Posamezna številka Din 1.— ŠTEV. 199. Poštnina plačana v gotovini. rT _ _ ,d—iwwfrnriTT—r— i—i—i im ■ i nif——■■ im iiiiwihuii_jj. NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Narodni svet. Čeprav je zahteva po ustanovitvi Narodnega sveta nad vse stara in čeprav ni bil proti njej podan še noben argument, vendar jo je treba vedno znova in znova povdarjati, ker se naše stranke nikakor ne morejo oprostiti svoje slabe razvade, da so za vsako idejo le tedaj, kadar se sklada z njihovimi strankarskimi računi. Bližajoča se petletnica koroškega plebiscita, še bolj pa vedno rastoča propaganda za združitev Avstrije z Nemčijo, nevarno podkrepljena vsled zbližanja Nemčije z zapadnimi silami, vsa ta dejstva so povzročila, da je postala zahteva po ustanovitvi Narodnega sveta zopet aktualna. Vsi brez izjeme se moramo dogovoriti za enotno postopanje v koroškem vprašanju. Je to ravno tako nesporno, kakor je izven debate, da se more to uspešno zgoditi le na nevtralnih in avtoritativnih tleh Narodnega sveta. Pa še eno treba tu takoj povdariti. Pri nas je bil običaj, da so odločevali v vseh najvažnejših nacionalnih vprašanjih tisti, ki so bili najbolj navdušeni. Kakor fe sicer navdušenje kot predmet za narodno akcijo vse hvale vredno, tako pa je pri podrobnem reševanju političnih vpraSanj neporabno. Navdušeni ljudje vidijo vse rožnato, oni presojajo položaj po svojih željah, ne pa po konkretnih dejstvih. Ker so pri nas vladali le ljudje navdušenja, zato nismo videli v nastopajoči italijanski vojski Italijanov, temveč zaveznikov, zato nismo pripustili debate o Wilsonovi črti in zato smo doživljali na Koroškem razočaranje za razočaranjem. Več ko skrajni čas je, da prevzamejo vodstvo v reševanju zunanje političnih vprašanj hladni ljudje, ki korigirajo optimistične nazore ljudi navdušenja. Z drugimi besedami se pravi to, da je napačna misel, če se hoče stvoriti Narodni svet iz narodno obrambnih društev, temveč tak svet smejo stvoriti v *V?7'11z naiodn0 obrambnimi delavci le politiki m narodni gospodarji. Le v tem primeru se bomo oprostili škJodljivih {all. tazij. Na politike pa polagam« važnost tuli zaradi tega, ker je nad vse nujno, da določimo že enkrat smernice naše zunanje Politike. Nikakor ni res, da so vsa politična vprašanja enako važna in treba že enkrat razporediti vsa politična vprašanja po njih važnosti. Kam gre naša pot, kje zadeva na največji pritisk, kje bo odločilna bitka in kje bo le stransko bojišče? Ta vprašanja je treba rešiti, ker le potem bo naša politika jasna. Vsak nacionalist ve v svojem srcu, kje je najvažnejše, toda ker ni stvar javno povedana dopušča, da se meša stranska fronta z glavno in da se meša v to stvar suhega razuma željo čustvovanja. S tem treba prenehati, ker drugače se zna zgo- ’. a 1)01no doživeli katastrofo, ker bomo imeli na stranski fronti vse svoje Irfba tudi, da se pričnemo za- vedati, da je naš položaj zelo težaven in da nismo tako usodni, da bi mogli vsega hkrati doseči. Zato historične sentimentalnosti v kot in stremljenje mora iti le tem, kar je res življenjski interes na-r«da. In če to dosežemo smemo biti zadovoljni. V težki borbi moremo uspeti le, če sl»o ujedinjeni in če se nam posreči združiti prav vse narodne sile. Naša nacionalna organizacija mora biti prožcta * socializmom, ker brez delavstva ni nacionalne fronto! Tudi gospodarska in kulturna vprašanj* »padajo v delokrog Narodnega sveta, ker smo močni le, če bomo ta vprašanja Nobenih izprememb pričakovati v politični stusciji. VLADA BO ŠLA PREKO IZJAVE DR. VASE JOVANOVIČA NA DNEVNI RED povdariti, da bo cela zadeva rešena na eni prihodnjih sej vlade in bo nato definitivno odstavljena z dnevnega reda. Osješka resolucija v bistvu ni nič drugega, kakor politična manifestacija ožjega kroga tamošnjih radikalov, j V splošnem se smatra, da je politika ! sporazuma edina prikladna smer naše politike. Politika sporazuma ni bila sprejeta samo v prečanskih krajih, marveč tudi v Srbiji. In prav radi tega ni nobenega povoda, da bi se na jesen politična situacija izpremenila. Ako ta politika v zadnjem času ni dala dovolj uspehov, je to samo posledica dejstva, da so bili člani vlade od njenega postanka pa do danes zelo malo skupaj. Zato je smatrati dosedanja resorna dela samo kot nekako pripravo in pričetek akcije, ki jo bo vlada izvedla v prihodnjem zasedanju narodne skupščine. Beograd, 29. septembra. V tisku, ki je sporazumu neprijateljsko razpoložen, se v zadnjem času izkoriščajo celo najmanjši momenti, samo da bi se na ta način v javnosti vzbudil sum, kakor da nekaj ni v redu in da je pričakovati v jeseni velikih izprememb v politični situaciji. Nekaj časa je služila neprijateljem sporazuma resolucija osjeških radikalov, te dni pa so se pričeli napadi na St. Radiča radi predavanja, ki ga je imel v Ženevi o Makedoniji in makedonskem vprašanju. Medtem pa vsa stvar ni tako nevarna, kakor jo slikajo samostojni demokrati in vlada bo šla kljub izjavam našega delegata pri Zvezi narodov dr. Vase Jovanoviča preko one Radičeve izjave o Makedoniji. Po mišljenju beograjskih političnih krogov se vlada ne bo niti najmanj bavila s tem vprašanjem. Kar se tiče osješke resolucije, je treba Nepričakovan povratek kralja v Beograd ni v zvezi s politično situacijo. Beograd, 29. septembra. V dobro informiranih krogih se je sinoči razširila vest, da bo Nj. Vel. kralj prekinil svoje potovanje po Dalmaciji. V Splitu bo ostala kraljevska dvojica samo en dan, nakar se vrne preko Zagreba v Beograd. Kakor smo izvedeli iz dobro informiranih krogov, nagli povratek kralja ni v nobeni zvezi s politično situacijo. INTERPELACIJA RADI RADIČEVEGA GOVORA O MACEDONIJI. Beograd, 28. septembra. Dopisnik >Po-litike« poroča, da mu je pred odhodom iz Ženeve izjavil član naše delegacije, radikal dr. Vasa Jovanovič, da bo vložil zaradi Radičevega govora o Macedoniji interpelacijo. Jovanovič da je bil od Radičevega govora razžaljen in da smatra zato kot svojo dolžnost, da interpelira v tej stvari vlado. Vest »Politike« je seveda silno razveselila samostojne demokrate, ki že mislijo, da je prišla njih ura. Kakor pa kažejo današnja poročila, je njih veselje prezgodno, ker je politika sporazuma postala državna politika, ki je ni mogoče menjati kar tako. Če bi se sedanja vladna koalicija razbila, bi bile zaigrane vse pridobitve sporazuma in zato odgovornosti za spremembo politične situacije ne more prevzeti noben patriotičen politik. KONFERENCA V SOCIALNEM MINISTRSTVU. Beograd, 29. septembra. Včeraj se je vršila v socialnem ministrstvu konferenca o zaposlitvi tujih delavskih sil. Pw-solni so bili predstavniki zainteresiranih ministrstev, kakor tudi zastopniki gospodarskih organizacij in delavske zbornice. Ankete se je udeležilo okrog 30 oseb. Konferenci je predsedoval minister socialne politike Krsta Simonovič. Poročal je dr. Rybar, ki je ugotovil, da je več naših delavcev v tujini, ko pa tujih pri nas, na kar se mora vlada ozirati. ZVEZA NARODOV, j Ženeva, 29. septembra. Kakor se urad-: no poroča, se bo prihodnja seja Sveta Zveze narodov vršila 2. decembra v Ženevi. Prihodnje zasedanje Sveta Zveze narodov se bo vršilo v mesecu marcu prihodnjega leta. ZVEZA NARODOV IN MOSULSKO VPRAŠANJE, ženeva, 29. septembra. Na koncu sep-temberskega zasedanja Zveze narodov se je vršila včeraj zaupna in važna seja. Sklenilo se je, da se skliče razorožitvena komisija Zveze narodov nekoliko dni pred decemberskim zasedanjem. Zveza narodov se je odločila, da odpošlje estonskega generala Lyidorna kot svojega zastopnika v mosulsko področje, da bi se prepriča1 o^ upravičenosti predloženih pritožb s turske in angleške strani glede kršitve meje. PRIHOD ČIČERINA V VARŠAVO. Varšava, 28. septembra. Danes je prispel sem ruski komisar za zunanje zadeve čičerin, ki so ga sprejeti člani niškega poslaništva in