Ishaja Tsak dan ajntraj nuT« r ponedeljkih hi dnevih p« praa> nikih. — Posamema itevilka Din 1—, na 16 straneh Din I'—> meieina naročnina Din 20'—, M tujin« Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva uliea 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in S0-7L Jugoslovan Rokopiaov n« vratino. «“ Oglaai po tarifi in dogovora. Uprava r Ljubljani, Gradišče 4. tel. 30-68. Podruinica v Mariboru. Aleksandrov« eeata it 24, telefon 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Poit. ček. rač.j Ljubljana IS.62L St. 172 Ljubljana, nedelja, dne 21. decembra 1930 Leto 1. Tajne organizacije vseh vrst proti fašizmu Protfilašistovska nacionalistična organizacija - Komunistični elementi v fašis£ovskih organizacijah - „0VRA“ nadaljuje z aretacijami Trst, 20. decembra, v. Danes objav Ijajo listi vest, ki jo je očividno razširila uradna agencija »Stefani«, da so policijske oblasti postavile pred posebno sodišče za zaščito države osem protifašistovskih elementov, ki so pripadali in vodili tajno nacionalistično organizacijo, ki naj bi strmoglavila režim. Med aretiranci sta dva časnikarja, več učiteljev, en odvetnik in kontrolor centralnega telegrafskega urada v Veroni. Enemu izmed obtožencev se je posrečilo ubežati. Organizacija, katere glavni voditelj je bil baš ta begunec, De Boris po imenu in publicist po poklicu, je imela namen s tajnimi publikacijami Siriti odporni duh med ljudstvom in pripraviti oborožen upor. Njeni člani so širili takšne publikacije v obliki okrožnic. Eno takih okrožnic je dobila v roke policija. Okrožnica je imela naslov »Nacionalna zveza« in podpisal jo je »direktorij«. Njihov program je bil združiti vse pro-tifašistovske sile; razen komunistov, vreči režim in vzpostaviti nacionalno vlado, ki bi jo podpirala krona, vojska in Vatikan. V okrožnici so popisali nevzdržno stanje italijanskega gospodarstva, obsodili faši-stovsko zunanjo politiko in notranje-poli-tično nasilje. Proces proti voditeljem te organizacije se bo pričel pred posebnim sodiščem prihodnji ponedeljek. Zanimivo pri vsem tem pa je, da se v zadnjem času vedno bolj pogostoma ponavljajo pred italijanskim posebnim sodiščem procesi nekomunistične narave. Spočetka je posebno sodišče sodilo same komuniste, kvečjemu še socijaliste in člane narodnih manjšin, in še celo ti poslednji so bili večkrat obsojeni zaradi komuni-stično-slovanske (!) propagande. Mahoma pa se je ta »protikomunistična« politika posebnega sodišča spremenila. Mussolini sam je v svojem govoru tik pred pričetkom devetega fašistovskega leta priznal, da se fašizem tudi v Italiji ne more razširiti na vso nacijo, da ima torej tudi v lastni državi silne nasprotnike, ki jih je treba iztrebiti s »silo fašistovske pravice«. Bržkone je moral tedaj misliti na to naiciona-listično organizacijo, ki so jo baš nekaj dni poprej razkrili, njene voditelje pa vsaj deloma pozaprli. Pariz, 20. decembra, p. Po zanesljivih informacijah delujejo komunisti revoluci-jonarno proti fašizmu v dveh različnih področjih, v dveh skupinah. Eno skupino tvorijo oni elementi, ki se jim je posrečilo že v prvih časih fašistovskega gibanja vtihotapiti se kljub vsej čuječnosti faši-stovskih voditeljev v samo organizacijo italijanskega fašizma. Računa se, da je število takih skritih komunistov zelo veliko Borba proti njim je seveda skrajno težavna. Čiščenja, ki se vršijo od časa do časa v vrstah fašizma, gredo redno mimo tih elementov, tako da ostanejo nedotaknjeni. Voditelji fašizma sploh ne morejo vedeti, koliko komunističnih elementov se sploh skriva v raznih fašistovskih organizacijah. Drugo področje tajnega komunističnega delovanja v Italiji tvorijo posebne podzemske komunistične organizacije izven fašizma. Posebna fašistovska politična policija javlja o odkritju obsežne take organizacije, katere člani pridejo te dni pred posebni tribunal za zaščito države. »Ovra« je baje ugotovila, da je bila ta organizacija razpredena po več pokrajinah države ter se je delila v nekoliko sektorjev, a ti poslednji so obsegali številne celice. Organizacija je tajno širila komunistične liste »Unita« in »Avanguardia« ter spravljala med ljudstvo protifašistovske letake. Aretiranih je bilo 45 oseb, med katerimi pa jih je bilo 15 izpuščenih vsled pomanjkanja dokazov. Vsi ostali so bili izročeni posebnemu sodišču za zaščito države. Milan, 20. decembra. Aretacije protifašistovskih elementov v gornji Italiji se nadaljujejo. Po nekem uradnem poročilu je bilo radi neke protifašistovske manifestacije aretiranih 20 oseb. V Milanu se pridno ugiblje, katere osebe oblastva v tem poročilu pravzaprav mislijo, kajti znanci je, da je bilo samo v Turinu zaprtih nad 250 oseb, dalje, da je policija prijela v Padovi, v Firenzi, v Empoliju, v Šesto Fiorentino, Signo, v Lastri, Bologni in Modeni na stotine ljudi, med njimi zelo mnogo študentov. Protiitalijansko gibanje med Grki Dodekaneza Upor proti karabinerjem na otoku Kalimnosu - Iri 'vojne ladje prihitele na pomoč Apel zveze dodekaneške grške omladine Pariz, 20. decembra, n. Te dni so grški listi poročali, da je na otoku Kalimnos prišlo do ostrega spopada med italijanskimi karabinerji in skupino Grkov domačinov. Pri tem spopadu so bili karabi-norji premagani in eden izmed njih celo ubit. Ker se italijanskim oblastim ni posrečilo takoj prijeti krivcev, so zahtevale pomoči iz Italije in v luko Kalimnos so prihitele 3 vojne ladje z močnimi oddelki karabinerjev in fašistovske milioe. V zvezi s tem spopadom so grški listi poročali o fašistovskem režimu na Dodekanezu in o zatiranju tamkajšnjega grškega prebivalstva ter o njegovem nasilnem italijanizi-ranju. Listi so poročali tudi, da je zveza grške omladine z Dodekaneza, ld je razširjena pred vsem med dodekanešklm dijaštvom, ki študira na grški univerzi v Atenah, izdala proglas, v katerem poziva ves kulturni svet, naj dvigne svoj glas in zaščiti zatirane Grke na Dodekaneških otokih, kakor tudi ostale narodne manjšine v Italiji, ki jih tlači fašistovski režim. Fašistovski tisk ni ne o tem incidentu, kot tudi na splošno ne o položaju na Dodekanezu ničesar poročal. Šele akcija grških listov in visokošolcev je izzvala uradno agencijo Stefani, da je izdala poročilo, v katerem je na svoj način obrazložila incident na Kalimnosu. »Stefani« pravi, da se je na Kalimnosu dne 8. t. m. tajno izkrcal bandit Cuaca. Pri tem pa so ga opazili karabinerji. Cuaca je začel nanje streljati i-z revolverja, enega karabinerja je ubil, civilnega policijskega agenta pa težko ranil. Oblasti so takoj uvedle strogo preiskavo, toda Cuaca se je skril. Preiskave so trajale deset dni. Več oddelkov karabinerjev in drugih sil je pod vodstvom kapetana Luce iskalo bandita, na katerega glavo so razpisali tudi nagrado, ker je, kot poroča agencija Stefani, v zadnjem času zakrivil več zločinov. Končno je delo policije želo uspeh. Izsledili so bandita, a ta se je z orožjem zoperstavil. Cuaca ni ubil nobenega, pač pa je neki karabiner njega samega ustrelil. Agencija poroča, 'a je med prebivalstvom zavladalo zadovoljstvo, ko je izvedelo, da bandita ni več med Cvirni. Kakor por. ča agencija Stefani, 3 bili ljudje zelo navdušeni. Zadržanje oddelkov karabinerjev, finančnih stražnikov, vojakov, fašistovskih miličnikov in poU-oijskih agentov je bilo v vseh desetih dneh preiskave vzorno. Pred rekonstrukcijo francoske vlade Pari*, 20. decembra, n. Zasedanje zbornice so odgodili do 20. januarja. Ta sklep Steegove vlado je izzval med desničarji veliko vznemirjenje. Ko je Steeg baš čital o odgoditvi zasedanja, so hoteli nekateri desničarji staviti na nekatere ministre nujne interpelacije, ali vsi člani vlade so ob času zapustili dvorano, tako da interpelacij ni bilo mogoče izročiti ministrom. »Echo de Pariš« napoveduje, da bo Steeg te dni rekonstruiral vlado tako, da bo sedanji notranji minister Leygnes prevzel mornariški resor, minister mornarice Sarraut pa notranje ministrstvo. Pariz, 20. decembra. AA. Parlamentarna skupina republikanske unije, ki je prej pripadala večina v senatu, je sklenila na današnji svoji seji resolucijo, v kateri pravi, da ne more podpirati vlade, ki je pristala na sodelovanje e stranko, kii je nevarna notranjim- razmeram in mira v Franciji. Ch6ron je takoj dal ostavko na članstvo omenjene skupine. Pomen Bethlenovega obiska na Dunaju Dunaj, 20. decembra. AA. Kakor poročajo, bo o priliki poseta madjarskega ministrskega predsednika Bethlena na Dunaju podpisana nova razsodiščna in prijateljska pogodba med Ma-djarsko in Avstrijo, ki bo prijateljske vezi med tema državama še bolj ojačila. Demonstracija proti jugoslovanskemu in francoskemu konzulu v Hamburgu Hamburg, 20. decembra, d. Snoči so v kratkem drugo za drugim na francoskem in na jugoslovanskem generalnem konzulatu s kamenji razbili šipe na oknih. Po listkih, ki so jih tani našli, se zdi, da gre za komuniste, ki so v varstvu teme ubežali 2upan Ross je obema koa-culatoma izrazil obžalovanje senata nad dogodki. Venizelosovo potovanje v inozemstvo Grški ministrski predsednik odpotuje, čim izvede rekonstrukcijo ylade -- Poseti Beograd, Varšavo, Dunaj in Rim Atene, 20. decembra. AA. Na današnji seji ministrskega sveta so predali vsi ministri Venizelosu svoje ostavke. Gotovo je, da bodo pripadali rekonstruiranemu kabinetu razen Mihalakopulosa in Marisa tudi nekateri drugi ministri sedanje vlade. Lista novih ministrov bo predložena takoj predsedniku republike Zaimisu v podpis, tako da bo kriza zelo kratka. Kriza je po trditvi obveščenih krofov nastala radi tega, ker Venizelos želi, da zavzame čim večj>. število osebnosti njegove velike stranke položaj ministra. Atene, 20. decembra. A A. Takoj po rekonstrukciji kabineta bo odšel Venizelos na potovanje, verjetno 27. decembra. V ponedeljek se sestane parlament, da konča razpravo o predloženih zakonih. Atene, 20. decembra. AA. Preden odide Venizelos na potovanje, bo sklical komisijo za zunanje zadeve, katere člani so bivši zunanji ministri, bivši predsedniki vlad in vsi šefi strank. Konferenca se bo verjetno vršila nocoj. Na konferenci bosta Venizelos in Mihalakopulos obvestila komisijo o razlogih Marinkovičevega obiska in o poteku razgovorov. Razen tega bo Venizelos na predlog Papanastasia pokrenil vsa vprašanja, načeta na prvi balkanski konferenci v Atenah, ki so praktična in ostvarljiva in ki bi mogla zanimati tildi ostale vlade. Nazadnje bo Venizelos poročal o razlogih svojesra obiska v Beogradu, Varšavi, Dunaju in Rimu. Rim, 20. decembra. AA. Listi poročajo, da dospe Venizelos v Rim dne 6. januarja zjutraj in da isti dan odpotuje v Atene. Praga, 20. decembra. A A. CTK poroča: Predsednik grške vlade Venizelos prispe 29. t. m. popoldne v Prago. Zvečer mu priredi zunanji minister dr. Beneš večerjo. Venizelos odpotuje še isti večer v Varšavo. Dr. Schober o avstrijski zunanji politiki Budimpešta, 20. decembra. 1. Listi prinašajo posebno izjavo avstrijskega zunanjega ministra Schobra, ki je dejal, da se avstrijska zunanja politika v ničemer ne bo spremenila in da se bo še nadaljp ravnala po dosedanjih načelih. V pogledu Bethlenovega poseta na Dunaju je Schober dejal, da pride Belhlen na Dunaj sredi meseca januarja. Ob tej priliki bodo sklenili pakt prijateljstva in arbitraže. Ta pakt bo pa vse bolj vezal Madjarsko in Avstrijo, kakor vežejo druge slične pogodbe poedine države. Pakt bo prav takšen, kakršne je Madjarska sklenila s severnimi državami. Rikov odstopil s svojega mesta Moskva, 20. decembra. A A. Tas poroča: Rikov je na lastno prošnio vzrošen svojega m°s*a kot predsednik centralnega odbora. Za naslednika mu je postavljen Molotov. Šef rimske policije zaprt Rim, 20. decembra, n. Pred kratkim so zaprli Seta rimske policije in njegovega namestnika, ker sta poneverila 1,175.000 lir. Povratek romunske kraljice Bukarešto, 20. decembra. AA. Rador poroča, da se je kraljica-mati Marija s princeso Ileano vrnila včeraj iz Beograda v Bukarešto. Poincareju gre stalno na I bolje Paril, 20. decembra. AA. Potncarčjevo stanj« se stalno boljša. Romunska išče posojilo Bukarešta, 20. decembra, n. Predsednik ministrskega sveta Mironescu odpotuje prihodnjo sredo v Švico, da izpopolni pogajanja za večje državno posojilo, ki je Romuniji potrebno za jamčenje stabiliziranega leja. Mironescu namerava potovati tudi v Pariz. Predsednik nemškega parlamenta na Dunaju Dunaj, 20. decembra, d. Jutri pride na Dunaj predsednik nemškega državnega zbora Paul Loebe, da se udeleži sej nekaterih rajhovsko-nemških društev, pri katerih je član načelstva. Novi indijski podkralj London, 20. decembra. A A. Listi toplo pozdravljajo imenovanje lorda Willingdona za indijskega podkralja. To imenovanje je napravilo na indijsko konferenco dober vtis. Willingdona smatrajo za najbolj sposobnega za odgovorno mesto indijskega podkralja, ker si je pridobil pri indijskih princih in delegatih indijske konference velike simpatije zaradi liberalnega duha, v katerem je sodeloval kot pokrajinski guverner v Indiji pri Montaguejih reformah. • Indijski politični krogi upajo, da bo novi podkralj ugodil indijskim željam. Willingdon je star 64 let in je bil od leta 1926. dalje generalni guverner v Kanadi. V Bombaju je b i guverner 5 let, v Madrasu pa 6 let. Preden je bil imenovan za člana lordske zbornice, je bil poslanec liberalne stranke v «podnji zbornici. Sijajno uspel jugoslovanski koncert v Varšavi Varšava, 20. decembra. AA. Sinoči je priredila varšavska filharmohija koncert jugoslovanskih pesmi. Dirigiral je KreSimir Barano-vič. Sodelovala pa sta čelist Tkalčič in operni pevec Vraga. Kompozicije jugoslovanskih avtorjev in umetnikov so bile sprejete od varšavske publike z največjim razumevanjem in odobravanjem. Koncert je prenašal varšavski radio po celem svetu. Po koncertu se je vršil banket za 100 oseb. Skladatelja Baranoviča in čelista Tkalčiča je pozdravil predsednik polj-sko-jugoslovanske lige Hilarovič ter podpredsednik varšavske občine Vladislav Višnjavski, v imenu Male antante tiska pa uredn:k Ejsal-ski. Za vse pozdrave se je zahvalil Krešimir Baranovič. Danes se vrši velik sprejem pr} prvem tajniku poslaništva Kulmerju. Nove igre dr. Aljehina v Zagrebu Zagreb, 20. decembra, k. Danes nastopi Aljehin v dvorani novinarskega doma proti 10 najboljšim zagrebškim šahistonv Pogoj tekme je, da v dveh urah napravijo 30 potez in po 15 p«-* tez vsako naslednjo uro. Tekmo pričakujejo s velikim zanimanjem. Po ponesrečeni revoluciji na Španskem Sedem in dvajset garnizij se je udeležilo gibanja — »Izdajniki med republikanskimi voditelji« - General Berenguer obljublja bližnje volitve V dobo usfrarjanfa Ko ao izgubili francoski plemenitaši predrevolucijonarne dobe svoj kompas, sc se udali samo uživanju in njih geslo je bilo, da treba samo uživati in naj pride tudt nad nje vesoljni potop Ni ph brigala ne usoda Francije, ne ucoda njih potomstva, trenutnemu užitku je bik posvečeno vse. In prišla je potem ura maščevanja, ko so padale glave francoske aristokracije, pa čeprav so bili marsikateri od njih tudi brez csebne krivde. Ali greh očetov je prišel nad otroke. Tudi po svetovni vojni je zavladala v Evropi Ista lahkomišljenost, ko so ljudje samo iskali zabave in užitka in naj pride potem nad nje magari vesoljni potop. A tudi to pot niso izostale posledice in po dnevih kratkega uživanja je nastopila dolga doba gospodarske krize. Ta kriza pa je postajala vedno močnejša in močnejša in onega lahkomišlje-nega veseljačenja je bilo konec, ker je prišlo iztreznjenje in pomanjkanje. Ljudje so spoznali, da ni drugega izhoda, kakor da je treba pas pritegniti in iti s podvojeno silo na delo. Vse to velja tudi za naš narod. Tudi naše ljudi je prijela povojna omotica, da so mislili, da ni treba delati, temveč samo uživati. Tudi pri nas so izgubili že mnogi vsak čut odgovornosti do potomstva in tudi pri nas bi nekateri najraje vzklikali: pa naj pride nad nas vesoljni potop! Za noben drug narod pa ni to geslo tako napačno, ko za naš. Saj mi smo se s svojo silo baš rešili iz potopa, saj smo ml s svobodo šele prišli na zeleno trato. Ne sicer popolnoma, toda vsaj v glavriem in sedaj se nam je šele odprla možnost dela in s tem pot v lepšo bodočnost. Sedaj po osvoboje-nju in ujedinjenju se je šele odprla za nas doba ustvarjanja, a s tem tudi dolžnost, da skrbimo za svoje potomstvo in da mu prepustimo dobro urejeno hišo. Prav tisti stari pregovor, da treba v mladosti skrbeti za stare zobe, je dobil za nas polno veljavo. Ni padel en cel milijon žrtev zato, da bi se samo veseljačili in zapravili plod teh žrtev, temveč, da nastane država, ki bo za vse čase zasigurala vsem Jugoslovanom varen obstanek. Svobodo smo dobili le zato, da lažje skrbimo za svoje potomstvo in svobodnejše življenje nam je bilo dano, da lažje delamo za bodoče generacije. To je ona velika in neoprostljiva dolžnost, ki izvira iz svobode, in to dolžnost moramo izvršiti ali pa smo podobni onim lahkomišljenim plemičem, ki so zaigrali vse. Treba je torej delati več in s povečano požrtvovalnostjo, ker le v tem je izhod iz krize. A delati je treba tudi inicijativno in sicer vsak posameznik mora biti inicija-tiven. Vsak kmetovalec, vsak obrtnik, vsak industrijalec mora stremeti za tem, da poveča in zboljša svojo produkcijo in dan na dan mora misliti, s katerimi sredstvi doseže najhitrejše ta cilj. Zlasti naš kmetovalec bo hitro spoznal, kje more povečati svoj dohodek. Ce ima le nekaj njiv zemlje, ali je treba, da raste na njegovi zemlji nepotrebno grmičevje, ko bi na prav istem mestu lahko dajalo obilen sad koristno eadno drevo? In če se vidi, da bi le mal jarek mogel osušiti močvirnato zemljo, zakaj se ne bi tak jarek tudi takoj izkopal? Zakaj pa ne bi bili ob naših cestah drevoredi sadnih dreves, ki bi dali cesti prijetnejše lice in dajali ljudem lep izkupiček. In pozimi! Koliko časa ee presedi po kmetskih hišah brez haska, ko bi domači obrt mogel dati ljudem vsaj nekaj zaslužka. V vseh panogah našega kmetijstva je polno možnosti za zboljšanje in dvig produkcije. Ni pa mogoče, da bi se vse te možnosti izkoristile le z naredbami od zgoraj, temveč vsak kmetovalec mora sam pričeti izkoriščati vse te možnosti. Vsak kmetovalec mora gledati, da zapusti svojim otrokom bolje obdelano zemljo, kakor pa jo je eam podedoval. Po vsaki generaciji mora biti naša dežela za stopnjo na višjem mestu,, dokler ne postane vrt, kjer sploh ni več neizkoriščane zemlje. Isto velja tudi za obrtnike, ki morajo izboljšati svoje obrate tako, da bodo pri cenejši produkciji zaslužili več ko njih očetje, ker bodo producirali več in bolje. Ambicija obrtnika mora biti v tem, da dela ceno, hitro in točno, ne pa v tem, da doseže visoko plačane račune. Z obema nogama, ne samo z eno, je treba stopiti v dobo ustvarjanja, ker le v tem je izhod iz gospodarske krize. Pritegniti Je treba pasove, stisniti pesti in delati, da se popravi in nadomesti vse to, kar je bilo zamujeno v nesvobodnih dneh. Vsak za sebe mora pričeti z incijativnim delom, vsak mora v svojem obratu, na svoji zem- Madrid, 20. decembra, d. Republikanski voditelj Zamora je v ječi dal izjavo, po kateri je bilo 27 garnizij udeleženih na vstaji. Voditelji pa so za denar izdali začetek gibanja. Zamora grozi « škandaloznimi odkritji. Madrid, 20. decembra, d. Major Franco je kaznilnici v Madridu, kjer je bil zaprt, iz Portugalske brzojavil, da je tam pozabil svoje rokavice in svojo čepico, ki sd bo v kratkem prišel ponje. Lisabona, 20. decembra, d. Portugalska vlada je španskemu letalskemu majorju Francu in drugim španskim letalcem, ki so Franca spremljali na njegovem begu, na njih predlog dala dovoljenje, da smejo Portugalsko zapustiti. London, 20. decembra, d. Po vesteh iz Madrida, sta se socijalistična voditelja De Los Rios in Caballero, ki sta spadala k vo- Budimpešta, 20. decembra. 1. Carinska vojna, ki se je začela med Češkoslovaško in Madjarsko, je izzvala silno razburjenje v gospodarski javnosti. Danes je »Pesti Hirlap« objavil članek praškega lista »Narodna Politika«, v katerem je med drugim rečeno: Nasprotja, ki so nastala med Češkoslovaško in Madjarsko, ne bodo mnogo vplivala na češkoslovaško gospodarstvo. Nepogodbeno stanje z Madjarsko bo omogočilo Češkoslovaški, da se sporazume z Jugoslavijo, s katero Češkoslovaška ni mogla skleniti carinsko-tarifne oo- Pravilnik o plačevanju davka na samce Beograd, 20. decembra. AA. V zvezi g sprejetjem zakona o davku na samce in oprostitvi tega davka oseb z 9 ali več otrok je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal vsem ob-lastvom tole okrožnico: Počenši s 1. januarjem 1931 stopi v veljavo davek na samce. Oproščeni so tega davka osebe s 9 ali več otroki. Ker se plače uslužbencev in drugega otobja plačujejo vnaprej, je potrebno, da se organi, ki izplačujejo, seznanijo z odredbami tega zakona pred 1. plačilom, da bodo znali pravilno ravnati. Po odredbi zakona so I. dolžni plačati davek: A) Vsi neoženjeni moški, B) vdovci brez zakonske dece, C) vsi moški, ki so sodnijsko ločeni, če nimajo zakonskih otrok in ne vzdržujejo žene in otrok. Vse to velja počenši s 1. januarjem 1931, če so izpolnili 30. leto in niso prekoračili 60. leta in stanujejo v mestih, mestecih, trgih in sreskih krajih. (U gradovima, varošima, varo-šicima in sreskim mestima). II. Oproščeni pa so tega davka: 't Vse posvečene c-scbe, ki jim je zakon prepovedan po cerkvenih predpisih; 2. osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov ne morejo ponovno oženiti; 3. vojaki in oficirji pod zastavo in nižji oficirji; 4. obsojenci v zaporih za dobo sedenja kazni; 5. tujci; . 