestavo celotnega senata. Po zadnji ustavni reformi, ki je bila posledica Olivovskega pakta, dogovora med Menemom in Alfonsinom, se to pot zamenja celota članov senata. Prav tako bo prvič v zgodovini države, da bodo senatorji izvoljeni z direktnim glasom volilcev. Doslej so jih namreč določali provincijski parlamenti. Razumljiva je torej važnost, ki jo v te volitve polagajo tako vlada kot opozicija, a tudi to ni pripomoglo, da bi se politično delovanje v večji meri razmahnilo. Kampanja se bo sedaj šele začela in morda, le morda bo navdušenje nekoliko raslo. Vzrok tej apatiji pa ni iskati le v težkem gospodarskem stanju. V prvi vrsti gre za grobo razočaranje, ki ga državljani na sploh čutijo do politikov. Tukaj niso vključena le zadrga leta delne brezvlade in recezije, temveč vsa ta leta nove demokratične dobe, ki se je začela leta 1983, pa se izjalovila v skoraj osemnajstih letih ponesrečenih političnih in gospodarskih poizkusov. Volilci so izgubili zaupanje v vodstveno plast, predvsem pa so izgubili upanje, da bodo volitve kaj spremenile v tem položaju. Prvo hudo razočaranje je bilo nad vojaškimi sistemi, drugo je nad demokracijo, ki jo poosebljajo nezmožni in skorumpirani politiki. To razočaranje je lahko pozitivno, ker vzbpja potrebo iskanja novih poti. Lahko pa postane negativno, ker ko ljudstvo izgubi upanje in zaupanje, postane lahek plen kakih avanturističnih poizkusov, pa naj prihajajo ti z levice ali z desnice. Zadnje veliko upanje se je nastalilo med volilci, ko so se združili radikali in Solidarna fronta v Povezavo. Zlasti Fronta je poosebljala nekakšno neokuženost in svež pogled zmerne levice in je potegnila za sabo številne neopredeljene volilce. Nerazumljivi umik voditelja Alvareza, hitra nadvlada radikalov in popolnoma liberalna ekonomska politika, brez potrebne socialne primesi, nenehne notrai\je razprtije in zlasti gospodarska kriza je pogasila še to zadnjo lučko upanja. PRED VRATI VOLITEV V tem ozračju so stranke določile svoje kandidate. V nekaterih primerih popolnoma soglasno, v drugih po poti notranjih volitev. Tako je bila predsednikova struja poražena v prestolnici in v provinci Buenos Aires in bodo kandidati za senatorje Rodolfo Te-rragno in bivši predsednik, polemični Raul Alfonsin. V ostalih provincah ni bilo presenečenj, vsaj kar se radikalov tiče. Med peronisti smo doživeli le dvoje Tone Mizerit presenečenj: v prestolnici se niso mogli zediniti in peronizem znova nastopa ločeno. Uradni v povezavi z Cavallovo Akcijo za republiko (Horacio Liendo), uporni pa v povezavi z Belizovim Novim vodstvom. Kandidat za senatorja je sam Beliz, medtem ko Irma Roy kandidira za poslanko. Najbolj zanimiv pa je primer province Catamarca. Tam se je „naselil“ zloglasni sindikalist Barrionuevo in na notranjih volitvah prepričljivo zmagal nad domačim vocljem Saa-dijem. Že ta pojav je sam po sebi zanimiv, ker predstavlja močan politični zaton družine Saadi, ki je bila svojčas absolutni vladar province, danes pa ne obvlada niti peronis-tične stranke. Barrionuevo je te dni že napolnil strani časopisov z običajnimi polemičnimi izjavami, ki pa imajo tolikšno primes logike, da človek ne ve, ali bi se smejal ali bi se jokal. Oboje je potrebno v današnji Argentini. Omenimo le še logično kandidaturo bivšega buenosaireškega guvernerja Duhaldeja, ki bo naslednja leta sedel v senatu. Zakaj ta siguimost glede Duhaldeja? Ker v večini primerov (razen posameznih posebnih provinc) pridejo v senat prvi kandidati obeh večinskih formacij. Volili bomo namreč tri senatorje