funkcionarji poljskega zunanjega ministrstva. Smatra se, da bo čičerinov obisk trajal nekoliko dni. Njegov obisk je službenega značaja in poljski tisk poudarja predvsem važnost Čičerinovega prihoda v sedanjih kri7 tičnih momentih. ČIČERIN ODPOTUJE JUTRI V BERLIN. Berlin, 29. septembra. Ruski komisar za zunanje zadeve čičerin prispe semkaj v sredo in ostane dva dni v Berlinu. ugodno rešili. Zlasti eno politično-gospo-darsko vprašanje. Smo na meji in ®*to je v državnem interesu, da smo zlasti krepki. Tisti, ki hoče seliti slovensko industrijo na jug, nima pojma o nacionalnem boju in slovenske politične stranke bi morale ž njim že davno skleniti račun. Z ekstraturami strank pa se to seveda ne bo posrečilo. Tudi izenačenje davkov spada v to poglavje. Že včeraj smo dejali, da je edino pozitivno dejanje ob petletnici plebiscita ustanovitev Narodnega sveta. Ponavljamo to trditev in pričakujemo, da jo stranke upoštevajo in da ne bodo tako malenkostne, da ne bi tega poziva slišale, ker ga niso iznesle same. Njih krivda bi bila v tem slučaju le večja, narodna škoda pa tem opasnejša. To slednje pa je treba preprečiti! Obnovitev grško-jugosloven-skih pogajanj. Beograd, 29. septembra. Včeraj je prispel z orient-ekspresom v Beograd iz Aten Pololironiatis, novi grški poslanik. Svoje akreditive bo predložil po povratku Nj. Vel. kralja iz Dalmacije. Dr. Ninčič in grški zunanji minister Rendis sta se v Ženevi sporazumela, da se grško-jugosloveuska pogajanja obnove diplomatskim potem. V zmislu tega sporazuma je imenovan za grškega poslanika v Beogradu Polihroniatis, ki velja kot eden najbolj sposobnih grških diplomatov. Pogajanja se prično 15. oktobra. KONFERENCA MED BRIANDOM IN NEMŠKIM VELEPOSLANIKOM. Pariz, 29. septembra. Včeraj je sprejel zunanji minister Briand nemškega poslanika Hoescha. Razgovor med obema diplomatoma je trajal nad dve uri. Kakor se poroča, sta razpravljala oba državnika o celi vrsti vprašanj, ki so v zvezi s konferenco o garancijskem paktu. V tukajšnjih političnih krogih se potrjujejo verzije, da je nemški poslanik v imenu nemške vlade postavil tri pogoje za sodelovanje Nemčije na konferenci, in sicer: izbris paragrafa o vojni krivdi, izpraznitev kolnske cone takoj po konferenci in končno razpravljanje o arbitražnem paktu s Poljske in Ceškosiovaško. Z druge strani pa se poroča, da se je razgovor med obema državnikoma sukal izključno okoli inaterijalnih problemov konference. Govorila sta tudi o sodelovanju Poljske in Češkoslovaške na tej konferenci, vendar sta se dotaknila pri tem samo organizatoričnih problemov. 0DG0DITEV MINISTRSKE KONFERENCE NA 15. OKTOBER. Berlin, 29. septembra.' Kot vzrok za odgoditev konference zunanjih ministrov, ki bi se morala vršiti 5. oktobra, pa se bo vršila šele 15. oktobra, navajajo oficijelno velike težkoče, ki so jih povzročile izjave nemškega poslanika von Hoescha. Te izjave so v Londonu in Parizu vzbudile zelo slabo razpoloženje. Izgleda, da bo treba vzpostaviti nov kontakt med Londonom, Parizom in Berlinom. ŠPANCI SO KONČNO VENDAR DOSEGLI USPEH. London, 29. septembra. »Central News« poroča iz Madrida, da je Primo de Rivera v nekem službenem komunikeju razširil vesti o zavzetju Alsira, kjer se je nahajal glavni štab Abdel Krima. To zavzetje se je baje izvršilo že v soboto. Iz drugega vira še ni prispelo nobenih potrdil o tem značilnem španskem uspehu. Špansko poslaništvo v Londonu še ni prejelo nobenih vesti o padcu Alsira, vendar je razvidno iz zadnjih brzojavk in poročil, da so španske čete pri Alsiru napredovale in da je situacija vseskozi ugodna. DRAGINJSKI VAL PRIHAJA NAD FRANCIJO. Pariz, 29. septembra. Brez izjeme vsi današnji listi napovedujejo velik dra-ginjski val, ki bo zajel celo Francijo. Tekstilno blago se bo podražilo v raznih krajih za 15%, prav tako tudi perilo za nadaljnih 15% in čevlji za 20%. Tudi živila se bodo precej podražila. Naraščanje cen živil in življenskih potrebščin je pripisovati konstantno padajoči notranji valutni vrednosti francoskega franka. Velika Nemčija — in mi! m. Predsednik CSR dr. Masaryk je dal prvi knjigi svojih spominov naslov: Svetovna revolucija. Dejal je, da je bila svetovna vojna \/d odstavek v procesu z velikim revolucionarnim pokretom. Vprašajmo se: Ali je bil ta proces res že definitivno končan v Versaillu, Sanžermenu, Trianoni? Prazne marnje! Razvija se dalje in to tudi proti srčnim željam vseh tistih, ki so bili do Versailla sami najhujši revolucionarji in zdaj kričijo o pacifizmu in o nekaki večni trajnosti novo nastalega reda v Evropi. — Mirovne pogodbe so rezultat grdega imperialističnega egoizma, popolnoma so poteptale zlata načela Wilsonova, zamesile so na vseh krajih in koncih kvas novim neizprosnim sporom, ki morajo nekega dne zanetiti nove požare, nove revolucije, ki dovedejo do novih grupacij in koncentracij državnih zvez in bojnih sil. Mi Slovenci imamo najmanj vzrokov, da bi zadovoljno srebali kašo, ki so jo skuhali v Versaillu in Sanžermenu. Zato nimamo povoda, da bi smatrali svetovno revolucijo za definitivno končano. Najmanjši skoro smo slovanski narod, a najhuje udarjeni. Do svetovne vojne smo vedno tarnali, da nas je sovražna usoda razdelila med tri države, v Avstriji sami pa na šestero avtonomnih dežel, v katerih je bil naš položaj in boj jako različen. Ali se je po vojni naše stanje zboljšalo? Ostali smo razcepljeni med troje držav in — in kaj se je še vse zgodilo z nami? Niti koroških Slovencev nismo rešili nasproti premagani državi! Simpatije plemenitih zmagovalcev niso bile na naši strani, naše pravične zahteve so jim bile od dne do dne bolj nevšečne v njihovem ljubkovanju z bivšim sovražnikom. — Res je, da smo bili strašno nerodni, nismo znali kljub celi gori priložnostnih brošur svojih zahtev dovoljno utemeljiti, kajti ententni eksperti so prelazili vso Koroško in odnesli prepričanje, da naše informacije niso zanesljive. Ako bi se bilo vršilo glasovanje takoj prvi mesec, zmagali bi sijajno; čim pozneje, tem slabše! Le popraskajte se za ušesi vsi tisti, ki ste ob meji, posebno v Velikovškem okraju, celo dobre Slovence ozlovoljili tako strašno, da so od jeze škripali z zobmi in čakali — dan maščevanja, ko bodo glasovali proti! — Ni tu mesta, da bi podal celotno sliko iz svoje pestre zaloge. Reči sem le hotel, da niti v koroškem vprašanju nismo imeli do voljnih simpatij zmagovalcev. (Posamezniki ne pridejo v poštev!) Ko se je dr. Gregor Žerjav vrnil iz Pariza, kamor ga je za famulusa vzel seboj dr. Korošec,* je najivno pripovedoval, da bomo imeli ob določevanju novih mej na severu — proste roke; kar na karti potegnemo meje, pa bo!!! Menda je tudi dr. Korošec verjel tej pravljici! Posledice te norosti so bile usodepolne. Celo pametnim, treznim Slovencem so se zmešali pojmi o obsežnosti naših zahtev, o njihovi opravičenosti v današnjem posestnem stanju in o izvršljivosti z ozirom na imperijalistiško politiko v ententi sami! Naših voditeljev v koroškem vprašanju se je polotilo nečuveno megalomanstvo, bili so slepi in gluhi za vsako pametno besedo. — V prvo glasovalno cono so v Velikovškem okraju pritegnili celo občine, kjer danes ni 10% Slovencev. Odštejte glasove vseh nepotrebnih občin tega okraja — in zmagali bi kljub vsem grehom naših zaupnikov in narodnim delavcem, ki so bili tja poslani. Ali čemu govoriti o prvi coni! Kolosalno zaslepljenost in nevednost dokazuje —- druga cona, iz katere so zaupniki pošiljali _ goro-stasne novice o silno ugodnem položaju. Se danes, kadarkoli se spomnim, me jeza kuna na tistega dopisnika v »Slov. Narodu« iz Celovca, ki je z vso nesramnostjo ignoranta zatrjeval, kako celo Nemci komaj čakajo, ko bodo vsi blaženi in srečni glasovali za Jugoslavijo. Pa Gosposvetsko polje! Kaj pa je tebe treba bilo?! Tistega, ki ga je iznašel iz arhivov in pravljic srednjega veka, bi smeli