6. osebe, ki so po civilnem zakoniku nesposobne upravljati svoje imetje; 7. polni invalidi; 8. osebe v uradnih odnošajih, katerih plače ne znašajo več kakor 250 mesečnih Din. m. Davek plačajo osebe od 30. do 35. leta v iznosu 50% neposrednega davka po členu 95 in 96 zakona o neposrednih davkih. Osebe med 35 do 40 leti plačajo 40% kakor zgoraj, med 40. in 50. letom 25%, med 50. in 60. letom pa 10% Po tem takem plačajo 50% davka one osebe, ki so najkasneje 31. decembra dopolnile 30., niso pa prekoračile 35. leta. Davek v iznosu 40% plačajo take osebe med 35. in 40., 25% med 40 in 50, 10% pa med 50. in 60. letom. lji doseči zboljšanje, ker šele potem bo napredovala tudi celota. Zato vodi pot do blagostanja Jugoslavije le iz privatne ini-cijative. dilnim osebam revolucijonarnega gibanja, prostovoljno predala policiji, da • tem pokažeta solidarnost a priprtimi revolucionarji. Parii, 20. decembra, d. Španski ministrski predsednik general Berenguer je posebnemu poročevalcu »Malina« Julesu Sauerweinu izjavil: »Prikazati me hočejo kot diktatorja, čeprav sem v resnici prišel samo za to, da napravim konec diktaturi. Približujemo 8e prav hitro normalnim volitvam, pri katerih bo vsaka stranka morala dokaiati svojo moč. V onem trenutku ne bo mogoč noben bluf več. Nasprotniki režima bodo prešteti in videli bomo takrat, ali so ree tako mnogoštevilni, kakor pripovedujejo sedaj. V parlamentu bo republikancem dano popolnoma na prosto, da zavzamejo svoje stališče do monarhije in da predlagajo spremembo ustave. godbe baš zaradi tega. ker bi morala priznati iste koncesije, ki bi jih dovolila Jugoslaviji po klavzuli največjih medsebojnih ugodnosti, avtomatsko tudi Madjarski. Madjarski tisk seveda komentira ta članek in pravi, da Češkoslovaška s takimi argumenti nikakor ne bo mogla preplašiti Madjarske. Češkoslovaška tudi v bodoče ne bo mogla skleniti sporazuma z Jugoslavijo, ki ne bo veljal istočasno tudi za druge države. Edini izhod za Češkoslovaško in Jugoslavijo je, da skleneta med sabo sporazum na preferenčni bazi. Ta davek se bo plačeval skupno z uslužben-škimi davki za čas od 1. januarja 1931. Pri obračunavanju davka se del dinarja v iznosu 50 par ne upošteva, nad 50 par pa se računa kot cel dinar. Organi, ki izplačujejo plače, so dolžni ugotoviti za vsakega posameznega uslužbenca, ali je samski, vdovec ali ločenec, dalje ali je kot vdovec ali ločenec imel zakonito deco, razen tega pa tudi, ali vzdržuje ženo in zakonske otroke. Prav tako so dolžni organi ugotoviti, koliko let je vsakteremu uslužbencu ali nameščencu, ki je podvržen^ davku konec tega leta. Posvečene osebe, vojaki, podoficirji ter nižji oficirji, dalje oni uslužbenci, katerih mesečni dohodki so manjši od 2500 Din bruto, ne morajo dokazati, da so oproščeni tega davka, ker se to dejstvo lahko ugotovi na podlagi nradnih podatkov. Vse druge osebe, ki so naštete kot oproščene tega davka, morajo pravico do oprostitve doku- mentirati a listinami. Prav tako morajo dokaiati dotične osebe, da so sodno ločene in da morajo vzdrževati ženo ali takonsko deco. Nameščenci odnosno osebe, ki imajo 9 ali več otrok, so oproščeni od plačevanja vseh davkov, torej tudi uslužbenskega davka, tedaj tudi tega davka. To velja za osebe, ki so imele 9 ali več živih otrok. Vse navedene osebe morajo podati veljaven dokaz oni blagajni, ki vrži izplačilo. Vsi uradi, ki nakazujejo ali izplačujejo plače in prav tako tudi uslužbenci, se morajo po tem ravnati. Ta davek, ki se plačuje tako kakor uslužben-ski, se mora voditi v posebni rubriki na račun odnosno v partijah državnih dohodkov. Nalaga se dalje vsem davčnim oblastvom, da takoj po prejemu te okrožnice pismeno obve-ste vse ustanove in vsa oblastva na svojem teritoriju, da so dolžna od 1. januarja 1931 odtegniti od plače ta davek in ga predati v državno blagajno. Uradi, ki sprejemajo na blagajnah plačo sa svoje uradnike, so se dolžni seznaniti s tem in morajo opozoriti nameščence, da pravočasno predlože vsa dokazila o svojih davčnih ob- ezah ali oprostitvah. Razen tega so davčna oblastva dolžna potom javnih glasil ali na drugi način obvestiti o tej okrožnici zasebne delodajalce in jih opozoriti, da morajo 1. januarja 1931 plačati ta davek obenem z uslužbenskim. V vsem drugem pa veljajo zakonske odredbe. Povratek ministra Semeca v Beograd Beograd, 20. decembra. 1. Davi se je vrnil v Beograd minister sa gozde in rudnike g. inž. Dušan Sernec. V njegovem spremstvu so prišli šef kabineta g. Suša in načelnik ministrstva g. Be-lončič. Dne 16. t. m. so odpotovali v Zenico, kj.r so si ogledali železarno, nato pa v Kakanj, kjer so pregledali dela pri raziskavanju novih izvorov nafte, ki so jo delavci pretekli teden slučajno odkrili. Božične počitnice na šolah Ljubljana, 20. decembra. AA. Glede na to, da se v zadnjem Času čežče pojavljajo obolenja učencev, je ministrstvo prosvete pod O. M. Br. 51.963 z dne 20. decembra 1980. sklenilo, da 83 v tekočem šolskem letu začne na vseh osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah božični odmor 23. decembra 1930. in da traja do 15. januarja 1931. V tem času naj starešine zavodov izvrše dezinfekcijo šolskih prostorov, v kolikor bo to potrebno. (Kr. banska uprava Dravske banovine*. Premestitve Beograd, 20. decembra. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministrsva za gozde in rudnike premeščen šumarski svetnik 14 in. šef šumarske uprave v Kranjski gori Fran Miklavec k sreskemu načelstvu v Ljubljani kot sresld šumarski referent. Sprememba zakona o uvedbi novega kazenskega zakonika Beograd, 20. decembra. AA. Nj. Vel. kralj jo na predlog ministra pravde po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o spremembi zakona, ki uveljavlja in uvaja kazenski zakon, zakon o sodnem kazenskem postopku in zakon o izvrševanju kazni odvzema svobode. § 1. Drugi del drugega člena zakona, ki uveljavlja in uvaja kazenski zakonik, zakon o sodnem kazenskem postopku in zakon o izvrševanju kazni odvzema svobode z dne 15. februarja 1929., objavljenega v Službenih novinah št. 47. XXX. z dne 26. februarja 1926. se spreminja in glasi: Na področju bivše Srbije in Črne gore dobi zakon o kazenskem sodnem postopku v celoti obvezno moč in to v področju beograjskega apelacijskega sodišča 1. aprila 1931., v področju skopskega apelacijskega velikega sodišča in podgoriškega velikega sodišča 1. januarja leta 1932. § 2. Zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem objave v Službenih novinah. Vremenska napoved Dunaj, 20. decembra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: S kraja malo spremembe, v nižavah mrzlo, mar-sikod tvorjenje megle, na višavah jasno in toplejše. Najlepše božično darilo je MALI C 0 N T I N E N T A L - P I S A L N I STROJ! K Samoprodaja: IVAN L__E _0_A_T speoijalist za pisarniške stroje LJUBLJANA MARIBOR Prešernova ulioa 44 Vetrinjska ulica SO Telefon int. 2030 Telefon int. 2434 Carinska vojna med Češkoslovaško in Madjarsko Razburjenje v madjarskih političnih krogih Zastoj v italijanskem poletu v južno Ameriko Letala se še vedno nahajajo v Los Alcanzaresu in na Maiorci Rim, 20. decembra, n. Italijanska vodna letala, ki so pod vodstvom letalskega ministra Balba odletela na daljši polet preko Oceana, so še vedno zasidrana v aerodromu Los Alcanzares blizu Kartagene, in deloma v zalivu Puerto de Campos na z debelimi črkami poročilo ministra Bal-otoku Majorci. Fašistovski listi so prinesli ba, ki ga je včeraj prejel Mussolini. Zanimivo je, da danes fašistovski tisk na široko poroča, kako divja na zapadnem delu Sredozemskega morja besen vihar, kakršnega tamkajšnji ribiči ne pomnijo že celih pet let. Iz njihovih poročil sledi, kot smo že poročali, da je pristalo 8 letal srečno na španski obali, 4 pa, med njimi leta- lo ministra Balba, so morala predčasno pristati na Balearskih otokih. »Giornale dTtalia« pravi, da je treba opozoriti, da je to zapreko italijanskega letalskega pohoda v Brazilijo postavilo neugodno vreme. Toda takšne neprilike ne pomenijo nevarnosti za polet preko Oceana. Italijanski letalci nikakor ne morejo doživeti neuspeha, ker je polet tako organiziran, da bodo letalci še vedno pravočasno prišli v Brazilijo. Poleti do 2., 3. in 4. etape so tako urejeni, da bodo letalci preleteli Ocean, progo 3000 km med Bo-lamo in Port Natalom 4. ali 5. januarja. Balbo je bil seveda tako previden, da je že naprej računal s takšnimi neprilikami. Nepotrebno in smešno bi bilo, pravi »Giornale dTtalia«, izpostavljati se nepotrebni opasnosti, ko se da brez vsake nevarnosti izvesti veliki let preko Oceana. Kaj ko dalje \ Avstriji? (Od naieg« rednega dopisnika.) Po odhodu polufašistiške vlade Vaugoiuove ti je globoko oddahnila vsa poštena avstrijska javnost, poštena pravim, to pomeni: vsa resnično demokratska javnost, ki išče srečo svoje države v korektnih odnošajih c ostalo Evropo, zlasti s sosedi, med katere spadamo pač tudi mi. Zato so zadovoljni s sedanjimi razmerami v Avstriji tudi sosedje, ki gotovo ne marajo, da bi baš Avstrija dala povod za evropske konflikte. Saj je pa bil položaj v Avstriji tudi res nevaren, nevamejSi nego kdajkoli poprej. Na čelu manjšinske vlade je stal mož, ne previsoke inteligence, zato pa neizmerno čestihlepen in hrepeneč po velikem činu, ki bi proslavilo njegovo ime na vekov veke. Poleg vsega tega je ta mož oboževalec staro-avstrijske habsburške tradicije. Njegovi nasprotniki ga ne imenujejo povsem brez povoda — novi Radecki. Po tej strani se je proslavil s dejanji: obnovil je staro avstrijsko himno, čeprav s drugačnim besedilom, — in pobarval je na črno-ru-meno — dasi morda le površno, ali kolikor je pač mogel I — tudi avstrijsko vojsko. Tak je ta Karol Vaugoin, ki ga je bila največja avstrijska stranka krščanskih socialistov postavila na stol zveznega koncelarja z določeno nalogo, da za vsako ceno porazi socialno demokracijo pri novih volitvah, ki postaja ie nevarna opozicija, kajti pri prejšnjih volitvah je združila okoli sebe do 45*/* vseh volile«« in ji torej do večine ne manjka mnogo. Zato so se na skrajni desnici pod okriljem Seipla, Kienbocka, Sehmitza čedalje bolj oddaljevali politiki kompromisov i drugo največjo stranko — socialnih demokratov. Zato p« tudi Vaugoinu ni bilo teiko, prepričati ves sv«rf parlamentarni klub, da bi z energično uporabo vladne moči in zlasti s pomočjo oborožene Heimwehr bilo prav lahko mogoče preprečiti socialistom pot do večine. Da so pa šli Vaugoin in njegovi prijatelji ie dalje nego njihov parlamentarni klub, tega ni treba šele dokazovati. Vaugoin se je ie videl v avstrijski monarhiji. In proti takemu cilju je jadrala vsa delavnost Vaugoinova: zlasti z o-čitno zvezo s Heimwehri, z imenovanjem dveh heimwehrovskih ministrov, s konfiskacijo samo socialistiškega orožja, z razpustom parlamentarne kontrole vojaške komisije, z imenovanjem dr. Strafelle za vodstvo vseh železnic itd. — Saj že ni več mnogo manjkalo, da bi štajerski general Heimwehrov — Elissen vkorakal na Dunaj, da bi preprečil volitve in vstoličil diktaturo najgrše vrste. Ta načrt je bil še o pravem času izdan in je bila alarmirana rtcho-brova policija, pa tudi — inozemstvo, zlasli soseščina. Ali razmere v Avstriji so se drugače razvijale, nego si jih je zamislil Vaugoin, ker je ta v svoji megalomaniji razbil staro koalicijo x Landbundavci in Velenemci, ki so napravili na šahovski avstrijske politike izborno prolipotezo — pritegnivši popularnega Schobra na čelo svoji zvezi. Ta Schobrov blok je šel z velikim pogumom na volitve proti Vaugoinu in socialistom. Vaugoin je imel pa tudi boj na dve fronti, obe prav nevarni. Edini njegovi zavezniki so ga prevarali, kajti njegovi preljubi Heimwehrovci so šli deloma 2 njim, a po večini proti njemu za svoj Heimwehrblok. In tako se je zgodilo, da so vsi načrti padli, soc. demokrati pa prišli v parlament kot najmočnejša stranka. Po takem porazu Vaugoinu pač ni drugega ostalo, nego — odstopiti, a njegovi prijatelji so morali hočeš nočeš začeti misliti na to: kaj pa zdaj, kaj z novo vlado, — kaj moremo rešiti po tolikih porazih? In po težkih in dolgotrajnih pogajanjih je prišlo vendarle do koalicije krščanskih socialistov in Schobrovega bloka, kar je stalo prve težkih koncesij. In tako smo prišli v Avstriji do vlade En-der-Sohobrove. Po kancelarja so morali iti v najmanjšo avstrijsko deželico — Predarlsko, po moža čiste preteklosti, moža zdravil načel in še bolj zdravih kompromisov. Ta vlada ima izvesti korenito spremembo politiškega kurza ... Ali se ji to posreči?! — Težek odgovori — kajti avstrijski fašizem ni še ukročen... Ta ima tudi v novi vladi svojega Vaugoina, in sicer na čelu vojnega ministrstva in ima v svojih rokah avstrijsko vojsko, ki je mnogo bolje oborožena in ima več sposobnosti za obrambo svoje države in — če treba režima nego si na zunaj mislijo... Orožništvo in policija pa tudi nista še prosta tistih življev, ki jih je tjakaj natrepal knez Starhemberg v dobi svojega ministrovanja. Heimwehri so zadnji čas sicer oslabeli vsled notranjih sporov, o katerih danes ni mogoče nič reči, kako končajo. Tudi so oslabeli vsled odločilnejšega nastopa krščanskih socialistov, ki po deželah velik del Heimwehrovcev spravljajo pod vodstvo svojih deželnih glavarjev, — tod« do polnega oslabljenja je še daleč. — Isto tako •e skrajna desnica še vedno nadeja, d« zopet pride za nje ugoden trenutek... Je to videti slasti v zadnjih dneh, ki mečejo kabinetu En-derjevemu pridno polena na pot. Dunaju hočejo vzeti pri razdelitvi skupnih davščin kar 41 mil. šilingov in jih dati deželam. Enako je v vprašanju nezaposlenosti. Tu se mečejo v boj najradikalnejša gesla, samo da bo spor s socija-listi tem hujši in da pride Ender sam ■ svojo vlado čim prej v slepo ulico. K sklepu naj rečem: nevarnost heimwehrov, skega prevrata v Avstriji ie ni povsem odstranjena, toliko bolj, ker se zdijo močni vplivi i« — Hm« iu Berlin«. lov poskus cepitfve mkrnurja Maribor, 20. decembra. Kakor smo izvedeli, so v Čakovcu uvedli akcijo, da bi s« tam ustanovilo novo okrožno sodišče, ki naj bi poleg medjimurskih srezov Čakovca in Preloga obsegalo tudi dolnj'lendavski srez v Prekmurju. Tozadevni predlog so že predložili pravosodnemu ministrstvu, ki bo v kratkem poslalo v Čakovac posebno komisijo pod vodstvom načelnika ministrstva dr. Janjiča. Kakor vse dosedanje, v Čakovcu, Varaždinu in Zagrebu započete akcije zasleduje tudi ta najnovejša prozoren smoter, odtegniti Prekmurje ali vsaj njegovo vzhodno polovico od Dravske banovine in Ljubljane ter pritegniti v hrvatsko interesno sfero. Proti temu pa moramo najbolj odločno protestirati. Ce je že potrebno novo okrožno sodišče, potem naj, kakor so ob svojem času že sklenili, ustanovijo v Murski Soboti za vse Prekmurje in ljutomerski srez odnosno tudi ormoški srez sodni okraj. Nikakor namreč ne gre, da bi se del ozemlja Dravske banovine v sodnem ali kateremkoli drugem oziru podredil višjim instancam druge banovine. Prepričani smo, da bodo vsi merodajni faktorji storili vse, da se ta namera prepreči in da se slične akcije sploh nehajo. Preračuni našili oktin Ljutomer Kakor povsod, m je tudi ljutomerski občinski proračun povišal; u tekoče leto je znašal 421.258 Din, sa 1. 1931 pa je predvidenih 568.551 Din izdatkov, katerim stoji naproti 571.856 Din dohodkov; prebitka je torej 3305 Din. Povišanje proračuna je bilo potrebno, ker je bilo treba vpoštevati stanarino sa učiteljstvo (ie tudi za tekoče leto), penzijo za bivšega tajnika in obre-stovanje ter odplačilo manjših posojil. Za gospodarstvo j« predvidenih 112.500 Din izdatkov, za upravo 91.712 Din, za glavnice 120.490 Din, za redarstvo 47J70 Din, za javna dela 62.400 Din, sa zdravstvo 1850 Din, za druge izdatke 21.518 Din, sa socijalno skrbstvo 3500 Din, za šolstvo in prosveto 82.451 Din, za kmetijstvo 16.560 Din, izrednih izdatkov pa bo 6200 Din. — Dohodki se stekajo: is gospodarstva 228.594 Din, is glavnic 37.930 Din, iz pristojbin 10.950 Din, iz javne uprave 7700 Din, drugih pa je 1300 Din. Vse to znaša 286.474 Din — ostane še primank-ljaja 282.077 Din, ki se bo kril takole: 40°/s doklada na vse neposredne dri. davke bo dala 104.732 Din, trošarina na vino (100 Din od hi) 78.400 Din, na vinski mošt (50 Din od hi) 1500 Din, na pivo (125 Din od hi) 59.500 Din, na sadjevec (25 Din od hi) 12.500 Din, in na žganje ter špirit (10 Din od hektoliterske stopnje) 8000 Din; dalje se uvedejo nekatere nove davčine, tako od vsakega zaklanega goveda 20 Din, od telet 10 Din, od pralifev 15 Din, od avtomobilov 250 Din, od motociklov 50—100 Din, od biciklov 10 Din, od psov razen psov-čuvajev 20 Din, od brezalkoholnih pijač 1'50 Din za steklenico, od tujskih postelj 2 Din. Doklade in davčine so preračunjene na 285.382 Din. Kljub temu, da se je proračun izdatno povišal, je ostala doklada na drž. davke neizpremenjena. Proračun uboinega sklada predvideva 12.032 Din izdatkov in prav toliko kritja, h kateremu treba iz občinskega proračuna prispevati 400 Din. Litija V sredo 17. t. m. je bila proračunska seja občinskega odbora. Seje se je udeležil tudi sreski poglavar Franjo Podboj, ki je poudarjal potrebo štednje. Na seji so znižali občinske doklade, povišali pa trošarino na 75 par za liter vina na 1 Din pa za pivo in mošt. Skupni izdatki proračuna znašajo 490.877 Din 64 para. V splošnem so odborniki sprejeli županove predloge. Zvišali so podporo gasilskemu društvu od 3 na 7000 Din, Sokolu pa od 1000 na 4000 Din, za spomenik padlih vojakov je županstvo predlagalo 5000 Din. Občinski svet pa je postavko znižal na 2000 Din. Za občinsko pokopališče so določili 6000 Din. Druge postavke so večinoma brez ali z le malenkostnimi spremembami »oglasno sprejeli. Seja celjske občinske uprave Celje, 19. decembra. Danes se je vršila seja mestne občinske uprave. Načelnik g. dr. Goričan je ob 1815 otvoril sejo ter ugotvil sklepčnost. Overovate-ljem zapisnika je imenoval g. Dobovičnika ter g. Ferka. Po odobritvi zapisnika je načelnik prečital nujni predlog, podpisan v smislu poslovnega reda občinske uprave od 11 njenih članov. Predlog se glasi: Mestnemu načelniku g. dr. Alojziju Goričanu v Celju. Pri celjski Mestni hranilnici ni redne uprave, temveč začasen gerent. Celjska mestna občina pa ima radi svojega jamstva pri tem zavodu velik interes na tem, da dobi zavod čim prej redno upravo. Glede na to predlagamo podpisani v smislu čl. 21 poslovnega reda, da občinska u-prava sklene urediti v tem pogledu potrebno posredovanje pri g. ministrskemu predsedniku in pri g. banu Dravske banovine. Sledi 11 podpisov. Predlog je na kratko utemeljil fin. ref. g. dr. Vrečko, na njegova izvajanja je odgovoril g. dr. Kalan, nakar ie ie sledila replika g. Posavca. Predlog je bil nato z večino glasov sprejet Nato je sledila tajna seja. Fin. ref. g. dr. Vrečko je v zopetni javni seji podal svoje resno poročilo. Vojaika uprava predlaga, da se ojainic« kralja Aleksandra pobeli, kar bi po komi-sijoenini ugotovitvi stalo Din 39.000, če bi pa vojaki pri delu pomagali samo Din 14.000. Se odkloni ker ni kritja. Is istih razlogov se odkloni popravilo ograje pred vojainico. Mestnim ter delavcem elektrarne in plinarne se bo tudi letos dalo božično darilo v denarju. Gosp. ref. 6 prof. Mravljak poroča o prošnji tovarne etka za odstop semljiMa med tovarnam« Schimmel ter Weinberger; se odkloni, pač pa se je tovarno pravočasno obvestilo, ko bo ua prodaj svet severno od tovarne. Za obrtno-tožni odsek poroča g. Dobovičnik Prošnja Dostavnika Josipa za lokalno porabo za avtobusno podjetje Šoštanj—Braslovče—Celje se odkloni. Za šolsko-kulturni odsek poroča g. Voglar. Skladatelj g. dr. Schwab v daljši spomenici predlaga, da se pred kratkim iz Benjamin Ipavčeve v Ipavčevo ulico preimenovana ulica zopet preimenuje v Ulico bratov Ipavcev, češ, da bi na ta nčin dobil zadoščenje sladatelj Gustav Ipavec, ki ima največ zaslug za našo glasbo, a je najbolj neznan. Ker stoji večina na stališču, da naj bodo imctia ulic čim krajša, se predlog odkloni. Krajni šolski odbor predlaga ureditev sledečih vprašanj: državni trgovski šoli naj se ne odpovejo prostori v mestni narodni šoli, ker le-tej primanjkujejo prostori; obnovi se naj zopet mestni otroški vrtec, ki je bil ob začetku vojne radi pomanjkanja prostorov ukinjen. Za občinska podjetja poroča g. moj. Posavec. Društvo »Oficirski dom« se oprosti plačanja za električno luč, ki jo je uporabilo pri svoji zabavi na kraljev rojstni dan. Enemu prošnjiku iz okolice za inštalacijo vodovoda se povišanja odkloni, tvrdki Batič, ki potrebuje vodo v industrijske svrhe, se postavi vodomer. Na tovarniškem kompleksu na Sp. Lanovžu se postavi hidrant za slučaj požara ter da bi delavci imeli pitno voo. Za vodno-regulačni odsek poroča zelo obširno g. ravnatelj Brinar. Komisija, ki so jo tvorili uradniki kr. banske uprave, sreskega načelstva ter zastopniki občin, je 81. oktobra napravila proračun za pripravljalna dela regulacije, ki bi stala 220.000 dinarjev. Mestna občina je te itevilke plačala, pač pa se ji vračunajo v njen prispevek za regulacijo. Po obravnavanju slučajnosti, ki je trajalo delj časa, je načelnik ob 20. zaključil sejo ter želel vsem članom gbčinske uprave vesele božične praznike. Pismo iz Zagorja Občni »bor čebelarjev — Zaključek sokolske prednjaške šole Zagorje, 20. decembra. Čebelarji bodo imeli v nedeljo 28. t. m. ob pol 16. uri redni občni zbor na Lokah v gostilni Ašič. Dnevni red je silno važen, osobito radi debate o ukinitvi dosedanjega čebelarskega glasila »Čebelarja« in ustanovitvi skupnega »Gospodarsko kmetijskega lista«. Ob tej priliki bo tudi zanimivo strokovno predavanje banskega referenta g. Okorna. Vsi čebelarji naj prinesejo s seboj legitimacije, ki je na zadnji strani »Čebelarja« zaradi žigosanja, kajti le z žigosano legitimacijo lahko dobijo v Ljubljani pri blagovnem oddelku različne čebelarske potrebščine. Danes dopoldne se bo zaključila 14 dni trajajoča prednjaška šola zagorskega Sokola, katero je redno obiskovalo 25 članov In 6 članic. Pouk je bil praktičen in teoretičen. Splošnih predavanj se je udeležavalo tudi netelovadeče članstvo in je bil obisk teh prav lep — do 100. Glavno delo v tečaju sta vršila župni prednjak br. Burja in načelnik br. Klun. Dr. Murnik je predaval dvakrat, in sicer Sokolska misel in Ritem, dr. Zarnik pa je temeljito in nazorno obrazložil uporabo društvene lekarne in prvo pomoč v nezgodi, župni starosta br. Smertnik pa o Sokolstvu. Društvo si je tako izvežbalo lepo število vaditeljev in vaditeljic in bo odslej delo v telovadnici še intenzivnejše kakor doslej. Izlaški bratje so pokazali svojo sokolsko vztrajnost s tem, da so ob vsakem vremenu prihiteli k nam, da bi se izpopolnili v sokolskem znanju. Posebno za nje je imela šola velike vrednosti. Zvečer bo ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma ples s čajanko. Vabljeni vsil Knjige Cankarjeve, Vodnikove in Mohorjeve družbe so že razdeljene med vaščane. Največ naročnikov je letos imela Mohorjeva družba (100), potem Vodnikova (160), Cankarjeva pa 142, kar je zelo lepo število ob njenem dveletnem obstoju. V dolino je prišlo torej okoli 500 izvodov, toda k temu moramo prišteti še knjige Slovenske Matice, Modre ptice In dr., kar znači, da Zagorjani ljubimo dobro čtivo. Pa Še marsikdo bi bil rad naročnik teh knjig, toda treba je stiskati tudi dinarčke. Danes je prvikrat zapela mesarjeva sekira v zadružni mesariji, ki jo tehnično vodi mesar g. Dobčnik. Za sedaj so določene cene mesa 7a goved:na (krave) Din 14, (voli) 15 Din, In teletina 18 Din. Ce na bo zadruga videla, da pokriva režijske stroške, bo te cene še znižala. Obeta se nam torej dobro, a poceni meso. SapreJušoJi sokolski oder v levem mesta Novo mesto, 19. dec. Dne 17. t. m. nas je prav prijetno presenetilo naše sokolsko gledališče. V proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva so nam zaigrali in pokazali, da so vajeni odra. Igrali so Petrovičev »Gozd« tako dovršeno, da so želi za svoj nastop res odkritosrčno priznanje popolnoma zasedene dvorane. Pred igro nas je brat starosta tukajšnjega So-kola v jedrnatih, lapidarnih besedah spomnil na visoke obveznosti, ki jih imamo do svojega rešitelja in voditelja v dneh krize — orisal nam je pomen dneva in iskreno želel naši lepi domovini srečno bodočnost in izrekel v svojem in našem imenu neomajno vdanost Nj. Veličanstvu. Sokolski orkester je zaigral nato državno himno in takoj zatem smo se znašli v »Gozdu«. Igrali so br. Menard, Pavčič, Pirnat in Str-benk ter sestra g. Sušnikova. Odlično so rešili •vojo nalogo. Igra sama na sebi ni bogve kako primerna sa naš precej materijalizirani svet. Preveč nam pripovedujejo besede, premalo je v njej dejanja. Toda nam ne škoduje, če se navži-jemo nekoliko gozdne poezije, ako nam gozd dokaže, da le v njem in po njem prihaja ozdravljenje v uničene duše, v strta telesa. Gotvo izražam željo vsega gledalstva in meščanstva, če kličem igralcem: »Na svidenje in to kaj kmalu na odru!