na provinco: dva za večino, enega za manjšino. Terragno, Alfonsin, Duhalde, Losada, Kirschner in podobni imajo tako zagotovljeno izvolitev. Poseben pa je tudi primer province La Rioja. Tam se je namreč peronizem tudi razklal. Dosedanji senator Jorge Yoma se je namreč ločil od peronizma in predstavil lastno stranko „Riohanska fronta za vse“. To predstavlja tudi razkol med doslej enotnima družinama Menem in Yoma; izid pa je prava neznanka. POSREČEN POIZKUS Preteklo nedeljo so bile prve volitve letošnjega leta in sicer v provinci Chaco. Tamošnji guverner Angel Rozas se je odločil, da izvede najprej provincijske volitve in jih tako loči od vsedržavnih. Rozas je guverner že od leta 1995 in prestaja svoj drugi mandat, izhaja iz radikalnih vrst. Še pred nastankom Povezave je v domači provinci ustvaril podobno formacijo in na nje čelu vlada. To nedeljo je ponovno prepričljivo zmagal. S tem je Povezava tudi na vsedržavni ravni dosegla prvi uspeh, ki naj dokaže da je kriza volilno ni prizadela. Resnica je seveda drugačna. Rozas je zmagal, ker je njegov kandidat za podguver-nerja (prejšnji je odstopil zaradi obtožb korupcije) zmagal s 57% glasov (17 več kot peronisti). Pri volitvah kandidatov za provincijske poslance pa je prejel 50,11% (peronisti 34,92%). Vsi vedo, da je Rozas pohitel z domačimi volitvami, da ga ne bi za sabo potegnil val ljudskega nezadovoljstva, ki ga predvidevajo za 14. oktobra. Po drugi strani pa je hotel guverner tudi pokazati moč in priljubljenost, ki jo uživa v domači provinci, Kjer lahko zmaga kljub vsedržavnemu upadanju Povezave. Rozas je namreč eden od tistih, ki se med radikali potegnje za predsedniško kandidaturo za leto 2003. Bomo videli, kaj bo iz te moke. Ko govorimo o volitvah, se nam napoveduje tudi referendum. Sklicnje ga predsednik De la Rua, da bi dobil ljudsko zaslombo za izvedbo politične reforme, ki naj med drugim zniža stroške politične dejavnosti in državi prihrani precej denarja. Seveda je bila reakcija na to napoved negativna. Predsedniku očitajo, da si hoče z predvidljivim rezultatom (ljuclje so strogo proti političnim stroškom) pridobiti izgubljeni ugled. Tega pa se ne pridobi z izidom nekega referenduma. Za to bi bil potreben pravi čudež. Vv&b' Slovenci 31. Mladinski dan v Slomškovem domu Mladina je vesela. Zopet so tu mladinski dnevi in z njimi možnost, da se mladi b°lj pogosto videvajo in seveda tudi zabavajo. Mladina iz Slomškovega doma je bila na vrsti v nedeljo, 12. avgusta. Priprave, vaje in tekanje sem ter tja, da bi vse dobro Poteklo, pa se je začelo pred tedni. Po darovani sv. maši so se navijači in odbojkaši zbrali na dvorišču, da bi pričeli s tekmami. Ko so se te končale, se je publika zbrala Oa dvorišču in posedela ob pričakovapju kulturne točke. Predsednica mladine Aleksandra Omahna je zaželela dobrodošlico vsem navzočim in vabila mlade, naj ne omagajo pri sodelovenju in vztrajnosti do vsega, kar je slovenskega, nakar se je začelo pripovedovanje posebne zgodbe: Janezove zgodbe. Janez je navaden fant a s posebnim Poklicem. Preživlja se kot „sodero”, po slovensko pa bi temu rekli „sifonar”. Z veseljem opravlja svoje delo ter skuša biti zmeraj prijazen in dobre volje. Ima poseben uspeh med dekleti. Pred nami se kaže prizor, kjer se dekleta z Janezom gibljejo ob zvokih vesele glasbe. Pridružijo se najrazličnejši stanovi ženskega spola, kot naprimer mlade, starejše, poročene, neporočene, profesionalke in celo bodoče mamice. Ekonomska in splošna argentinska situacija ni najboljša. Janezu ne gre prav dobro