4 um. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 1 UrsdalMd ta «pravalUd >i»eHHi ! k ' UST a Uwadals šti. Offlse «1 PuMkstioai scar Sou ta Uwadals Av. Wm, EodrwoU 4M LJTO-YÍAÍ IX1X. J® January 1«. INI, aft U« »mMKM Hm Art of Ooncrwa of March I. im. CHICAGO. ILL*, TOREK. 12. MAJA (MAY 12). IM«. Subscription |6.00 Ysarty ÖTKV.—NUMBER 93 AeMpttaM (or mailln« »t «p«cUl nW oí poiUp provided for in sociioo 1101. Act of Oct. i. 1HT. aotkori-d oo Jano M. ISI». Ženevi se bo nadaljevala ofenziva proti Mussoliniju ¿enevskih krogih prevladuje mnenje, da boj-kotna akcija proti Italiji ne bo preklicana. Švedska bo zahtevala izključitev fašistične države iz Lige narodov. Milijoni ae udeležili proslav, ko je Mussojini proglasil oživitev rim-ikega imperija. Selaaaie pojasnil vzrok svo-jeg^bega iz Abesinije 11. maja.—Diplomat-, fcnevi so uverjeni, da se bo ¡kotna akcija proti Italiji na-fvala, čeprav je Mussolinije-mada podjarmila Abesinijo. ¡tev bo padla na seji sveta narodov, ki se otvori danes. ithony Eden, britski zuna-minister, in člani njegove de-:ije še niso pojasnili, kakšno ¿če bodo zavzeli proti Italiji [ženevski konferenci, male ev-_ie državice pa so alarmira-ker je Italija zasedla Abesi-), v Ligi narodov včlanjeno ivo. Te izražajo lojalnost Zeli in čakajo, kaj bosta storili jlija in Francija v sedanji ti, ki oKraža obstoj Lige na-Namignile so, da bodo Jožile svetu Lige narodov rešijo, vsebujočo zahtevo, da »va ne sme priznati Italiji jrija, ki Ra je podjarmila z roženo silo. Posebno Švedska tkačena in bo najbrž pripo Ja izključitev Italije iz Lige iov. prezentantje Švedske, Nor ke, Danske, Holandske, Fin Španske in Švice se bodo Ji na posebni konferenci in evali, da mora Liga narodov Liti nur u vsako ceno. Azana izvoljen za predsednika Španije Dobil je 754 glasov proti 120 Madrid, 11. maja. — Španski elektorji skupno s poslanci.španske zbornice so včeraj volili dru gega predsednika španske repu blike in izvoljen je bil Manuel Azana, sedanji predsednik španske levičarske vlade. Azana je dobil 754 glasov; 120 volilcev se je vzdržalo glasovanja. Azana ni imel protikandidata. Elektoral na zbornica bi morala imeti 946 volilcev, toda 76 monarhističnih poslancev «e ni hotelo registri rati za predsedniške volitve. Novi predsednik se je po volitvah zahvalil s sledečimi beseda« mi i* "Hvala, gospodje! Španija je lahko, zagotovljena, da bom zvest principom demokracije in blagostanje Hudstva bo moja največja skrb". Azana je star 56 let in po poklicu je odvetnik in obenem piše drame; v politiki je liberalni re- Francija dobi socialistični New Deal Izjava Leoi prihodi miei Bluma, fa pre-la se na izid italijansko-abe-^kega konflikta. Zedinili so se revizije XVI. člena ženev-kovenanta, ki določa, da »jo vse v Ligi narodov včla-države izvajati sankcije ti državi, ki jo Ženeva progla-napadalko. Nekateri držav-pravijo, da ta člen ne more (ti žrtve napada, pač pa lah-oteKiM* v konflikt nevtralne »ve. Dalje so razpravljali o L členu, ki govori o reviziji Tejra bodo skušali okre-I da !>o Litfa narodov laglje »vala bodoče konflikte. im- 11- mala. — Topovski ki ko grmeli v vseh itali-»kih mestih, so pozdravljali Jtvo "novega imperija". Mili-Italijanov po vsej deželi so ludeležili demonstracij, s ka-fn' oproilavili oživitev "rim-ra imperija". Fašistični tisk [velikimi naslovi objavil Mus-"'ji-vo proklamacijo o aneksi ^winije in imenovanju kra-IKmanuelH za abesinskega ce-1 * basanje, ki Ae vznemir-Pijane fašiste, je, kaj 4 »torili Anglija in Franci-«euradn« vest iz Pariza se • Ja !• rancija ne bo prizna- Abesinije. j '"•tirajo, da je fi ' ¡«rih, r,ovo cesarstvo, , . [«'"»'•ja in da Liga ne m '■"< Italiji. Nada- l ne bo uklone, pa/ pa bo l'""1" -delovanje z dru-JTa" • pri reševanju ev- r • AU sinije govore o ^ '^ 'Wodkif--združi-''"I 1,1 JUšne italijanske l,'r*tlawi. s tem je bil |I*;ru*1 Haluanske oboro-' A " «niji. Z okupaci-HararjM in Addis : kalija kontrolo ' f " K» ^"di iz Addis a'"*ko pristanišče II. maja. — Ne- A " »«• Klase, da so * A babi, ki no sle-^ *r.m ^"»"»ja, za '. Mesto je 'i "k<*U je ne acir ¿^kanec, ».svetovne«. «»vö rti svobodnomislec in vse vse svoje življenje je bil poštenjak od nog do glave. Španska vlada bo zdaj formalno reorganizirana. -< Nad Grčijo visi generalna stavka Vojaške čete ubile 22 stavkarjev v Solunu Atene, 11. maja. — Krvavi dogodki v Solunu, kjer se je iz stavke tobačnih delavcev razvil lokalni generalni štrajk, v teku katerega so voJaške ¿Te zadnje dni streljale, ni^ stavkarje in u-bile 22 delavcev ter ranile čez sto, so povzročili silno napeto situacijo po vsej Grčiji. Izvršni odbor Splošne delavske zveze je včeraj zagrozil z generalno'stavko po vsej državi v znak fifote sta proti vojaškim brutalno stim v Solunu. ^ M' Včeraj Je mir iV Solunu. Vršili so se pogrebi nesrečnih žrtev. Organizacija železničarjev v grški Macediniji, ki se je pridružila stavkarjem, je včeraj-stavko preklicala, ko je vlada odredila mobilizacijo železničarjev, da na ta način zdrobi štrajk. Obsedno stanje v Solunu se nadaljuje. Vlada