« — Anton Mervič. Za pravilno presojanje ne-sreč y železniškem obratu Direkcija državnih železnic v Ljubljani sma tra za svojo dolžnost, da s tem opozori občinstvo na pravo stanje in pravilne odnošaje med upravo in občinstvom, ker to razne nezgode v železniškem obratu ne obravnava vedno pravično in stvarno. Železniška uprava nima interesa na potvarjanju pravega stanja ter bo škodo, ki jo je po stvarnih in nepristranskih ugotovitvah prizadejala komurkoli, tudi poravnala. Dolžna je pa pri tem varovati ugled in interese države. V pojasnilo ti-le primeri: Po tragični nesreči, ki se je zgodila pred dnevi vsled trčenja avtobusa z vlakom, ki vozi na Vrhniko, na nezavarovanem prelazu državne ceste med Brezovico in Drenovim gričem, se je splošno kritiziralo upravo železnice, ker prelaz ni zavarovan z zapornicami. Na tej čisto lokalni železnici vozi dnevno šest vlakov, ki prekinejo cestni promet vsak za 8 do 10 sekund, vsi skupaj torej dnevno za 50 do 60 sekund, ali komaj 1 minuto. Avto, ki pasira progo, potrebuje za to komaj 7» do 1 in V« sekunde. Ze to dejstvo kaže, da trčenja z vlakom ni baš lahko doseči. Zahteva po zapornicah je tu direktno nesmiselna. Ne le, da taka naprava zahteva velike stroške v breme države, ampak pomeni bič, ki ga cestni vozniki kličejo nase. V vseh modernih državah je baš vsled vedno močnejšega cestnega prometa tendenca, da se odpravi čiinveč cestnih zapornic, pač pa da se pasauti vzgojijo k tim večji pazljivosti. Statistika železniških nezgod na prelazih jasno kaže, da so nezgode bolj pogoste tam, kjer so prelazi zavarovani z zapornicami, kakor na prostih prelazih, neglede na to, da povzročajo zapornice velike izgube časa zlasti za avtomobiliste. Krivda leži pri takih slučajih večinoma na nepazljivosti, nepravilni vožnji ali na nesrečnem slučaju, krivda železniškega osobja je zelo redka. V zvezi s tem smatramo za potrebno opozoriti vse občinstvo, zlasti pa avtomobiliste, da predpisuje novi zakon o železnicah za javni promet, ki velja od meseca oktobra t L, v H. 119., da mora vsakdo, ki hoče pasirati nezavarovan železniški prelaz, obstati in pogledati, ali ne prihaja s katere strani vlak. S tem zakonom je pač na pravičen način varovan interes države, nikdar pa ni mogoče dovoljno preprečiti nepazljivosti in malomarnosti, ki je največkrat povod nezgodam. V zadnjem času niso redki slučaji, da kdo izmed potujočega občinstva pade iz vlaka. Krivda se po navadi pripiše železniškemu o-sobju, redkokdo pa uvideva težko službo osobja, zlasti pri navalih občinstva. Kljub navodilom, ki so nabita v vozovih, in opozorilom uslužbencev, ki se jih rado smatra za šikane, mnogi potniki najraje slonijo ob vratih, izstopajo na napačni strani in pustijo vrata za seboj nezavarovana, kar drugemu potniku lahko povzroči smrt. Zopet se krivdo rado pripisuje upravi in njenim uslužbenecm. Uprava se zaveda, da je delo, ki ga vršijo železničarji, odgovorno, težko in nevarno. Mnogo železničarjev plača in konča to delo s svojim življenjem. Zavedati se pa mora uprava tudi tega, da ji tisoči potnikov zaupajo svoje življenje in premoženje, ter da mora to delo vršiti ne samo z nezmotljivimi stroji, temveč glavno s svojimi uslužbenci, ki so kakor drugi ljudje podvrženi vsem človeškim slabostim. Jasno je, da v takem položaju ne zadostuje povsod in pri vsakem dobra beseda, niti ni mogoče pri vsakem pregrešku klicati na ■ pomoč kazenskega zakona. Uprava ima svoje predpise in svoje kazni. Toda kakor se rado kritizira upravo, da ne vrši svojih dolžnosti in ne poučuje svojih uslužbencev, kadar gre za nezgodo kakega zasebnika, tako je nasprotno zopet uprava kriva, kadar doleti nesreča kakega železniškega uslužbenca. V slučaju smrtne nezgode nadzornika proge Kolariča v Zagorju se je predbacivalo upravi, da je kriva nezgode, ker je nadzornik proge moral nadomestovati istočasno tudi sosednjega nadzornika, kjer ni poznal krajevnih razmer. Take substitucije, ki so navadno le kratkotrajne, se vrše sporazumno z osobjem in v korist osobja, ki bi drugače mnogokrat ne moglo izkoristiti svojih letnih odmorov v zaželjenem času. Diktira pa to splošna situacija vseobče štednje v državi. Ne-poznanje krajevnih razmer bi po tej logiki moralo dnevno dovajati do smrtnih nezgod neštetih železničarjev, ki vršijo svojo službo kot nadomestnimi, zdaj tu, zdaj drugod. Vzrok nezgode, ki bi jo lahko pojasnil le Kolarič sam, leži najbrž v kaki slučajni raztresenosti, ki jo doživi dnevno skoro vsak človek, in ki pri običajnem Človeku povzroči mogoče malenkostne ali nikakih posledic, pri železničarju pa se 6 tem povzročijo lahko težke nezgode s težko ma-terijalno Škodo ali celo s človeškimi žrtvami. Gotovo pa ni pravično niti pošteno, ako se take tragične slučaje uporablja v agitacijske svrhe proti upravi in državi. Največkrat dostavljajo časopisom take, namenoma potvorjene vesti, demagoško razpoloženi železničarji sami, na kar se pod krinko »stvarne kritike« raznesejo med državljane, gotovo ne v korist države in njenih podjetij, niti v korist železničarjev. Pod črto V resnici opažamo sedaj pred prazniki obilo lepih in okusnih izložb po ljubljanskih ulicah. Radovednost vodi človeka od izložbe do izložbe, saj preko te radovednosti v teh težkih časih itak ne pridemo. In kaj se vse vidi in kaj vse čita. Ce vas radovednost zanese po Mestnem trgu, ne pozabite ogledati si izložbe, ki nudi mornariške čepice in če imate doma nadebudnega sinčka, ki je član podmladka »Jadranske Straže«, mu boste gotovo kupili takole mornarsko čepico. In prav tam na Mestnem trgi imate v resnici bogato izbero tako v oblikah kakor ponosnih napisih. Ce ste v resnici pravi ljubljanski »purgar«, boste izbrali čepico, čujte In strmite, z napisom: »Graf Zeppelin«, manjkata pa na vsaki strani samo še dV* frankfurtarici, eventuelno pa še kak »Kjiseillch« ali pa k. u. k. In take čepice Imate v jzložbi slovenske prestolice, da ne boste mii^lll, »a je to mogoče v Gradcu. dnevne vesfj - K rt ut ru. odmiral Franjo Vučer. Kakor emo poročali, je napredoval naš rojak g. Franjo uč e ir v kontia admirala. Rojen je bil 1875. ▼ Dolenji Brezovici. Po prevratu eo ga sprejeli T našo mornarico in. je bil najprvo v služba v odelku za mornarico v ministrstvu vojne in mornarice. Po tem je bil komandant pomorskega arzenala v Tiitvu in komandant tretje in prve ooalske komande. — Zakon o občem upravnem postopku in ■akon o banski upravi z vsemi izpremembami in dopolnitvami Izide v najkrajšem času kot posebna knjižica v zbirki »Zakoni in uredbe«, ki jo izdaja tiskarna »Merkur«. Uradni prevod zakona o občem upravnem postopku je oskrbel g. banski svetnik in sreski načelnik Rudolf Andrejka. Cena mehko vezani knjižici Je Din 201—, v platno vezani pa Din 26'—, na kar interesente že danes opozarjamo. Pot vas P^J® tudi mimo kloibe staroznane tvrdke C. I. HAMANN na Mestnem trgu št. 8. Blagovolite si ogledati in našli bo ste primerno darilo it svojce. (922) — Triglavski dom na Kredarici bo od 23. decembra t. 1. do 6. januarja 1931 otvorjen in oskrbovan. Ta naša najvišja postojanka bo torej nudila prijetno zavetišče onim, ki želijo praznovati božične praznike in silvestrovo noč v divni gorski naravi. V okolici doma je krasen smuški teren in možni so tudi daljši in krajši izleti. Ker je v domu postavljena nova velika peč, ki greje dve veliki skupni ležišči, (e preskrbljeno za toplo prenočišče večjemu številu posetnikov. Najprikladnejši dostop je iz Mojstrane skozi Krmo. — Dvodnevni kletarski tečaj bo 12. in 13. Januarja 1931 pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Pouk je teoretičen In praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in »d 14. do 17. ure. Potrebni obiskovalci tečaja, Iti izkažejo to s potrdilom pristojnega občin-»kega urada, dobe prispevek za hrano. Skupno prenočišče je brezplačno. Zanimanci, ki se žele tečaja udeležiti, naj javijo to najkasneje do 10. januarja upravi nasada. PRAKTIČNA I božična darila J. MAČEK konfekcija za gospod« in doco. — Belo-modra knjižnica javlja svojim članom, da so pravkar izšle nove štiri knjige za L 1930: Marija Jezernik: Princesa Iza, Marjana Kokalj-Žeiljeznova: Brezdomci, Ljudmila Šlibar: Lepo-držne vaje za mladino in žene in Ženska almanah. Naročniki jih lahko dvignejo v pisarni Atene, Dunajska c. 1, a/II. kreditna banka). Posamezne knjige so naprodaj po vseh knjigarnah. 990 los w u IP OLUP LJUBLJANA, Stari trg 2. Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat in perila lastnega izdelka. Po najnišjih konkurenčnih cenah. — Ženska založba Belo-modra knjižnica te-lesno-kulturnega društva Atena. Prihaja drugič s svojo 20 Din izdajo. Kdor pozna njene lanske knjige bo c veseljem žrtvoval tudi letos teto 20 Din za Miri lepe, po vsebini In po vnanjosti skrbno izbrane knjige. V teh knjigah se zrcali delo slovenskih žen, najsi bodo to dela mater, gospodinj, poklicnih žena ali naše doraščajoče ženske mladine, kajti vsako delo izvršeno natančno m vestno zasluži globoko spoštovanje. 1. V romanu »Brezdomci« nam prikaže Kokalj-Željeonova v grofih Strogonoviih primer, kako so gigantski zgodovinski virtinci zajeda bratski ruski narod, kako neizprosno se poigravajo * rodbinami, jih trgajo, a naposled spuščajo uboge in izmučene na tla. 2. Mladinska knjiga »Princesa Iza«, Marije Jezernikove je nadaljevanje tako priljubljenega Medvedovega Godr-njavčka. Ves mladi svet bo pozdravil z veseljem mično zgodbo lisičke princese Ize. Umetniško dovršene slike ilustratorja Podrekarja spremljajo nazorno to povest goednega življenja. Oj kako eo radovedne vse živali male in velike, rožioe in grm; vse se sklanja k princesi Izi, ki jo je ropar kragulj spustil na tla med bojem • •vojim bratom za plen. 8. V telesno-vzgojnJ knjigi »Lopodrine vaje m mladino in leno« obravnava Ljudmila &Mbarjeva številne probleme, kako dosežemo lepo držo telesa in obvarujemo telo prosto telesnih hib. Knjiga je ilustrirana s celo vrsto lepih »Ufe, ki nazorno pojas-nujejo posamezne vaje. 4. Almanah prinaša poučne in zabavne črtice naših žen, ljubiteljem kaktej pa še posebej lačrpna navodila in slike o uspešni gojitvi teh bizarnih rastlin. Poleg drugih slik, srečamo tu originalne skice nafti h mladih dekliških risarskih talentov. Slovenke poprimite se te -knjižnice, v vašo čast dela, za vas in vaše hčere. Vsaka naročnica, ki *e od- zove, pomaga graditi ženelao delo, spodbuja iene k delu. Naročila »prejema pisarna Atene, Dunajska oeeta la/II. »90 — Prežitajte celostranski oglas Bale v današnji številki »Jugoslovana«. Našli boste gotove čevlje, ki jih še nimate, a Jih nujno rabite ter si jih zaradi nizke cene lahko tudi takoj kupite. — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 838 — Se Je čas, da iaibere Božič nalivno pearo z garancijo za vse ihtenje. Med par sto komadi najde za vsako roko primemo peto. A. Prelog, Ljubljana, Marijin trg. 1008 — Meinlovi nameščenci le vedno v stavki. Dne 3. decembra je začela stavka nameščencev v vseh podružnicah tvrdke Meinl v Jugoslaviji. V Zagrebu so pa te dni ©tvorili od 21 podruž-ni ono na Jelačičevem trgu. Tvrdka meni, da 'bo do Velike noči odprla še ostale podružnice. — Zaprta tovarna. V Subotici eo zapnH tovarno za vagone Ferrum. Tovarna je seveda odpustila tudi vse delavce in uradnike. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. — Tudi malenkosten prehlad ima lahko težke posledice, zato ga zatrite takoj, čim se pojavi. Najenostavnejši način zdravljenja: Pijte Radensko zdravilno vodo z mlekom! 819a — Lepo darilo za Boži*. Opozarjamo na današnji odglas tvrdke Bata, katere izdelki so dosegli radi odlične kakovosti in zmerne cene, na svetovnem trgu velik uspeh. Izdelki tvrdke Bata so lepo darilo za Božič. Črne suknje, obleke« smokinge itd. kupite najbolj ugodno pri 811 JOS. ROJIIA, Ljublfana — Vreme. Barometer včeraj ob 7. uri v Ljubljani 778 9, temperatura — 2-0. Mirno je bilo v Sarajevu in Skoplju, drugod go pihali severni in zapadni vetrovi. Jasno je bilo samo v Ljubljani, drugod pa megleno. Deževalo je v Mostam (5 mm), in Kumboru (9 mm). Snežilo pa v Beogradu (2 mm), Sarajevu (10 man) in v Skopi ju (4 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 0 0, najnižja pa — 8.0. V Mostaru je bila najnižja temperatura —2, v Zagrebu —2, v Beogradu —8, v Sarajevu —4 in v Skoplju — 1-0 C. £>1ubljgxn€t. Nedelja, 21. decembra 1930, Tomaž. Pravoslavni: 8. decembra, Tomislav. Ponedeljek, 22. decembra 1930, Demetrij. Pravoslavni: 9. decembra, Prerad. Nočno službo imajo danes v nedeljo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti dn Hočevar v šiški. Jutri v ponedeljek pa lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. r" Do torka zvečer prinešene obleke v kemično snaže-nje in barvanje, ter pranje in svetloli-kanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna JOS. REICH. 660 ■ Akademija gojencev dri. konservatorija na korist božičnice ljubljanski ubožni deoi bo danes v nedeljo dopoldne ob pol 11. uri v dvorani Filharmonične družbe. Vabljen je vsakdo, vetop je prost, kupiti se mora le program, ki stane 5 Din. Začetek točno ob pol 11. uri, konec malo pred 12. uro, akademija bo v dvorani Filharmonične družbe. ■ Ljudska univerza ca obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi pod okriljem »Jadranske straže« v Ljubljani v ponedeljek 22. decembra ob pol 19. uri v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu VI. vajenlžko poučno predavanje. Predava gospod dr. Valentin Rožič, profesor na Tehnični srednji Soli v Ljubljani >0 našem Jadranu« s ski-optičnimi slikami. Vabljeni so tudi obrtniSki mojstri in pomočniki. — Vstopnina je prosta. Koks n kovate in centralne kurjave Iz angleSkcga nremoga 75 Din sa IOO Hg i 743 Iranko plinarna nudi Ljubljanska mastna plinarna. Odprta noč in dan so groba vrata! V Ljubljani je umiri g. Josip Pogačnik, sodni ofici-jal v pokoju. Pokopali so ga včeraj iz hiše žalosti na Dolenjski cesti 15 k Sv. Križu. — Na Selu-Moate j umrla ga. Jožefa R a j S p. Pokopali jo bodo danes ob 16. iz hiSe žalosti Poljska pot St. 29 k Sv. Križu. ■ K nesreči v Knafljevi ulici, o kateri smo včeraj poročali, da si je upokojeni pisar. ofic. Slavina radi padca na zledenelem hodniku zlomil desno roko, moramo pristaviti, da se nesreča ni zgodila na hodniku pred Kranjsko hranilnico, temveč na cesti. ■ »Na dnu«, reprizo znamenite drame Maksima Gorkega vprizomi Delavski oder »Svobode« danes v nedeljo 21. decemibra ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. B Božičnica. Prvo prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ljubljana-mesto priredi na praznik »v. Stefana 26. t. m. ob 20. v dvorani Mestnega doma svojo tradicljonalno božičnico z običajnim sporedom. B Kriminalen predal. Na policiji danes ni ni-kakih novic. Naznanjenih je bilo le nekaj prestopkov proti cestno policijskemu redu. B Nesreče. Danes sta se dogodili v strojnih tovarnah in livarnah dve nesreči. 67-letni zidar Merjasec Matevž iz Zg. Pirnič pri Smartnu je padel i zidarskega odra in dobil notranje poikodbe. — V prepiru se navadno dogodi kaka nesreča. To je spoznal tudi zidarski vajene« Jakob Medved iz Zaloga. Danes je pospravljal skupno « B. Valenčičem v podstrešju strojnih tovarn in livarn. Mladeniča sta se sprla. Valenčiča je tako razgrelo, da je potegnil nol In ga zasadil nasprotniku v hrbet. Medveda so prepeljali v bolnico, Valenčič bo pa radi prevelike vročekrvnosti kaznovan. '— Za-vrinik Franc iz Podkraja pri Radečah je progovni delavec državne železnice. Danes opoldne je delal na postaji Hrastnik. Skočil je po lopato in pri tem spregledal, da se mu bliža premikajoči vlak z nekaj vagoni. Stroj je nesrečnega Završnika podrl, da je padel pod kolo, ki mu je popolnoma odrezalo desno roko nad komolcem. Poleg tega je dobil precejSnje poškodbe na glavi in telesu. Težko ranjenega so danes popoldne z vlakom prepeljali v Ljubljano. TekstiH»azar d. z o. z. ju bl jam, Krekov trg it. 10 audi po selo ugodni ceni vsakovrstno ma-nufakturno blago najboljše kvalitete za dame in gospode 447 fties&ibov m Dvadnevni kletarski tečaj bo dne 12. in 18. januarja pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen od 8.—12. in od 14. do 17. ure. Ubožnejši obiskovalci tečaja, ki se izkažejo t potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano. Skupno prenočišče bo brezplačno. Kdor se želi udeležiti tečaja naj to Javi najkasneje do 10. januarja upravi nasadov v Pekrah. m Izredni občni ibor nabavljalne zadruge državnih nameščencev bo danes v nedeljo ob 10. uri vdomu na Rotovškem trgu. Kot legitimacija služi članska ali nabavljalna knjižica. m Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, tel. 2358. Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Lastnik: primarij dr. Mirko čemič, Specijalist za kirurgijo. m Nedelja v gledališču. Jutri v nedeljo se bo ob 15. url vprizorila Audranova melodijoz-na in zabavna opereta »Lutka«, zvečer ob 20. uri Achardova optimistična komedija »Življenje je lepo« zadnjič letos ln po znižanih cenah. m Ii gledališča. Danes v nedeljo popoldne »e bo obl5. uri ponovila zabavna Andranova »Lutka«. Kuponi. Zvečer ob 20. uri bo posled- S predstava Achardove optimistične kome-s »Življenje je lepo«. Znižane cene. Na praznik 25. t. m. zvečer bo letošnja premijera popolnoma na novo zrežirane in inaranirane Lebarjeve operete »Grof LukaenburSki. Deloma nova bo tudi zasedba. m Občni zbor društva učiteljic. Društvo učiteljic v Mariboru je imelo te dni svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeleiilo precejšnje število učiteljic in učiteljišnic. Občni zbor je vodila gdčna Levstikova. Glavno vprašanje, o katerem je razpravljal občni zbor, je bilo vprašanje o združitvi s sličnim društvom v Ljubljani. Tozadevni predlog so sprejeli in so kot glavno poverjenico v imenu Maribora določili gdč. Levstikovo. Društvo je med letom priredilo več poučnih predavanj in nadaljevalo akcijo za zgraditev doma učiteljic v Mariboru. m Zgodovinsko društvo v Mriboru se obrača na svoje člane z vljudno prošnjo, da mu pošljejo oni, ki tega ne potrebujejo, celotni letnik I, XI, XII ter Kovačičevo knjigo »Trg Središče«, Maribor 1910. Društvo plača publikacije po običajni ceni, oziroma vračuna vrednost poslanega v članarino. Naši javnosti so pri društvu na razpolago za Din 10 — grbi mesta Maribora, katere je izdelal g. Mravljak Josip iz Vuzenice. Tisk prvega snopiča XXVI. letnika »Časopisa za zgodovino in narodopisje« se bliža h koncu; prosimo vse naše članstvo, zlasti pa še gospode poverjenike, da opozorijo svoje znance na CZN in da pridobiva o novih članov. Pošiljatve zaprošenih publikacij, naročila za grbe Maribora in prijave novih članov (letna članarina Din 50 -—) naj se pošiljajo na naslov: Zgodovinsko društvo v Mriboru. a m Sokolski smučarski tečaj. Mariborska sokolska župa priredi tedenski tečaj za smučanje pri Sv. Martinu na Pohorju. Pričetek tečaja 25. decembra t. 1. Celodnevna oskrba je pre-računjena na 25—80 Din na dan. Društva naj takoj javijo svoje udeležence, najkasneje pa do 24. t. m. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Odhod iz Maribora v četrtek, dne 25. t m. ob 006. Opremo in potrebno perilo naj prinese vstdi s seboj — Župno načelstvo. m Dobrodelni policijski ples. Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Mariboru bo priredilo dne 24. januarja L 1981. v vseh prostorih pivovarne Union pod pokroviteljstvom upravnika g. Vekoslava Kerlovana veliko plesno prireditev v prid vdovam in sirotam društvenih članov. Ostala društva s« naprošajo, da omenjenega dne ne prirejajo svojih zabav. m Dve novi industriji. Svetovnoznana tvrdka B&rendorf, ki izdeluje nože, vilice ln ostali pribor, je kupila v Studencih veliko parcelo, na kateri bo prihodnje leto zgradila novo tovarno za Jugoslavijo In ostale balkanske države. Kakor se nam poroča, je pa v teku tudi akcija za osnovanje prve jugoslovanske tvor-nice za izdelovanje radijskih aparatov in potrebščin. Ni pa izključeno, da se bo obnovila LU. Vl!StnCa>^.VoIia\ ** He»°vairie žarnic dražbi ln bo to dni prtfdana na m Lekarniška služb*. Nočno lekarniško službo bo imela od danes opokjne do prihodnje nedeljo opoldne lekarna Vladovi »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. m Tovorni kolodvor v Hočah. Že pred leti započeta akcija za zgraditev tovornega kolodvora v Hočah, ki je postal po postavitvi novega mostu pri Dupleku še bolj nujno potreben, se bliža ugodnemu zaključku. Gradbe-5E.il 86 *bodo najbrie P^a že spomladi. « £ «xU8pe*h ima v Prvi vrsti °.Din 180-— 4-elektronskih aparatov .Reinarti" z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion A C 27 ter antenskim materijalom, za naplačilo Din 380‘— ter dvanajstkratno mesečno plačilo po. ..........Din 280’ Poslužlte se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat RADIO LJUBLJANA Ljubljana, Miklošičeva 5 Maribor, Aleksandrova 44 300 200 100 ^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA.>AAAAAAAA, Najlepša prilika za božična in novoletna darila! Gramofoni vseh svetovnih znamk! yegjka zaloga »Homocord«, »Columbia«, »His jn izbira Master’s Voice«, »Centrafon«, gramofonskih »Polydor«. p|0ič! lajnovejli šlagerji, kupleti, karmonike N J. vedno v zalogi. Gramolonske plošče po stari ceni ob Din 30.- dalje. Cene zelo nizke! Vse na ugodne obrokeI ^* trgovina gramofonov in plošč, iivalnih S CB. strojev, koles i. t. d. i. t. d. ” LJUBLJANA Masarykova e. (pri kolodvoru) - Tel. 23-88 ^vvyvyvvvvvwW’>vyvyyvyyvvvyyvvvwyvvvvvYwyT Zanimive podrobnosti o veliki tatvini draguljev Mamljivo zlato povzročilo tragično smrt starega vlakovodje -- Dva mariborska železničarja po krivem obdolžena tatvine - Tvrdki »Pretiosa« manjka še za 140.000 Din Ljubljana, 20. decembra. Listi so že obširno pisali o veliki železniški tatvini draguljev im zlatnine. Že pred več meseci je bila izvršena v prtljažnem vozu velika tatvina raznega blaga. Te tatvine 9ta bila obdolžena dva mariborska železničarja, proti katerima je bilo uvedeno kazensko postopanje ter je bila za te dmi določeaa tudi že glavna razprava. Sedaj v zaporih se nahajajoči Alojzij Fajfer pa je priznal, da je to tatvino izvršil sam. Po krivem obdolžena železničarja sta mnogo prestala in bosta dobila sedaj popolno zadoščenje. Železniška policija mora še razvozljati prav težko vprašanje. Kakor znano, je posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov železniške policije, ljubljanske policije, tvrdke »Preciosa« in Jugoslovanske zavarovalnice v hotelu »Slom« v Ljubljani, kamor sta bila prenešena oba kov-čega, ugotovila na podlagi točnih tvrdkinih zapiskov, da je iz obeh kovčegov izginilo točno za 3 kg raznih draguljev in zlatnine v skupni vrednosti 348.108 Din. Železniški policiji se je posrečilo, da je dobila dragulje in zlatnino. Zanimiva pa je okolnost, da so sedaj dobili pri obeh aretirancih in pri nekem vlakovodji zlatnine za 3-15 kg. Ugotovijo se je. da izvirajo nekateri zlati predmeti še iz drugih tatvin. Zagrebška tvrdka »Pretiosa« pa trdi da ji manjka na podlagi točnih seznamov vseh draguljev in zlatnine še za 140.530 Din zlatnine. Pač težaven problem! Ta velika tatvina zlatnine pa je bila neposreden povod tragični smrti starega vlakovodje. Pri potniškem vlaku 14. ki je vozil iz Vin- kovcev proti Zagrebu, je bil usodno noč zaposlen 1. 1872 rojeni vlakovodja Mirko B., mož-poštenjak, ki je vzgojil svoje otroke tako, da zavzemajo sedaj ugleden položaj. Ko sta Do-gan in Fajfar v prtljažnem vozu manipulirala s kovčegi, ju je opazil vlakovodja B. Da bd ga pridobila, sta mu podarila za 1.16 kg draguljev in zlatnine v vrednosti 25.321 Din. B. je to zlatnino spravil v podstrešju svoje hišice v Zagrebu. Ko so pozneje odkrili tatvino in aretirali oba železničarja, se je B. zbal ter je 7. decembra neznano kam izginil. Javil se tudi ni več v službi. Pozneje so ga našli obešenega pri Mirogoju Vlakovodja B. je imel že toliko službenih let da bi prhodnje leto stopil v pokoj. Aretirana Dogan in Fajfar trdita sedaj, ko sta namreč zvedela za tragično smrt vlakovodje, da je tudi on sodeloval pri vlomu v kovčege. Verjetnejše pa je, da sta mu dala zlatnino kot nagrado za molk, kar je tudi »prva Fajfer izjavil. Železniška policija je nadalje odkrila,- da sla Dogam in Fajfer izvršila še več drugih tatvin. Tako so ugotovili, da je Fajfer pred meseci ukradel na progi Zagreb—Osijek več klobukov, ki jih je i>oslaila tovarna Qberwalder iz Domžal neki tvrdki v Osijek. Solastnik tvrdke »Pretiosa« Jakob Juli us Schwarz je odposlal oba kovčega po železnici kot kovčega z vzorci. Za slučaj, da ne bi izsledili tatov, bi Schwarz dobil od železniške uprave prav malenkostno odškodnino, kvečjemu kakih 500 Din, toda sam bi bil kaznovan z visoko globo, ker je pošiljko napačno deklariral. Taka globa znaša do 20.000 Din. Odtisi prstov so ga izdali Vlom v graščinsko pisarno v Brežicah pojasnjen -- Vlomilca so izsledili s pomočjo daktiloskopije Škofjeloško pismo Škofja Loka, 18. decembra. Dvomimo, da bi bila Škofja Loka kdaj praznovala rojstni dan N j. Vel. kralja Aleksandra tako slovesno in * spontanimi čuvslvi kakor letos. Mesto « bližnjo okolico je bilo odeto v državne trobojnice, trgovine so bile zaprte in obrati so počivali. Ob 9. uri se je vršila v župni cerkvi sv. Jakoba služba božja z zahvalno pesmijo Te Deum s pripadajočo molitvijo za kralja. Poleg zastopnikov državnih, samoupravnih in vojaških oblasti, gojencev banovinske mlekarske šole, šolske mladine ■ učiteljstvom, oficirskega zbora, ojačenega z rezervnimi častniki krajevnih gospodarskih faktorjev in vsega državnega nameščenstva so napolnili cerkev ostali meščani do kraja. Pred cerkvijo je bila postirana garnizija s polkovno zastavo. Deška šola je imela prisrčno, domačo proslavo v pestro dekorirani učni šoli. Mladini jo izpregovoril najpreje upravitelj Rojic, nakar je v prijetno zasnovanem nagovoru očrtal praznik jugoslovanskega očeta — kralja Aleksandra učitelj Sicherl. Mnoge deklamacije in pevske točke so zaključile spored po skupno odpeti državni himni. Višek družabne proslave je bil večer v Sokolskem domu, kjer se je vršila oficirska zabava s plesom. V močno dekoriranih dvoranah cvetja, zelenja in trobojnic s sliko Nj. Vel. kralja v ospredju se je zbrala elita vsega škofjeloškega prebivalstva. Polnoštevilno so bili navzoči vai zastopniki oblasti, gospodarski funkcionarji in oficirski zbor, pomnožen s člani ljubljanskega bataljona. Omenjamo imenoma vodjo srfeske izpostave Franja Levlčnika, škofjeloškega župana Josipa Hafnerja, komandanta 52 p. p. polkovnika Djordje Buliča z namestnikom polkovnikom Lu-licem, predstojnika sodišča sodnega svetnika dr. Janko Prešerna, starosto Sokola Franca Dolenca s podstarosto Vinkom Zahrastnikom itd. Dame so si omislile sijajne toalete. Ples, katerega aranžma je vodil podpolkovnik Markulj Ivan, je v ubrano prijetnem razpoloženju potekal ob zvokih godbe dravske divizije. Bil je izbran večer. Kolašice so razdelile med revne družine in ženice okoli 200 kg bele moke. Družine so dobile po 10 kg, posamezniki po S kg. Vsi obdarovane! so bili darovalkam polni hvale, naj jo prejmejo Kolašice tudi z naše strani. Vse prijatelje lista Dravske banovine »Jugoslovanac opozarjamo, da se s tekočim tednom dalje dobi dnevnik v vsakodnevni prodaji v trafiki g. Petra Jamnika na Glavnem trgu v sodiščnem poslopju. »Jugoslovan« neprikrito zastopa težnje današnje dobe in je brezkompromisno v službi naroda in države. Posamezna številka 1 Din. Zimski šport je privabil mnoge sankače in smučarje na prosto. Po športnih razgovorih in predpripravah, ki so posebno v delokrogu Sokola močne, je sklepati, da bomo v Škofji Loki zaživeli z zimo prav razgibano smučarsko športno panogo. V krizi je škofjeloška godba na pihala. Da ne zabredejo v dolgove, so za dobo treh mesecev, t j. do marca odpovedali vaje. Ker je normalnemu razvoju godbe zavora le gospodarska stran, se bo skušalo pridobiti v času zastoja novih sredstev za poživljeno delovanje na pomlad. Škofjeloški državni upokojenci so pričeli poslednje čase misliti na organizacijo. Tozadeven sestanek, ki je bil prav dobro obiskan, se je vršil pri Kavčiču na Spodnjem trgu. Pripotovala sta kot delegata gg. Lilleg in Perko iz Ljubljane. Organiziralo se je okoli 40 nameščencev. Nadaljna izvedba krajevnega društva državnih upokojencev in upokojenk je v rokah gg. Lapajneta in Kocjana. Novo mesto Predavanje. V Sokolskem domu je v petek zvečer vodil številne poslušalce z živo besedo In lepimi slikami po Parizu prof. Josip Kovač. Predavanje je bilo nad vse zanimivo, publika hvaležna, le malo dolga je bila stvar. Več bi zaleglo, če bi bil predavatelj razdelil obširno in poučno snov v dva dela. Smrtna kosa. Dva moža kremenjaka nam je uničila usoda ta teden. Skoro nenadno je preminul knjigovez in knjigotržec g. Josip Kos. Tudi »Jugoslovana« je prodajal. Bil je vnet prijatelj bajnih naših Gorjancev, ki jih je neštetokrat prehodil po dolgem in počez. Še pred svetovno vojno je zbral in založil lepe slike številnih okoliških gradov in Gorjancev. Zali-bog, so te krasne razglednice že pošle. Tukajšnji podružnici SPD je bil velika opora. Mnogo-kje ga bomo pogrešali. — Istotako naglo nas je zapustil častitljivi GO-letni starček, upokojeni nadučitelj g. Ivan Barle. Kot smreka zravnan je še meril mestni trg pred nekaj dnevi, zdaj pa že počiva na šmihelskem pokopališču. Njegova zadnja pot je bila vredna moža, ki je pol svojega življenja žrtvoval mladini in njeni vzgoji. Služboval je v Budanjah v Vipavski dolini, nato polnih 27 let v Podzemlju v Beli krajini in slednjič še več let v Šmihelu pri Novem mestu, kjer je tudi stopil v zasluženi pokoj. Zredil in vzgojil je šest sinov in dve hčerki. Vsi njegovi otroci zavzemajo danes odlična mesta v civilni, vojaški in cerkveni upravi. Pred nekaj leti je blagi pokojnik praznoval biserno poroko v krogu svojih dragih. Na grobu sta se prav lepo poslovila od tovariša g. Anton Mervič v imenu novomeškega učiteljskega društva, g. Matko Ljubič pa v imenu belokranjskega učiteljstva ter v imenu občin Podzemelj, Gradac in Griblje. Dirljive so bile govornikove besede, ki je želel za Belokranjce, da bi pokojnikovo truplo počivalo med njimi, ki jim je dal vse in jim je bil vse. V svojem delu in v svojih otrocih bo pokojnik živel v trajnem, častnem in hvaležnem spominu Bodi obema pokojnikoma lahka domača zemlja in večen spomin. Ostalim naše globoko sožalje! Božičnico priredi Kolo jugoslov. sester danes popoldne ob treh na tukajšnji osnovni šoli. Obdarovanih bo 10 dečkov in 10 deklic ter 17 drugih revežev. Vabljeni so tudi starši in drugi dobrotniki naših ubožcev. Osebna vest. Znana sokolska delavka gdč. Zora Hauptman, učiteljica v Dol. Nemški vasi pri Trebnjem, je dobila enoleten dopust In pojde z novim letom v prednjaški tečai SKJ. Otvoritev dijaške kuhinje, htega dne je bila popoldan ob 4. v prostorih Sol. kuhinje čajanka, • katero je bila otvorjena dijaška kuhinja aa tukajšnjo učečo se mladino. V okusno okrašeni jedilnici se je zbrala odlična družba zastopnikov vseh šol z g, sreskim načelnikom in proštom Jugoslovanu n* čelu. Stregle so gostom deklice — članice PRK tukajšnje meščanske Sole. Cicerona in vod-nika po veži in stopnišču »ta bila dva učenca-člana. G. gimnazijski ravnatelj je opravičil odsotnost. Slavnost je potekla v izvrstnem razpoloženju in pokazala, koliko simpatij spremlja to institucijo. Vse navzoče je prav primerno pozdravila predsednica PRK — učenka Žbogarjeva. Govorili so še g. prošt, g. sreski načelnik, g. šol. upravitelj, g. sreski referei.t, zastopnik grmske kmetijske šole inž. Kotlovšek, ravnatelj mešč. šole in g. strokovni učitelj Štrbenk. Iz vseh govorov je velo toplo priznanje in vzpodbuja za nadaljnje delo. Žal, da ni mogel k otvoritvi g. župan, kot zastopnik občine, ki je postala takoj ob začetka pravi mecen ustanove. Plačavši vso opremo in posodje je omogočala z izdatno denarno podporo, da se je beseda dijaška kuhinja realizirala in poseže z 2. januarjem v naše življenje. muf Trgovine bodo na zlato nedeljo 21. t. m. odprte od pol 8. do 12. ure. Trgovski gremij opozarja vse trgovce in tvrdke svojega okoliša, da je predpisan v medsebojni trgovski korespondenci edino državni jezik. Pravzaprav bi moral biti človek mnenja, da je tako opozorilo po 12-letnem obstoju naše države od-višno. In vendar kaže, da ni. Velika tombola bo 28. t. m. na Florjanskem trgu. čisti dobiček pojde v prid popravila tuk. župnijske cerkve Sv. Petra in Pavla. Glavni dobitek bo krasen Singerjev šivalni stroj. Podlegel strašnim opeklinam. Ponesrečeni delavec Pišlek Anton, o katerem smo poročali, da se je dne 9. t. m. v tovarni strojil v Majšpergu z vrelo vodo oparil, je po devetdnevnih mukah v tuk. bolnici poškodbam opekline podlegel. K R Z N O v vseh modnih kreacijah ima na zalogi in izvršuje po meri IVAN KNECHTL LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 4 Postrežba hitra! 943 Cene najnižje! KI ARIIKF razne dlakaste, ItlUDUItC trde (polcilindre), športne ter zimske in športne čepice, samo zadnje novosti v oblikah in barvah, nudi v lepi izberi specijalna trgovina klobukov in čepic M. Bogataj, prej Pok, Ljubljana, Stari trg 14. — Sprejemajo se popravila. Cene zmerne! Solidna postrežba! 879 Jesenice Vabila za drugi akademski ples na Jesenicah, ki bo 5. januarja 1931 v prostorih tukajšnjega sokolskega doma, smo razposlali. Vse one, ki bi vabila pomotoma ne prejeli, naprošamo, da javijo to tajr'ku krožka med. Bogataju Jožetu. Bled »Kino Blede predvaja danes v nedeljo dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne iu ob a. un zvečer izvrstno filmsko veseloigro HAROLD junak v glavni vlogi Horold Lloyd in Jobyna Ralston. K večernim predstavam vozi avtobus iz Gorij. Dvorana toplo kurjena. K obilni udeležbi vabi in se priporoča Albin Izlakar. 1005 Zborovanje blejskih interesentov za gradnjo vzpenjate bo danes v nedeljo ob 15. v hotelu Union (Beograd). Telovadba moške dece blejskega Sokola se bo vršila šele po novem letu. Istotako tudi petje. Dvorana Zdraviskega doma je nekurjena, radi česar je telovadba v njej nemogoča. Po novem letu bo telovdnica novega Sokolskega doma že toliko dovršena, da se bo v njej moglo telovaditi. Računa se, da bo blejski Sokol priredil Silvestrov družabni večer že v novem Sokolskem domu, ki stoji tik za vilo Vltavo na Prešernovi cesti. »Jugoslovana« dobite v trafiki g. Franca Mandeljca, v trafiki Drini in pri ge. Svetini, trafiki v hotelu Troha. Stane samo 1 Din. Oglase xa >Jugoslovana€ sprejme trafika Mandeljc poleg pošte in lekarne. Poslužite se ugodne prilike za oglašanja zlasti za božično in novoletno številko. Hrastnik Glede naše steklarne smo še doznali, da je bilo zadnji čas tako malo naročil, da je bilo pričakovati prav znatne omejitve dela. Turško znatno naročilo je prišlo torej v pravem času, vzlic temu bo pa vendar še poslanih nekaj steklarjev na (plačan!) mesečni dopust, delo se pa vrši tačas le pri dveh pečeh. Kriza bo pa sigurno kmalu odstranjena, in dela bo zopet dovolj! Nesreča v kemični tovarni. V kemični tovarni se je z električnim tokom močno opalil monter Marn Lipče. Na eni roki bo ob nohte. Zagorje Splošna gospodarska zadruga »Delavski dom€ bo sklicala danes predpoldne v dvorani g. Brvarja v Toplicah javen shod, kjer bodo razpravljali o delovanju zadružne mesarije, ki je počela včeraj poslovati. Za shod vlada med delavstvom veliko zanimanje, posebno ker se že tu in tam govori tudi o zadružni pekarni, ki naj bi znižala cene moki in kruhu. — Pred shodom gospodarske zadruge se bo vršil istotam javen shod rudarjev, kjer bodo razpravljali o razdelitvi podpore, ki jo je naklonila TPD najrevnejšim rudarjem. Z razdelitvenim ključem se rudarji ne morejo zediniti, ker se tam omenja, da oni, ki so v bolniškem stanju, ne prejmejo podpore. Razpravljati se namerava v istem smislu kakor preteklo nedeljo na javnem shodu rudarjev v Trbovljah, kjer se je predlagalo, da se naj razdelitveni ključ spremeni. Kamnik Regulacija Bistrice. Licitacija, ki jo je razpisala pred mesecem dni Uprava državne smodiš-nice za zgradbo oziroma popravo jezov na Bistrici, je uspela. Dela so bila oddana ljubljanskemu podjetju ing. Dedek, ki je izšlo iz licitacije kot najnižji ponudnik. Podjetje je ponudilo, da izvrši dela, ki so bila v predračunu preračunana na vsoto 894.000 Din za 737.000 Din. Z gradbo jezov se bo pričelo takoj, čim bo prispelo iz Beograda odobrenje ministrstva vojske in mornarice. To bo zopet življenje in vrvenje ob naši Bistrici, ker, kakor smo Blišali, prične podjetje z deli na vseh osemnajstih ježih naenkrat. Z zgraditvijo teh jezov bo reguliran velik del Bistrice za državno smodnišnico, kjer je voda v zadnjih letih odnesla toliko sveta in na nekaterih mestih ogrožala tudi cesto. 17. december na osnovni šoli. V prazničnem razpoloženju je obhajala naša osnovna šola obletnico rojstva Nj. Vel. kralja Aleksandra. Ob 8. uri so se vsi razredi z učiteljstvom na čelu leležili slovesnega cerkvenega opravila v frančiškanski ccrkvi. Po maši so se podali učenci v učno sobo šestega razreda, kjer je imel učitelj g. Emil Rus, predavanje o bojih Srbov za 'osvoboditev izpod turškega jarma. Predavanja so spremljale številne slike. Mraz. Z lepimi solnčnimi dnevi so nastopile tudi izredo mrzle noči. Toplomer je kazal v soboto zjutraj —9 stopinj C. Na drsališču prav pridno planirajo in polivajo z vodo, ki kar sproti zmrzuje. Ako bo šlo vse po sreči se bomo že danes lahko drsali. Bližnje prireditve. Danes popoldne igrajo v Kamniškem domu »Tihotapca«. — Dramski odsek Narodne čitalnice pripravlja za praznike mladinsko igro »Peterčkove poslednje sanje«, po praznikih pa se prično vaje za »Rokovnjače«. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu. Kvarni Prijavljanje prebivalstva. Hišni posestniki in tudi podnajemniki, ki so dobili od občine tiskovine za prijave prebivalstva in jih dosedaj še niso vložili, se poživljajo, da to nemudoma store in oddajo tiskovine pri županstvu. Oni pa, ki so tiskovine že vložili, pa so se pri njih med tem časom izvršile kake spremembe, morajo javili vse spremembe v mestni pisarni, kjer se dobijo tozadevne odjavnice. Vsako osebo, ki pride v kranjsko občino, je treba tekom 24 ur prijaviti in po odhodu takoj odjaviti. Prestopniki bodo kaznovani z globo 500 Din. Občni »bor Vrtnarskega in sadjarskega društva. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Kranj Ln okolico ima v petek na dan sv. Štefana, dne 26. decembra ob devetih dopoldne v dvorani Ljudskega doma svoj redni občni zbor. Dnevni red običajen. Za člane obvezna udeležba, sicer so vabljeni vsi. Danes otvorjena nova kavarna. Danes je otvorjena nova kavarna v prvem nadstropju elegantnega hotela »Nova pošta«. Kavarna je moderno opremljena s centralno kurjavo in igralnico. Ima veliko izbiro dnevnih časopisov, ilustracij in revij. Vsak večer igra »Salon-jazz-Šerk6zy« orkester. Hišnim posestnikom. DruStvo hišnih posestnikov v Kranju pozi vi je vse posestnike, ki še niso prijavili škode, nastale po viharju dne 18. julija t. 1., naj to nemudoma store. Nove najemninske knjižice in hišni redi, ki popolnoma urejajo razmerje med hišnim gospodarjem in najemniki, so na razpolago pri tajniku g. V. Omersi za Din 2-— za knjižico, ki je potrebna vsakemu posestniku. Dolenji Logatec Osebne vesti. G. Franc Merlak, sreski šolski nadzornik, je bil premeščen na novo službeno mesto v ministrstvo v BeTigrad. V šestletnem službovanju si je pridobil srca ne samo učiteljstva, temveč vsega tukajšnjega prebivalstva. Učiteljstvo mu je na svojem zborovanju priredilo lepo odhodnico. Na novem službenem mestu mu želimo vso srečo. — Na njegovo mesto je imenovan tukajšnji šolski upravitelj g. Karel Štraus, ki mu kot dobremu pedagogu in kulturnemu delavcu prisrčno čestitamo! Proslava rojstnega dne N j. Vel. kralja se je vršila v Logatcu kar najsvečaneje. Dopoldne je bila svečana služba božja, katere se je udeležil g. sreski načelnik z vsem uradništvom, celoku- pen oficirski kor tukajšnje garnizije in vsa druga društva in uradi. Zvečer se je vršila svečana proslava v Sokolskem domu. Slavnostni govor je imel brat Karol Štraus. Isto tako se je vršila tudi svečanost v Kat. prosvet. društvu. Cerknica Požar na Premrovovi žagi. V petel ponoči okrog dveh je nastal na parni žagi lesnega trgovca g. Premrova ogenj, ki je bil k sreči še pravočasno pogašen in je le neznatna škoda. Neki delavec je dal namreč sušiti drva zelo blizu ognja in tako je nastal požar. Neki delavec je skočil k sireni in kmalu je bilo na kraju požara precej ljudi, ki so še pravočasno pogasili ogenj. Sneg in mraz. Ko smo dobili sneg, je sedaj pa še mraz precej pritisnil. Tudi burja nas sem pa tja malo prepiha. Tudi pri nas je zadnji sneg potrgal precej žic. Samo med Cerknico in Martinjakom je bila telefonska žica pretrgana nad 30-krat. Kraljev rojstni dan. Tudi Cerknica je bila na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. vsa v zastavah. Delo je povsod počivalo in bil je res pravi narodni praznik. Ob 9. uri je bila v farni cerkvi tudi služba božja, katere se je udeležilo veliko število Cerkničanov. Napovedana otroška predstava v Sokolskem domu pa je bila prestavljena na nedoločen čas, ker je nekaj igralcev zbolelo. Litija Zobni atelje E. Glavič v Litiji se je preselil iz vile dr. Ukmarja v hišo Nežke Zoos (med hišo mesarja Vrhovca in gostilno Franko Cerar), kjer je nanavo uredil moderen-higijenski atelje 909 Šmartno pri Litiji Nepovabljen nolni gost. V torek po policijski uri je gostilničarka Ivana 2eleznik zaprla svojo gostilno. Pri zadnjih vratih se je pa do sedaj že. n* ‘“ledeni rokovnjač vtihotapil v spodnje gostilniške prostore in vse prebrskal, ne da bi ga kdo čutil. Na kredenci je bila ročna torbica z vsebino 500—600 Din, katero je zlikovec odnesel in izginil v noč. Čajanko priredi društvo »Narodni dom« z sodelovanjem priznanega akad. »Jazbanda« iz Ljubljane v nedeljo 21. t. m. ob 15. r Sokolski telovadnici v Šmartnem. Prijatelji Sokola iskreno vabljeni! Slovenske Konjice Rojstni dan N j. Vel. kralja je proslavil naš Sokol prav svečano. V dvorani Narodnega doma se je zbralo mnogo občinstva, ki je z velikim zanimanjem in navdušenim odobravanjem sledilo svečanostnemu govoru brata dr. Mejaka. Za tem so se vrstile številne orkestralne točke tako, da nam je res v najlepšem razpoloženju potekel ta večer. Premestitve. Premeščen je z deške osnovne šole v Konjicah za šolskega upravitelja v Resniku tukajšnji učitelj g. Vladimir Voglar. Avto je zgorel 16. t. m. nekemu Ljubljančanu, ko se je vozil po državni cesti v smeri Maribor Konjice. V vasi Tepanje, 4 km od Konjic se mu je vnel bencin in iz prednjega dela so švignili visoki plameni, ki so v kratkem času popolnoma uničili vozilo. Ostalo je le počrnelo železno ogrodje. Vozaču samemu se ni ničesar pripetilo. Rešitev križanke »Jugoslavija« Vodoravno: 1. Po — 3. motika — 6. ata — 8. mat -— 10. ara — 12. bokal — 15. Ljubljana — 18. up — 19. Zagreb — 23. Nero — 26. oda — 28. kaos — 29. Aa — 30. val — 31. Abo _____________ 33. Beograd — 37. akord — 40. Ema — 42. rja — 43. lok — 45. Avar — 46. carina — 49. Ig — 50. ob — 51. rek — 52. ma — 53. teta — 54. Ada — 55. Evropa — 56. ne — 57. ona — 58. ad — 59. Bidol — 62. ki — 63. kapa — 64. oj — 65. Iva — 68. solina — 70. anoda. Navpično: 1. Pi — 2. Oka — 4. Trajan — 5. Atul — 7. Arja (vas) — 8. ml. — 9. tu — 11. Aa — 12. brak — 13. Olga — 14. lub — 16. baraka — 17. nnda — 20. rob — 21. E sera ____________ 22. car — 24. Eva — 25. olovo — 27. abeceda ________ 29. aga — 32. omaka — 34. oj! — 35. alga ____________ 36. do — 38. Rab — 39. dr. — 41. ar — 44. komedija — 47. imenik — 48. navada — 49. Italia — 51. Ra — 53. to — 53 a) ep — 56. nakovalo 57. os — 60. op. — 61. la — 65. ikona — 66. osa — 67. ena — 69. id. @led.ališce REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. urt zvečer. Nedelja, 21. decembra ob 20. uri: »Naš gospod župnik«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 22. decembra: Zaprto. Opera. Začetek ob 20 url zvečer. Nedelja, 21. decembra: ob 15. uri »Vesela vojna«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 22. decembra: Zaprto. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja, 21. decembra ob 15. uri: »Lutka«. Kuponi. — Ob 20. uri: »Življenje je lepo«. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 22. decembra: Zaprto. Torek, 23. decembra: Zaprto. Sreda, 24. decembra; Zaprto. Četrtek, 25. decembra ob 15 uri: »Ailadin«, otroška predstava. Ob 20. uri: »Grof Luksemburški«. Prvič v sezoni Šentjakobski gledališki oder V nedeljo, dne 21. ob 20. uri: »Revna kakor cerkvena miš. Janko Moser, simpatični igralec-komik šentjakobskega odra, proslavlja v nedeljo, dne 21. t. m. svoj stoti nastop. Oder vprizori pri tej priliki izvrstno komedijo »Revna kakor cerkven« miš«. Premije za izvoz Solastniškega vina v inozemstvo — odpravljeno Gornja Radgona, decembra. Mnogo razburjenja med našim prebivalstvom ob državni meji, predvsem mod našimi vinogradniki, je povzročila izvozna premija na vano, katero dobivajo oni, ki izvozijo naenkrat najmanj 60 hi vina ali mošta v inozemstvo in ki maža 100 Din oziroma 50 Din od 100 Htrov v Inozemstvo izvoženega vina oziroma mošta. Uvedena je bila s Pravilnikom za izvrševanje zakona o državni trošarini z dne 9. julija 1930. Ta izvorna premija je prinesla poeebno avstrijskim dvovlastnikom, ki imajo velike komplekse vinogradov v obmejnem pasu v okolici Gornje Radgone, nepričakovane dobičke, ki so dali potem povod neštevilnim pritožbam. Kot dvolastniki smejo nanroreč že itak izvažati vino te svojih vinogradov v inozemstvo brez vsake carine in prosto vseh Javnih dajatev, letos pa jim je naša finančna uprava naklonila celo za to, da •o si spravili vino brez carine in pro&to vseh javtiiLh bremen v *voje kleti v Avstriji, še izvozno premijo v zgoraj označenem znesku. Avstrijskim dvovlastnikom je bila ta zakonska določba nerazumljiva in celo smešna. Neštetokrat so nas v avstrijski Radgoni z zasmehom hvaildli kot velike kavalirje, ki jim dajemo za spravljanje vina v kletu izvozno premijo. Izražali pa so upanje, da bomo prihodnje leto gotovo že bolj pametni. Kako tudi ne? Saj so samo nekateri iz Radgone, kri so nam osebno znani dobili na izvoznih premijah do 15.000 Din In še več, katerih nieo nikdar pričakovali. To Je seveda povzroči o med našimi vinogradniki velikansko razburjenje. Vsled slabe vinske trgovine niso mogla spraviti svojega vina v denar za nobeno ceno. Tudi letošnji moftt, ki je bal kvalitativno mnogo boljši od lanskega, jim je oetal nerazprodae. Nasprotno pa so avstrijski dvolastniki mošt, ki so ga spravljali iz svojih vinogradov preko državne meje, pro&to vseh javnih dajatev, prodajali v Avstriji po 12—15 dinarjev za liter. Za to pa so potem še dobivali od naše finančne uiprave zanj izvozno premijo v iznosu 1 Din od litra. Samo ob sebi umevno, je to jako budo vplivalo na splošno razpoloženje med našimi vinogradniki na meji, ki so videli v izvozni premiji »rimo zaSČdito inozemskih vnogradnikov, ne pa tudi obrambe svojih lastnih interesov. Za to eo podvzeli vse, da se ta krivična določba zakona razveljavi. Opozorili eo na njo kraljev- Huda zima? Ste lahko bre» skrbi I Vse potrebne oblalilne preamete *ko bansko upravo v Ljubljani in opozorili so tudii na njo ministrstvo financ v Beogradu. Se več! Tudi predsednika ministrskega sveta gospoda generala Zivkovič Petra so opozorili, ko se je mudil dne 9. in 10. m. m. v Ljubljani, na to anomalijo zakona. Zastopstvo ereskega odbora Narodne obrane v Ljutomeru mu je celo izročilo o tem obširno spomenico an ga prosilo, da vlada takoj ukine plačevanje izvozne premije dvolastnikom. Upravičene prošnje naSih vinogradnikov niso ostale glas vpijočega v puščavi. Službene Nevine kraljevine Jugoslavije z dne 16. tek. m. že namreč poročajo, da je ministrstvo financ dne 11. decembra tek. 1. pod oprav. štev. 91.602 odio-Silo, da se ne »m« izplačevati našim dvovlast-nik oni, ki so tuji driavljani, v čl. 72. lakona o driavni trošarini predvidena isvoin* premija na mošt in vino, katero oni pridelajo r svojih vinogradih na ozemlju kraljevine Jugoslavije ter ga Izvozijo na svoje domove v sosedno državo in sicer radi tega, ker to vino in mošt ni podvrženo carinskim dajatvam v sosedni državi, vsled česar se ne more s njim postopati kot I izvzom v inozemstvo. S tem je vlada Njegovega Veličanstva kralja ugodila najnujnejši težnji našega vinogradništva ob državni meji, obenem pa tudi pokazala z dejanjem, da je te težnje uvaževak), za kar ji je naše ljudstvo samo hvaležno. A. Jam.: Mesne cene in zastoj v živinski kupčiji Kmetovalci po sejmih čimdalje težje in slabše vnovčujejo svojo živino, po mestih ljudstvo čim dalje bolj toži o draginji mesa. Pojavljajo se konsumne zadružne mesnice, med kmeti se pojavljajo zahteve po ustanovitvah zadružnih vnovčevalnic za meso. Kje leži tedaj vzrok, da kmet toži o slabih cenah, konsument pa o previsokih. OČividno v tem, da se mesarji niso prilagodili padcu cen žive živine in pomanjkanju denarja pri konsu-mentu. Ako pogledamo v diagramu letošnji potek cen na ljubljanskem sejmu in sicer za prvovrstne in tercia vole ter debele krave in ta potek primerjamo s črto, ki naznačuje cene v mesnicah za boljše volovsko meso, uvidimo, da mesarske nadrobne cene nikakor niso in ne morejo biti v redu. Kljub taksam, trošarini i. sL izgledajo mnogo previsoke. Odgovarjati bi mogle nekako (sicer še vedno visoko), ako bi se gibale tako kot naznačuje dvojna črta v diagramu. Cene v Ljubljani 1.1930za go JBC I iwve d F MAM cJ d A S Q|N|D Kajti mesarji ne koljejo samo prvovrstnih volov, ampak tudi nižjevrstne, pa tudi krave fn za vse to raznovrstno meso konsument plačuje izborne kvalitete iz novo poveiane zaloge po najnižjih cenah cene, kakor za prvovrstno volovsko meso, ki se mi vsekako vidi predrago. (Meso druge vrste Je nekoliko ceneje.) Sedaj, ko ljudstvo ne zmaguje več visokih cen in ko je cena goveji živini tako padla, hi bilo umestno forsirati tudi klanje krav s čemer bi se ljudstvu moglo nuditi istotako prav dobro meso pa po dokaj nižjih cenah. Konsum mesa bi tedaj mogel precej narasti in kmet bi pri sedanji slabi ceni vsaj lažje vnovčeval svoje blago. Razpis. Pokojninski zavod za nameščence ▼ Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih del za novogradnjo stanovanjske hiše v Cetju. Vsi potrebni pripomočki, kot proračun in načrti se dobe za 50 Din od 27. t. m. dalje med uradnimi urami pri podpisanemu uradu v Ljubljani, Gledališka ul. 8. Zapečatene in v smislu razpisa opremljene oferte je vložiti do 7. januarja 1931 do pol 20. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Pokojninski zavod za nameStence v Ljubljani. 992 Dasi Je klanje volov sa mesarja najbolj do-bičkanosno, bi Jim manjši, pa gostejši dobiček donašal vsaj najmanj takšen zaslužek kot doslej. V mesarski obrat pa bi moralo priti več ekonomije, kajti povprečni 100 in nad 100-odstotni pribitek na ceno žive teže (računana na prvovrstno blago) vendar ne more biti podlaga nadrobnim mesarskim cenam. Četudi so ljubljanski mesarji v zadnjem času šli s cenami nekoliko navzdol, to še ni dovolj, iz krajev izven Ljubljane čujemo pritožbe dan na dan in pa zahteve po konsumnih zadružnih mesnicah kakor tudi po vnovčevalnicah. Pojav sega tako globoko v naše gospodarsko življenje, da se bo tu morala zgoditi temeljita preosno-va, ker bi sicer sedanje stanje utegnilo ne samo škoditi delitvi dela in zaposlenju mesarja kot posrednika med kmetom in porabnikom. Tolni so hlevi, polne so kašče, porabniki trpe pomanjkanje, kmet nima komu prodajati, ker se zdi, da posredništvo brez potrebe preveč Jemlje. Borzna poročila dne 20. decembra 1930. Devize. Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. V prostem prometu so se na ljubljanskem tržišču imenovale sledeče notacije: Dunaj, 20. decembra. Amsterdam 285'93, Beograd 12 5885, Berlin 169 96, Bruselj 9917, Budimpešta 124'28, Bukarešta 4*215, Kopenhagen 189‘90, London 344707, Madrid 76*40, Milan 37*155, New-york 709*90, Pariz 27*91, Sofija 5*145, Stockholm 190*40, Varšava 79*54, Curih 137*87. ‘ Curih, 20. decembra. Beograd 9*1260, Pariz 20*2328, London 25*0389, Newyork 514*80, Bruselj Zimske plaite, zimske obleke, zimsko perilo, snežne Čevlje, damske, moike te otroike 7195, Milan 26*955, Madrid 54*70, Amsterdam 207*30, Berlin 122*74, Dunaj 72'52, Sofij« 3*73, Praga 15*28, Varšava 57*75, Budimpešta 90*20, Atene 6 765, Carigrad 2*44, Bukarešta 3*06, Helsing-for* 12*975. Amsterdam 22*705—222*765 (22*735), Berlin 13*4675, Bruselj 7*8872, Budimpešta 9*882, Curih 1094*4-1097*4 (1095*9), Dunaj 793*6ft-796*68 (795*18), London 274*22, Newyork 56*24—56*44 (56*34), Pari« 221*86, Praga 167*62, Trst 295*59. Vrednostni papirju Dunaj, 20. decembra. Bankverein 16*80, Kreditni savod 46*80, Dunav-Sava-Adria 13*65, Prioritete 86*65, Trbovlje 45*50, Leykam 3. Notacije naiih dri. papirjev v inozemstvu London, 20. decembra. 7°/« Blaire 78*75—79*50. Newyork, 20. decembra. 8°/« Blaire 90*50—92, 7*/» Blaire 78—79*50, 7°/o pos. drž. hip. banke 75*50—78. Žitna triiila. Novi Sad, 20. decembra. Moka: baška Og, Ogg 235—250, 2. 205—220, ostala neizpremenjena. — Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 14 vagonov, ječmen 1 vagon, koruza 28 vagonov, moka 7 vagonov, otrobi 3 vagone. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta, 20. decembra. Tendenca prijaznejša. Promet majhen. — Pšenica: marec 15*08— 15*17 (15*08—15*10), maj 15*18—15*23 (15*23— 15*24). — Hi: marec 9*90—9*93 (9*93—9*95). — Koruza: maj 12*37—12*55 (12*53—12*55), transit maj 10*30—10*32 (16*32—10*35). X Trgovski list prinaša v svoji zadnji številki uvodoma članek, v katerem se naglaša odločujoč stadij vprašanja zveze Slovenije z morjem. To je stadij financiranja. Člankar predlaga, naj bi posamezne banovine plasirale obveznice, ki naj bi jih izdala država za financiranji te proge. Pa tudi inozemstvo bi imelo interes na teh obveznicah, saj se inozemstvo že danes pojavlja s konkretnimi ponudbami za udeležbo v tej ali oni obliki. V nadaljnih razmotrivanjih poudarja člankar ugotovitev, da je mobilizacija dolgoročnega kredita 240 milj. dinarjev v tej obliki mogoča s sredstvi, > katerimi razpolagajo v poštev prihajajoči denarni zavodi v Dravski banovini. Potrebna je po mišljenju člankarja samo garancija s strani države. Članek se zaključuje z nado, da se ta novogradnja že v doglednem času prične, ker ima tudi država na tem interes, da se nudi našemu industrijskemu delavstvu zaslužka in se s tem preprečuje izseljevanje. na dolflorolno odplatevanj* OblafllnicT ..Ilirija" Ljubljana M cstnl trg 17. Talalon 28-25. Ouida: Kneginja Zurova 17 Roman. »Ne govori mi neprestano ,mati, mati!' Kako se to Sudno sliši. Tako se zdi, kakor bi vedno za tabo stala z metlo in Sibo. Nespametnica si, otrok,« je vnovič zažgo-lela s pojočim glasom, ki ga je bila za hip izgubila. »Ne razumem, kaj vidi v tebi, nekaj pa mora že biti, ker me je prosil za tvojo roko. Zenitna ponudba od takega moža kakor je on! V resnici imaš neverjetno pravljično srečo, draga — Sklonila se je, kakor bi jo hotela pobožati ali poljubiti, toda Vera se ji je umaknila. Bila je smrtno bleda v obličje. Knez Zurov mi je zoprn,« je. vzkliknila. »Sovražim ga; saj je moral opaziti, da ga sovražim. Njegova ponudba je aame žalitev. Nikdar mu ne porečem »da«. >Ali si ob pameti« je vzkliknila Lady Dolly. Zenitna ponudba od moža, po katerem se že petnajst let poteguje vsa Evropa, naj bo žalitev zate. Resnično nisi vredna ljubezni takega moža.« »Toda jaz ga ne morem trpeti, ne morem ga trpeti,« je ponovila Vera z bliskajočimi se očmi. »Sporočite mu to od mene, mati. Nečem se poročiti, ne z njim, ne z nikomer K« »Ti si blazna,« je siknila mati jezno. »Jaz pa .ti zagotavljam, da boš kneginja Zurova. To bo moja skrb. Ta zveza mi ugaja, in kar hočem, to hočem, otrok, in prav nič se ne bom ozirala na tvoje litanije, šestnajst- letna dekleta pa itak nimajo besede v takih stvareh. Tudi jaz je nisem imela. Saj vendar veš, da nimaš pare. Od gospoda Vanderdeckena nimaš pravice kaj zahtevati. Koliko moledovanja me bo stalo, da ti poskrbi balo, od Herbertovih pa ti ne more nihče pomagati.« Vera je udarila z nogo po tleh. Bil Je to prvi strastni izbruh v živl^rnju. »Dovolj, mati,« je rekla odločno. »Recite knezu, karkoli hočete, samo toliko mu povejte, da ga jaz ne tna-, ram. Nečem ga in to bodi dovolj.« Po teh besedah je šla iz sobe, predno Je utegnila mati izpregovoriti. Lady Dolly je zmignila z rameni in izustila na tihem kletvico, prav tako, kakor če je pri igri izgubila petdeset funtov. Bila je nevoljna, vendar je ni nič skrbelo. Dekleta so pač taka, si je dejala. Le škoda, da je imela tako malo časa na razpolago, da jo pripravi do pameti. Razmišljala je nekaj časa in si izprašala vest. Toda nobena krutost ji ni bila prevelika, samo da doseže svojo voljo. Šele opoldne so se prvič v dnevu sestajali gostje v Felicitž. Sergij Zurov se je nasmehnil, ko je videl lady Dolly pri zajtrku. »No torej?« je vprašal. Njegov nasmeh jo je čudno dirnil, vendar pa se je zatajila in odgovorila pohlevno: »Ne prenaglimo se. Moja hčerka je še otrok. Vaša snubitev ji je v čast, toda prišla je tako nenadno. Na take stvari ni sploh nikoli še mislila in jih tudi ne razume. Prepustite jo meni Se nekaj dni in nikar naj se vam ne mudi. Dajte mi poni-jevo vprego. Popeljem se z njo v La Caprice in ostanem tam dan ali dva z njo. Govorila bom z njo in potem —« Zurov se je zasmejal. »Draga mi lady,« je dejal. »Vaša hči me mrzi. Sicer pa mi je to vseeno, le recite Ji. Zato ne bo sovraštva med nama.« »Motite se,« je odgovorila lady Dolly tako naravno in odločno, da je celo kneza premotila, in ji je verjel, kar je rekla. »Ne ljubi vas, pa vas tudi ne sovraži. Sama si ni na jasnem glede svojih občutkov. Saj ne ve, kaj je ljubezen in zakon. Itak veste, da je po značaju hladna!« »To je lepa napaka.« »Lepa napaka — hm — da, pri mladem dekletu že,« je pritrdila lady Dolly. »Vsekakor si ne želim, da bi bila moja osirotela hčerka drugačna, kakršna je. Toda ravno to je tisto, ki ji brani reči da. To je pri vseh dekletih, ki niso pred časom dozorela — toda pazimo, da nas kdo ne sliši. O tem ni treba še nikomur govoriti.« »Kakor vam je drago!« je zamrmral Zurov. Bil je užaljen in istočasno zadovoljen. Užaljen, ker je bil vajen zmag brez odpora, zadovoljen pa, ker se je pokazalo, da je to sivooko dekle drugačnega kova kakor druge. Ni se bil zmotil o njej. Za hip je pomislil, da bi sam prevzel materi nalogo pregovarjanja, toda bil je len človek, ki se je rad izognil najmanjšemu trudu, poleg tega pa je imel še ravnokar sitno zadevo z neko igralko svojega gledališča, ki mu je pokazala kremplje. »Moja Vera se danes ne počuti dobro. Bržkone se je prehladila,« je lady Dolly nalagala gospo Nalagino pri zajtrku. »Videla sem gospodično Herbertovo, ko Je zjutraj hodila po vrtu,« je rekla Fuchsia Coach s svojim glasnim, presunljivim glasom. »Jutranja rosa ni zdrava.« Spori Občni zbor SK Ilirije Y petek ob 20. le je vršil v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti 19. redni občni zbor največjega kluba naš« banovine SK. Ilirije. Velika dvorana je bila polno zasedena in se je izkazala kot premajhna. V odsotnosti obolelega predsednika dr. Dularja je vodil občni zbor podpredsednik dr. Lapajne. V svojem nagovoru je pozdravil zastopnike vseh ljubljanskih dnevnikov in m jim je zahvalil m dosedanjo naklonjenost. Na predlog predsedujo> tega sta bili ■ velikim odobravanjem odposlani vdanostni brzojavki ministrskemu predsedniku 2ivkoviču in ministru za narodno zdravje Preki. Iz predsednikovega nagovora in tajniškega poročila je razvidno, da vrši SK Ilirija a svojim delovanjem in športnimi napravami važne soci-jalne naloge in da razbremenjuje s tem občino in državo. Radi številnih prireditev, ki privabijo mnogo tujcev, je Ilirija tudi važen činitclj v tuj-sko-prometnem pogledu. Kljub tem dejstvom, klub ni bil deležen od strani oblasti one podpore, ki bi jo zaslužil. Mestna občina ji ne gre v pogledu prošnje za novo igrišče za velesejm-•kim prostorom nikakor na roko. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje klub 1291 članov. Javnih prireditev je imel klub tekom leta 133. Glasom blagajniškega poročila je znašal denarni promet preko 1 milijona 255 tisoč Din. Na članarini je znašal letni dohodek 50.000 Din. Sledila so nato poročila načelnikov sekcij in sicer smuške, drsalne, table tennis, lawn tennis, hazenske in damsko lahkoatletske, lahkoatletske, tcžkoatletske, sabljaSke, plavalne, nogometne in sabavne. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno brez debate. Odstopajočemu odboru je bila soglasno izrečena razrešnica. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji novi odbor: Predsednik dr. Dular Milan, podpredsednika dr. Stanko Lapajne in dr. Mirko Kuhelj, tajnika Miloš Sevnik in Mirko Šircelj, blagajnika Rudolf Medic in Ivan Baltesar, gospodarja Josip Pevalek in Stane Miklavčič, arhivar Ivo Komar, odborniki: podpolk. Dušan Jorgovič, podpolk. Miloš Ožegovič, dr. Joža Bohinc, dr. Stane Rape, Friedrich, Stane Pelan in inž. Hinko Petrič. Za načelnike sekcij so bili izvoljeni: smuška: Karl Šircelj, drsalna: inž. Stanko Bloudek, table tenis: Mirko Pevalek, lawn tenis: Joža Pogačar, hazena: dr. Ernst Mayer, lahkoatletska: prof. Jot. Čop, težkoatletska: Anton Kos, sabljaška: polk. Rudolf Cvetko, nogometna: Evgen Betetto, plavalna: Fridrich. Revizorji: Etbin Bežek, Fran Jerala, Viktor Rabič. Razsodišče: dr. Jernej Demšar, dr. Josip Pretnar, Valašek Zdenko in dr. Makeo Juvane. Pred zaključkom občnega zbora o polnoči je bila izročena zlata kolajna Stanetu Špornu kot prvemu državnemu prvaku ▼ maratonskem teku. Smuški tečaji na Pohorju. Zimsko-sportni odsek SPD Maribor priredi za lasa božičnih počitnic, to je od 25. decembra do 1. januarja 1931 sledeče tečaje: Pri Mariborski koči za začetnike pod vodstvom gg. inž. Run-galdiera in g. por. Ogorelca. Vsakodnevna prehrana znaša 30 Din. Odhod vseh udeležencev dne 25. decembra ob 8. uri zjutraj izpred Velike kavarne, odkoder se odpelje z avtobusom do Reke. Prtljago je vzeti * seboj. V Reki bodo čakali konjički, ki bodo za malo odškodnino spravili tovore do koče. Pri Klopnem vrhu tečaj za izvežbane smučarje pod vodstvom zvezinega učitelja g. Tavčarja iz Ljubljane. Prehrana celodnevna 30 Din. — Odhod dne 24. decembra ob 13'18 in ob 17. uri ter dne 25. decmbra ob 5'40 zjutraj. Prijav- nina za oba tečaja 30 Din za osebo. Ker je zanimanje za tečaje veliko, se prosijo vsi oni, ki se mislijo udeležiti kakega tečaja, da se pravočasno javijo pri g. Burešu v Vetrinjski ulici ali pri g. Majerju na Glavnem trgu, da jim lahko vse potrebno preskrbimo. Smuški tečaj za otroke. Za časa božičnih počitnic priredi Zimsko-sportni odsek SPD Maribor v neposredni bližini Maribora otroški tečaj. Prijave sprejema g. Bureš v Vetrinjski ulici. Zbirališče dne 25. decembra in naslednje dni ob 9. uri pri godbenem paviljonu v parku. Starši so vabljeni, da otroke spremijo na vežbališče. Rokav ne znake zimsko-sportnega odseka SPD Maribor dobijo člani pri blagajniku g. Majerju na Glavnem trgu. Cena 15 Din. VREMENSKO STANJE NA POHORJU, dne 18. decembra 1930 ob 7. uri zjutraj: Mariborska koča: temperatura —'5, sneg 50 cm, vrsta snega: suh; veter: mirno; sankališče pri koči uporabno in smuka dobra. — Ruška koča: temperatura: —'5, sneg 55 cm, vrsta snega: suh; veter: mirno; sankališč«!: uporabno; smuka: dobra. — Klopni vrh: temperatura —'6, sneg 55 cm, vrsta snega: suh, veter: mirno; smuka: dobra. — Zavetišče na Ribniškem jezeru: temperatura —'7° C, sneg: 60 cm, vrsta snega: suh; veter: mirno; smuka: ugodna. Izgledi za nedeljo pri vseh kočah dobri. Prisina dalmatinska vina preko ulice Za božične praznike in novo leto nudi Krdka Brača Lasan po Bledečih cenah: V lokalih gostilne »Dalmacije«, Spodnja šiška, Vodnikova ulica štev. 17. Belo po............Din 11'— Črno po............Din 10‘— Rdeče po...........Din 10’— Viško po...........Din 12'— Prošek po..........Din SO — Bermet po .... Din 20 — Fini tropinovec . . . Din 35'— Pristni figovec . . . Din 35-— Vinski kis.........Din 6-— Olivno olje .... Din 20-— Srečne božične praznike in veselo novo leto želi in se priporoča 1001 Ivan Lasan Uglasi socijulne in posredovalne vsebine: beseda SO par. Najmanj Din 5"—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismena odgovore priloiite mamko. Priporoča se modna trgovina T. Eger Ljubljana Sv. Petra cesta 2 Deske IH. vrsta, jelka, smreka, kupujem stalno proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe a ceno franko meja via Po-stumia. HuJoll Zor«, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 763 vHne In nagrobne ograje, ter vsa druga ključavničarska dela Izvršuje v vseh ozirih solidno I. Slanovic IdjuCavniCanivo KUBU AN A. Gajev« 9 Modroci iz afrika žime, močno blago, Bpodnji modro-oi, mreže in konjske opreme oddaje najceneje Alojz Vodiiek, sedlarstvo ln tapetništvo, Zagorje ob Savi, štev. 62. 