in pojavlja se močna konkurenca: znani „sifonar” Muzzopapa. In tako se naš Janez odloči, da gre iskat sreče drugam. Izvoljeni k ruj: Slovenija. Dekleta mu žalostno mahajo v slovo. V Sloveniji, kjer si nabavi tovornjak, si hitro pridobi veliko število odjemalcev, (po pravici odjemalk). „Sifonarstvo” lepo teče, da, celo potrebuje pomoči. Zato vzame pet fantov v službo. A ti nadebudni pomočniki niso bili resni in odgovorni kot Janez. Ob prvem zvoku pesmi so zavrteli zaboje s sifoni po zraku in skusali očarati dekleta. In kot pravi pregovor: „Ko mačke ni, miši plešejo", se jim pridruži še ženski stan in zabavajo se, dokler ni mačke nazaj. Janez urno napravi red: dekleta domov, fantje pa **■■■■■■■■■—wiiWMiriiniiiiiiuiii m »iw firww—m "himni" IismaHBMBMM Mendoški pevci v ZDA Ta zgodba ima svoj nastanek v mesecu februarju lanskega leta, ko je devetčlanska skupina Bajdovih sorodnikov iz Severne Amerike obiskala Mendozo. Pevski folklorni ansambel Los Chanares in Slovenski mendoški oktet sta jim zapela nekaj pesmi in tako se je porodila misel, da bi ti pevci obiskali ZDA in nastopili v tistih krajih, Kjer živijo obiskovalci. Ideja je bila takoj z navdušenjem sprejeta in hitro so se začele Priprave: na severu so prišli v stik z raznimi ustanovami, ki so sprejeli pokroviteljstvo nastopov, v Mendozi pa so fantje začeli bolj intenzivno vaditi in zbirati denar za vožrjo in stroške. 13 pevcev in štirje spremljevalci smo odpotovali v četrtek, 28. junija, najprej v Buenos Aires nato pa prek Miamija in Dallasa v Cleveland, kamor smo dospeli nasledryi dan okoli treh popoldne, kjer so nas čakali Vika Bajda por. Kolarič z zelo vliudnim ameriškim zetom Mikijem, Marica Zupančič ter Zalka Likozar in nas peljali na Svoje domove. Prvi kontakt z ameriškim načinom življenja (american way of life) je bila večerja okoli petih popoldne. Njihova Jedilna navada je obilen zajtrk, potem pa večerja, ki je za naše argentinske razmere Prezgodaj, sicer smo se tudi temu kmalu Privadili, mogoče ker ni bilo izbire. Naslednji dan je bil čas počitka in razgovorov. Nekateri smo se odločili, da gremo na tek po krasnem parku v okolici. Ker je bil blizu 4. julij - ameriški narodni praznik, so pred hišami visele ameriške zastave. Med potjo smo naleteli tudi na slovenski prapor pred nekim domom in smo se takoj zmenili, da gremo pet podoknico. Ko Se je prikazal presenečen gospodar, je izjavil, da je član clevelandskega moškega zbora Fantje na vasi in nas povabil na vajo, ki bi bila v ponedeljek zvečer, kar smo vsi z veseljem sprejeli. V nedeljo so nas peljali na Clevelandsko pristavo. To je ogromna zelena parcela s poslopjem in raznimi prostori kot so kuhin,ja, bar, dvorane, itd.; nasproti tega poslopja sta oder in igrišče za otroke, bolj daleč pa bazen, igrišče ter kapelica. Pri tej kapelici je najprej g. Jože Božnar daroval mašo, med katero so Los Chanares peli Slavo-Glorijo iz Misa Criolla Ariela Ranrtre-za, Oktet pa Rimski-Korsakovov Očenaš. To je bil prvi glasbeni kontakt z ameriškimi Slovenci. Sledilo je kosilo, nato pa proslava 10. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije in 40. obletnice Pristave, med katero je tudi sodeloval Mendoški oktet, na koncu pa je dr. Andrej Bajuk imel govor. Sledila je veselica ob zvokih slovenskega ansambla. zopet k delu. Neverjetno, kako skrben je naš Janez!! Seveda, postavni ,,sifonar” in njegovi uslužbenci redno telovadijo, da se ohranjajo čedni. Štirinajst naraščajnikov je veselo in poskakujoče opisalo s plesom ta posebni svet, ki je telovadnica. Naš junak se hitro privadi novemu načinu življenja. Najraje zahaja na zabave v gostilno, kjer mu natakarice prijazno postrežejo. Tam uživa ob klepetu z novimi prijatelji in rad gleda, kako se domačini vrte ob polki. Tudi on se okorajži in se pošteno zavrti zdaj z eno, zdaj z drugo natakarico! Ob teh točkah se je zvrstila in pokazala svoje sposobnosti in pridnost vsa mladina Slomškovega doma. Pred zaključkom so se, kot se spodobi, zvrstile zahvale vsem, ki so pomagali na en ali drugi način, še posebej pa Bogu za lepo vreme. Pred podelitvijo pokalov za prvo mesto v odbojki, ki so ga dosegla dekleta iz San Justa in fantje iz San Martina, sta pozdravila vse navzoče posebna gosta. Najprej je nagovoril mladino bivši predsednik vlade Republike Slovenije dr. Andrej Bajuk, ki je v kratkih besedah opisal razvoj prvega desetletja naše samostojne Slovenije in poudarjal, kakšni naj bi bili naši medsebojni odnosi. Pesnik Tone Kuntner pa se je zahvalil za gostoljubnost in za slovo recitiral Prešernovo ,,Zdravljico” in Cankarjevo črtico „0, domovina!”. Stopil je k mikrofo- V lepem razpoloženju smo preživeli prvo nedeljo v ZDA. Ponedeljkov izlet je vseboval obisk vasi, kjer živi skupnost Amish, privrženci zelo stroge vere, ki so bili nekdaj izgnani iz Švice. Njihov pravilnik zahteva med dragim, da ne pijejo alkohola, ne kadijo, ne uporabljajo telefona ne elektrike in da ne vozijo avtomobilov, da nimajo radia in ne televizije. Ženska noša se odraža po beli avbi, moški pa imajo na splošno dolge brade. Normalno so obrtniki ali kmetje. Danes so že turistična privlačost. Zvečer je bilo srečanje z zborom Fantje na vasi, kjer smo se v pogovoru dobro spoznali. Skupina že dvajset let poje in je zelo kvalitetna. Dvakrat, so že gostovali v Sloveniji, mi pa smo jih povabili, naj pridejo tudi v Argentino. Vsakega od nas so obdarovali z zgoščenko. V torek smo si ogledali mogočne slapove Niagara na kanadski meji. Naslednji dan so Amerikanci praznovali narodni praznik. Doživeli smo krasen dan na ogromnem vrtu kar pred domom naših gostiteljev Vike in Rudija Kolariča, kjer smo spoznavali sorodnike in prijateije. Proti večeru je tamkajšnja občina obdarovala prebivalce s čudovitim ognjemetom. Tudi mi smo bili deležni tega dogodka. V četrtek smo se podali v mesto. Obiskali smo Park narodnosti, kjer je tudi slovenski oddelek. Med vietnamsko vojsko je nu tudi mladinski dušni pastir Franci Cuk-jati in čestital vsej mladini za trud in vztrajnost. Pred zaključno ndadinsko himno pa je ramoška mladina ponosno predstavila svojo mladinsko zastavo. Na belem polju leži zeleni lipov list in kratice obeh organizacij. Vsi navzoči so nato prisedli k bližnjim mizam za pogovor s prijatelji ali pa se zavrteli na plesišču. Toliko dela, toliko truda, pa dan poteče tako hitro! Ne skrbite, saj leto bo naglo naokrog in znova boste morali „pljuniti v roke”!! V. G. Bariloče Novi upravni odbor Slovenskega planinskega društva v Bariločah je sestavljen tako: Predsednik: Andrej Duh, podpredsednik: Matjaž Jerman, tajnik: Milan Magister, namestnica Alenka Arnšek, blagajnik: Marjan Grohar, namestnik: Marjan Mavrič, odborniki: Boris Kambič, Marija Eiletz, Milena Razinger, Ivan Arnšek, namestniki: Marija Arnšek Kočar in Klavdija Kambič, nadzorni odbor: Janez Drajzibner, Božo Eiletz in Ciril Mar-kež. bil na žalost ta park opustošen in kjer bi morali stati kipi velikih slovenskih osebnosti kot so Baraga, Prešeren in Cankar, stojijo samo nemi podstavki. To razdejanje so utrpele tudi druge narodnosti. Edino slovenska zastava in