šteti med glavne krivce na usodi koroških rojakov. Najivni »učenjaki« so ponosno tolkli na svojo zgodovinsko pravljico in že so gledali v duhu, kako v svečanem sprevodu nosimo iz celovškega muzeja tisti kamen zopet na Gosposvetsko polje ob slavnostni himni »Kralwe Venus«, ki jo poje »Gosposvetski Zvon«. Eto nesrečo, ki je v prvi vrsti zakrivila naš črni Koroški dan! Ali naj doživimo še hujši polom, ko se nam izza obzorja Velike Nemčije zopet morda zadnjič svita zvezda nade v rešitev koroških rojakov?! * Ako ima dr. Korošec na vratu dr. Žerjava, je sam kriv. Dr. Žerjav bi ne bil nikdar minister, nikdar bi ne bil igral v domovini sedanje vloge, da ga dr. Korošec ni vlekel seboj v Pariz! Koroško vprašanje ni edino, ne največje, ki hrepeni po pravični rešitvi. Prosim vas, ljubi čitatelji, imejte to dejstvo vselej pred očmi, ko razmišljate o — bodočnosti svojega naroda in svoje Jugoslavije! In takrat, ko bo moralo priti v Zvezi narodov ali pred kakim drugim kompetentnim forumom na dnevni red tudi to naše vprašanje, takrat si tisočkrat premislite: Kakšne naj bodo naše zahteve po obliki in vsebini, kako daleč smemo iti, da bodo zavarovani resnični interesi naroda in ne vstvarimo prejudica za ozdravljenje ostalih, še bolj skelečih ran! i Takrat, ko pride na dnevni red odločna , zahteva 70 milijonskega naroda, da se Av- j strija priklopi tja, kamor spada po naravnem j pravu in načelu samoodločbe, bo brez dvo- ] ma v razpravi tudi revizija naše koroške meje. To bo nova diplomatiška preizkušnja naših politikov in državnikov. ‘ Gotovo je dalje, da takrat pride tudi Italija z novimi zahtevami. Italija ima dovolj tehtnih razlogov, da se boji Velike Nemčije, .. zato bo hotela svoje strategiške meje po-tegniti dalje proti severu. j Privoščimo ji te vrste novih diplomatiških lavorik. Njena bo stvar, kakšna bo nekoč . revanša nemškega naroda! Slovenci pa bi mogli ob tisti priliki rešiti : koroško vprašanje na način, s katerim bi se Nemci kmalu pomirili in bi ne gojili re- ; vanšnih naklepov zaradi tega malega uspeha slovenske politike ... Jugoslavija v celoti pa bi zaradi Koroške ne imela strupenega , sovražnika za soseda, ki bi vsled drugih več- . jih interesov najbrže celo iskal njeno prijateljstvo. Nemci sami dobro vedo, da se plebiscit v prvi coni ni končal pravično. Njim že ni več j šlo za to cono, hoteli so le na vsak način rešiti drugo cono s Celovcem. Nihče jim ne more šteti v zlo, ako so napeli vse sile tudi v prvi coni, ker s tem je bila obenem rešena tudi druga, za nje glavna cona. — Avstrijski politiki (ne koroški!) so bili takrat že pripravljeni za sporazum, da bi dobila Jugoslavija (morda z malo korekturo) prvo cono, Avstrija drugo. — Zato bi ne bilo pre- • težavno doseči mirno rešitev tako, da za ce- -no neovirane priključitve Avstrije Velika Nemčija odstopi — slovensko Koroško Ju- ; goslaviji. Pametna, realna, v bodočnost gledajoča slo- * venska politika se mora gibati v naslednjem pravcu: 1. Slovenci ne gledamo z aninoznostjo ali morda celo s sovražnostjo na stremljenje nemškega soseda za priklopitev Avstrije. Stojimo dosledno in neizprosno na načelu samoodločbe, pravici za združitev vsega, kar skupaj spada. Toda isto pravico zahtevamo tudi za-se! 2. Prav vsled te pravice in v imenu pravičnosti zahtevamo, da se takrat, ko ae Nemcem ob našem odobravanju izpolni najsrčnejša želja, popravi krivica, ki jo je prizadela slovenskemu narodu nepreračunljiva usoda na Koroškem. Ne maramo zasledovati nika-kih imperialističnih ciljev, tudi nočemo utemeljevati svojih zahtev po vzorcu tržaškega zgodovinarja Kandlerja, ki je iznašel na Krasu staro rimljansko strategiško mejo proti barbarjem (sedanjo mejo Italije!), marveč zahtevamo le to, kar je kljub vsej naši narodni nesreči — ostalo naše do današnjih časov. Ne maramo za to, kar je danes nemško (nemškutarstvo ne spada v tako posestno stanje!), ali kar je našega, se mora združiti z materjo Slovenijo. Hočemo biti z Nemci prijateljski sosedi ob Vrbskem jezeru in smo celo pripravljeni na pravične korekture na levem bregu Drave na Koroškem. Tudi blizu Špilj je nekaj vasi, ki bi jih mogli za-meniti za one onkraj sedanje meje, kjer je slovenska večina. Vsakemu svoje. Tako bi morali govoriti Slovenci, ki hočejo osvoboditi brate, a ne delati državi težav v bodoči državni politiki, ko bo potrebovala zavarovan hrbet in morda celo pomoč, kakor bi tudi Veliki Nemčiji prav prišla vsaka pomoč od zunaj... Ako Nemčija prav preceni tako prijazno rešitev za Slovence velevažnega vprašanja, kar ji na stežaj odpira vrata za ugodno rešitev drugega njenega še veliko bolj perečega vprašanja............. tedaj bo to prava sreča za njo in tudi za nas. Zakaj ne bi Slovenci pripravljalj take mož-nosti s hladnokrvno, modro, pošteno politi ko in resno premišljeno taktiko.. Delikatnega vprašanja sem se lotil, ali na riAin ‘ „p me bo večina razumela. Čeprav Se marsikdo ne mogel lahko ločiti od dosedanjih zvonov na Gosposvetskem polju, vendar upam, da zmaga treznost v pravi presoji našega splošnega položaja, v realni oceni tega, kaj je dosegljivo in — na kakšne naloge se še moramo pripravljati! — A. G. nadzornik Schell je čestokrat izjavil, da on ni nadzornik, ampak da je le uradnik in zlasti mlajše učiteljstvo je hodilo po informacije v šolskih zadevah le v tajništvo SDS, ker je tam dobilo točnejše podatke, kakor pri prosvetnem oddelku. Tajnik SDS Špindler je imel točen seznam kompetentov za učiteljska mesta v mariborski oblasti in čisto slučajno so skoraj izključno bili imenovani le tisti, ki jih je tajništvo v tem seznamu zaznamovalo s kljuko. Slovensko učiteljstvo pričakuje, da bodo prenehali sedaj prepogosti poseti g. tajnika SDS pri oblastnem šol. nadzorniku ter da bodo odslej nameščeni učitelji po strokovni zmožnosti in delavnosti — pa brez kljuk. Politične vesti. = Brez pardona. Nedeljski »Jutarnji list« odgovarja na grožnjo g. Pribičeviča, da ne bo poznal, kadar pride na vlado, nobenega pardona. »Jutarnji list« konstatira naprej, da je iste besede izrekel pred 20 leti ban Nikolič. Toda kakšna razlika je med dobo pred 20 leti in danes? Kdor danes rabi geslo: brez pardona, ta izziva, da še uporabi to geslo najprej proti njemu. — G. Pribičevič in njegova stranka sta vržena v opozicijo. Res je, da je kruh opozicije grenak, kar vedo Hrvati najbolje. Toda, če je stranka v opoziciji, potem mora tudi imeti živce, da prenese opozicionalstvo. Če primerjamo ponašanje g. Pribičeviča, odkar je v opoziciji, s ponašanjem Ljube Davidoviča, kakšna razlika se nam nudi. Na eni strani same strankarske špekulacije in borba za oblast, na drugi strani patriotično opozicionalstvo. Ponašanje g. Ljube Davidoviča mora roditi odobravanje in zato ni izključeno, da je g. Davidoviču namenjena morda v daljši bodočnosti še važna vloga. Na vsak način se bliža čas, ko bodo prenehale konfesionalne stranke in tedaj bo mogoče g. Davidovič sijajno služil državni konsolidaciji, zlasti v Bosni in Sloveniji. Ker SLS tako dolgo ne more imeti pravega uspeha, dokler je samo verska stranka. Ne more se trpeti, da korigira ravnanje stranke sila, ki je izven okvira naše države. Vse kaže na to, da g. Korošec ni razumel nasveta g. Pašida. — Nato konstatira »Jutarnji list«, da ne more biti niti govora o novih volitvah, ker teh najbolj merodajni krogi ne žele. Vladne stranke bodo zato svoj delovni program izvedle. Vladne stranke pa morajo tudi sprejeti geslo, ki je vrženo v naše javno življenje. Brez pardona: mora veljati za vsakogar, ki se vladi zoperstavlja. Brez pardona! — Besede so težke in krute, toda kdor jili je vrgel v politično življenje, ta naj tudi nosi poslediceI — Volitve v Zvezi narodov. Kakor znano šteje svet Zveze narodov 4 stalne in 6 nestalnih članov. Stalne člane imajo Francija, Velika Britanija, Italija in Japonska. Nestalne člane