885 KI(tt|E vseA vrst- por ■fotografij a/z— ali risbah, i % vrš uje naj sol id n ejše k! Sit a mu ST-DEU HUBHANA DAl MATI NOVA 1J IŠČEM SOBO s 1. januarjem. Rad bi dobil skromno sobo, svetlo in zdravo. Plačam točno. Ponudbe pod ,Skromen študent’. Trgovski lokal v naši hiši na Praža-kovi ulici (sedaj knjigarna Hrovat) oddamo takoj v najem. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence, Ljubljana, Gledališka ulica 8. 1004 Premog, drva, koks prodaja »llirifa« d. *«*.*. Dunajska 46, tel. 2820 Miklošičeva 6, tel. 2595 Cenf. občinstvu se priporoča za vsa kleparska, vodovodna in inštalacijska dela. Franc Bogel Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. dvorišče. Elektrotehnično podjetje Ivan Čeme Ljubljana ^ Sv. Petra nasip 55 Službo išče močan mladenič k dobremu gospodarju. — Nastop o Božiču. Pismena vprašanja na naslov uprave. 867 Pisalni stroj »Royal« v dobrem stanju, ma- lo rabljen prodamo. -Predpogoj takojšnje plačilo. — Naslov v jpravf. REKLAMNI RISAR z večletno prakso v izdelovanju reklamnih risb se priporoča cenj. tvrdkam za naročila za risbe za Božič in Novo leto. Naslov pove u-prava. Ako želite kupiti na obroke obrnite se na lEMffll TRGOVCEV r. z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova 1 (zr. sod.) Kolesarji! Končala je sezona vožnje I Treba pa se je pripraviti na prihodnjo pc mlad. Zato dajte urediti svoja kolesa, da bodo z malimi stroški kakor noval Potrebno je, da se kolesa raz-deiejo. emajlirajo, po-niklajo, ležaji očistijo, z vazelino namažejo ter zopet sestavijo. Tudi shranite jih lahko čez zimo. Za vse to se priporoča največja spe^i-jalna mehanična delavnica: Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbacho-va ulica 14. Brezkon-kurenčne cenel Točna in solidna postrežba I Pri Ljubljanskem gradu \\ Povodom bližajočih se božičnih praznikov priporoča svojo vsestransko bogato založeno trgovino galanterije, igrač ter predmetov za darila, srečolove in spomine. Priznano najokusnejše sohe (kipi), vaze, slike in drugi predmeti za ozalj-šanje domov. Emil Dobrin. Ljubljana Prešernova ulica štev. 9. Poleg glavne pošte. Zmerne cenel Solidno blago 1 984 Od danes naprej odprodajam več tisoč knjig in revij vsled prevelike zaloge vseh jezikov za lastno ceno. — Hinko Sevar, inti k variat-knjigarna v »Stiškem dvorcu«, nasproti šentjakobske šole v Ljubljani. 974 Za moderni kanape ogrodje, prodam po zelo nizki ceni. Naslov v upravi. Stanovanje dveh sob, kabineta in pritiklin se odda takoj v najem. — Naslov se dobi v inseratnem oddelku lista. 985 SVETLO SOBO po možnosti v cen-trumu mesta išče privatna nameščenka. Po dnevi je v službi. Ponudbe pod »Zdrava soba«. Prevajalce iz vseh jezikov v slovenščino iščemo. Naflop 1 januarja. -Ponudbe z označbo honorarja na upravo pod »Književna slovenščina«. Lokal na najprometnejši ulici v sredini Ljubljane za 1. januar 1931 išče večje podjetje. -Ponudbe na upravo »Jugoslovana«. Sobo in kuhinjo oddam takol ali a 1. januarjem. Naslov pove Uprava. 996 Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najbolje špeci-jn>na mehanična delavnica: Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbacbo-va ulica 14, nasproti Narodnega doma. (925) Zatekel se je mlad pes volčje pas-mlne. Splošna bolnica, Ljubljana. Poizve »e pri vratarju. 995 Kupim naslove dobro stoječih gospodarjev in posestnikov z dežele po nizki ceni. — Ponudbe na upravo »Jugoslovana« pod: »Naslovi«. Štajerska jabolka mošantki prodaja Gospodarska zveza Ljubljana '90 Amerikansko omaro v dobrem stanju kupi podjetje. Ponudbe pod »poceni«. Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6—. Kdor ljubi lepo čtivo se naroči na »Roman« tednik za vse. Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 2 Din. Naročnina četrtletno 20 Din. Prinaša dva lepa romana, feljtone, film, uganke, humor, doma v družini in mnogo drugega interesantnega čtiva. — Uprava »Romana«, Breg 10. Kdo je znižal cene? Kdo podpira domače vinogradnike? Kdo ima veliko izbero in apecijalitetna jedila: “ »BELI KRANJC« Kajfež Zato za praznike vsi k »Belemu Kranjcu« Dalmatinska bela in črna vina samo 10*— dinarjev. I Očarljivo dobri domači bermet (pelinkovec) samo 20*— dinarjev. Preko ulice prvovrstni cviček samo 12*— ■ dinarjev. Priporoča se hotel in restavracija pri »Belem Kranjcu« Kajfež Florijanska ul. 4. - Telefon 26-25. JVajlepsa davila 1 Električne žarnice Likalnike Vse aparate za vsakdanjo uporabo Radio-aparate za priključek na omrežje na mesečne obroke Lestence, vsake vrste svetiljke Instalacijski materijal Moderne plinske peči in štedilnike vam nudi po najsolidnejših cenah in plačilnih pogojih Mesina elektrarna in plinarna Celje Ljubljanska cesta 12 ŽVcz/lepšcz davila 1 Pesnik Simon Jenko in Marija Mandeljc Simonu fenku v spomin, 91 leiniku Tomu Zupanu za ic siiike k rojstnemu in godov- nemu dnevu V juliju 1910 »mo v Kranju prav slo-budnice: »Naprej zastava slave k Poseben čar je dalo tej slavnosti to, da sta se je udeležila poleg ogromne množice iz vse Gorenjske tudi skladatelj himne sam, Davorin Jenko, cerkljanski rojak, in Lenka, sestra pesnika Simona. Lepo je bilo videti, kako sta oba sedela pri isti mizi in najbrže prvič in zadnjič prijateljski kramljala med pabo. Tea a j sem se pooliže začel zanimati za Simona Jenka in sem priobčil na podlagi novih virov nekaj črtic iz njegovega življenja pod naslovom: >Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka«. Tam sem orisal pesnikovo mladost in njegovo šolanje na ljudski Soli v Kranju v letih 1843—45. Kot posebno zanimivost sem povdaril, da sta bila v šolskem letu 1843/44 v II. ljudskem razredu Davorin in Simon sošolca. In ko sem natančneje zasledoval Simonovo življenje, sem prišel nehote do vprašanja, kako je bilo z Jenkovim razmerjem do Marije, ki je bila sestra Valentina Mandeljca, rojaka iz Kranja, ki je bil Simonu najboljši tovariš in prijatelj. Da bi prišel do jasnega, sem se pismeno obrnil do najboljšega eve-doka za to zadevo, do profesorja Toma Zupana, ki je bil v tistih letih katehetova! na gimnaziji v Kranju, doživel Jenkovo zgodnjo smrt in prevzel tudi skrb za pesnikovo literarno ostalino. Tomo Zupan, častitljivi mož, moj bivši ravnatelj v dijaškem zavodu Alojzijevišču v Ljubljani, pozneje pa moj najodličnejši prijatelj in kolega, mi je na moje tozadevno pi9mo tako-le odgovoril: »Dragi kolega — Ker opazujem tendenco Vaših spisov, beležim Vam na Vaš c. list izza 12. t. m. vse glavne narodne svojosti takratnega Kranja in to v zveai z Mandeljčevo rodbino. Na tej zadnji teži Vaše vprašanje. Ko sem prišel 1868. iz Ljubljane v Kranj, bival sem tu v Čimžarjevini. To je bila Krisperjevi sosednja in nanjo prizidana hiša na južni strani. Hiši lastnica je bila Kunigunda Cimžar-jeva, rojena Tirolka, ki je pa v Kranju vzela Čimžarja, tega, ki njegovo ime berete. Ob mojem prihodu ni bil več med živimi. Ker ni imela otrok, sprejela je 2 siroti Čehinji, menda imenom Beranek, osta- li sta neoženjeni. V svoji dobrosrčnosti je Kriaperjevim hišo prodala. A še to potem, ko jaz nisem več tam bival. Preselil sem se bil namreč v Schiffrer-jevino, kjer je stanoval kolega Prn6. Drugod v Kranju nisem bil nikjer. Kunigunda Čimžarjeva je bila Dragotinu Dežmanu v rodu. V tej njeni hiši je pa poleg mene bival penzijonist, župnik Josip Gliha; mož tistega starega kova, ki je vsepovsod budil simpatije. Ljudje te baže so stopili s pozorja; narodu ne v prid. Kunigundo je ob volitvah Gliha sprejel v svojo šolo. Zato je vselej volila deželnega poslanca Slovenca z drugimi kranjskimi posestnicami vred. In to kot Tirolka in še ob živem Dežmanu. Takrat so v narodu v prospeh volile žene. Vladala in volila jih je Katarina Florijanova, žena posebnih zmožnosti. Edin slovenski kandidat, ki bi bil ob silnih VVidmanovih časih zmagati v stanu, je bil Karol Savnik. Nobeden vradnikov si ni upal takrat slovensko voliti. Edini aktivni vradnik sem Savnika volil jaz. Zato so vo-litveni večer v Kazini pri Dolencu sklenili: »Diesen Zupan miissen wir aus K ainburg fortbringen.« Da bi bil jaz vprašujočemu direktor K robu povedal: kako da volim — bila bi mi došla prepoved •/ deželnega predsedništva i če bi bil po prepovedi volil, bil bi morda ob kruli. Ali bi me bili pa poslali v Celovec mesto msgr.’ Andreja Einšpilerja. 0 tem, se je nekokrat vršila itak debata v Ljubljanskem deželnem šolskem svetu. Kaj storim, vprašali so me 3 narodni kolegi. Tudi njim nisem povedal ničesar. Bal sem se, da me poneso v gostilne ter tem načinom provziroči dir. Krobova daljna vmešavanja. Mož, otujčen Ceh, je bil te narave, da bi bil vstregel rad vladi; vrad-ništvu; meščanom; nekaterim kolegom na gimnaziji in ženi, ki je govorila veliko besedo. Strašil se je — kadar ni bilo zaslombe za hrbtom — svoje sence. ,Kadar dojde čas, povem Vam gospodje, kaj storim.’ Tako sem kolegom odgovoril. Došel je volit-veni dan. Ob 10. šolski oddihljaj. Tisti trenutek sem stopil na tlaku do profesorjev: Artelja, Davorin Karlina in Skabmega govoreč: ,Vprašali ste me in sedaj je čas, da Vam povem: To trenotje grem volit in Vaša narodna dolžnost je, da tudi greste z menoj.’ Savnik je zmagal le s kakimi 3 glasovi. — Svoje veselje nad zmago mi je Čimžarjeva gospodinja izrazila govoreč: »Der Herr Savnik haben gesiegt. Ist auch recht. Sind ein so guter Herr — alle Leute haben sie gerne.« Kroba omenjajoč moram kot pravičnik dostaviti, da je bil dober učitelj in v šoli še boljši odsojitelj. In tako sem volil edin efektivni vradnik poleg penzijonista, zlata vrednega Dragotin Peca. Pripeljati so bolnega morali na volišče. Solze je vzbujal narodno voleči poštenjak. — To je bil tisti neverjetni čas, ki je danes določeno nemogoč. Glasi se povest o njem kakor bajka iz vzhodnih dežela. — Ob 10. sem zopet v šoli učil. — Vlada mi povodom tega ni včinila ničesa žalega. Z Widmanom sem bil prej na bo-ljem, nego na elabejem. Sam energičen je računal z vsako energijo. In pa sol je nosil v glavi. Kar sem zapisal, je vsaj v posrednji zvezi z Marijo Mandeljčevo. In njej velja Vaše vprašanje. Tu sem v Cimžarjevino je večkrat prihajala. Samo do skrajnosti lepega, dekliškega živenja si je torej izbrala te patriarhalne ljudi, da jih je obiskovala. Oblečena je bila — ne kakor sedanji mestni rod — prav popolnoma kmečko. — Župnik Gliha mi nikoli ni omenil kakih njenih zvez z Jenkom. Morda tudi ni vedel. Meni bi bil povedal, ker sem z njim obedoval in je bil, dosti odkrit. — Govoril o tem takrat sploh v Kranju tudi ni nikedo. A govoriti bi bili vendar morali. Saj je umrl Jenko prav prve mesece mojega bivanja v Kranju. Vsak dan je poprej hodil v lekarno in imel tu svoj prostor. A, ko sem v Kranj prišel, je bil že vsodno bolan. Niti v lekarni, niti v mestu ga ni več bilo. Videl sem ga v prvo in v zadnje, ko sem ga kropil. Hišo, kjer je umrl, so prenare-dili. A, da sem jaz mesto Vas, vzidala naj bi se pa vendar le plošča. Saj skromnost ne stane veliko. — Po svetu je česa podobnega šega prav povsod. Jaz z Marijo Mandeljčevo nisem nikoli daljo govoril. Ce je prišla do Cimžarjevih v II. nadstropju in me je srečala na tlaku I. nadstropja, kjer sem bival, me je vselej pozdravila. Odzdravil sem. Tega zato omenjam, ker ženstvo tiste dobe v Kranju ni še tega znalo! — Prav zato že je moral v tem biti tu nizek nivo — ker je ženska mladina vso izobrazbo zajemala le iz enega šolskega razreda, ki ga je učila indige-na: neka stara Scaria. Ko sem mestjane opozarjal potrebnih kulturnih sredstev dekletom, rekel mi ni le eden takratnih večidel nemško govoriti umetnih: »Fiir die Madchen ganz genug.c Ko sem od tu odšel zopet v Ljubljano, bili so že štirje ženski razredi. Zato povdarjam, da se je glede na to Kranjčevino sedaj umrla Marija v čimžar-jevini — soseb po žpk Glihovem vplivu — veliko naučila. Vzbujal jej je narodno zavest. Takrat je bilo v Kranju Slovensko le pol nobel. Njeno znanje z Jenkom se mi zdi faktično. Tudi sam sem pozneje o tem slišal. Spevček v pesmih 15 se mi je pojasnoval, da je njej zložen. Vendar vprašajte Savnik sen.: on za gotovo to ve. Midva o tem nisva govorila. Jenko je bil prijatelj prof. Valent Mandeljcu, njenemu bratu. Jenko pač menda nikamor v rodovine ni zahajal v Kranju — razun v Mandeljčevino. Tam je Marijo in njeno vrednost lahko spoznal. S prof. Mandeljcem pa jaz nisem bil znan. A nevesta v tem smislu — da bi jo bil v doglednem času vzel — Marija Jenku ni bila. V takih vprašanjih Jenko ni bil pesnik; pač pa reelen poštenjak. V siroma-ščino, ki jo je v Kranju vžival, neveste Jenko vabil ne bil. Bil je tak revež, da bi Vi ne verjeli. Nekatere scene o tem mi je pripovedoval svetnik Savnik. Potem pa še to, ker si — verus poeta — ni znal prav nič pomagati: da bi bil namreč prikril takrat, kadar ni imel. A vendar vprašajte o nevestnosti Savnika, da spis ne bo neresni- čen. — Tudi najmanj! neresničnosti o naših velikih sem jaz zaklet sovražnik. Očeta je Marija morala zgodaj izgubiti. Kakega posla je bil, ne vem. Morda Savnik ve. Mater je še imela, ko sem bil v Kranju in sicer vrlo mater. Poznal je nisem. V Mandeljčevini namreč nisem bil nikoli. Izhajali sta ženski — sestre, če prav vem, ni bilo — menda v perilu. Pomanjkanja ni bilo. Marija Mandelj« Doma ostali neoženjeni njen brat (krstno ime pove Savnik) je bil sedlar. Dosti velika, lepa in krepka, skoraj rejena postava. Celo brat je hodil v čitalnico in bil morda njen praporščak. Savnik to pove. Savnik in čitalnica je to ddbo aequale. Brez Savnika bi je še dolgo ne bilo. Umrl je mlad. Prof. Valent je bil tako finega na grško rezanega obraza, kakor se skoraj nikogar ne spominjam, kar sem videl ljudi. Soseb profil mu je bil tak, da bi nikedo ne bil sklepal: To je sin priproste hišice pod kranjskim mestom. Bil je skoraj srednje rasti. Umrl zgodaj. »Curriculum vitae« je za domačo nalogo v takem šaljivem tonu napisal, da podobnosti ne bo nikjer. Prof. Valent vsaj zame torej nenavadne telesne prikazni — sedlar pa vsekako lep človek. Tretji sin v hiši, Anton, je bil mojemu bratu — prof. Ivanu — součenec. Večkrat ga je pripeljal domu v Novakovino v Smo-kuc In radi smo ga imeli. Vleklo ga je v bogoslovje in je bil izsleden duhovnik. — A zdelo se mu je morda premalo in je postal kapucin (če ne frančiškan? Savnik pove.). Bil je določno prijeten človek. Navadne velikosti. Po obrazu se mora Imenovati pooplnoma vsakdanji. Tudi Anton je zgodaj umrl. Sedaj umrlo sestro Marijo, omož. Kerši-čevo, bi po njeni zunanjosti vrstoval bratu Antonu. Nastopanja je bila finejega od svojih kranjskih sovrstnic. A blestečnosti ni bilo na njej nobene Glede redkosti je — kar se ženske tiče — najviše zrast-la med temi štirimi. V dosegli starosti je vse daleč prekosila. Anton torej in Marija Of' zunanjosti nista bila Valent in sedlar. Iz občh pa je govorila tista neprisiljena prijaznost, ki trajno prikuplja. Po starosti ?? 7!' 90: sedlar — prof. Valent — Marija — Anton, a vprašajte svet. Savnika. v tem nisem prav zanesljiv. To torej obširen odgovor Vašemu nasjo voru izza 12. t. m. V domovinski ljubavi bodite pozdravljeni Vaš Tomo Zupan. Okroglo, 21. marca 1915. Tedanji dekan in zgodovinar Anton Koblar mi je na mojo prošnjo za podatke Mariji Mandeljčevi in njeni rodbini in o Gregorju Keržiču, s katerim se je Marija pozneje poročila, preprijaznc takoj tako-le odgovoril: »Gregor Kržič, rojen leta 1827 v Vodicah, sin zemljaka Aleša Keržiča in žene Marjane Šporn, se je oženil 1. septembra 1870 (bival je v Kranju št. 115) z Marijo Mandeljc, hčerjo sedlarja Ivana Mandeljca in Marije Pogačnik, rojeno 15. decembra 1840 v Kranju, savske predmestje št. 5. Priči pri poroki sta bila Leopold Jugovič, trgovec, in Anton Mandeljc, kaplan v Škofji Loki. Poročil ju je dekan Ivan Reš v Kranju. Ivan Mandeljc, sedlarski mojster, ki je kupil od Antona Trpinca hišo št. 5 »na Gmajni pod mestom«, je bil rojen 30. oktobra 1811 v Zapužah pri Begunjah in je umrl v Kranju 19. februarja 1848. Žena Marija r. Pogačnik je bila rojena v Ljubnem 5. novembra 1808 in je umrla 31. maja 1873 v Kranju. 1. sin Valentin Mandeljc je bil rojen v Kranju kokr. pr. št. 25, 16. februarja 1837, postal je gimnazijski profesor in je umrl v Karlovcu 12. maja 1872. leta, 2. sin Ivan Mandeljc, sedlarski mojster, je bil rojen 3. novembra 1838 in se je oženil 7. IX. 1869 z Marijo Puhar. 3. Marijo Mandeljc, hči glej zgoraj. 4. Anton Mandeljc, sin, rojen 21. maja 1842 v Kranju, kokr. predm. št. 23 je bil nekaj časa svetni duhoven, potem je bil kapucin, Pater Ambrož, in je umrl v Gorici 25. novembra 1894. Z odličnim spoštovanjem Anton Koblar.« Kranj, 14. III. 1915. Levec omenja v svojem životopisu Simona Jenka (Stritarjev Zvon 1. 1879 stran 338), kako je bil bolni Jenko spravil nek uradno mu izročeni denar doma, da ga izroči na pristojnem mestu. Med tem je v bolezenskih težavah pozabil, kam ga je djaL Iskal ga je, a ne našel, a blaga gospodična M. M. (Marija Mandeljc), ki je pesniku ob njegovi bolezni stregla s tisto čudovito požrtvovalnostjo, kakršne je zmožno samo ljubeče žensko srce, ni si dala miru. iskala je novcev noč in dan ter naposled res jih našla, vseh 700. Pesnik jih je v nogavice pomašil ter med perilo skril, potem pa pozabil, kam jih je dejal.« V govoru, ki sem ga govoril ob odkritju plošče, vzidane na hiši, kjer je Jenko umrl (2. IX. 1923) sem namignil na Marijo Mandel jcevo z besedami: »In začne se sedaj zadnji boj njegovega izmučenega telesa z neizprosno smrtjo. Hitro mu ginej, moči. Ob postelji je neprestano čuvala Marija in mu z ljubeznijo in nežnostjo, ki jo je zmožno samo naše zlato slovensko dekle, brisala potne srage z razpaljenega čela.« Ko sem hodil z ljube moje Hupe učit na gimnazijo v Kranju in jo zložno meril mimo mestnega pokopališča in Sodarjevine, sem večkrat srečal na tihi Pokopališki ce-s.i staro damo. Velika je bila po postavi, leta so jo malo uklonila, življenje ji je v obraz urezalo gube, starost ji uleknila kora. . Počasi je stopala skozi pokopališka vrata in zašla med grobove. Starka, kam t.. pač vede pot? Ali na grob moža Gregorja Keržiča, ali na gomilo dobrega Simona Jenka, ki je bil mladostni prijatelj bratu tvoje” Valentinu in tebi? Kajneda, pač na oba: Na grob moža, ki si mu prad B gom in pričami prisegla zvestobo, in na grob mla t Simona, do katerega je dobro srce tvoje občutilo tiste srečne, blaže-’■ prve utripe ljubečega srca, poštene Slovenke. Gospa, dobro je tako! Tvoja vest je čista. Odgovor ti bo lahek pred Gospodom, ki vsik\»ar brez pristanosti pregleda niun srce in obisti. Iz ljubezni do pesnika Jenka, ki mi je bil tolažnik s sladko pesmijo svojo tako v sreči kakor v nesreči, sem zbral te drobce. Zbral pa jih tudi iz spoštovanja do 91-letnika Tomo Zupana, ki mu jih poklanjam za godovni in rojstni dan. In ti, rojak, vzemi jih za dobro iz iste ljubezni do Jenka, ki je znal peti tako domače in tako globoko, kateremu pa je bilo kakor toliko našim drugim kulturonoscem usojeno, trdo, bedno življenje, usojena le zgodnja smrt. Namen mojih pesmi. Ko moje pesmi tiskane Po belem svetu bodo šle, Nekateri mož jih bo izbral, In dragi svoji v dar podal. Ko tvoj v Ljubljano pride mož, Tud’ ti dobila ene boš, V rdeče usnje vezane, In z zlatom bodo rezane. Oberi jih, preberi vse, Saj tebi so napisane. (Jenko Pesmi 1865, T. izdaja, stran 15.) Makso Pirnat. Knjige Goriške Matice Malo je menda narodov na svetu, ki bi imeli tako na drobno in tako v globino in žir organizirano ljudsko prosveto, kakor Slovenci. Naj lepijo na tem delu kakršnekoli tradicije, naj mu bo priloženih kakršnihkoli tesnih tendenc in ca • id...j uouo niuijenui namenov — bistvo in teža tegn dela je brez dvoma nekaj visoko pozitiv-ir: -.uderpi, nn:r)l'-nipnip"if'i si>“1ii tega de-Ja so tako nujni, da imamo vso pravico do vsega kulturnega in nacionalnega optimizma. Ena najboljših, največje ljubezni vredna med vseini knji-ževnimi družbami, ki v množicah širijo lepo knjigo in kulturo med Slovence, pa je gotovo Goriška matica, ki so jo nove razmere leta 1919. na skromen način poklicale / življenje in ki je potem prospevala, rasla in je boljšala od leta do leta, tako da »e danes lahko ponosno meri Uidi s podjetji, ki imajo dolgotrajnejše, bogatejše tradicije za seboj in ki delujejo v mnogo ideal, nejših razmerah. Letos je Goriška matica izdala petero knjig: Soledar za leto 1931; dr. Josip Potrata, Zdravje in bolezen v domači hiši, IV. del; Šlibarjev Tone, Osolnčje in osvetje; Damir Feigcl, Čudežno oko; Nande Vrbanjakov, Po svetu naokrog; in (za doplačilo) France Bevk, Človek proti človeku, zgodovinski roman. Z izvajanjem takega programa skrbi Goriška matica za vse: za razširjanje lepe literature med ljudi, za popularizacijo praktičnih, tudi preprostemu človeku nujnih znanosti, za gojitev kulturnega življenja v okviru družine in doma. Koledar je zelo pestro urejen. Poleg bogatega literarnega dela, ki so ga mimo številnih prevodov prispevali Čemažar, Jurca, Dornik, Žgur, Samsa, je cela vrsta člankov o zanimivostih sve* ta in za praktične življenjske potrebe. V Kotičku za otroke so lepa Volarjeva Pripovedka o grofu, ki ga je vrag vzel, Kavkaška pravljica o po-gumnemMcvžku in lepa Žgurjeva pesem Otroci prosijo. Med drugim veselim in koristnim gradivom je pregled sejmov v Julijski Krajini. Četrti zvezek PotratoveRa Zdravja in bolezni prinaša nazoren opis kužnih bolezni in praktične migljaje, kako je v posameznih primerih ravnati: knjiga, kakršna pride prav vsaki hiši, kjer ie kaj ljudi in otrok. — Šlibarjcvo Osolnlje in osvetje je knjig« posebne cene in pomena: poljuden pouk o nebu in o gibanju njega teles, o solncu in njegovem »istemu, o zemlji in o zvezdah, ki nam sijejo. Knjiga odpira človeku tiste neskončne poglede med zvezde in vsemir, po katerih bi mogli vsi ljudje postati razumni in dobri — po njih bi se lahko polagoma zavedali svoje majhnosti in bi Sele prav začeli ljubiti življenje in vse, kar je. — Vrbnjakova Po svetu naokrog prinaša zbor potopisnih črtic iz vsega sveta: iz Rima in iz Kitajske, iz Prage in Abe-sinije, iz Boke Kotorske in a severnega tečaja. Knjiga prihaja večni človeški