napis pričata, da je ta parcela namerjena naši domovini in slovenskim prebivalcem tega mesta. Nato smo obiskali Muzej znanosti (Sciense Museum), Kjer imajo kinodvorano v obliki ogromnega oboka, na katerem se predvaja film. Gledalec sedi v sredini in čuti, kot da je center dogodkov. Mi smo gledali lep film o brazilski Amazonki. V petek nas je g. Jože Božnar vijudno povabil v zloglasni zabaviščni park Cedar Point, l i — i muia i' l Novice iz Pisali smo pr ČETRTI HARRY POTTER: OGNJENI KELIH Na Ljubljanskem gradu je bila časnikarska konferenca Založbe Epta, na kateri je Predstavnica za stike z javnostjo Nina KokeJ s pomočjo vprašanj kviza „lepo je biti čarovnik” predstavila najnovejšo knjigo v nizu ,,Harry Potter” uspešnic - Ognjeni kelih. Knjigarne v številnih slovenskih mestih so tisti dan posebej za to priložnost ob 20. uri odprle svoja vrata in vsem navdušencem omogočile nakup novega Potterja. GLOBALIZACIJA KRIMINALITETE Slovenja je med s kriminaliteto manj obremenjenimi državami, vendar pa se nasilnost in število kaznivih dejanj predvsem v večjih mestih stopnjuje. Med vzroki, ki so v zadrjem desetletju pripeljali do porasta kriminalitete, so tudi družbene spremembe in spremembe vrednot pri mladih. Večina storilcev kaznivih dejanj je brezposelna, z nizko stopnjo izobrazbe, večinoma izhajajo iz neurejenih družin; izvrševanje kaznivih dejanj je za njih edini način preživljanja, po določenem času se krog storilcev zavrti in Policija obravnava iste osumljence. ZASTRUPITEV V SAVI Med Hrastnikom in Zidanim mostom so v Savi opazili mrtve ribe. Po ocenah policije je poginilo od 5000 do 10.000 rib različnih velikosti. Dogodek preizknjeta hrastniška Policja in inšpektor za okolje in prostor, vzroki pogina pa še niso znani. Pristojni so že izvršili pregled vodotoka Save od pritoka Potoka Boben navzdol ter navzgor do Termoelektrarne Trbovlje, kjer pogina rib ni bilo opaziti. Inšpektor je že pregledal stanje v tovarnah Steklarna, TKI Hrastnik in Sijaj m še Rudnik Trbovlje - Hrastnik. Vodni tok Je ribe odnesel do Radeč, kjer so se začele DEBEVEC IN PINTER NE STRELJATA KOZLOV Najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec je na evropskem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem v disciplini b0 leže s 699,8 kroga osvojil srebrno kolajno in sploh prvič osvojil kolajno tudi v tej disciplini, ki ni njegova paradna. V strejan-ju z velikokalibrsko puško proste izbire pa je v trojnem položaju s 1164 krogi osvojil tretje mesto. Zmagal je Finec Juha Kirvi (U70) pred Švicarjem Marcelom Buerge-jem. - V danskem Vejle pa je Franc Pinter na odprtem evropskem prvenstvu v streljanju za invalide v konkurenci več kot 300 strelcev iz 36 držav že v svojem prvem nastopu na tako velikem tekmovanju pos-bd novi evropski prvak. Pinter, ki strelja na Jhvalidskem vozičku, je v kategoriji SH1 v disciplini 60 strelov z zračno puško dosegel 688,3 kroga, kar je v odprti konkurenci zadostovalo za srebrno odličje, ker pa je bil tekmovalec pred njim iz Nove Zelandije, je Pinter prepričljivo osvojil naslov evropskega prvaka. DVE POD STO Švicarska teniška igralka Martina Hin-8>s še vedno prepričljivo vodi na ženski teniški jakostni lestvici, po novem pa sta bted najboljšimi 100 tudi dve Slovenki, Tina Pisnik je 83., Maja Matevžič pa se je s 114. Prebila na 97. mesto. KOLESARSKA LESTVICA Na lestvici mednarodne kolesarske zve-Ze (UC1) med državami zanesljivo vodi Italija, Slovenja pa je zadržala 16. mesto. Pred ijo je Pojska, za rj° Pa Kolumbja. nabirati ob rečnem bregu, kar je