je poslala tja Štiri manjše bojne ladje. Domače vesti Minnesolnke novice V Chisholmu je avtotruk do smrti povozil slovenskega dečka Franklina Sterleta, dve leti in pol starega sina rojaka Johna Sterleta, ko se je igral na ulici. — V Evelethu je naglo umrl Pavel Junke, star 41 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše, dva brata in tri sestre. Dva nova grobova v Penni Park Hill, Pa. — Tu Je umrl po šestdnevni bolezni pljučnici John Jernejčič, star 58 let in doma iz Unca pri Raketu na Notranjskem. V Ameriki je bil 29 let in po poklicu rudar. Zapušča ženo in sedem otrok. Bil je član SNPJ, h kateri spada vsa njegova druiina in kot razredno zaveden mož je bil pokopan civilno na lepem pokopališču Grand-view. Hysota, Pa. — Tu je umrla Stella Jurca, stara 41 let in rojena v Da v is u, W. Va. Zapušča moža in osem otrok, v West Vir-giniji pa tri brate in štiri sestre. Bila je članica društva 503 SNPJ. Obatreljena Srbkinja So. Chicago. — Steve Pribiče-vič, star 35 let, je zadnjo soboto obstrelil in težko ranil 35-letno vdovo Savo Gojič, katera je odklonila njegovo ženitveno ponudbo. Pribičevič je streljal na Žensko v njenem stanovanju, 9025 Burley ave., in v pričo njenih mno-ldv+h pobegnil, toda v nedeljo ga je policija že prijela. Vdovo so odpeljali v bolnišnico. Pribičevič ima ženo in o-troke if Srbiji. Iz Clevelanda Cleveland. — V soboto je tu umrl Anton Jaklič, star 48 let in doma iz Dvornega kola pri Žužemberku na Dolenjskem. V Ameriki je bil 31 let in tu zapušča ženo, sina in dve hčeri, v Wis-soncinu sestro in v Californiji dva strica. Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Dr. Ivo JelaviČ, jugoslovanski izseljenski Jkomisar za Južno Ameriko, je 7. I Pariz, 11. maji.—Leon Blum, vodja francosko socialistične stranke in prihixikji predsednik levičarske vlade t Franciji, je včeraj na seji cfcitralnega odbora stranke itjpvil, da nova vlada namerava j izvajati ekonomske in socialne reforme, ki se lahko realizirajy v okviru kapitalističnega sistevna. To bo neke vrste "New Obal" za Francijo. Novi režim m skrbel, da se zmanjša brezposAiost in zviša zaslužek revno nčanih delavcev na neki eksfetenčni minimum. DrastičneJvalutne spre memb ne bo, veiilar se bodoča vlada ne bo obotavljala odpraviti zlato valuto, ča bo to )K>treb-no za javni kredit. Kar se pa tiče (francoske zunanje politike, JelBlum napovedal tesno solidarnost in koo|>e-racijo z demokratičnimi narodi Evrope in sveta i namenom, da se očuva mednarodni mir in se preprečijo imperialistične naka ne fašističnih režimov. Dal je razumeti, da Francija ne bo pri znala Afcesinije po Italiji. Centralni odbor socialistične stranke je soglasno odobril te smernice. Med socialisti in komunisti se FEDERALNA POMOČ ZA STARČKEINSIROTE Pomoči bo deležno to četrtletje 690,277 oseb POKOJNINA V29 DRŽAVAH Wa*hington. — Zvezna koini-sija za socialno zaščito poroča, da bo v tekočem četrtletju 690,-277 revnih oseb deležno vladne |H>dpore, ki jo prejemajo ali do nje upravičene na |>odlagi zaščitnega zakona. Skupni i«r datki federalne In državnih vlad so preračunjeni za april, maj in junij na $32,033,934, od katere vsote bo prišlo iz federalne blagajne $14,536,810. Največ tega denarja gre sa izplačevanje starostnih pokojnin potrebnim osebam v 29 dr-žuvah, katerih zakone je odobrila zvezna zaščitna komisija. Starostno pokojnino ali podporo prejema v teh državah 528,-694 oseb, in sicer polovico it federalne iu polovico iz državne blagajne. Država Ohio je zadnje dni v ta namen prejela Is federalne blagajne $2,140,425 za april, maj, in junij, Michi-gan pa $704,656. Ohio ima na pokojninski listi 90,000 oseb, vrše pogajanja za sodelovanje v I Mlchigan pa 27,ty)0. vladi. Komunisti se nič kaj nel Zaščitna komisija je odobrila ogrevajo za vstop v vlado, predlagajo pa organično tedružitev socialistične in komunistične stranke. Matni naval pike tov v ohijškem mestu Korit, O.4/ IT. maja. — ffkrog 4000 delavcev iz A krona je včeraj prišlo v avtih v tukajšnje u-kronsko predmestje Kent, kjer je v teku stavka 400 delavcev v Black & Deckerjevi tovarni za elektrarsko opremo. Delavska armada iz Akrona je uprizorila največje piketne demonstracije v zgodovini tega mesteca. Peščica stavkokazov je pobegnila iz tovarne. aprilu Izvršil samomor s skokom iz četrtega nadstropja hife, v kateri je stanoval. Star je bil 4H let, doma iz Dalmacije in tu zapušča ženo. Vzrqk sapnomora je bilo menda slabo zdravje. tudi 18 državnih zakonov sa podpiranje 18,750 slepcev in 17 državnih zakonov za podpira nje 142,878 osirotelih revnih otrok. Več državnih zaščitnih zakonov čaka odobritve fede ralne zaščitne komisije. ^^ Poleg teh zakonov J* komfrrij» odobrila tudi devet izmtd 12 državnih postav za bresposel nostno zavarovanje v drža vab Califoniji, Indian!, Massa chusettsu, New Hampahiru New Yorku, Oregonu, Alabam Washington»« in Wisconsinu Prej je že iiotrdila zakon zveznem Kolumbijskem distrik (u, ki se precej razlikuje ot vseh državnih zakonov te vrste. Glavna razlika je v tem, da krije vse delavce tudi pri majnih