težnji, videti široki svet ali vsaj slišati kaj lepega o njem, s toplo besedo nasproti. Leposlovna knjiga med rednimi izdanji je Feiglovo Čudežno oko. Zanimiva, fantastična povest o nezaslišanem izumu — o aparatu, ki odpira vpogled v misli drugih ljudi. Idealist in učenjak, ki *e mu je posrečil ta izum, si je za preizkušnjo izbral dvoje solidnih, zanesljivih ljudi,^ ki naj bi vsak v ovojem krogu preizkusila smiselnost in pomen te reči, sodnika Repiča in trgovca Goloba, pa sta mu nazadnje oba vrnila aparate s prošnjo, naj uniči to vražjo, nemogočo stvar: toliko zmede in zdražbe, toliko zla je prizadejal ljudem ta izum. Avtorjeva zamisel je, skoraj bi dejal, narahlo oprta ob sodobno psihološko usmeritev literature, ob Joycea, Freuda in ob psihoanalizo. Delo pa se ni razraslo do usodnih dušnih globin, temveč je lepo ostalo pri vrhu in nam tako predstavlja lepo, zanimivo ljudsko povest, ki človeka narahlo svari in tolaži obenem pred propastmi, ki jih utegne človeštvu tehnika še prinesti. Vse knjige so prav lepo opremljene in so vred-ne, da bi si jih omišljali tudi ljudje pri nas — toliko vsega dobrega in preprostega je v njih. Pariški teater Pariz, začetkom decembra. Kadar govorimo o pariški umetnosti, zlasti o teatru, govorimo obenem že o francoski in deloma svetovni umetnosti sploh. To pa z ozirom na dominanten položaj Pariza v Franciji, ker se v njem vse koncentrira in samo v njem vse uspe. Kljub ogromnemu številu pariških teatrov pa jih je vendar le malo, ki so se ohranili v umetnostnem pomenu besede in ki so mogli ohraniti na ta način svoj značaj. Tako na primer teater Sarah Bernhard umetniško danes ne pomeni ničesar več. Tu moramo omeniti Pitoijevljev teater, Comedie frangaise, L*Atelier. V »Trocadero«, v pariškem ljudskem gledališču, se vrše le gostovanja drugih dramskih in opernih gledališč. Drugi teatri, izmed katerih bi zlasti omenili »La petite scene« in Rot-schildov St. Antoine itd., ki jih vidimo vsak dan notirane v vsakem pariškem dnevniku, nimajo ravno svojega posebnega značaja. Pri tem bi samo povdaril, da zlasti manjši izmed njih preživljajo velike težave zaradi svojega trmasto-nepoljudnega, duši ne ravno prvovrstnega repertoarja. Vsi velikomestni repertoarji gredo leto za letom svojo strahotno pot v smeri varijeteja, med tem ko imajo provincijalna gledališča neprimerno lažje stališče, ljubljanski dramski repertoar bi v primeri s pariškimi — z izjemo nekaterih naštetih gledališč — lahko imenovali klasičnega. Pitoijev je lani in v letošnji predsezoni prinesel Shawa, Shakespeareja, in če le mogoče vsako stvar, s katero je že enkrat uspel Reinhardt. Zanj je značilen sistem dveh glavnih igralcev — to sta on in njegova žena. Ostale vloge, zasedene po Francozih, nikoli ne pridejo do izraza. Pitoijeva za evropsko sceno ne predstavljata ravno igralcev prvega reda. Zivljensko povprečna, dasi virtuozno in tehnično na zelo visoki stopnji, sta vendar v pariški gledališki umetnosti postavila novo točko. JVjuno gledališče je edino pariško gledališče z zares evropskim programom. Režija in inscenacija ni ravno modernistična, zato pa toliko bolj mno-gostranska. Toda njegova pota vendar niso prav njegova, njegova univerzalnost ni originalna, marveč eamo odjek tega, kar je po svetu doživel in potem zelo nadarjeno in marljivo reproduciral. Pitoijev zmaguje zlasti s pridobitvami modernih nemških režiserjev, ki so dosegli višek z Reinhardtom. Če govorimo o Pitoijevem, nekako panevropskem teatru, moramo preiti h Comedie jranqaise, ki mu je skrajno nasprotje. Tu opazimo zagrizeno obdajanje s pravcatim kitajskim zidom nasproti vsem nefrancoskim kulturam, tu naletimo na izključno francoski, predvsem klasični program — redke izjeme je prinesel šele zadnji čas. Za Comedie frangaise je aktualen in moderen kvečjemu le Hugo. Na vsak način mora biti avtor že slaven in registriran v vseh francoskih literarnih zgodovinah, da mu je dovoljen vstop na njene svete deske. Igralska skupina C. f. je v podajanju klasičnega repertoarja našla tako finih nians, da •o v zgodovini teatra morda brez primere. Pri vsem detajliranju, ki je čisto psihološke narave in ki so ga rodila stoletja, pa je šla vsa naivnost, ki jo potrebuje vsaka prava umetnost. Tako je C. f. danes v glavnem le šola francoskega jezika. Toda Francozi so neomajni v svoji veri. To je sicer njihova moralna moč, ki se kaže v političnem in gospodarskem oziru, obenem pa absolutna nezmožnost, da bi razumeli in uvrstili med klasike velikana kot sta na primer Balzac in Proust. Ce naj omenim še publiko, lahko rečem, da francoski človek posluša besede z odra C. f. kakor božjo besedo in ravno v tem zavodu človek najlažje spozna, kako zgrešene so trditve o propadu ali kakem intemacijonaliziranju francoske zavesti. Odion vodi Gimier, ki je mogoče eden največjih francoskih igralcev, vendar kot režiser nikakor ne ustreza našim zahtevam. Repertoar je mnogovrsten in bogat. Goji predvsem klasike, seveda z izjemo nemških, in uprizarja nujveč Shakespeareja. V ilustracijo njegovega režijskega delovanja naj povem, da Gemier pri Shakespearju zbere vse komične scene v eno celoto, tragične pa v drugo in oboje ločeno podaja. S tem je ta sicer izvrstni igralec hotel prilagoditi Shakespe-arja francoskemu okusu, ki je dostopen v tem slučaju ali le popolni tragiki ali popolni nemoteni burki. V tem smislu je Gemier uprizoril celo vrsto Shakespearjevih dram. V nasprotni smeri se giblje mlajša skupina, ki se je zbrala pod imenom L’ Atelier in ki sc skuša klasikom ■ večjim ali manjšim uspehom prilagoditi, ne pa da bi jih prilagajala francoskemu •kusu. Ta skupina je uspela predvsem s Calde- ronom. Druga stvar, s katero je ta skupina nenavadno uspela, je bil Volpone, delo velikega Sha-kespearjevega sodobnika, ki je po zaslugi Stepha-na Zweiga po vsej svoji kulturnosti in finesah spet zaživelo v današnji čas. Kriza francoskega, kakor vsega evropskega teatra sploh, je dandanes pretežka. Ruskemu teatru omogoča njegove uspehe predvsem njegovo nevezano, enostransko, kubistično podajanje. In povsem pravilno trdi znani dramatik Le-normand. da kriza sodobnega teatra ni v konkurenci kina, temveč v nezdravem njegovem lastnem bistvu. Zavedati se moramo, da je v prvi povojni dobi izrabila večina modernih dramatikov teater v svoje ekspresionistične ekscese, v zadnjem času pa za psihoanalitično eksperimentiranje vseh mogočih nians, in na ta način je zaprla pot pravim zdravim pojavom. O francoski teatrski kritiki je danes težko govoriti. Umetnostna korupcija je pri silno razvitem umetnostnem življenju tako velika, da je treba že težkih tisočakov, da se o kom sploh govori. Če se je svoj čas Peladan, ki je v svojem fanatičnem sovraštvu udaril po vsej tej gnilobi, s tem onemogočil, je bil Romain Rolland, ki je sicer majhen dramatik, toda velik ideolog, z gesto modrega in odpuščajočega spovednika zmagovitej-ši. In s tem se sklicujem na eno največjih francoskih osebnosti kot dokaz za svoje morda nekoliko neprijetne vesti o francoskem teatru. M. D. Josip Vidmar o književnosti in klerikalizma. Kakor znano, se je nedavno mudil v Ljubljani znani pesnik in novinar Rade Drainac iz Beograda, ki je obiskal tu celo vrsto predstavnikov naše književnosti in umetnosti, tako ravnatelja Drame Golio, urednika Ljubljanskega Zvona Albrechta, intendanta gledališča Župančiča, kritika Vidmarja in druge, in se razgovar-jal ž njimi. Največjo pozornost in najbrž tudi polemike bo pa gotovo pobudila ostro formulirana Vidmarjeva izjava, ki jo Drainac beleži takole: »Dve skrajnosti vladata v naši umetnosti. Ne bojim se za te liberalne ljudi, ki se v vsakem oziru trudijo, da bodo z duhom časa, temveč za tiste, ki v imenu klerikalizma nosijo svoje knjige in svoje napisane vrstice škofu v cenzuro. Vi nimate pojma, kaj je klerikalizem, kaj je njegova dogma v teh krajih 1 Še Cankarja, ki je bil največji nasprotnik kute, si je klerikalizem prisvojil, kakor si je Prešerna. V načrtu imamo odkrit in jasen boj proti tem nazadnjakom. Ne religijski boj, ker to bi bilo smešno, na to sploh ne mislimo, temveč proti tej njihovi kulturni senilnosti in brezbarvnosti. Tisto, kar se bo dalo rešiti, bomo skušali pritegniti v skupni tabor, ostalo pa nam bo za tarčo brez usmiljenja in obzira.« — Za zdaj beležimo to izjavo samo kot kronisti s pripombo, da že dolgo ni noben vidnejši slovenski literat tako ostro izrazil simpatij za eno od naših tradicionalnih kulturnih in političnih struj in obenem tako ogorčeno napadel drugo. K idejnim bojem, ki se zadnji čas vse bolj pogosto vnemajo v areni naše literature, se bo naš list o prvi priliki povrnil. .ELITE* d;„‘B0uazNA Prešernova ulica 9 prodaja damske, moške in deške kon-fekcile. Na drobno I Na debelo 1 Prvovrstno Izvrševanje po meril 606 VIKTOR MEDEN veležganjarna, tvornica likerjev, nuna, vinjaka In brezalkoholnih pijač «5 LJUBLJANA, Celovika cesta 10 h Red ingote iz sat in-sukna je pretrgana 8 progo iz krzna ter ima enak ovratnik. Za tako garndtiuro je primerno samo kratkodlako krzno. Obleka prince«-oblike iz kašundra ima volano iz imitacije >Breitschwanz-a«, ki je sedaj zelo priljubljena. Volana j« (predaj okrogla, zadaj pa ravno ukrojena. & božično drevesce priporočamo našo bogato izbiro zelo prikladnih daril kakon Razno modno blago za obleke In plašče Fine modne barhente in bariune osobito najfineiše znamke 9Undenm Velour, šifon, razno svilo Šifone In batisle od Din 0*— naprej Barvaste batiste za damsko perilo Cefirje za moško perilo Garniture za spalnice in jedilnice Preproge za divane iz pliša, volne in svile Vsakovrstne posteljne odeje Preproge, predposteljnike Frotirne in platnene brisače Linolej na meter in odmerjen Platneni in batistasti žepni robci Največja izbira zastorov itd. A. Kaj, če bi sršene pregnala iz luknje!« »Kako neki?« je vprašal Tonček. »S šibo!« »Ali pa z vodo!« je vzkliknil Tonček. Vikec je hitro zbežal na drugi konec vrta in kmalu prinesel kangljico vode. Tonček je pa nanosil kup kamenja, kamor naj bi stopil Vikec. »Kdo bo pa vlil vodo?« je vprašal Vikec.« »I, ti! Saj so tvoji sršeni!« »Pa daj ti, ki si večji!« je menil Vikec. Tonček se je branil na vse mogoče načine, da Vikcu ni preostalo drugega, kakor da je sam preizkusil srečo. Junaško je stopil na kup kamenja, nagnil kangljico in zlil vodo v luknjo. A hipoma je omahnil — na vratu je začutil bolečino, joj, na ušesu že drugo, au, na nosu tretjo in Vikec je ves prestrašen zaklical: »Joj, Tonček pomagaj!« A ta jo je že junaško pobrisal za plot in od tam gledal prestrašenega Vikca. Vikec jo je ucvrl proti hiši, sršeni pa za njim! Od bolečin je tulil in klical mater na pomoč. Mati je prestrašena pritekla iz kuhinje in začela opletati z obrisačo po sršenih. Vikec pa je urno smuknil v sobo ter tam nadaljeval z jokom. Mati mu je obraz namazala z medom, pa tudi Vikcu ga je dala, da je nekoliko pozabil na bolečine. Vmes ga je oštevala in mu poklicala v spomin pregovor: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga! Ko je opoldne prišel domov oče, se je iz srca nasmejal Vikčevi nezgodi, še bolj pa njegovemu zabuhlemu obrazu. Se Vikec se je smejal, ko se je pogledal v ogleda’o. Popoldne je Vikec z obvezano glavo -ro-pet šel na vrt, a votle hruške se je izogni! v velikem loku. Sosedovemu Tončku pa je čez plot zaklical, da je strahonetec, a Tonček mu je odgovoril s tem, da mu je pokazal dolg jezik. Vsakovrstne ure, zlatnina in Brebrnina po nizki ceni pri L. VILHAR, urar LJUBLJANA Sv. Petra centa 30 Uganka Spremeni se vsa narava vsako spomlad in poletje, vsako jesen, vsako zimo — kal požene, brst in cvetje: nje vejevje pa vse leto v isto krilo je odeto! Rešitev prejšnje uganke: snežinke. Uredništvo je prejelo 29 pravilnih rešitev, nagrado pa dobi Dušan Makarovič, učenec III. razreda osnovne šole v Srednji Bistrici pri Črenšovcik v Prekmurju. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24 do srede 24. t. m. opoldne. — Kokomino, steci hitro po knjigo o Storžku! mu je ukazal neverni divjak. Kokomino je izginil kot je bil prišel in se čez čas vrnil, držeč v roki knjigo »Storžek in njegovo burkasto življenje«. — Tukaj imaš »Storžka«, očka! je vzkliknil deček. Divjak je zagrabil knjigo in se zazrl v njeno naslovno stran. — Saperlot! je zamrmral — ali bo res...? Potem je jel znova motriti Storžka. — Da, res — ti si pravi Storžek! je dejal po kratki strokovnjaški presoji njegove zunanjosti. — Torej si se prepričal? ga je zmagoslavno podražil Storžek. — Sedaj da ... toda ... Kokomino, stopi sem! V kolibo je vstopil Kokomino. — Očka, očka! Kaj ni to Storžek? je ves presenečen vzkliknil divjaški deček. — Da, on je! Počakaj, da te mu predstavim! mu je dejal divjak. — Storžek! Predstavljam ti Kokomina Koko-meloviča od Kokomera in Kokomerine Koko-merovičeve... , — Zelo sem izradoščen, da mi je čast pozna- li potomca tako odličnih in junaških staršev! — je pristavil Storžek, nudeč Kokominu desno nogo, katero je ta z veliko spoštjivostjo stisnil. To Storžkovo dejanje pa je razžalil starega Kokomera, ki ga je zato zafrknil: — Noge se podajo samo med lutkami, razumeš! Navihani Storžek pa se je zopet obregnit: Dragi gospod Kokomero, vidi se, da nimaš niti pojma o pravilih lepega vedenja. —■ Hočeš reči, da je danes ta običaj v navadi? — Se razume! — Pojdi, pojdi, ali res? — Moja častna beseda! — No, da, moja dolžnost je, da ti verjamem, ker si Storžek, je čez čas potolažen spregovoril divjak. — Poslušaj, če mi slovesno izjaviš in zagotoviš, da mi pošlješ še kaj lepih zgodbic iz svojega burnega življenja, — pa ti pri kosteh svojih dedov — obljubljam, da napravim vse, kar je v mojih močeh, za tvojo rešitev... — Sprejmem! Boš le videl, kako lepe knjižice ti bom poslal, tako lepe, da se bo tvoje mrko in trdo srce kar talilo od samega gnotja... Potem boš šele videt, kaj je moral Storžek vse prestati tekom svojega pustolovskega življenja! V zagotovilo ti dajem svojo častno, lutkovo besedo! — Poslal mi jih boš na sledeči naslov: Kokomero Kokomarovič, tolmač Nj. Vel. cesarja Kokoma I. Cesarstvo Pogumnih Bojevnikov na otoku Kakomaka. — Si razumel? — Izborno! Čisto gotovo. Živijo Kokomino! Sedaj me samo reši! — Čuj torej, ljubi Storžek! Sedaj pride kmalu drugi vojščak na stražo, ki zamenja mene. Ko nastopi on svojo službo, mu vrži v obraz tale prah — dal mu je zavojček finega, puščavskega prahu — prederi nato tisto steno in jo pobriši, kolikor hitro te morejo nositi noge, proti gozdu in naprej do obale... Jaz pridem neopaženo za teboj, da ti prineseni nekaj potrebne hrane. Za sedaj pa se pokrepčaj s temle! — In raz nekakšne police je vzel košaro kako-sovib orehov, dateljnov, fig in drugega raznovrstnega sadja. — Pa to šilo v mojem nosu? — je boječe vprašal dondek. — Tudi to urediva, le nič se ne boj! To rekši se je stražar zopet zresnil in se podvizal očistiti še zadnji noht na levi nogi, da bi tako ne vzbudil nikakega suma, kadar pride novi stražar. (Konec prih.) Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VL No. 26246. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od dne 22. novembra > Kamnik . ■ • t • Krško >•••■• Laško .•••■i Ljubljana (srez) . , Ljubljana (mesto) . Novo mesto . . > • Ptuj................. I Radovljica . . , > Skupaj . 17 Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice . . , , , Celje Celje (mesto) . < , Dolnja Lendava , • Kamnik . . . < • Krško ...<•» Laško Litija Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) > i Ljutomer . . Maribor desni breg , Mariboi levi breg . > Maribor (mesto) , • Murska Sobota . • • Novo mesto . . • • Prevalje . . • • t Ptuj. ..-•■*• Ptuj (mesto) ..ii Radovljica . . . > ftmarje pri Jelšah . . Skupa) Ošpice. — Brežice . • • • • Konjice . • i • • Ptuj...•••> Ptuj (mesto). . ■ . Skupaj 2 | 93 15 14 Morbilli 18 2 7 1 2 4 11 8 1 7 6 6 6 2 5 3 2 1 1 2 6 11 1 4 13 1 25 19 25 112 | 1 | 31 Davka. — Diphteria el Group. Brežice . . , • Celje .... • Celje (mesto) . • Dolnja Lendava , Kamnik . . t • Kranj . . < • • Koievje Konjice Krško . Laško . Litija .... Logatec . . » Ljubljana (srez) Ljubljana (mesto) • Ljutomer............... Maribor desni breg , Maribor levi breg . i Maribor (mesto) , ■ Murska Sobota . t ■ Novo mesto ..ti Prevalje . < • • i Ptuj . . . • t » Radovljica . . ■ > Slovenjgradec . * . Šmarje pri Jelšah . . tila* • • » • • • • • • > i • » « • .»•ta t • i Skupaj 17 6 1 2 5 1 6 22 2 4 22 8 9 12 4 1 5 4 1 4 8 4 13 156 18 6 2 1 79 691 8 32 10 2 1 2 6 1 24 3 1 4 19 8 10 6 5 2 1 3 2 8 3 2 13 167 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica. Ljubljana (srez) • • I — 1 — I — I 1 Skupaj . Dusljivi kašelj. Brežice Skupaj 1 -|-| 1 Pertussis. - I 1 I — I — I 1 1 Sen. — Erysipela8. Brežice . . . ■ > Celje . t c . v b Kranj...................t Ljubljana (mesto) . Maribor desni breg . Maribor (mesto) . > Prevalje................. Ptuj..................... Skupaj 9 8 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Ljubljana (mesto). . 11 Skupaj . Odrevenelost tilnika. — Polyomyclitis acuta. Prevalje . t • . • Skupaj 2 2 irez 1 lil o 1.5’g ._ ja 13 J2 -g o ° Vnetje priuSesne slinovke. — Parotitis epidemica. Ptuj. 8 | 9 8 9 6 6 11 11 Skupaj Ljubljana. 6. decembra 1930. Po odredbi vršilca dolžnosti bana: Zdravstveni inšpektor i Dr. Mayer. sjc II. No. 85.076. Razpust društva. Drufitvo »Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani« je razpuščeno, ker če več ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, dne 12. decembra 1930. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Star*), s. r. II. No. 85.339. Razpust društva. Društvo »Diru&tvo cerlifikatiistov za Slovenijo v Ljubdjanik je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljeyska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, 13. decembra 1930. Po odredhi bajna načelnik upravnega oddelka: Dr. Star6, e. t. % II. No. 85.337. Razpust društva. Društvo »Orgamisation Franco-Slovfene« v Ljubljani je raapuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, 13. decembra 1930. Po odiredhi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Star6, ■. r. ♦ II. No. 35.058. Razpust društva. Društvo »Esperantskii kilub v Novem mestu« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, 13. decembra 1930. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stari, s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 393/30-6. 3091 Dražbenl oklic. Dne 10. januarja 1931. ob devetih se prodajo v Tržiču It. 156 po javni dražbi sledeči predmeti: 1. 161 komadov različnega pohištva, med tem več dragocenih preprog, in 2. nekaj srebrnine. Okrajno sodišče v Tržiču, dne 19. decembra 1930. •j. E 370/30—18. 3094 Dražbenl oklic. Dne 15. januarja 1931. ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vi-sole, vi. št. 40, obstoječih iz hiše št. 15, gospodarskega poslopja s stiskalnico in vinsko kletjo, vinograda in drugih zemljiških parcel. Cenilna vrednost 81.449 Din 75 p; najmanjši ponudek 54.299 Din 83 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II., dn© 4. decembra 1930. — ■+. .— Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: Popravek. 878. Sedež: Murska Sobota. Dan vpisa: 27. novembra 1930. Besedilo: Kreditna banka,- d. d. ▼ Murski Soboti. Pri vpisu, objavljenem pod tem naslona tem mestu dne 17. dec. 1930., se odstavek »Podpis firme« pravilno glasi: Tvrdka družbe se podpisuje tako, da pod natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali od kogarkoli predpisano besedilo tvrdke v slovenskem (srbo-hrvaškem, nemškem ali madjarskem) jeziku podpišeta vsak svoje ime ali dva Člana načelstva, ali en član načelstva in ravnatelj ali 1 član načelstva s prokuristom, ali 1 član načelstva z v smislu člena 48 trg. zak. za podpisovanje firme pooblaščenim uradnikom. * * 879. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 13. decembra 1930. Besedilo: Uvoz kave, družba e o. a. Obratni predmet: Uvažanje vsakovrstne kave in kavinih eurogatov, mletje in praženje vsakovrstne kave, razprodajanje kave vsake vrste in kakovosti na drobno in na debelo in sicer surovo, praženo, pa tudi zmleto, nadalje izvažanje vseh teh vrst kave in kavinih eurogatov. Družbena pogodba z dne 21. novembra 1930 opr. št. 648. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev. Poslovodje: Andrašič Angela, trgovčeva soproga, in Andrašič Ignac, trgovec, oba v Kranju. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa in njeno tvrdko podpisuje vsak poslovodja zase na ta način, da pristavi pod besedilo tvrdke napisano, natisnjeno ali 8 štampiljo od kogarkoli odtisnjeno en poslovodja svoj podpis. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 13. decembra 1930. Firm 2024/30 Rg C IV 24)5/1. Vpisale so a e izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 880. Sedež: Brežice. Dan vpisa: 3. decembra 1930. Besedilo: Podružnica Ljubljansko kreditne banke v Brežicah. V smislu sklepa XXX. rednega občnega zbora delničarjev z dne 22. marca 1930., sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke na 151. seji z dne 19. avgusta 1930., se spremene §§ 1., 2., 10., točka 3., 30., 33. in 86., bančnih pravil. Te spremembe so bile odobrene z odlokom kraljeve banske uprave banovine v Ljubljani VIII. št. 3201, odnosno 3201/1 z dne 30. maja 1930. ozir. 31. avgusta 1930. in vpisane glasom sklepa Deželnega sodišča, kot trgovskega sodišča v Ljubljani, odd. III., z dne 10. oktobra 1930., opr. št. Firm. 1772/30 Reg. B I 42/165, v trgovskem registru tega sodišča pri protokolirani tvrdki centrale. Točka 3. -pravil glede delokroga banke se glasi sedaj: >3. Nakupovanje in prodaja vrednostnih papirjev, deviz, novcev, kovin, drugega blaga in surovin vseh vrst in terjatev ter posojanje na vse te reči, terjatve in na nepremičnine za lasten kakor tudi za tuj račun, a z izključenjem pravih poslov hipotečnih bank.« »Firmo družbe podpisujeta pod besede Ljubljanska kreditna banka (v cirilici ali latinici), ali Banque de credit de Ljubljana ali Laibacher Kreditbank, ali Banca di cre-dito di Ljubljana, ali Credit Bank of Ljubljana, ki so od kogarkoli pisane ali s štam-piljo odtisnjene, dva člana upravnega sveta, ali en član upravnega sveta in en ravnatelj, odnosno en namestnik ravnatelja, odnosno en prokurist ali pa en ravnatelj, in en namestnik ravnatelja, odnosno en prokurist. Ravnatelj ali uradniki, ki so pooblaščeni k sopodpisovanju, morajo pristaviti pod svoje ime črki p. p. (per procura).