povzročalo močan smrad po mestu. Zbrane ribe je odstranila in uničila veterinarska uprava. PREGRADE PROTI PLAZOVOM V kulturnem domu v Logu pod Mangartom je potekal informativni sestanek v zvezi s sanacjo plazu. Predsednik strokovnega odbora za sanacjo plazu Bojan Ma-jes je predstavil do sed;J opravjeno delo, projektant Viktor Pirc pa je predstavil idejno zasnovo pregrad, ki jih nameravajo namestiti vzdolž struge Mangrtskega potoka in s tem preprečiti, da bi ob morebitni ponovni sprožitvi plazu murasti tok spet dosegel naseje. Za sanacjo Mangartskega plazu bodo tako potrebna še štiri leta in 6,2 miljardi tolarjev. Predsednik strokovnega odbora je krajane seznanil s tem, da je odbor prejšiji teden vladi izročil poročilo o opravjenem delu. ZA 100-LETNICO - RIGOLETTO S postavitvjo Rigoletta v Križankah se je nadajeval ciklus šestih Verdjevih oper, ki jih je Festival Ljubjana uvrstil ha letošnji spored, da bi z njimi počastil 100. obletnico smrti tega opernega velikana. Omenjeno glasbeno-scensko delo je pod vodstvom Stefana Pellegrina Amata izvedla Opera in balet SNG Maribor, solisti so bili Igor Morozov (Rigoletto), Petya Ivanova (Gilda), Don Bernardini (Vojvoda Mantov-ski), Valentin Pivovarov (grof) in Renata Pokupič (Magdalena). - Končal pa se je s postavitvjo opere Macbeth. Operno delo je pod vodstvom italjanskega dirigenta Stefana Pelegrina Amatta izvedel isti ansambel, solistično pa so med drugim nastopili: Mau-ro Augustini (Macbeth), Kathleen Mc Calla (Lady Macbeth), Valentin Pivovarov (Ban-quo) in Ante Ivič (Macduff). Omenjena razvrstitev je pomembna zaradi števila reprezentantov za svetovno prvenstvo. Slovencem trenutno kaže, da bodo na oktobrskem prvenstvu v Lizboni verjetno imeli štiri predstavnike, siiM«Mi nrrn* »liiiit miimmmm ■■■■■»■■■■»II——M—in—M———■—w—— ——— Mali oglasi \ TURIZEM Bungali v Buri točah - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovai\ja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail:ilirska@bariloche.com.ar Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva fffflfil hotelov, nqjem avtomo- bilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427. ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/ Fax: 4602-7386. E-inail: jdobovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@sfanet.com.ar dr. Frane Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5” F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Milre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Reptiblica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA —.PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale). SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACIIAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova). Cena največ štirih vrstic $ 4,- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.- VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 28. avgusta 2001 1 dolar 240,69 SIT tolarjev 1 marka 111,97 SIT tolarjev 100 lir 11,31 SIT tolarjev PORAVNAJTE NAROČNINO! 40. MLADINSKI DAN Koncelebrirana sv. maša Skupni zajtrk Dopoldanska akademija Športne igre Kosilo Kulturni program - govornik g. Marjan Loboda Škof Alojz Uran blagoslovi novo pokrito dvorišče Prosta zabava FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153 Naš dom San Justo, 9. septembra 2001 45. OBLETNICA NAŠEGA DOMA $ & Zveza slovenskih mater in žena praznuje 35. OBLETNICO v soboto, 8. septembra, ob 17.30 uri sv. maša, somašujejo škof msgr. Alojz Uran, msgr. Janez Pucelj in delegat prelat Jure Rode Sledi kulturni program v dvorani