pa so imele v zadnjem času države: noti, ki je bila po oficielni noti izročena aa-padnim silam. = Okoli ministrske konference. Nemško nacionalno časopisje trdi, da ministrska konferenca v Locarnu ne bo končnoveljavno sklepala, temveč, da se bo po njej sklicala še posebna konferenca, na kateri bo padla končna odločitev. Tedaj se bo na svečan način proglasila sklenitev garancijskega pakta. Proti temu nazoru nemško-nacionalnih listov so ostro nastopili angleški listi, ki pišejo, da bo ministrska konferenca sklepala končnoveljavno. Angleški ministri so bili že preve« na potovanju, da bi mogla britanska vlada trpeti kako odlašanje. Zato mora locarnska konferenca sklepati končnoveljavno. ■ - Osebne Bpremembe v francoskem kabinetu. »Intransigeant« registrira vest, da bo sedanji alžirski generalni guverner Jean Vio-lette odstavljen, ker ga bo zamenjal pravosodni minister Steeg. Ta portfelj bi dobil sedanji notranji minister Šramek. Notranje ministrstvo pa bi prevzel nedavno imenovani predsednik finančne komisije, Malvy, znani prijatelj in sotrpin finančnega ministra Josepha Caillauxa. = Pokolj dezerterjev iz španske armad«. Ko so prodirale španske čete proti Malaruzi in Movro, so izvedli Rifani nakrat protina-skok. V sredini španske napadalne kolone so bili s silo mobilizirani Maročani, ki so se nakrat uprli in niso hoteli prodirati proti svojim bratom. Del od njih je skušal dezertirati k Abdelkrimu. Tedaj so vse špansk« čete osredotočile svoj ogenj na ta oddelek in pobili uporne Marokance do zadnjega moža. Položaj Špancev pa je še vedno nad vse težaven. Nad 3000 ranjencev je brez zdravniške pomoči. V bojih pa je bilo ubitih okoli 100 oficirjev in 900 vojakov. = Vladni program romunske opozicije. T« dni se vrše v Bukarešti pogajanja voditeljev združene opozicije, ki jim prisostvujeta tudi Maniu in Argetoianu. V opozicijskih krogih zanikajo vsako idejno diferenco med meščanskimi strankami opozicije in zaranisti (kmetska stranka), ker je koalicija opozicijskih strank brez zaranistov nemogoča. Program opozicije in zaranistov, da se vjeroa tako v zunanjepolitičnem, kakor notranjepolitičnem oziru. Jedro vladnega programa združene opozicije je vzpostavitev zakonitosti in pravnega reda. Prosveta. OPERNA SEZONA 1925/26 V NARODNBM GLEDALIŠČU V LJUBLJANI. Ljubljanska opera se otvori v četrtek, dne 1. oktobra in se pri tej priliki vprizori prvii na slovenskem odru D’ Albertova opera »Mrtve oči«. Skladatelj D’ Albert je znan našemu občinstvu po svoji operi »Nižava«, ki je dosegla pri nas pri vsaki vprizoritvi velik uspeh in prepričani smo, da bode ravnotako Brazilija, Uruguay, Španija, Češkoslovaška, { Vzpela njegova “P®™.', . Kriat’ufiovih Reliriin m Švedska. Preie sta imeli svoje za- t Vpere se vrši na Cvetno ne- deljo in sicer pred Jeruzalemskim mestom Izmenjava oblastnega šolsk ega nadzornika za osnovne šole v mariborski oblasti. (Glas iz krogov osnovnošolskega učiteljstva.) , . ,, .. nnmoruva izme- deloval več kot 20 let na raznih osnovnih V mariborski oblasti se nam tt ,lrii §0iah kot učitelj ter je sedaj učitelj na vadnici in da je bil na isti osnovni šoli sočasno njati oblastnega šol. nadzornika g. U®nr Schell-a z učiteljem mariborske vadnice g Iv. Vrščajem. V krogih SDS in v najbltzj' okolici »Uč. Tovariša« je zavladalo razburjenje, ko so dobili to poročilo iz Beograda, še predno je bila zadeva izvršena. »Uč. Tovariš« je posvetil tej zadevi v zadnjih šlevil-kah več člankov ter hoče umetno ustvariti razburjenje vsled te izmenjave pri slovenskem učiteljstvu. Pri svoji objektivnosti je g. urednik Dimnik celo pozabil, da je kot učitelj deloval pod vodstvom g. Vrščaja na nameščen kot osnovnošolski učitelj tudi sedanji urednik »Uč. Tovariša«, je pač jasno razvidno, da članek tega lista s temi konstatacijami ni izšel iz stvarno strokovnih vidikov. Res je, da »je zahteva celokupnega učiteljstva, da nadzoruj osnovno šolo le strokovnjak ki je sam deloval na osnovni šoli, s tem pa ni rečeno, da bi ne smel postati nadzornik osnovnih šol oni, ki si je kot osnovnošolski učitelj pridobil in priboril višjo iz- Bfelgija in Švedska. Preje sta imeli svoje zastopnike v Svetu Zveze narodov tudi Grška in Kitajska. Vsled neurejenih razmer v obeh državah pa so izgubile zastopstvo in od tedaj se je udomačil običaj, da so bile vsako leto izvoljene vedno iste države kot članice Sveta Zveze narodov. Kazalo je že, da se bo letos ta običaj nehal, ker je Švedska predlagala, da bi se države, ki so imele dosedaj redno nestalno članstvo v Svetu Zveze narodov, tej pravici odrekle na korist drugim. Tako naj bi bile skandinavske države stalno zastopane v Svetu Zveze narodov, toda ne vedno po Švedski. Druge države tega švedskega predloga še niso odobrile in zato se je z nestrpnostjo pričakovalo, če bo švedska ostala svojemu predlogu dosledna in odklonila s\o-jo izvolitev. Očividno pod pritiskom vodilnih krogov pri Zvezi narodov, ki žele, da bi bile razmere v Zvezi čim bolj stabilne, je Švedska z ozirom na odklonilno stališče drugih držav svoje stališče revidirala in ostala član Sveta Zveze narodov. — V soboto so se vršile volitve nestalnih članov Sveta Zveze narodov in so bile izvoljene vse dosedanje članice. Od 49 oddanih glasov so dobile: Brazilija 43 Urueuav 40, Španija 35, češkoslovaška 35 švedska 34 in Belgija 31 glasov. Vse te države dobe mesto v Svetu Zveze narodov. Zanimivo, da je dobila Kitajska 26 glasov, torej en glas več ko polovico za izvolitev potrebnih glasov. Sedeža v Svetu Zveze narodov pa vseeno ne dobi, ker je bilo samo 6 sedežev oddati in so dobile te sedeže države, ki so imele več glasov ko Kitajska. rr Bojevita izjava turškega zunanjega ministra. Pri odhodu iz Ženeve je izjavil Rufti bej, turški zunanji minister, novinarjem, da turška vlada ne bo priznala nobene razsodbe Zveze narodov ali haaškega mirovnega razsodišča, če se Turčiji ne bo prisodila Mosul-ska pokrajina. Mosul je turški in bo tudi turški ostal. Turška armada šteje v mirnem času 150.000 mož in je pripravljena na vse eventualnosti. če bi prišle britanske čete v Mosul, bodo od turških prepodene. Mirna rešitev je mogoča le na ta način, da se Mo-sulsko ozemlje demilitarizira na način, kakor je demilitarizirana renska cona, toda da ostane pod turško suvereniteto. Na Batumu ali Bagdadu pa nima Turčija nobenega interesa. — Nemški odgovor zapadnim silam. Nemška poslanika v Londonu in Parizu in nemški poslanik v Bruslju so izročili v soboto popoldne nemško noto. Nota se omejuje na sporočilo, da je nemška vlada pripravljena t udeležiti se ministrske konference, ki se : prične 5. oktobra. Izročitvi nemškega odgo-! voro so bila pridružena ustmena pojasnila. Nemška vlada izjavlja, da smatra za važno, da povdari v trenutku, ko sprejema povabilo na ministrsko konferenco, da vzdržuje gle- ki doživlja triumfalen vhod Odrešenika. Vsebina te opere je sledeča: Na nekem holmu v bližini Jeruzalema stanuje rimski poslanik Arcezij z svojo krasno ali slepo ženo Grkinjo Mirtokle. Njena edina želja je, da bi spregledala, ker je prepričana, da bi tako spopolnila svojo srečo. Saj bi tedaj ugledala svojega ljubljenega moža, katerega si v svoji fantaziji predstavlja krasnega kot Apolona. Revica ne ve, da je njen mož grd, šepav, ker si predstavlja njegovo telesno lepoto po dobroti in plemenitosti njegove duše. Ko se dvigne zastor, vidimo v zgodnjem jutru pri vodnjaku židovske žene, ki govore o predstoječem prihodu čudotvorca Kristusa. One so različnega mnenja, ali stara Rut jili skuša prepričati o božanstvu preroka. Arsinoa, služkinja bogate Grkinje zve o tej priliki o čudotvorcu ter sklene, da bo nanj opozorila svojo nesrečno gospodinjo. Kmalu pride ta v spremstvu svojega moža iz hiše. Njun brezskrben in prisrčen razgovor moti mladi stotnik Aurelius Galba, ki prinaša prefektu poziv Poncija Pilata