podjetnikih in da v sklad pris|>eva tudi federalna vlada in ne samo podjetniki, Proti zveznemu zaščitnemu .. (DslJs ns >. strani.) i Političen razkol NEP0K0JM0R- prihajavAvstnj. CARJEV NA VZHO- cääHDU IN ZAPADU Nad 3500 mornarjev v "divji" atavki na vzhodu demonstracij Dunaj, 11. maja. — Kancelar (Curt Schusehnigg je moral poslušati sovražne klico, ko je na elu svoje privatne «nnadeJjFrij-1 pRIX02BE JIM NISO hetbund korakal po dunajskih n ulicah. Med opazovalci parade, | FUiVl ALsALfc ki so se zbrali oV cestah, je bilo več članov "Heimwehra", privat-1 New York. — o!Jšo Inšpekcijo ladij, parobrodne družbe pa na Izboljšanja izredno slabih delovnih "MaaMr, Vod je mednarodne unije so ta apel Članov enostavno ignorirali, nakar se je pričela širiti stavka tudi na druge ladje. V "divjo" ali nesvtorizirano stavko je Waahlngtoa. —• < lt> - ,Ui\mM ni konferenci s senatorjema Wag- ^^ "^JV« Je prlfi*U ca" nerjem iu Walshem Je predsed- m Iiik Koosevelt naznanil, da je Nl\ ,>nl ^ • P™«' naklonjen Wag..erjevemu sta- "T ¡Tn1' ^ t™! T novanjskemu načrtu, ki določa M«»™ljat ^el»e, največ delav-K76 milijonov Iz zvezne blagajn, ? Velikih Jezer na za gradnjo delavskih stanovanj <,PMjrl rtr,l¡,, M" v prihodnjih štirih letih. Okrogh^,^,1,«rekl1 p.rl" Kljub temu najbrž ne bo sprejet v tem zasedanju dve tretjini te vsote bi vlada posodile, ostali del pa koutrlbu tlrakU Ker pa je predsednik nazna nil, da ne bo insistlral na spre jHje tega osnutka v tem zasedanju, je dvomljivo, da ga bo sta zbornici odobrili. Kongres štaniščni delavci na zapadu, predvsem v Han Franclscu, kjer so odklonili dotakniti se Mvroče-ga tovora". Vsled tega je prišlo do večjega ls>Ja med podjetniki Lil delavci tudi v Han Franeiseu, kjer delo v pristanišču večinoma počiva. Družb« so pošiljal- se Is, najbrž branil dovoliti 150 (l« tovorft »P|öh milijonov za izvajanje zakona t I -1 «rti letu. Dve leti zapora za ra-dioprogram iz Moehve! Berlip, U, maJa. — fttlrl ose- ue prevzemajo. Prejšnji teden so newyorškl stavksrjl |N>slali v Washington depiitacijo 7« članov. Vso zadevo so priNllošili trgovinskemu department u. Koperja so pestili radi slabe inš|»ekclje ladij. Ker so mu orisali konkretne slučaje be, med temi zakonska dvoji es, so bile zadnje dni obsojene škandaloznih zadev, je bil Koper na dve leti zapora, ker so poslu-1 potlsnjep,0b steno. Jedro vsega Aale radioprogram iz Moakve. Moskovska radiopostaja redno oikiaja vesti iz Nemčije v nemškem jeziku, kar naeljske oblastnike strašno jezi in maščuje se nad vsakim, o katerem izvejo, da posluša boljševiški radioprogram. Irda ihm «Mr.* brr/p«Mrtnlh stariev. (NsrUal JergerJ Tride$et kpekulantov kaznovanih v Ruši ji (¿»ningrad, II mala. Sovjetsko sodišče Je olmisijlo v /s. |ior imI treh do deset let 30 gledaliških uradnikov tr«h gU dališč v l/eningradii, ki m osleparill državo za »lotUol-e rubijev s š|»e« kulaeijami z gledališkimi vstopnicami. Ameriška Zakladnica ima za 10 milijard zlata Washington, D. - V federalni zakladnici «e danes nahaja za deset milijard dolarjev zlat« ~ največja zalopa zi«ta, k«r Jo j« kdaj imel« katerakoli dr/«vs v zgodovini človeštva. obiska je bilo, da Je lloper na ročil svojemu |KKltaJiiiku, naj pregleda iuA|»ekclJske |s>ročlla. DihokII so vsekakor toliko, da Jim ni' več irror.il s prosekucijo radi "uporništva" in Je sploh na to čisto |sizabll. Za slednje J« deloma (si govorno tudi to, ker so volitve prihodnjo J«sen in bi bila taka afera vse prej kakor |ia v Interesu Itooseveltove kam-l»arije. , Deputat'i J« se Je naU» ustavila v delavskem departmentu, kjer Je govorila s (sidtajiilkom Mf-G rad v Jem Po daljši konferenci Jim je obljubil, da Is» takoj sto-Idi v stike z vodji mednarodne unij« v interesu stavkarjev. Skušal d« Jih Is» pridobiti, da priznajo «tavko za legalno iu za •ku|»no konferenco s predstavniki družb, ki naj vzame v pre tres vzroke stavk«. V svoji misiji MrGradjr nI uspel, k«r J« pri visi Jih unije naletel na glu- ha ušes« Slednji «o tudi zavrgli kompromisni načrt za dosego spo-(IMI> s« a «uaii.) PBOSVÏTA PROSVETA THE ENLIGHTEN II EUT HU» LH URNIMA »UlVimn RAM fOOPORNE JMINOT« I« otMM ffn je zamolčal vzrok. Njegova trditev, da je človeška natura proti socializaciji dobrin, je bunkum. Človeška natura je le lieseda, ki ne pomeni nič konkretnega, nič objektivnega; človeška, živalska in rastlinska natura je le posledica realnih ekaiatenčnih razmer. Človek — kakor žival in rastlina — se privadi vsemu in vsaka navada, ki traja dolgo, je natuma! Človek je bil včaai v splošnem kanibal (jedel Je človeško meso) in takrat je bilo to zanj naturno, ko se je pa ml vadi I tega. je postal kanibalizem zanj protinaturen. Pilgrimski komunizem ni bil prvi niti edini. ki se ni obnesel. Saj so tudi prvi kristjani v Mali Aziji imeli nekakšne komunistične občine; neštete druge verske organizacije so po-skusale Isto. Vse to je padlo v vodo. Zakaj? Zato, ker je bila produkcija pri vseh teh poskusih — individualna. Ko človek sam nekaj prideluje in isdeluje in rabi sam svoje orodje, hoče tudi imeti avoj