« »Vse podružnice zadevajoče pravnoob-vezne izjave se morajo opremiti s podpisom centrale pod § 30. teh pravil, ali pa s trgovsko-sodno protokolirano firmo podružnice in s podpisom enega člana pred-stojništva ter dirigenta, odnosno njegovega namestnika, odnosno prokurista podružnice, ali pa s podpisom dirigenta in njegovega namestnika, odnosno prokurista podružnice, odnosno drugega uradnika, katerega upravni svet v to pooblasti.« Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, odd. I., dne 3. decembra 1930. Firm 291/30 Rg B I 35/11. * 881. Sedež: Slovenjgradec. Dan vpisa: 3. decembra 1930. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgradcu. V smislu sklepa XXX. rednega občnega zbora delničarjev z dne 22. marca 1930., sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke na 151. seji z dne 19. avgusta 1930., se spremene §§ 1., 2., 10., točka 3., 30., 33. in 86., bančnih pravil. Te spremembe so bile odobrene z odlokom kraljeve banske uprave banovine v Ljubljani VIII. št. 3201, odnosno 3201/1 z dne 30. maja 1930. oziT. 31. avgusta 1930. in vpisane glasom sklepa Deželnega sodišča, kot trgovskega sodišča v Ljubljani, odd. III., z dne 10 ok-‘^ 1930., opr. št. Firm. 1772/30 Reg. BI 42/165, v trgovskem registru tega sodišča pn protokolirani tvrdki centrale. Točka 3. pravil glede delokroga bank* 6e^ S1*8^aj: >3, Nakupovanje in prodaja vrednostnih papirjev, deviz, novcev, kovin, drugega blaga in surovin vseh vrat in terjatev ter posojanje na vse te reči, terjatve m na nepremičnine za lasten kakor tudi ^ 1 ^JuSenjem pravih po- slov hipotečnih bank.« nS“°idrVžbe P^P^ujeta pod besede ktafrS Rredltn“ banka Vnosno en pro- k ali “radnikl> M »o pooblaščeni k sopodpisovanju, morajo pristaviti pod svoje ime črki p. p. (per procura).« >Vse podružnice zadevajoče pravnoob-vezne izjave ee morajo opremiti e podpisom centrale pod § 80. teh pravil, »H pa s trgovsko-sodno protokolirano firmo Dodiče in s podpisom enega člana pred-stojništva ter dirigenta, odnosno njegovega namestnika, odnosno prokurista podružni- ’a|Pa.,8 Podpisom dirigenta in njegovega amestnika, odnosno prokurista podružnice, odnosno drugega uradnika, katerega upravni svet v to pooblasti.« Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, odd. I., dne 3. decembra 1930. Firm 296/30 Rg B I 56/10. •J* 882. Sedež: Celje. Dan vpisa: 8. decembra 1930. Besedilo: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podružnica Celje. Izbriše se vsled smrti član upravnega odbora Majdič Peter, veleindustrijalec v Celju, Sp. Hudinja. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju odd. I., dne 3. decembra 1930 Firm. 295/30 Rg B I 37/31. 883. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 13. decembra 1930 Besedilo: Jelovšek & Co, založniška in propagandna družba »Adana« družba z o. z. Izbriše se poslovodja Jelovšek Josip! vpise pa poslovodja Bulc Franc, posestnik in trgovec na Mirni. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. decembra 1930 Firm. 2034/30 Rg C III 207/5. * 884. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 13. decembra 1930. Besedilo: Zadružna banka v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Tuma Henrik in Koren Franjo. Vpišeta se člana upravnega sveta dr. Švigelj Anton, odvetnik v Ljubljani, Dalmatinova ulica, in Weber-Bremc Hani, trgovka in industrijalka v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. decembra 1930 Firm 2079/30 Rg B I 165/8. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna za druga: 885. Sedež: Šalkavas. Dan vpisa: 13. decembra 1930. Besedilo: Zadruga za elektrifikacijo Šal-kevasi, r. z. z o. z. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov, s tem da: 1. dobavlja svojim članom na skupen račun in nevarnost električni tok, katerega dobavlja iz elektrarne kočevskega premogovnika; 2. izvršuje za svoje člane potrebne instalacije; 3. dobavlja svojim članom za razsvetljavo in obrat potrebne stroje, svetilke in druge v to svrho spadajoče predmete. Opravilni delež znaša 50 Din in se mora plačati ob pristopu ali v roku, ki ga določi načelstvo. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo po nabitju na zadružni deski, ali s pismeno okrožnico. Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so: Šifrer Ivan v Šalkivasi 96, načelnik, Man ser Josef v Šalkivasi 17, načelnika namestnik, Erker Rajmund v Kočevju št. 123. Erker Jožef, posestnik v Šalkivasi št. 46, Štimec Ivan v Šalkivasi št. 3. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana. Okrožno sodišče Novo mesto, dne 13. decembra 1930. Firm. 263/30 Zadr. III 134/1. **« VI) NAŠIM CENJENIM INSERENTOM!_ Vsled obilice dela pred prazniki prosimo uljudno, da se nam dostavijo oglasi ZA BOŽIČNO STEVI L_K_0 do torka, dne 23. t. m. do 14. ure, ZA NOVOLETNO STE V_I_L_K_0 do vključno dne 30. t. m. Zakasnela naročila bomo sprejemali tudi 31 . t. m. do 16. ure , in sicer na podlagi oenika s poviškom za 50%. ✓ UPRAVA Bolivarjeva proslava v Berlinu Ob stoletnici smrti osvoboditelja Južne Amerike generala Simona Bolivarja so priredili v Berlinu spominsko svečanost, katere se je udeležil tudi nemiki državni kancler dr. Briining in ves diplomatski zbor, slavnostni govor pa je govoril minister za vnanje zadeve dr. Curtius. Na desni strani vidimo sliko Simona Bolivarja, ki je bila okrašena z zastavami vseh južno-ameriških držav. Revolucija v Španiji Vladne žete korakajo po zmagi nad uporniki v ipansko obmejno garnizijsko mesto Jaca. Novi parnik severo-nemškega Lloyda »General von Steuben«. L. 1931. bo postavil severo-nemiki Lloyd v službo nov 15.000 tonski parnik, ki se imenuje »Ceneral von Steuben«. Parnik Je dolg 167 metrov in ima prostora za 800 potnikov. je nihče ne bo kupil. Svojo stavo bi bil gotovo dobil, če ne bi bil pozabil, v kateri roki je držal ponarejene in v kateri prave bisere. Ta štorija pa ne bi bila za božič, če se ne bi končala tako: »Gospod Boyan, zastaven u-dovec, se je na parniku natančnejše seznanil z udovo Bakerjevo in še predno je parnik pristal na Angleškem, sta že bila srečno zaročena.-!: V ^udna mistifikacija V nekem londonskem predmestju živi gospa Adams, ki se peča 8 prav čudnimi posli. Ta ženska namreč vedno potuje in kjer naleti na lepo gosposko hišo na deželi, ki je zidana v starogrškem slogu, jo kupi fh jo proda naprej temu ali onemu bogatemu Amerikancu. Ameri-kanci pa dajo take hiše podreti, potem pa vsak kamenček in vsako opeko prepeljejo v Ameriko, kjer hišo zopet sezidajo v njihovi prvotni obliki. Za take hiše, ki so bile sezidane že v dobi, ko so vladali Tudorji ali pa kraljica Elizabeta, plačujejo Amerikanci ogromne vsote. Kakor hitro torej najde gospa Adams kje na deželi tak starinski gosposki dvorec, ga izmeri in fotografira, potem pa hoče vedeti zgodovino dvorca do podrobnosti. Nato ponudi svoje »blago«« svojim agentom v Newyorku. Gospa Adams pripoveduje tudi, kako visoko cenijo Amerikanci razne stare stvari iz dobe Henrika VIII., kraljice Elizabete ali pa Sha-kespeare-a. Hišica, kjer je bil rojen pesnik Ma-sefield, ki je sedaj v Ameriki zelo v modi, je vredna sicer 30.000 Din več kakor bi bila vredna sicer. Hiša, ki stoji tako ali tako v zvezi z zgodovino Henrika VIII., je tudi po toliko več vredna. Gospa Adams ima hišico, ki ima tudi neko zvezo s kraljem Henrikom VIII. Ko je nekoč kralj tam mimo jezdil na lov, je padel s konja. Neka stara ženica, ki je živela v soseščini, je potolčenemu kralju stregla. Da ji povrne njen trud, je dal kralj zapleniti več sosedom v bližini njihove hiše in jih je dal starki za plačilo. Gospa Adams trdi, da je njena hiša ena izmed tistih, ki jih je bil dal kralj Henrik VIII. takrat zapleniti. Čeprav je hišica tako zanemarjena, da je občina gospej že večkrat zagrozila, da bo dala bajto podreti, vendar upa gospa Adams, da jo bo še silno drago prodala. Včasih je pa silno težavno dognati, čegave so bile nekdaj hiše, ki prihajajo za gospo Adams v poštev. Nedavno je staknila hišo iz dobe Tudorjev (stara angleška dinastija). Šla je takoj iskat gospodarja in je potrkala; ker pa se ni nihče oglasil, je odprla vrata in se ni malo začudila, ko je zagledala v prostoru svinjo z njenimi mladiči, povedali so ji, da rabijo sosedje to hišo že celo vrsto let za svinjak. Ta okolnost pa dela bajto še dražjo, kajti če stoji v ceniku pripomba, »da je hiša že 50 let služila za svinjak«, je to po amerikanskih pojmih silno uspešna reklama. Soba v pritličju V Bukarešti je policija zaprla nekega dijaka, ker je s kovčegom v roki skočil iz nekega pritličnega stanovanja skozi okno na ulico. Na stražnici so ugotovili, da je bil mladi mož že večkrat ovaden zaradi goljufije. Stvar je bila pa taka: Dijak je bil vedno suh kakor poper in ni mogel nikdar priti do denarja, da bi plačal stanovanje. No, in ko je zopet prišel nesrečni »prvi« in zopet ni imel denarja, da bi poravnal svoj dolg pri gospodinji, si je zopet poiskal novo pritlično sobo v drugem delu mesta. Uhajal je pa tako, da je vedno počakal, kdaj pojde njegova gospodinja kam klepetat, takrat je pa skočil skozi okno na ulico. Dvakrat so ga zaradi neplačane sobe ovadili, veseli študent pa je priznal kar sam, da je že 18-krat na ta način »plačal« svoje stanovanje. »Kako pa, da na rektoratu o tem nič ne vedo?« — ga je vprašal komisar. »Kaj pa mislite,« se je zasmejal dijak, »mar me imate za takega bedaka, da bom gospodinjam pravil, da sem študent? Da bodo zahtevale denar naprej?« Komisar, mož usmiljenega srca, je študenta spustil brez kazni. Ta |e pa kar za božič! V nekem angleškem listu beremo to-le pove-stico: »Okoli 18 let je tega, ko je gospa G race Ba-kerjeva v Londonu hitela zvečer domov mimo dolge vrste prodajalcev, ki so na ulici prodajali vsakovrstna darila za božič, kakor jih pač ku pujejo le bolj siromašni ljudje. Gospa se za nadležne prodajalce sprva ni dosti zmenila, pozorna pa je postala na nekega visokega in čedno oblečenega prodajalca, ki je prodajal po jako nizki ceni ovratnice, »prave« biserne ovratnice. »Samo 6 krajcarjev stane tale ovratnica,« tako je ponujal mož svoje blago. Gospa Baker jeva je res kupila tri ovratnice, med temi tudi tisto, ki jo je držal prodajalec za reklamo v rokah. Dve leti kasneje pa je gospod Baker umrl in vdova je morala prodajati svoj nakit, da je mogla živeti. Svoj nakit, in med tem tudi tiste tri ovratnice, je poslala znanemu draguljarju v Antwerpen na ogled. Gospa se ni malo začudila, ko je prejela čez nekaj dni pismo iz Antwerpna in pa ček na 1500 funtov šterlingov. V pismu je draguljar sporočil gospej, da je ovratnica iz pravih biserov in zato ji pošilja denar za njo. Minilo je več let, ki jih je gospa Bakerjeva preživela v Argentini ji, kamor se je bila izselila za zaslužkom. Na svojem povratku v domovino pa je pripovedovala na parniku v večji družbi zgodovino tiste za 6 krajcarjev kupljene in za 1500 funtov prodane ovratnice. Ko je pa svojo pripoved povedala, je stopil pred njo starejši gospod in je rekel, da je on tisti, ki ji je ovratnico prodal. On je bil prej borzni mešetar v Londonu in je stavil i nekim svojim tovarišem, da bo pristno biserno ovratnico prodajal za božič na cesti po silno nizki ceni, pa Prazniki pri raznih narodih Vsak narod praznuje enkrat na leto praznik, ki vsakogar dvigne, kakor na perotih do najlepšega in najčistejšega veselja. Za Nemce je tak praznik božič, ko se tudi najbolj navdušen pristaš in zagovornik »nove stvarnosti« ne sramuje, da se mu vsaj za pičlo uro ne bi omehčalo in ublažilo srce. Nemci sami pravijo, da jih noben tujec ne more prav poznati in razumeti, kdor ni vsaj enkrat preživel božičnih praznikov med njimi, bodisi na severu ali na jugu, ob Donavi ali pa ob Reni. Drugi narodi res da tudi praznujejo božič, toda za druge je božič pač praznik kakor je vsak drug praznik, za Nemca pa je božič praznik »das Fest«, ne »ein Fest«. Tako pravijo Nemci sami. Kar je za Nemce božič — »das Fest« — to je za Rusa praznik vstajenja. Rusi pravijo, da znajo samo oni obhajati Veliko noč. Takrat se mehka in široka ruska duša odpre še bolj na široko, ljudi se polasti splošna radost, tako da se neprestano poljubujejo in objemajo, pa prav vsi, sovražniki in prijatelji, sorodniki in tujci. Vse je takrat lepo in vsi ljudje so dobri in tisti dan vlada v celi prostrani Rusiji samo ljubezen in veselje, kakor da ima vsa Rusija eno samo veliko srce. Na Francoskem je na sveti večer vsaka še tako skromna pivnica svečano razsvetljena in vsaka miza je lepo pogrnjena: ljudje večerjajo, kakor da je Silvestrov večer, ob novem letu se pa obdarujejo kakor pri nas za Božič. Pravi francoski narodni praznik, namreč praznik splošnega bratenja, pa je 14. julija ko slave praznik republike. Takrat je vsa Francija eno samo veliko sejmišče in vsi ljudje so eno samo srce in ena duša. Tudi v Zedinjenih državah je največji praznik »dan neodvisnosti«. Ta praznik praznujejo Amerikanci z velikim hruščem in vsepovsod slišiš strel na strel, kakor da slavijo praznik pušk in pištol. V vzhodni Aziji je največji praznik Novo leto. Ta praznik praznujejo kar po cel teden. Kitajci celo še po -več tednov. To izgleda, kakor da nagromadi najpridnejši narod na svetu vse praznike celega leta na en sam kup. Kdor celo leto ni pokusil niti koščka mesa — sedaj si ga lahko naloži celo košaro, toliko živine pokoljejo na Kitajskem za Novo leto. Kdor se celo leto ni mogel niti enkrat preobleči, dobi tedaj potrebno obleko zastonj in tudi najbolj trdosrčni upniki so te dni mehki kot vosek. V Braziliji zopet imajo za največji praznik predpust. Ta praznik slavijo tako, da so enkrat ob obisku nekega mogočneža v Braziliji sklenili, da bodo priredili njemu na čast špecijalen »karneval«, kajti samo predpustom je mogoče Braziljance spoznati, kakšni so. — Predpust praznujejo sicer tudi v Italiji, tudi v Nemčiji (K51n, Monakovo) ampak vse to praznovanje ni nič v primeri z braziljanskim predpustom. Na bodoči predpust se ljudje vesele že celo leto in posebna društva se trudijo leto in dan, da vprizore vedno in vedno kaj novega. Denarja potrošijo takrat na milijone, potem pa praznujejo 3 dni. Promet je ustavljen, trgovine so zaprte in vse prebivalstvo glavnega mesta (Rio de Janeiro), nad 1 milijon moških, ženskih in otrok, slavi predpust. Umazani zamorčki se bratijo s predsednikom republike, vse raja in pleše, in sicer vse v maskah. — Nikjer ne Vidiš žalostnega obraza, vse je razposajeno in razigrano in te dni padejo vse družabne ln socialne razlike. črna filmska »zvezda« v Evropi Zamorska filmska umetnica Nina MaS Mac Kin-ney potuje sedaj po Evropi in nastopa pri različnih filmskih podjetjih. Praktična darila Namizne garniture — posteljne garniture — damsko perilo — iifon — robci — nogavice Najboljša kvaliteta In nizke oeno pri Hed. Šare Ljubljana, Selenburgova ul. S Gremo v Korotan v Čitanka o Koroški za mladino Podarite Vašim malim knjigo o Koroški, da se bodo vedno spominjali bratov na Koroš-993 kem! Knjiga se dobiva v sveh knjigarnah! Oltasijska proJap »SchaHhausen« precizne žepne ure, briljanta! prstani, moderne zapestnice, obeski, uhani, cigaretae doze, jedilno orodje, srebrni nastavki, m moderne budilke, stanske ure IVAN PAKIŽ Ljubljana, Pred Škofijo 15 !Zlata in srebrna bronsa u okraske božičnega drevesa Drogerija Gregorič UUBUAKA, Prešernova ul. 5 994 0II0II0IIC3II0IIC3IIC3IIC3IIC3I10II' Papir za zavijanje potiskan in nepotiskan prodaja po nizki ceni tiskarna »Merkur«, Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 iioiioiioiioiioiioiiouonoiic* ODDAJO SE V NAJEH v Wolfovi ulici itev. 12 obsežne in suhe kleti, pripravne za shrambo zelenjave« sadja itd. Pismene ponudbe sprejema: Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani, univerza. 936 Lovcem in ribičem primerna božična darila dobite najpovoljneje pri puSkarju ranko. '»TRIBUNA'* F. JB. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4. Prave gojzerje, lovske, smuške, škornje in soloh vseh vrst športne čevlje ima v zalogi in izdeluje po - meri A. Zalokar 212 Ljubljana Gosposvetska cesta St. 8 ntaasaaBEioiHHiiiBHBii MEDNARODNI INFORMACIJSKI ZAVOD Viktor Blažič Ljubljana Tavčarjeva ulica 2-1 Daje edino res zanesljive trgovske In privatne informacije in je edini za celo Jugoslavijo poverjeni »os posredovalec v zadevah AMERIKANSKIH DEDSC1N BI KAŠELJ, pa na) bo njegov Izvor tak ali tak V atn vedno takoj olajšajo razkužilne PASTILJE VALDA neprekosljiv izdelek zoper prsni prehlad, nahod, grlobol, vnetje krhlja, akutne in kronične katarje, gripo, influenco, naduho, zasoplost 1.1. d. Pazite dobro: Zahtevajte v vseh lekarnah in drogerijah samo Izvirne pastllje VALDA v škatljicah z napisom „VALDA". 827 :::::::: ::::::: •••••S« :::::::: KVIRJI! Največja zaloga najmodernejših okvirjev vseh vrat. Izdelovanje lesenih lestencev ter vseko-vratnlh rezbarakih in pozlataraklh del. — Izdeluje aolldno In poceni tvrdka •••••••• •••••••• :::::::: • ••!___ •••••••• :::::::: •••••••• §••••••• 8888 •••••••• eeeeeeee eeeeeeee :::::::: 8888 •••••••• :::::::: •eeeeeee ■eeeeeee A. GOTZL, Ljubljana Dunajs«a cesta 17 895 IiSSImi ■»iv y' ? I ? 't ®*:Bj Tovarna »ohištva IVAN 1»! ATHIAN arhitekt za interlere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14 priporoča svojo veliko zalogo najmodernej Sega pohifitva a priznano prvovrstno izde lavo. kakor tudi vaa tapetniška dela po naj nlžiih cenah Razširjajte Jugoslovana! Cinkarna d. d., Celie izdeluje v svoji na novo ustanovljeni in po najmodernejših princip urejeni tovarni v Celju (INKOVO BELILO (Zinkweiss) v vseh nijasnab pod zaščitno znamko 99 Briljant M Odlična kakovost, vsebina cca. 90, 75—99, 9 % cinkovega oksida. Beli, zeleni, rudeči in sivi pečat Naš izdelek odgovarja popolnoma za vse svrhe. Cene nižje od konkurenčnih. PotroSati, zahtevajte povsod cinkovo belilo znamke „BR!UANTW. Generalno zastopstvo in prodajna pisarna: 990 Masarykovi Vaše večerne toalete. Isti čeveljček brez spone v vseh modnih barvah. Vrsta 9805-05 Din 169— Priljubljen ’ naših odjemalcev, narejen iz najboljšega laka, z elegantnim po m, za neverjetno nizko ceno. Vrsta 9975-03 Din 199— Luksuzno izvršeni čevlji iz črnega antilopa, kombiniranega z lokom, tako da morete z niimi tudi na ples in v družbo. Vrsta 218 Din 89— Ko pridete domu, zamenjajte čevlje s toplimi domačimi čevlji. Ako ste o:- 'iivi, si kupite te, preko členkov visoke, da Vam bo topleje. Vrsta 9815-03 Din 89— Ele"., ' n c ^nski čeveljček t" '-!'-ne"'i žameta. Vedno potreben dami doma, v uradu in za v iji ples. Isti s spono za isto ceno. Vrsta 1875-78 Din 129— Celogumasti snežni čevlji, praktični za dež, sneg in blato. S »' "''komi, praktičnimi nrj oblačenju, za neverjetno nizko ceno. Vrsta 1365-70 Din 99— Naš člager tako z dobrim materijalom kakor tudi z nizko ceno. S tem želimo tudi najširšim slojem omogočiti nakup dobrih snežnih čevljev, ki bodo ohranili zdravje ter povečali sposobnost. Vrsta 1365-75 Din 129— Elegantna oblika, kroj pieko členkov, volneni gabardin s žametnim ovratnikom. Ta letošnji proizvod in naša znamka so najboljše priporočilo. Vrsta 7047 Din 59— Ko zjutraj vstanete iz tople postelje, obujte te domače čevlje. Ko pridete domov z dela. Vam jih je zopet treba, da si odpočijete noge. Za to nizko ceno jih lahko kupi vsakdo. Vrsta 9895-70 Din 199— Krasni Škorenjčki za ulico. V najslabšem vremenu Vam bo nožiča v teh škorenjčkih vedno elegantna in okusna. Nosijo se brez čevljev z volnenimi nogavicami. Vrsta 1895-81 Din 199— Priljubljeni ruski škornji, ki jih nosimo povrh čevljev. 8 pisan' •” okraski in ogrlico iz krimerja. Vrsta 7045 Din 49— Neobhodno potrebno za vsako gospodinjo nri obavlja-nju domačih deL Nizka cena omogoča nakun vsakomur. Obisk naših prodajalni! Vam priporočamo dopoldne, ko je boli udobno in največ časa za izbirame in premišljevanje Vrsta 1645-11 Din 11 Solidni čevlji iz črnega ali rujavega boksa z usnjatim podpetnikom. Praktični in pripravni za mater in hčer. Vrsta 6625-08 Din 199— Novi model za elegantno damo. Dame, ki goje šport, tudi one na terenu in one na tribuni, potrebujejo par takih športnih čevljev. Vrsta 1875-57 Din 199— Priljubljen okras. Elegantni čevlji z nizkim podpetnikom, narejeni iz laka, antilope ali finega boksa. Z raznimi kombinacijami. Vrsta 1367-70 Din 169— Moški snežni čevlji iz finega volnenega gabardina, elegantne oblike. Kdor jih če ni nosil, si ne more misliti vseh prednosti in udobnosti, ki mu jih proži za nizko ceno ta čevelj. Vrsta 3635-18 Din 169— Čevlji za staro mamico, iz finega boksa, z nizkim podpetnikom, udobni, fine oblike in nizke cene. Vrsta 6807-70 Din 79— Galoče z našo znamko so znane po vsem svetu, ne samo po svoji obliki in dobri kakovosti, nego tudi po nizki ceni. Vrsta 3267-00 Din 249— Moški čevlji iz dul ’ a za zimski šport in štrapac.Med podolatom dumast vložik, ki varuje nogo vlage, čevelj pa dela nepremočljiv. Vrsta 9677-22 Din 249— Priljubljen Čevelj naših stalnih odjemalcev, narejen iz najfinejšega boksa, z lahkim usnjatim podplatom in gumastim podpetnikom. Imamo jih v vseh velikostih in širinah. Vrsta 1937-22 Din 169— Praktičen čevelj, potreben za vsakdanjo službo umnemu ročnemu delavcu. Črne ali rjave barve za neverjetno nizko ceno. Vrsta 6627-06 Din 249— Eleganten, udoben čevelj odličnega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike. Vrsta 0967-00 Din 169— Čevlji za delo na terenu. Ne boje se dežja, snega niti blata. Narejeni so iz mastne kravine (juhta), z gumastim ali usnjenim podplatom. Vrsta 4837-00 Din 169— Specialen čevelj za ples. Izgotovljen iz laka in lahek kot pero. Z nizko leno dajemo vsakomur možnost, da pride v družbo in na ples v primernih čevljih. pravočasno, naklonite nam svoje zaupanje. - Po naročilu pošljemo po pošti Znižali smo cene n gavicam: Ženske nogavice...........od Din 69— na Din 49' „ m ..........od Din 39— na Din 35' » ,, .........od Din 29— na Din 25' Znižali smo cene nogavicam Ženske nogavice........od Din 19’— na Din Moške ,, . . . . . od Din 29— na Din Izdaia tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihitlek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani Kupite pravočasno, ne odlagajte nakupa na zadnje dni pred Božičem!