na sejo, češ, židovska duhovščina se pritožuje na krivega preroka ter zahteva sodbo. Nerad odhaja Arcezij od ljubljene žene, katera se kratkočasi po težki ločitvi s cvetjem. V tem jo obišče egiptovski zdravnik Kterifar, ki ji ponuja neko mazilo za ozdravljenje. Kmalu se izkaže, da jo je hotel okaniti. Nesrečno ženo t°,n^ zvesta Arsinoa z čudotvorcem, ki bo še prišel v mesto. In glej naraščujoči šum j množice ga oznanjuje. Kmalu se pr0S. •'. ... hišo napolni z različnim ljucl8tv°m’. Mesiji nasproti. Bolniki iščejo P™ A. v P" moči. Tudi Grkinja hoče to stom t. A h adje se temu uprejo. Tedaj nnstX^ nrio,weduiP lena, katera zbranemu Ijudstiu P P duje o dobrem pastirju, ki bo zapustil 9£I ovac, da reši eno izgubljeno. Grkmjo pa opozarja, da je prava človeška sreča le popolna v notranjem duševnem zadovoljstvu. Mesija se približuje. Vsi hite k njemu, tudi Mirtokle. On jo ozdravi, ali njegov svetli glas ji oznanjuje, da ga bo še pred solnčnim zahodom pro-klinjala. ... Prepolna sreča prihiti Mirtokle pre”B0(o šo nazaj, občuduje prirodo in svojo ' Ul j„ gleda v AH » r.iS ™ se mora se polepšate Ona hi« ^ ^ vo opravo ,No Mute* Galba 9e cezij m Galba z P°s™*Bk. Tu mi ni vef |)b. stanka' tar dnevno prihaja v stik z ljubljeno lino svojega prijatelja. V tem prinaša Arsinoa vest o čudežu, kar hipoma spremeni situacijo, Galba je od novice vznešen, medtem ko je Arcezij vničen. Njegova sreča, ki jo je zgradil in skrbno čuval s slepoto svoje osnovni šoli ter ga imenuje sedaj profesorja obrazbo. To ga seveda še bolj usposobijo za (podčrtano v »uč. Tovarišu ), vsled česar to mesto, zato slovensko učiteljstvo pozdrav- trdi, da se je s tem imenovanjem kršila kar- lja svojega novega nadzornika, ki je znan dinalna zahteva osnovnošolskega učiteljstva, kot strokovnjak, a neznan kot politik, da naj nadzoruje osnovno šolstvo le osnov- Izmenjava oblastnega šol. nadzornika pa nošolski učitelj. Če povemo, da je g. Vrščaj - je bila potrebna iz stvarnih razlogov. Sam ssstsk™ »‘"Sit*1aS r lam srssnfiSMl-s ■ er"a “ 'epe8“ 1 ’ iznraznila Kblnska cona. Ustmena pojasnila nemške vlade so bila napisana v posebni m »e je v svojem obupu skril za vodnjakom. Njenemu vabljenju se Galba ne more dolgo upirati, v strastnem objemu dajo duška svoje- Štev. 199. mu dolgo zadržanemu nagnjenju. Kakor ranjena žival se tedaj zaleti Arcezij na svojega tekmeca ter ga zaduši. Prestrašena Mirtokle zamore klicati na pomoč šele, ko se podivjani Arcezij izgubi izpred njenih oči. Težka naloga zadene sedaj Arsinojo, katera mora objasniti svoji gospodinji pravo stanje stvari. Sedaj razume^ šele Mirtokle besede Marije Magdalene, češ popolna sreča je le v notranjem zadovoljstvu. V želji, da vsaj deloma ohrani to le navidezno srečo, žrtvuje šele pridobljeni vid. Nepremično zre v zapa-tlajoče solnce tako dolgo, dokler zopet oslepi. Arcezij se vrača na svoj dom, kjer najde 7,opet svojo ljubečo, slepo ženo. V mraku zagledamo pastirja, ki nosi izgubljeno jagnje domov. Predigra tej dramski pesnitvi predstavlja povest v dobrem pastirju, ki zapušča svojo Tredo in gre v noč, da le najde izgubljeno ovčico. NARODNI DNEVNIK, 29. septembra 1925. Stran 3. Dnevne vesti. 0 OBI5KUjlTA REDflO Le tunv// C S f^lNO MATICA . PROSVETNO DELO MED DELAVSTVOM. Kakor smo zaznali, priredi tekom letošnje jeseni in zime Delavska Akademija v Ljubljani lepo število zanimivih predavanj iz splošne zgodovine, naravoslovja, filozofije, leposlovja, umetnosti in znanosti, zgodovine delavskega pokreta in socijalne politike. Poleg predavanj se bodo vršili dva recitacijska in en glasbeni večer. Prvo predavanje se bo vršilo v četrtek, dne 1. oktobra t. 1. od 19. do ure v III. državni realni gimnaziji. 10. OKTOBER — KOROŠKI DAN. Bratje in sestre I 10. oktobra t. 1. obhajamo peto obletnico nesrečnega koroškega ' plebiscita. Dolžnost nas vseh je, da povzdignemo ta dan svoj.glas po širni in lepi naši domovini ter povemo celemu svetu, da je Koroška Slovenija naša zemlja, naša posest, katero posedujejo naši rojaki. Ta sveta zemlja, kjer je tekla zibelka Slovenstva, mora biti združena z kraljevino Srbov, Hrvatov in blovencev. To je naravna posledici^in vsako drugo rešitev slovenskega koroSlUga vprašanja moramo enodušno in z vso odločnostjo odklanjati. Zato moramo 10. oktobra t. 1. ponovno in javno manifestirati za naše edinstvo z brati onstran Karavank in po vsej Jugoslaviji enoglasno zahtevati združitev s Slovenskim Korotanom. Bratje in sestre! Pozabite ta dan vse malenkostne strankarske diference in združite se z nami v misli na Koroške Slovence. Jugoslovenska Matica. Šport. PRVENSTVENE TEKME. t ned©lj° so se pričele v Ljubljani prven-n°gometne tekme. Vse tekme so se *na .i8rišCu A- s- K. Primorja. Posel DCinstva je bil, posebno popoldan, radi sla-oega vremena precej pičel. Dopoldne sta se vrsih dve tekmi: Ilirija rez. : Jadran rez. 6:1. Kot drugi par sta nastopila: Tekm Slovan : Slavi ja 6:1. Igralo se ^ nu<^^ Prav n*č zanimivosti, pa je Slavi? ob Premoči Slovana, kateremu P Popoldania8eZel? Ži,aV° kljubovala, nadaljevalo prvenstveno tekmovanje Tudi'ta'tfkmoim0rie : Svoboda 14:0. w m mudila razen obilice go- užitka. Primorje, ki je na-* z nekaterimi rezervami, je svojega nasprotnika docela stisnilo, tako da se je tekma vršila celih 90 minut v kazenskem prostoru Svobode. Svoboda se je tu pač branila, kakor je pač znala in mogla. Stanje ob polčasu je bilo 10:0. Sodil je g. Možina. Ilirija : Jadran 1:1. Najvažnejša tekma tega dneva in tudi z na-ii’nli v,pr)eakwana, se je vršila v takem čil. Vslpd f ob polčasu igro zaklju- samo prvi polgas^m^!?''1'*3 g0rn^ rezultat odigral naknadno.’ K£££°Jelbo ATT za to tekmo, je bilo upravičeno* ii!,J . tekmi je nastopil proti Iliriji izvnnrili v . J nasprotnik, ki ga je vednS trudom lahko obvladala. Ta borba tudi tono! j11 izostala. Kljub dežju je bila tekma prav ’6Pa ter polna napetih situacij. Obe moštvi, ?8obito pa Jadran, je položil v igro vse, kar Je zmogel. Ilirija vsled tega silnega nasprotnikovega elana ni predvedla svoje najboljše 'gre. Pri Jadranu je najbolj ugajala obramba 7‘ vratarjem Vidmarjem, srednji krilec Kern ler napadalni trio. Pri Iliriji pa Beltram, kado in desna stran napada. Igra je bila popolnoma otvorjena ter se je nudilo Jadranu °elo več prilik za uspešen strel na gol kot P? Iliriji. Prvi gol pade kmalu v začetku po ^ernu za Jadran. Nedolgo nato izenači Oman £e*°m v prazen gol. Do polčasa, ko za-. Juci zelo dobro poslujoč sodnik, g>Strnad, •Rro, ostane etanje nespremenjeno. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV IN NARODNOOBRAMBNE ORGANIZACIJE V MARIBORU. Samostojno demokratska gospoda je pričela z novo ofenzivo in sicer tokrat proti doslej večinoma nepolitičnim kulturnim društvom, katera hoče na premeten način pod lepo firmo Zveze kulturnih društev pobasati v svojo strankarsko bisago. Da bi se ji namen bolje posrečil, trdijo gospodje, ki Zvezo ustanavljajo, da nimajo kot taki nikakega opravka s SDS. Njihovo trditev pa ovrača že samo dejstvo, da se nahaja sedež Zveze v Cankarjevi ulici št. 1, to je v tajništvu sa-mostojno-demokratske stranke in da se snuje kot posestrima slične Zveze v Ljubljani, o katere delovanju prinaša »Jutro« poročila enostavno v rubriki, ki nosi naslov »Iz SDS«. Nas bi ZKD nič ne brigala, če bi ne opazili med njenimi članicami naenkrat tudi mariborskih podružnic občenarodnih obrambnih organizacij, Jugoslovenske Matice in Ciril-Metodove družbe. Obe organizaciji, posebno pa prva, absolutno ne spadata v to družbo in proti vlačenju J. M. in C. M. D. v eminentno strankarsko Zvezo kulturnih društev najodločneje protestiramo. Roke proč od teh društev, ki morajo ostati izven in nadstrankarska, pristopna vsem. Prejšnjega predsednika J. M. g. prof. Ribariča so gospodje pri SDS na enostaven prostaški način vrgli iz vodstva samo radi tega, ker