produkt. Individualno delo Je primitivno delo, ročno delo in zato je tež-ko. Is lega razloga noče poMameziiik delati za druge ljudi, a tudi zase zelo nerad, razen če je primoran. To Je bil \zrok suženjstva in kaaneje tlačanatva — to je vzrok, da delo da nes kupujejo za piškave mezde. Individualna produkcija dobrin je porodila individualno, privatno ' lastnino. Ta priniuk-t ir* in lastnina je prišla z obdelovanjem zemlje, ko je lahko vsak posameznik s primitivni in orodjem obdeloval kos zemtjr, si zgradil bajto in si nam naredil svojo obleko. Dokler je ol»tal sistem individualni' produkcije, je bila privatna svojina dobra in |>otrehna in vsak kolektivni (Mtskus je moral propasti. Strojna, mama produkcija je pa ta sistlrm korenito spremenila Ht roj na, t«» Je industrijska produkcija Je kolektivna ali socialna, ni več individualna «»ostala pa je privatna la«t produkta in kapitala To je tista strašna kontradikcija, it povzroča vso konfuiijo po svetu zadnjih trideset let. Socialna produkcija zahteva * cialno last kapitala in produkta in potem bo s|iet lav note/je! Zavajalni burt*onci, ki kažejo na polome komunifttičnih |»onkuaov v dobi individualne produkcije, povedo le pol resnice, drugo polo-vico pa samolče. Nočejo |tovedati, da je moderna Industrijska produkcija kolektivna in socialna po svoji nat uri in zato zahteva tudi kolektivno in a<*cialno bot kapitala in pro dukta? Vae to zavajalno "dokazovanje** borboncev pade v vodo briko večina delavcev sposns to veliko resnico. zvani dvorani "Ball room", v četrtem nadstropju. Ob 7.SO zvečer v soboto, 23. maja, se bo pa vrštt ogromen O poplavi In zahvala Johnstown, Pa.—Razmer v tej okolici ne bora opisoval, reči pa moram, da so bolje kakor pred poplavo. Sem eden izmed prizadetih po tej katastrofi in prosim uredništvo, da mi da v Prosveti nekaj prostora. Vsega torek, Družina Paula Greena, najemnlškega farmarja v Jeni, La. liko pomagal, mrs. in mr. Michael u Evanichu, mr. in mrs. Fi-ketu za truk in mr. Plesnikarju. Hvala tudi mojemu bratrancu in shod v Music Halli Na tem sho-,ne bom opisal, ker so to storili ¿eni, ki sta nas prlila obiskat. du bodo govorili prominentni, delavski voditelji in sicer: George Lansbury, voditelj del. stranke v Angliji, JuHus Hoch-man, podpredsednik International Ladies Garment Workers u- Že drugi, štejem si pa v dolžnost, Zahvaliti se moram tudi društvu da se zahvalim jednoti. društvom Triglav, ki je plačalo aaesment, in posameznim prijateljem za pomoč, ki ste nam jo nudili v sili. Ko je začela voda prihajati v prodajalno, prideta dva sloven- nije, Frank Crosswaith, zamor-J ska fanta, Frank Glavach in Er-ski orator In vodja delavskega ny Vidmar," ki sta se ponudila, odbora med črnci, Daniel W.'da mi pomagata znesti blago v Hoan, župan mesta Milwaukee,1 drugo nadstropje. Res smo začela Krzyckl, podpredsednik A-(li in naredili nekaj potov, nakar malgamated Clothing Workers sem rekel, naj s tem preneha-unije in Norman Thomas, vodi-1 mo in le spravimo spodnje blago telj socialistične stranke. na pult. Mislil sem, da ne bo vode Na tem shodu bo nastopilo tudi več pevskih zborov, med njimi soc. Zarja, ki bodo skupno zapeli par delavskih pesmi. Vstopnice na ta zanimiv in podučljiv shod se dobijo pri članih soc. stranke v Clevelandu. Slovenskim delavcem in delavkam se priporoča, da si vstopnice nabavite v predprodaji, ker pri blagajni na večer shoda jih najbrže ne bo mogoče več dobiti, ker med delavstvom vlada veliko zanimanje za ta shod. Cena vstopnicam je 25 centov. V pondeljek 26. maja zvečer ob 7. uri se bo vršil banket v hotelu Allerton, E. 13th st. in Ches-ter. Na tem banketu bosta govorila kandidata za predsednika in pod predsednika, katera bosta v pondeljek na seji konvencije no-minirana. Stoloravnatelj bo I)e-vere Allen iz Connecticuta. Cla-rcnce Senior, tajnik soc. stranke, bo razjasnil volilni načrt stranke za jesenske predsedniške volitve. Po končanem banketu in programu se bo vršila plesna zabava. Oov or predsedniškega kandidata na tem banketu bb razimalan po radlo*>mrežju. Vstopnina na banket je $1.215. Kdor le zmore, naj si kupi tudi vstopnico za banket, duševnega n telesnega užitka bo dovolj. Volilna zmaga delavstva v Franciji blagovolno vpliva na delavstvo po celem svetu, in delavstvu v Ameriki bi mogla dati energijo In voljo za aktivno u-dejstvovanje za socializem. Stroški v zvezi s konvencijo so veliki in članstvo s<*\ stranke Clevelandu Je obvezano jih kriti. Ko smo sklenili a|>elirati na eksekutivo soc. stranke, naj od toči, da se vrši konvencija v Clevelandu, smo se zavedali velike odgovornosti in stroškov. Haču nali smo pa na vaa—sinipatičar-je delavskega gibanja, da boste več kakor za dva ali tri čevlje. Ko smo bili s tem gotovi, smo že gazili v vodi do kolen, nakar jo hitro pobrišemo iz trgovine. K sreči sem imel fordko sada j na "eli", ki je nekoliko više. Za-sedemo avto in se hitro odpel Jemo v Highland Park. Ustavimo se pri Glavachevih. Prav nič nismo vprašali, če imajo kaj prostora ali ne: enostavno smo se napravili "domače". Za nami pridejo še