škofa Gregorija Rožmana. Vsi prisrčno vabljeni! Obvestila PETEK, 31. avgusta: Srečanje škofa Alojza Urana s starši in botri birmancev v Slovenski hiši. SOBOTA, 1. septembra: Srečanje škofa Alojza Urana z otroci Slovenskih šol. Redni pouk Srednješolskega tečaja RMB ob 15. uri v Slovenski hiši. Ob 18 maša, ki jo bo daroval škof Alojz Uran. NEDELJA, 2. septembra: Birma v cerkvi Marije Pomagaj. Popoldne sveta maša in srečanje škofa z rojaki pri sv. Rafaelu. ČETRTEK, 6. septembra: V Carapachayu srečanje škofa Alojza Urana z rojaki, sveta ura in maša. PETEK, 7. septembra: Na Pristavi v Castelarju srečanje škofa Alojza Urana z rojaki, sveta ura in maša. SOBOTA, 8. septembra: 35. obletnica Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši ob 17,30. Prvi dan mladincev in mladenk, ob 13. uri na Pristavi. Vabljene skupine vseh domov (od 8. razreda osnovne šole do 2. letnika srednje šole). NEDELJA, 9. septembra: Duhovna obnova za vse rojake, ki se je žele udeležiti. Vodil jo bo škof Alojz Uran ob 8.30 v Slovenski hiši. V Našem domu v San Justo celodnevna prireditev: 40. mladinski dan in 45. ČETRTEK, 13. septembra: Srečanje škofa Alojza Urana z mladimi družinami, zvečer v Slovenski hiši. Redni sestanek sanmartinske Zveze žena-mati v Slovenskem domu. PETEK, 14. septembra: Obisk škofa Alojza Urana v San Martinu. Ob 19. maša, nato večerja in akademija. SOBOTA, 15. septembra: Redni pouk Srednješolskega tečaja ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 4674-5125 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pino8.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Za Dništvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Marjan Loboda, Pavlina Dobovšek, Veronika Godec, Marko Vombergar, MB, STA Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države. čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre11 ^v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit“y Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - CU01AAI Buenos Aires Argentina - Tei: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar RMB ob 15. uri v Slovenski hiši. Obisk škofa Alojza Urana v Rozmanovem zavetišču. Nato ob 16. maša v sanhuški stolnici in v Našem domu srečanje z rojaki iz San Justa. bajo sus tarifas ...o nada que hablar Mednarodni pogovori po izredno nizki ceni Slovenija $ 0,29 USA $ 0,18 Sra. Natalia. Tel: 4983-3234 loconsolo@sinectis.com.ar obletnica doma. Zreli ljudje si ne zatiskamo oči. Le zakaj bi se pretvarjali? Vsi, ki so varčevali za težke dni, so imeli prav. V rokah imajo ključ za dobo stisk. Sloga vam daje solidno pomoč. H Bme. Mitre 97 Ramos Mejia 4656-6565 slo<;a da vkc: v slo(;i jk moč! t Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje ležišče, k vodam počitka me vodi. (Ps 23) Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da nas je zapustila in odšla k Bogu po plačilo, saj mu je v tem življenju zvesto služila, MARIJA MALI roj. POLJANŠEK Prav lepo in prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v bolezni obiskali. Prav lepa hvala gdč. Rezki Bohinc za vso njeno strokovno pomoč. Posebna zahvala g. prelatu Juretu Rodetu in g. župniku Franciju Cukjatiju za pogrebno mašo in molitve na pokopališču. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste prihiteli in pomolili za pokoj njene duše. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Žalujoči: v Argentini nečakinja Ivanka Rode z družino v domovini sestra Zefka Zore z družino brat Tone Poljanšek z družino in ostalo sorodstvo Buenos Aires, Sele pri Kamniku