je kot privatna oseba nastopil politično, čeprav je za čas kandidature odložil svoje predsedstvo, češ, da se J. M. ne sme vlačiti v politiko. Sedaj pa vklepajo isti gospodje samo društvo kot tako v pomožni voz SDS. Če mislite, da bo neodvisna nacionalna javnost to mirno gledala, se silovito motite. Obenem opozarjamo na to zlorabljanje zaupanja članov J. M. in C. M. D. s strani sedanjega vodstva tudi glavni odbor Jugoslovenske Matice in Ciril-Metodove družbe. — Rdeči magistratni stolp. Za restavracijska dela na magistratnem poslopju je magistrat povabil in vprašal za s?Tet več gospodov, ki so za taka dela strokovnjaki in nekaj takih, ki jim je pri srcu varstvo spomenikov. Sklepi sej in ogledov so se napisali in podpisali in mislil sem, da so za popravljanje obvezni, ker jih je magistrat udeležencem celo pismeno potrdil. Delo pa, ki se sedaj izvršuje na s pločevino obiteni stolpu in strehi je drugo, kot je bilo sklenjeno in poleg tega za zunanjost magistratnega lica slabše od onega, ki je bilo dogovorjeno. Sedaj ne vem, zakaj smo hodili na oglede in seje? Ali zato, da bi po časopisih protestirali proti takemu postopanju, ali zato, da magistrat samega sebe najprvo kaznuje z občutno globo, ki jo je pred par dnevi razglasil za neokusno in kričavo poslikane reklamne stene? I. Z. — Novi verski zakon. Kakor poročajo iz Beograda, si je postavilo več srbsko-pravo-slavnih cerkvenih diguitatorjev nalogo, da preprečijo z intervencijami v ministrstvu prosvete predložitev načrta novega verskega zakona vse dotlej, dokler ne bo črtan člen, ki priznava brezkonfesionalnost. Trdijo namreč, da se člen Jie sklada z ustavnimi določbami. — Mednarodna konferenca za zaščito avtorstva. Od 26. do 28. oktobra se vrši v Pragi mednarodna konferenca za zaščito avtorstva. Udeležilo se je bo kakih 10 delegatov avtorskih udruženj iz raznih držav. Predsedoval bo komponist I. B. Foerster. Cilj konference, ki bo čisto organizatoričnega in trgovskega značaja, je zenačenje zaščite avtorskih pravic. — Ustanovitev zveze slo>vanskih turistov-skih klubov. Iz Krakova poročajo: Na inicija-tivo češkoslovaškega turistovskega kluba in poljskega tatarnskega društva je bil v starem Smokovcu in v Zakopanem na Poljskem sestanek turistovskih zvez iz Češkoslovaške, Poljske, Jugoslavije in Bolgarije. Soglasno je bilo sklenjeno, da se ustanovi »Zveza slovanskih turistovskih društev«. Glavni • cilj te zveze je zbližanje slovanskih narodov v svrho vzajemne podpore na turistovskem polju. Glavni odbor zveze bo imel svoj sedež periodično v Pragi, Beogradu, Krakovu in Sofiji. — Tehniški kongres v Bukarešti. Danes se otvori v Bukarešti na slovesen način tehniški kongres, ki se ga udeleži med drugim tudi več zastopnikov svetovne petrolejske industrije. S kongresom je združena razstava za globoko vrtanje v zemlji. Izložbe se udeleže tudi Škodine tovarne. — Turneja češkoslovaških dijakov po Jugoslaviji. V soboto zjutraj je prispela v Mostar pod vodstvom treh profesorjev skupina češkoslovaških dijakov iz Prage. Skupina podvzame daljšo turnejo po naši državi, da si ogleda znamenitosti in krajevne krasote. — Pomožnim zdravnikom državnih bolnic je ukinil inšpektorat ministrstva narodnega zdravja brezplačno hrano. Radi tega so poslali zagrebški pomožni zdravniki k ministru narodnega zdravja deputacijo, nakar je minister odredbo inšpektorata do nadaljnjega brzojavno sistiral. — »Banoa Adriatica« v Trstu rešena. Kakor poročajo iz Trsta, je položaj upnikov >Banke Adriatike« definitivno razčiščen. Trgovsko in pomorsko sodišče je namreč spre- predlog za poravnavo, ki ga je vložila ii ,a.0I,"a- Garancijo prevzame skupina, ki Feiner in Poggi. Jamstvo je mno-gana or z»dostno. Kriza je torej prema- [»kote v Teheranu še niso prenehali. V soboto je razorožila razjarjena množica stražo pred sovjetskim poslaništvom, udrla v poslopje ter je zasedla. Monarhisti zahtevajo, da se vrne šah. Sovjetsko poslaništvo je pozvalo manifestante, da zapuste nemudoma poslopje, ker se noče umešavati v perzijske notranje zadeve. Sovjetska vlada je podarila Perziji za prvo silo 100.000 pudov žita ter obljubila, da ji ga bo v bodoče dobavljala po zmernih cenah. Dasi so nemiri ponehali, je proglašeno v Teheranu obsedno stanje. —Iz državne službe. Ravnateljem III. realne gimnazije v Ljubljani je imenovan Josip Hiti, doslej inšpektor dubrovniške oblasti. — Vpokojen je profesor telovadbe na gimnaziji v Celju Josip Gorečan. — Premeščena je v Radomlje poštna uradnica v Domžalah Agata Januš. — Škrlatica v Rusiji. V večih ruskih mestih divja Škrlatica. Posebno razširjena je v Moskvi, kjer je bolnih nad 50% otrok med enim in štirimi leti. — Katastrofalna karambolaža podmornika s parnikom. Iz Londona poročajo: 20 milj vzhodno od Rock Islanda je trčil podmornik »S 52« s parnikom >City of Rome«. Podmornik se je potopil. 37 mož posadke je utonilo, rešili so se samo trije. — 11 nesreč v enem dnevu se je pripetilo v soboto na Dunaju. Pri tem je bilo ranjenih 14 oseb. Večino nesreč so povzročili pasanti sami vsled neprevidnosti. — Železniške katastrofe. Iz Newyorka poročajo: Pri Vorleyu se je zaletel radi napačno postavljene kretnice neki ekspresni vlak v osebnega. Karambolaža je bila tako močna, da sta bili obe lokomotivi popolnoma razbiti. Ena oseba je bila ubita, 40 ranjenih. — V bližini Vassela pri Hersfeldu (Nemčija) je skočil v soboto neki osebni vlak s tira. Pri tem je bilo 8 pasažirjev težko, veliko število pa lahko ranjenih. Materialna škoda je zelo velika, promet začasno ustavljen. Nesreča je nastala vsled tega, ker je bila proga vsled dolgotrajnega deževja tako omehčana, da tračnice na nekaterih mestih niso imele več trdne podlage. — Italijanski vojaški avtomobil ponesrečil. Iz Pulja poročajo: Te dni se je prevrnil na Snežniku vojaški tovorni avtomobil 73. pešpolka. Avtomobil je vozil vojaštvo, ki ima tam momentano manevre. Ubit ni bil nihče, pač pa je bilo 11 vojakov težje ali lažje poškodovanih. — Nesreča z orožjem. Te dni je kupoval v Beogradu dijak III. gimn. razreda pri nekem puškarju naboje za svoj Flaubert-revol-ver. Nabasal je revolver kar v trgovini, pri tem je pa ravnal tako neprevidno, da se je samokres izprožil. Krogla je zadela neprevidnega dečka v trebuh. Uro pozneje je bil mrtev. — Aretacija propovednika-morilca. Iz Bruslja poročajo: V Kongu je bil aretovan propovednik črnec, ki je umoril v Katangi kakih 60 žensk. — Umobolon morilec in požigalec. Te dni so zaslišali stanovalci neke hiše v Nici, da prihaja iz stanovanja Hlaucusse-a vonj po ognju. Ko so udrli vrata, se jim je nudil stra-šem prizor: Vsa kuhinja je bila v ognju, med vrati, ki vodijo iz kuhinje v sobo pa je ležala zogljenela Maucussova konkubina. Ko je bil ogenj pogašen, so opazili, da je bila žena pred požarom za roke in noge zvezana. »Torej gre za zločin, storilec ne more biti nihče drugi kakor Maucusse«, tako je argumentirala policija ter se podala na pot, da bi izsledila Maucussa. Maucusse je pa izvršil med tem že drug strašen čin. Pri raz-našalcu časopisov Gianarelliju, je stanovala hčerka njegove ljubice. Šel je tja. Toda komaj mu je Gianarelli %lprl vrata, se je vrgel Maucusse nanj ter ga začel obdelovati z nožem. Tudi njegovo ženo, ki je prihitela svojemu možu na pomoč, je ranil. Končno ga je udaril Gianarellijev sin z likalnikom po glavi, da se je opotekel. To priliko so napadeni vporabili ter potisnili Maucussa pred vrata. Toda Maucussa je jel obdelovati vrata s sekiro in streli iz revolverja. V skrajni sili so zlezli Gianarellijevi iz pete-ga nastropja skozi okno v četrto. Medtem je prišla policija in pričelo se je besno streljanje. Padlo je nad 50 strelov ne da bi bil kdo zadet. Zato so poklicali ognjegasce, ki so hoteli Maucussa ukrotiti z mrzlo vodo, toda^ ni se jim posrečilo. Ko so odšli, je i zažgal Maucusse velik ogenj