tri družine, ki store isto. Mr. Glavach še sam ni mogel do* mov radi velike vode, nakar je šel po njega sin. Ko pride domov, mu rečem, da ima dosti "boarderjev" in ne vem Če bo za vse prostora. "0, bo že šlo," ml pravi. In tako smo tam bili dva dni. Hvala za postrežbo in stanovanje! ^ Drugi dan dopoldne, kp je yqi» da začela upadati, smo »e podaji v dolino proti domu, da vidirpo, kako je. Vse navzkriž je ležalo-— stoli, mize, zaboji od bonbonov. Blago vse sprideno. Takoj »em mislil, da se n« velja pripravljati t delu. Najbolje je, da vse skupaj pustimo. Pridejo Andrej ta Anton Vidrich ter Martin Lovko. Pregledujemo stvar za stvarjo. Andrej Vidrich mi pravi, da sam ne bom nič naredil. "Pridemo skupaj popoldne in ti pomagamo tole šaro in blato 'spucat'," »ugestira Andy. In tako se je tudi zgodilo. Tudi ženske so pripeljali s seboj—-mre. Vidrich, mrs. Ukman in mrs. Miklaučič. Najlepša hvala vsem! Ker nismo imeli kje kuhati niti s kom, pride Frank Tomahe In mi pravi, naj pridemo za par tednov k njemu, ker je blhra. Tako smo tudi storili in ostali tam toliko časa, da smo za silo popravili dom. Hvala lepa! Zahvaliti se moram tudi mr. in mr». Josephu Požarju za delo in pomoč, nadalje Charlieju Hur- tako tudi društvu Nafta sloga, posebno se pa moram zahvaliti Slovenski narodni podporni jednoti za ček v znesku $60. Nisem pričakoval tako točnega dela od glavnih uradnikov. Istotako tudi hvala Slovenakemu samostojnemu podpornemu društvu za ček v vsoti $15. Ako sem izpustil imena drugih, prosim, da mi oprostijo. Vsem skupaj se še enkrat zahvaliva. , Frank Zalar in soproga. Stara znanca La Salle, III. — Z zanimanjem sem čital spomine iz svetovne vojne, katere je opisal rojak Frank Suhadolnik iz Clevelan-da. Dasiravno on omenja, da se nisva osebno poznala, se ga jaz kot desetnika zelo dobro spominjam. Da se on mene ne spominja, je krivda v tem, ker sva bila vsak pri drugi stotniji. Znanih mi je več galiških mest, kar mi je dalo povod, da sem njegov opis še bolj z zanimanjem čital. Da so se v moji odsotnosti v Galiciji vršili hudi boji, sem razvidel, ko sem se vrnil. Od celega polka sem našel le par sto mai. Vse te boje je resnično opisal omenjeni rojak. Ker po moji vrnitvi v Galiciji nisem Suhadolnika nikjer opazil, sem tfckoj v njegovem prvem spisu zaslutil, da je bil v Rusiji zajet. Da se v tem nisem motil, sem razvidel v njegovem drugem spisu. John Furar. nam nudili kooperacijo. Zato na barju, ki je bil zelo priden in ve- Klub vdovcev In vdov Milwaukee. — 2e dalj časa se je gojila želja, da si vdovci in vdove v Milwaukeeju, West Al-lisu in okolici ustanovimo svoj klub in si tako omogočimo nekaj več razvedrila potom sej, domačih zabav, piknikov itd. Tudi prireditev drugih društev se bomo lahko skupno udeleževali ter nam ne bo treba od strani gledati, kako se drugi zabavajo. V drugih besedah, naš namen je, da kolikor mogoče |M>zabimo na osame-lost v večkratni prijetni družbi. V svrho ustanovitve kluba je bila sklicana seja 5. aprila. Vsied zelo slabega vremena na ta dan se niso mogli seje udeležiti vsi, ki so se prej že prijavili, vendar nas je bilo navsočih zadostno število, da se je klub ustanovil ter je bil izvoljen odbor. Novi odbor že prtdno agitira za nove člane in povsod se kale zanimanje ter se ideja splošno odobrava. Prihodnja seja se vrši v četrtek večer, 14. maja, v Tam-šetovi dvorani, 739 W. National Ave. Določili bomo večer sa prvo domačo zabavo, katero priredimo v kratkem. Uljudno vabimo vse vdovce in vdove, da se ham pridružijo. Pristopnina je samo 50c, in članarina 26c mesečno. Torej na svidenje 14. majal Louis Barboridi, tajnik Koncert, pevskega zbora . "Zagreb" Loratn, O. — Dolga zima nas še vedno otepa z repom, toda posloviti se mora. Solnce se počasi pomika proti ravniku in topleje postaja vsak dan< Ako se želite počutiti toplo ne samo na telesu, tedaj pridite v nedeljo dne 17. maja v Slovenski narodni dom. Ogrelo vam bo srce in duša bo radosti poskakovala, kajti ta dan priredi hrvatski pevski sbor "Zagreb" svoj veliki spomladanski koncert, pričetek ob 7:80 zvečer. Priliko boste imeli slišati krasno novo pesem "Popotnico Hrvatske Bratske Zajednice katero je spisal in uglasbil pe-vovodja "Zagreba" Matija No-vačič, poznani glasbenik in skladatelj. Vedite tudi, da so na programu najizbranejše slovenske pesmi. Ob spomladnih večerih vse duhti in obuja življenje. Ob pesmi se bo tudi vam spomin vrnil v rodne kraje. Srcfe vam bo hitreje gnalo kri po žilah ob spominu na mladostne dni, koi ste pod košato lipo hrepeneli in prepevali v fantovskem krogu tisto znano: "Odpri, odpri mi kamrico." Po programu bo ples in zabava, dokler petelin prvič ne zapoje. Vstopnice pred koncertom se dobijo SND. Frank Posavec Slika kaše not ran joui trgovine v Palmer jn. brr«po«elne s ameriškega srednjega zapada. Manka. naselbino u*tano\ i In Konferenca Prosvetne matice In priredba Milwaukee. — Z navdušenjem čitamo vesti o zmagah evropske ga delavstva, ki si osvaja deželo za deželo z glasovnico. Te zmage so nam pač jasen (Jokaz, da moramo dati več