in to je bila njegova poguba. Vsled vročine in dima se Maucusse ni mogel svobodno kretati in zato ga je končno zadela krogla iz policijskega revolverja v trebuh, nakar so ga obvladali, i uro pozneje je umrl v bolnici. Boj med po-; ličijo in umobolnim je trajal tri ure. ! Tragičen koncc ljubezni med nečakom in teto. V samotnem Canvvood parku v Londonu so našli te dni mlado damo, soprogo bogatega trgovca Thorntona, zadavljeno s kra-, vato. 48 ur nato se je pojavil na policiji njen nečak 17-letni gimnazijalec Alfred Kopsch, ki je izpovedal, da je morilec. Stanoval je pri svojem stricu. Med njim in njegovo 22-letno teto se je razvilo ljubezensko razmerje. Stric je pričel nekaj sumiti ter je vrgel mladeniča na cesto. Nato je najela dama sobo, v kateri sta se sestajala vsaj vsak teden enkrat. V zadnjem času je živela dama v neprestanem strahu, da pride do razkritja. Njen strah se je stopnjeval do psihoze. Zato je sklenila, da umre. Prosila je svojega mladega ljubimca, da jo zadavi v spanju s kravato. V ta namen sta šla v samotni park. Dama je zavžila neko vspavalno sredstvo in, ko je trdno zaspala, je mladenič njeni želji ugodil. Dama, ki si je izbrala nenavadni način samomora, je bila Indijka. Njen soprog jo je poročil v Indiji za časa svetovne vojne, ko ji je bilo 14 let. ~ Dostojen ropar je Feliks Micaeli na Korziki. Ne napade vsakogar in ležeče mu je na tein, da se vodi boj med njim in med žandar-merijo, ki ga zasleduje po vseh pravilih umetnosti, toda brez trikov in zahrbtnosti. Na Korziki je znan vsled svoje drznosti in svojega viteštva. Izven otoka pa bi se ne bilo izvedelo njjjbrže nikdar nič o njem, da ni objavil te dni v nekem marsejskem listu članek z naslovom: »Turisti pazite se!« Micaeli ima na vesti nebroj vlomov in roparskih napadov, zato se skriva po nedostopnih grapah Korzike. V zadnjem času so ga jeli zasledovati orožniki, preoblečeni v turiste, i Radi tega je objavil omenjeni članek, v kate-| rem povdarja, da je doslej turiste respekti-ral, odkar ga pa zalezujejo orožniki, preoblečeni v turiste, je konec varnosti turistov, kajti ne bo mogel vedno razlikovati pravega turi-i sta od preoblečenega orožnika. Zato svari vse dostojne turiste, naj ne hodijo na Korziko, ob enem pa apelira na oblasti, da naj se bore proti njemu pošteno in odkrito, kakor se spodobi, ne pa zahrbtno. S — Glasoviti rumunski ropar Terente redi-rirus. Tri leta je ogrožal glasoviti rumunski j razbojnik Terente s svojo številno tolpo donavsko Delto. Država je vodila takorekoi vojno proti njemu, toda ni ga mogla prijeti. Najraje je plenil poštne in davčne blagajne. Ko je imel dovolj denarja, jo je mislil popihati v Ameriko. V Hamburgu so ga spoznali, aretirali in poslali domov. Toda ni bil dolgo t ječi. Pobegnil je v Rusijo in sedaj se je vrnil kot komunistični apostol ter izvršil zopet par vlomov. V Tulceji vlada panika. — Aretacija jetniškega paznika v sodni dvorani. Jetniški paznik Osvvald Travnieaek na Dunaju je nosil nekemu jetniku v oelico jedila in denar. Zato je bil od jetnikovih sta-rišev dobro plačan. To mu ni zadostovalo, temveč poneveril je poleg tega večji del stvari, ki so mu jih izročili jetnikovi stariši za svojega sina. Te dni ga je dal državni pravdnik poklicati pri procesu zoper dotič- i nega jetnika kot pričo v dvorano, po »asliša-| nju pa aretirati in odvesti v zapor. J — Velik vlom v Pragi. V noči od sobote na j nedeljo je bil izvršen v neko trgovino s kožuhovino na Kraljevih vinogradih velik vlom. Škoda se ceni na 100.000 Kč. — Vlomilčeva smola. Iz Viga v Španiji po* ročajo: Te dni je vlomil neznan individij v stanovanje gospe Alanson, o kateri je znano, da ima biserni kolje, vreden 1 milijon pesel. Vlomilec je odnesel nič vreden duplikat, ki ga je dala izdelati lastnica, ki nosi pristni kolje samo ob posebnih prilikah, dočim je »icer shranjen v safe-u neke banke. Duplikat je re-ljal 90 peset. — Največji spomenik Leninu. Ruski kipar Kozlov izdeluje, kakor poroča »Krasnaja Gazela«, spomenik Leninu, visok 7 metrov-. Spomenik postavijo v Vladivostoku na najvišji »šopki« (ugasel vulkan). Ladi je ga bodo videle na distanco mnogo kilometrov. — Berač s lastnim avtomobilom. Tudi berači se modernizirajo. V švedskem mestu Bengtsfors so prijeli moža z »lajno«, ki ss je klatil po mestu, igral in beračil. Preiskava je ugotovila, da je imel berač lasten avtomobil in šoferja. Vozil se je po vaseh ter igral na »lajno«. Kmetom je pripovedoval, da ga trga, radi česar ne more hoditi. Povprei-no je zaslužil po 40 švedskih kron dnevno. Avtomobil je kupil za 1900 kron ter ga takoj plačal. Šofer je imel hrano in 30 kron dnevno. Ko je bil berač aretiran, je imel v žepu nad 200 kron gotovine in hranilno knjižico glasečo se na 2000 kron. Iz raznih listin je sledilo, da se je prav dobro zabaval ter poletel nedavno v aeroplanu iz Malm6-a v Helsingborg. i — Podgane v Angliji povzročajo, kakor ' poročajo iz Londona, letno škode nad 70 mi-; lijonov funtov šterlingov. Ljubljana. — Komercijalni tečaji na trgovski Šoti v Ljubljani. Pri vpisovanju dne 25. septembra se je oglasilo premalo število slušateljev, da bi se mogli tečaji za leto 1925/26 otvoriti. Vsi priglašenci bi zelo obžalovali, če bi jim ne bila dana prilika za nadaljnjo strokovno izobrazbo. Zato so prosili, da se vpisovanje preloži na petek dne 2. oktobra ob 7. uri zvečer (na dvorazredni trgovski šoli, Kongresni trg 2/1.). Ponovno se torej razglaša: poučuje se knjigovodstvo, dopisje, menično pravo in nemška stenografija v večernih urah do konca marca 1926. Sprejme se vsak (tudi gospe ali gospodične) ki se hoče v trgovskih vedah dalje izobraziti. Vpisnina znaša 20 Din, ukovina za tedensko uro na mesec 20 Din. Pri vpisovanju se mora položiti 200 Din, ki se zaračunajo. Vsa potrebna pojasnila se dajo v petek 2. oktobra pri vpisovanju. — Športna (kolesarska) loterija Jugoslovenske Matice. Žrebanje te loterije, ki je bilo prvotno določeno za 30 t. m., je prenešeno in se vrši definitivno dne 20. decembra t. 1. Jugoslovenska Matica prosi vse, da vzamejo to na znanje in da še nadalje kupujejo srečke, ki so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v vseh ljubljanskih trafikah, Tiskovni zadrugi in Matični knjigami v Ljubljani ter v pisarni Jugoslovenske Matice, šelenburgova ulica 7/II. Maribor. — Perfidnost. Gotove politične kroge je hudo zadelo imenovanje gospoda profesorja Vrščaja za oblastnega ljudskošolskega inšpektorja namesto g. Schella. Ker je g. Vr-ščaj strankarsko neorijentiran, tih, toda neumoren in do skrajnosti objektiven dn odločen mol, mu z natolcevanjem o »klerikalizmu« itd. ne morejo do živega, zato so ei izmislili drugo, naravnost perfidno laž. Raztrosili so namreč govorico, da je bil g. prof. Vrščaj za časa Avstrije učitelj na »Schulve-reinski« šoli v Gorici in ljudje, ki so verjeli nekoč, da je bil g. prof. Ribarič klerikalec, verujejo danes seveda tudi to. Mi ugotavljamo radi tega danes, da je bil g. prof. Vršžai pred osvobojenjem učitelj na C. M. šolah v Gorici m v Trstu pri Sv. Jakobu, kar je dobro znano posebno vsem Primorcem. Nov dokaz, kako perfidnih sredstev se zna posluževati gotova »nacionalna« gospoda. * —SJavnost petletnice koroškega plebiscita. Maribor se pridno pripravlja na spominsko slavnost ob petletnici koroškega plebiscita. Na dan obletnice 10. oktobra se bo vr-v Narodnem domu spominska akademija, v nedeljo 11. oktobra dopoldan pa javna manifestacija in shod za koroške brate. Tudi t Studencih prirede posebno spominsko »ve-čanost. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 28. septembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo is leta 1921 bi. 90; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 380, bi. 395; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva hrvatska atedion., Zagreb, den. 1010; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 360; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 127.50; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 38, bi. 40; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180. Blago: Madrieri, 75/220 mm, 4, 5, 6, 7 m dolž., fco meja, 5 vag. den. 580, bi. 580; smrekovi hledi, od 25 cm prem., 4, 6, 8 m dolž., fco nakladalna postaja den. 220; jamski les po uzancah ljubljanske borze, fco nakladalna postaja den. 170; bukova drva, suha, fco Ljubljana den. 20, bi. 21; pšenica bačka potiska, fco nakladalna postaja, 2 vag. den. 255, bi. 255; pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruza slavonska, par. slavonska postaja, 1 vag. den. 217, bi. 217; koruza sremska, fco nakladalna postaja, 1 vag. den. 185, bi. 185; koruza slavonska, fco nakladalna postaja, 'A vag. den. 187.50, bi. 187.50; oves slavonski, fco nakladalna postaja, K> vag. den. 162.50, bi. 162.50; oves bosanski, par. Delnice, 1 vag. den. 185, bi. 190; fižol rib-ničan, fco Ljubljana den. 320; fižol prepeli-čar, fco Ljubljana den. 340; krompir prekmurski, gl. vzorca, fco nakladalna postaja bi. 60, bučne peške, rešetane, rinfusa, fco Ljubljana den. 320. BORZE. — Zagreb, dne 28. septembra. Danes radi židovskega praznika ni bilo borze. — Curih, dne 28. septembra. Beograd 9.20 (9.20), Newyork 518.10 (518.10), London 25.10 (25.10), Pariz 24.50 (24.55), Praga 15.3o (15.35), Dunaj 73 (72.80), Bukarešta 2.52 (2.51), Amsterdam 208 (208.05), Bruselj 22.65 (22.65), Sofija 3.75 (3.75), Budimpešta 72.b0 (72.60), Berlin 123.35 (123.30), Varšava 85 (82). X Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani javlja dodatno k obvestilu z dne 20. junija 1925, »Uradni list« št. 62, s katerim je naznanila svoji cenj. klijenteli ureditev obrestne mere izza 1. julija 1925, da je v smislu novega, že splošno publiciranega sklepa društva denarnih zavodov v Sloveniji, primorana znižati obrestno mero od 1. oktobra naprej do preklica za h vista vloge na 5% in za vezane vloge maksimalno na 7%. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe za prodajo 2905 kg starega škart papirja, oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 500 m blaga za zavese; do 9. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 7.000 kg kalcinirane sode; za dobavo 700 komadov oljekaznih cevk ter za dobavo šip za signalne svetilke. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. X Prodaja škart-papirja. Ekonomsko ode-lenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 6. oktobra pismene ponudbe za dobavo 2905 kg starega škart- papirja. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonom- skem odelenju' direkcije državnih želennie v Ljubljani. X Važno za našo kovinsko industrij*. — Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za industrijo in obrt v Beogradu, katero izstavlja uverenja v svrho carine - prostega uvoza predmetov, ki se pri nas ne izdelujejo zanima izvedeti, ali izdelujejo tvrdke v Sloveniji sledeče predmete: l. Vlečeno specijalno blago (železo) za vijake in vija-kove matice; 2. kompletne transmisije kot rezervne dele strojev za cementno industrijo; 3. stiskalnice z ogrejevalno pripravo (>Andersonpres.se mit Warmschnecket); 4. mazalice (»Oeler-s.) in ventile s kontrolnimi vijaki; 5) kolesa iz jeklene litine in drugi konstrukcijski deli za žerjave; 6. neobdelano železno žico preko 4 mm debeline; 7. U-železo; 8. krogljična ležišča CC 70 in 15 80. Tvrdke, ki bi eventualno prišle v poštev za izdelovanje navedenih predmetov, naj prijavijo do 30. septembra 1925 svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter naj se obenem naznanijo, v kolikem času so v stanu izvršiti posamezne izdelke. (94) V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kralt »Tudi ne, ie se bo sploh zdrava zbudila?« »Ne. Moraš potrpeti, prijatelj.« Zopet netolažljiv i zgled! Ne vedeti, ali se odloči čez eno uro ali čez deset dni! Nenadoma si Gecrg silno zaželi, da bi jo vsaj videl. >Ali jo smem vsaj videti?« »Ne.< »Prosim te, dovoli mi!« »V oni tempeljski hram ne sme stopiti noben tujec.« »Napravi izjemo, vem, kako strpljiva je vaša vera napram drugovercem.« »Vsi imamo isto vero, le Maja nas moti. Ali je tvoja žena?« »Ne.« »A ti jo ljubiš?« Georg takoj ve, za kaj tu gre, in le kratek je njegov boj, ali naj razodene svojo največjo skrivnost. »Da.« »Vem, vidim na tebi. In ljubezen posvečuje. Pojdi 7, menoj! Stopata po popolnoma enoličnem hodniku. Ko se odpro neka vrata, udari Georgu grenkast, omamljh duh v nos. Najprej ne vidi drugega kot dim, dokler se ne navadi njegovo oko, da prodre dim, in potem vidi ob svitu rdeče luči naravno veliko figuro bramau-ske boginje, ki stoji na podstavku. V vsaki izmed njenih rok drži kačo, ki jo s smehljajočim obrazom zadavi — to je Sagla, boginja-varuhinja zoper divje živali, zlasti zoper kačji pik. Tu moramo nekaj pripomniti. Bramanska vera ima nešteto bogov, polbogov, demonov itd. Tako pripoveduje n. pr. vsak konverzacij-ski leksikon. To je sicer pravilno, v resnici pa vendar popolnoma napačno. Bramanizem pozna pravzaprav le Bramo, vseobsegajočo in vseprodirajočo svetovno dušo, ki je človek ne razume, torej tudi ne časti. Bra-ma samega ne molijo, todi nima nobenega posebnega templja. Razen Brame ni sploh ničesar. Toda indijska fantazija ljubi simbole. Ustvarjajoči princip se imenuje Višnu, uničujoči pa Šiva. Toda kaj je to, ustvarjajoči in uničujoči princip? Bramani morda razuniejo te duševne principe, a ljudstvo tega ne more, zato so mu dali bogove, ali pa si jih je samo napravilo. Bramani pa mu dovolijo to neškodljivo vero. Služenje bogovom pa to ni. Pri nas imamo sličen primer. Vzemimo srečo. Da poosebimo splošni pojem »sreča« ali da si ga bolje predstavljamo, imamo Fortuno z zavezanimi očmi, ki stoji na krogli. Teh figur pa ne častimo, temveč si želimo srečo iz uebes. Tako ima bramanska vera poosebljen vsak pojem, ne le vere, upanja in ljubezni. In tako so nastali neštevilni bogovi, devi in demoni. Indijec ne more izhajati brez teh osebnih predstav. Budizem jih je skušal odpraviti, a je napravil v Indiji fijasko, izseliti se je moral na Kitajsko in v Tibet, kjer pa še celo ne razumejo njegovega duševnega jedra in so napravili iz njega bogovom sluzeče boncarstvo. Z bogovi pa delajo velik luksus. Donašajo jim darove, kar mesta, ki jih je morda molitev rešila epidemije, poklanjajo lastne figure, ki jih darujejo templjem ali samostanom. Tako razkošje je videl Georg tu. Figura je bila vsa iz zlata in ebenovine, posejana z dragimi kamni, in enaka krasota se mu je lesketala od vseh strani skozi dim. Ob vznožju boginje stoji krsti podobna omara s preluknjanimi stenami. Iz teh lukenj baje prihaja grenko dišeči dim. Bramanec privzdigne pravtako preluknjani pokrov in... tu leži lepo položena na blazine Leonor, ki izgleda povsem normalna in da diha, Georg tudi takoj zapazi. »Ali smem tu čakati, dokler se ne zbudi.' »Ti bi zaspal in bi se zadušil.« »Zakaj se pa ona ne zaduši?« »Kadilo deluje zoper kačji strup. Oba se ne prenašata skupno.« Potem deluje kadilo prav tako, kot alkohol. Georg je to že slutil. >Ze predolgo sem držal pokrov odprt, izpostavljena mora biti direktno sopari.« Zapre zopet omaro. »Ce se pa zbudi?« »Potem je pri zavesti. Odprla bo sama pokrov, stopila bo dol in zagledala vrata.« Kaj? Torej ni nobenega čuvaja v tem prostoru?« 8 ■ i ■ ■ ■ 8 i 8 ■ c ■ št. as 22.641/ref. II. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi naifineiši in najokusnejši nemimi kis iz vinskega kisa. jgfr' Zahtevajte ponudbo I Tehnično in higijenično najmodarneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunejska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. iciai GMUUFaVO umstno gnojilo za mm* le Izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do bujnega r.*vo|. ta v*u