pažnje delavskim ustanovam, ako hočemo tudi m Mežiti uspeh. Uspeh pa je odvi sen od volje posameznikov, sato je dolžnost vsakega, da podpira in širi že obstoječe delavske u stanove. V nedeljo dne 17. maja se bo tukaj vršila konferenca okrožne Prosvetne matice, prekoristne u stanove med anierišklmi Sloven t i. ki deluje na prosvetnem po-41«» jw»dokriljem J3Z. Konferenca prtčne zborovati ob 9. uri dopol due v 88T dvorani, popoltfne ob tretji pa se bo vrštfa priredba bogatim programom. Za konferenco Jo prirejata kluba št. 37 in ISO JSZ. Uprizorjeni bosta dve kratki igri. Saloigra ,4V nedeljo Jutro" ho igrana v slovenščini. "Shrapnel" pa v angleščini. Nastopijo tudi trije pevski ibari-Planln-ska roka, Naprej tn Zvon. Med programom bosta govorila Ao* drug Biemiller. urednik Wisconsin I eaderja in prosvetni direktor okrajne socialistične stranke, ter Joško Oven Iz Chlcaga. Po končanem programu bo ples. I-trrale bodo Martlnškovs dekleta. Vstopnina v predprodaji 25c. pri blagajni 30c. Na svidenje 17. maja v SST dvorani! r Za pripravijlani odbor, Frank Matko*id^ Da I verujem v ameräb sistem? (Tretji elamk atrije) i i ki ae je odločil ostati v ZfruJ in misH na državljanstvo, «¿¡J drugim osnovnim vpffaiai*»». Ni nje, ki se da zlahka formulirati Vtfiai to vprašanje, na katero priseljenec oZj ne da bi ga določno izrazil * be^dami T3 darle je fundame*a4»e važnosti "H Ako se Je inosemec odločil nastaniti * vedno v Združenih državah, je to nav^J storil, ker Jt pver|en< da je to najbolit J n* iS v oftjem gmotnem smisla, marveč U J tukaj ugaja. Mnogo stvari je tukaj ki J niso vleč, mnogo primerov nepravičnoi« 1 krtvls kot v vsaki dsfteli, ali v splošne«1! tukaj vleč — ugaja mu duh Amerike nJ prostost, neodvisnost, njen čut enakosti TJ odtočni namen, da vlada samo sebe «'¿J stvari boljše življeje za povprečnega človj moškega in fensko. Vzlie vsem hibam ¡bJ manjkljivostim on ima rad ameriško ljuro, pod to goro zeleno. Prišel je Italijan iz Italije, požrl Abesinca in sankcije; pod goro, pod to goro seleno. Prišel je Nemec iz Nemčije, zasedel Porenje s vojsko j«; pod goro, ; ' pod to goro zeleno. Prišel je Anglež iz Anglije, tolaftil Francoza iz Francije; pod goro, pod to foro zeleno. Prišla bo smrt iz vojsšnice. vzela Kvropo iz norišnice: md^msr r" pod to goro zeleno. ^ jjj Nemška volilna zgo^ Zapisala jo je "Marianne pripovedujejo v Berlinu. Na uho V noči s četrtka na petek tisti volilno aedaljo 29. marca so vdrn ^ ^ vo zasebno stanovsnje. Vlomi**» ^ posrečilo vlomiti v znsmenito um^ no predsednika pruske vlade ln veste, kaj so Um našli Uradne in popolne številke o m* Gobe in vi tam«* Prof. Scheunnert Is lo vrsto utltnfh «Ji* i**9 T !»«♦* «» Je. da vsebuje večins gob te ^ « sebno dostf vitamins D. ksr j' ^ ker teg. vitamina v večin» užitni» . ^ zahteval tri ««■*«« m irtv« „ «? v Krčevini pn Vu»; ^fantjeskolito^ "i mčali Navedli smo, '¿¿A* 26-letni vi- t • lin Franc Krepek. Nje-*!£ ^ Krepek je bil tu-" fli ter je na poti domov 7v ptujsko bolnišnico, kjer fl boril » smrtjo. ¿Uvesti poročajo, da je tu- Z z Krepek podlegel. Ime SSjen tilnik in zdravniki ¿vkkli, da je vsaka pomoč Jgn. Zato je prišelbant * £ ponj in ^ odpeljal do-¿kjer je kmalu umrl. Ne-¿u i^uba dveh sinov pa je pekovo mater tako potrlo, , ji j« počilo srce in je umrla, ¡ko je ta poboj vinjenih fan-r zahteval v treh dneh tri iftne žrtve. Deset fantov je oddanih sodišču, aretirali so ji nekaj deklet, ki so se men-udeležila pretepa. Trije požigi v treh ¿nek V Zgornji ¿oiiici pri Račah: uriborska okolica) so preži veščam tri razburljive noči za-nd. Najprej je zagorelo po-gospodarsko poslopje po-nice Šramlove in je pogore-udi gospodarsko poslopje po-ice Pematove (ali Prena-, da imata škode za kakih tisočakov. Naslednjo noč j ob isti uri je zagorelo gorsko poslopje posestnika Čalofige. Tretjo noč pa zgorela gospodarski poslopji tnikov Alojzija Pauka in na Sitarja v isti vasi. Vsi požari so nastali skoraj ob uri v treh zaporednih nočeh vasi, zato domnevajo, da za požigalčevo delo. Škode vsi posestniki za kakih '.000 Din. Orožništvo preis-in išče storilca, a ga ne mo-izslediti. Vsa poslopja so krita s slamo in dovolj ali zavarovana. vode, dovaiati jo morajo od daleč in stane to državo vsako leto] krog 1 milijona. Ta vodovod, ki bo napeljan zelo daleč in bo oskrboval celo vrsto postaj in torej precej veliko pokrajino, bo stal mnogo milijonov. Tijdi ce-tinjski vodovod bo zelo dri«, ta-1 ko da od teh 50 milijonov ne bo pri&lo drugam toliko, da bi bilo omembe vredno. Morda ne pride od teh 50 milijonov v Slovenijo niti fioek. Drugih 50 milijonov pa bodo porabili za javna dela predvsem ka za njuhanje, nekaj kemika-tij in svilenih robcev, same stvari, ki so v Avstriji mnogo cenejše kakor pri nas. Velik del obmejnega prebivalstva se zaradi siromaštva mora baviti s tihotapstvom, pri čemer pa seveda tvegajo svoje življenje. O krvavih dogodkih v Kere atlneu so listi morali prenehati ker cenzura ne dovoli nja poročil o tem in po-dogodkih, ki se jih je na pripetilo še nekaj, vendar ne v tako velikem obsegu. Edina beseda o dogodkih v Kerestincu je v uradnem poročilu o seji vlade, na kateri sta notranji minister dr. Korošec in zastopnik pravosodnega ministra poročala o teh dogodkih ter sporočila, da so izvršeni vsi ukrepi, v primorski, zetski in vardar.ski . . banovini, največ v vardaraki ba- M?a »« krivci najdejo in kaznuje- novini, to je, v Južni Srbiji, kjer | bodo gradili ceste v Bolgarijo, Grčijo in Albanijo, dogradili pa I bodo tudi glavno cesto iz Skop-Ija do Gjevgjelije na grški meji Ta dela bodo stala toliko, da bo od teh 50 milijonov šla velikal večina v južno Srbijo. O javnih delih v Sloveniji sel na vladni seji, kjer so o temi sklepali, menda sploh ni govo-1 rilo. . [, ,,.. , In vendar iipamp v Sloveniji| toliko nujnih stvari, ki bi jih bilo treba zgraditi. , Vlada go-l Vori pogosto o tujskem prometu, ki je delu Slovenije in kysej Dalmaciji velik vir dohodkov. Iadala je tudi posebno tujsko-prometno uredbo in misli, da je s tem, storila bog ve kaj. Toda uredbe same ne zaležejo nič, po navadi ¿e zavro ali uničijo privatno inicijativo. Bolj važno bi bilo, da bi država sprejemala tujce z dobrimi cestami v obmejnih krajih, ker se tujci av-| tomobilisti pogosto obrnejo, kakor hitro pripeljejo čez mejo in I se znajdejo na naših slabih cestah. V okolici Beograda je| mnogo cest asfaltiranih, pri nas, kjer prihaja največ tujcev v dr-1 žavo, ceste niti posipane niso.l Že nekaj let govore o asfaltiranju cest med Mariborom in me-1 jo in med Ljubljano in Bledom in Jesenicami. Toda vse to je doslej ostala le pobožna želja in ložiti razna izpričevala, kar jih jo. Aretiranih da je doslej 53 oseb. To je vse, kar poročajo »daj listi o teh dogodkih. Medtem ko je cenzura prve tri dni po dogodkih dovolila pisati tem, je potem izšla prepoved, da se s poročili ne bi razburjala javnost. Dva dni po dogodkih v Kerestincu so baje razburjeni kmetje v Varaždinu obkolili magistrat ter zahtevali, da župan in svetovalci odstopijo. Ker župan tega ni hotel storiti, so kmetje zasedli mestno hišo. Toliko so poročali nekateri listi, vendar pa so morali že naslednji dan to novico preklicati, dasi je bila menda resnična. V Brega-ni pa so baje zažgali Sokolski dom. Razburjenje zaradi umora poslanca Brkljačiča je po vsej Hrvaški še veliko, zlasti ker se zatrjuje, da je bil umor organiziran s strani onih, ki bi radi uvedli fašizem. Ti so računali s tem, da bo ta umor do-vedel do nasilnih dejanj, ki bi bila pravo opravičila za uvedbo ostre diktature. Vlada vsekakor mnogo razpravlja zaradi teh dogodkov, vendar ni še sprejela nikakih sklepov. Za 40 služb 827 proailcev.—S povečanjem mestne občine je nastala tudi potreba večjega števila mitničarjev. Zato je občina razpisala 40 mitničarskih služb. Prosilci so morali pred- liObanjo prebil brat«. — V Krogu pri Murski Soboti je 21-letni Anton Bodanec s sekiro hudo ranil svojega brata Franca, ki leži zdaj s prebito lobanjo v soboški bolnišnici. Bodančevl i-majo agrarno zemljo, ki so jim jo dali na ime Franca Bodanca, v hiši pa živijo tudi njegova mati, sestra in dva brata, Janez in Anton. Franc Bodanec se je pogosto prepiral z brati in ker je posestvo prepisano na njegovo ime, je te večkrat podil od hiše brata in mater. Pred nekaj dnevi je priAlo spet do prepira med Francem in Janezom. V Prepiru je Franc hotel napasti Janeza z nožem, tedaj pa je brat Anton pograbil sekiro in udaril Franca po glavi, da bi rešil Janeza. Anton je nato pobegnil k sosedom, France pa je kljub rani na glavi imel še toliko moči, da je vse druge pretepel, nato pa odšel peš v soboško bolnišnico. Napadalca Antona so aretirali. Trboveljaki mladinski zbor, imenovan "Trboveljski slavček", je pred nekaj dnevi sodeloval na mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo VxPlragi. Imel je nekaj koncertov in ,ob predavanju našega komponista Emila Adamiča je s petjem raznih narodnih pesmi pojasnjeval predavanje. Izmed vseh »borov in skupin, ki so sodelovale na tem kongresu, je bil "Trboveljski slav-ček" eden najboljših. Vodi ga že vsa leta učitelj Avgust Su-ligoj. Veliko je bilo veselje dirigenta in pevcev, ko so prejeli Prago naslednji brzojav iz Cle-velanda: "Hudebni kongres; Praha, Slovenski trboveljski slavč-ki, g. Suligoj! 700 pevcev petih mladinskih zborov v Clevelandu pošilja Vam in Vašim mladim pevcem častitke ter narodni pozdrav, želeČ uspeha. Louis Seme, pevovodja." — Dirigent g. Suligoj je naprosil Vašega dopisnika, da zabeleži ta pozdrav, za katerega se pevski zbor in dirigent najlepše zahvaljujeta. G. Suligoj namreč nima naslova develandskih mlad. pevskih zborov niti naslova g. Semeta, zato ]im izreka zahvalo preko našega dnevnika. Prizor is spopada med stavkarji In atavkokaal v Rock wood u, Tenn., kjer je izbrahntla stavka nogavlčarnkih delavcev. Samomor radi 200 Din dimnikarju Klanšku v »h je delal pomočnik Kd-|Gams, star 19 let. Ko se je iboto 18. aprila vračal iz Št. v Radeče, se je ustavil v iežu v neki gostilni in detli lahko dobi prenočišče. Nal je odkrito, da je zapra-[ves svoj in mojstrov denar. iarjevega je zapravil saborih 200 I)in in vendar je - da se ne upa domov, ker "»Ji gospodarja. Drugo ju-jjiv gostilni popil liter vina (te.šče. Neki znanec ga je na-f»rjal, naj gre domov, toda Je rekel, da gre v Savo. Dvoru je res na strmem Mkem bregu odložil orodje, [1, ' *k»raj do nagega, za-ln *< pognal v Savo. Prija-P «u J« sledil in ga je hotel a valovi so Gamsa že od-v »mlo Save, kjer se je » « enkrat ,k,javil iz vode, al zaiJkal in izginil v va- lr*'li 200 Din. »o ie Slovenija zapostavljena B«*rad Slovenijo zapo-¿'JJ. ni morda le krilatica prstne meščanske ojiozici-Lini|mk ''"ta re snica. Ta po-^ " izvršuj.- ves čas, kar J" ' "kupuj državi, pa naj '' ¡'.mi slovenski F".'": ali lil (Mkalni let. ko obljuba na papirju. Če upoštevamo, da ima Slovenija .^ajrednejše davkoplačeval ce, da plačujejo za mnogo stvari davek, ki ga na jugu skorajda ne poznajo (davek na bicikle, ki jih na jugu skorajda ne pozna jo), potem bi z vso pravico lahko pričakovali, da nam Beograd vrača vsaj toliko, kolikor mu plačujemo. Toda iz Beograda prihajajo same slabe novice: razen o tem krivičnem postopanju z javnimi deli prihajajo tudi no vice, da bo vlada vztrajala pri zapostavljanju slovenskih pre mogovnikov glede dobavljanja premoga drž. železnicam. Javnih del Sloveniji ne privoščijo, zato da se brezposelnost ne zmanjša, in premogovnike zapostavljajo, zato da se brezposel nost v Sloveniji poveča! Kajti Trboveljska premogo-kopna družba grozi, da bo s 1. majem, prav z delavskim, pri nas prepovedanim praznikom je bilo razočaranih. toliko denarja I in koliko za m o pred meseno bila lansko idki V*k> Ph m m \ vet le tihotapstvo na severni meji bil zu Gederovcev v Prekmurju zahtevalo smrtno žrtev. Delavec Rupert Senekovič iz Samošanov pri Ljutomeru je že dalj časa tihotapil iz Avstrije razno blago: kresilnike, kresilne kamenčke, saharin in tobak za njuhanje. Niso ga zalotili, dobro je poznal vse prehode. Toda pred nekaj dnevi ga je zalotil graničar. ko je opolnoči prišel iz Avstrije in bil že precejšen del poti na našem ozemlju. Graničar mu jej bo padel kak-j zaklical, naj obstane, t/>da 8e-za vodovod kje nekovlč je začel bežati, graničar *nh, morda pa j* „treljal za njim in dva strela Mi s temi W> „ta delavca zadela v hrbet In ga; • graditi vo- ] podrla. Težko ranjenega so pre-in veliki vodo- pHjali v murskosoboško bolnlš-: l-roiri Zagreb- nico. kjer pa je kmalu p"dlf11 , 5»!maciji. Tam Pri ustreljenem so našli preeej-"•tajah nimajo šnjo množino vžigalnikov, toba- je stalo s kolki kakih 150 do 200 Din. Na magistratu so se vsak' tfdft' prijavljali s prošnjami mnogi prosilci, zadnji dan pa sta kar dva uradniku sprejemala prošnje od osmih zjutraj do dveh popoldne, toliko jih je bilo. Vseh skupaj je bilp vloženih 827 prošenj, za kar so prosilci imeli kakih 800,000 Din stroškov. Med temi jih^e zelo mnogo, ki so že del j časa brez dela in zaslužka ter so si izposodili denar, ali pa so znosili v zastavljalnico, kar so še imeli, da so lahko plačali kolke i ti druge takse. Vsi so upali, da bodo sprejeti med one štiridesete, ki jim bo dodeljena služb^. Pred tednom so na tajni seji mestni očaki oddali teh 40 mitničarskih služb. Med prosilci so bili brezposelni delavci, pa tudi brezposelni uradniki, študentje itd. Naslednji dan so listi objavili i-mena srečnikov in 787 prosilcev Kakor ob zdaj raz-niso bile ki so je in da Je Green za Roose-veltovo upravo Socialni program bo šel naprej ne glede, kdo je izvoljen smemo spremeniti sedanjega velikega in naprednega socialnega gibanja. Mi smo bili inspirirani in vzhičeni po vodstvu, katerega nam je naklonila usoda in katerega hočemo nadaljevati brez spremembe." Ko Je bil poaneje vprašan, Če je a tem indorsiral Rooeevelta In njegovo demokratsko administracijo, je odgovoril: "Ne vem, kako naj se to drugače tolmači". Vse to pomeni, da se je Green končno le premislil in šel v ta* bor "nestrankarske" delavske lige, katero so u-stanovili pred nekaj tedni John L, Lewis, predsednik rudarske unije, George L. Berry, predsednik unije tiskarjev, in Siduey Hillman, pred sednik krojaške unije ACW, U« stanovili so jo z izrecnim namenom, da podpirajo Rooseveltuvo kandidaturo. Green je tudi rekel, "da bo šel razvoj programa socialne zaščite naprej, ne glede kdo bo izvoljen. Po mojem mnenju ne more ni kdo, ewyorškermi županu La Guardiji, ki je predsednik a-meriške županske konference, toda La Guardia je povabilo odtočno odklonil s pripombo, da vsaka konferenca demokratičnih gostov v nacijski Nemčiji bi bi-lu komedija. V Ženevi »e bo nadaljevala ofenziva proti Muttoliniju vsaki priliki, se tudi našajo govorice, da službe oddane onim, bili najbolj potrebni m£d srečnikl celo nekaj takih, ki imajo posestva ali \m so imeli službo doslej drugje. Wa*hington. — seganjem v politiko in urgiral, naj se drže federacljake "nestrankarske politike". Green je indorsiral Roosevel tovo administracijo 1» sledečimi besedami: "Na noben način ne Sodnik smrtno povozil mladeniča v Chicagv Chicago.—Municipal ni sodnik Jay A. Schiller Je zadnji petel do smrti (»ovozil 20-letnegu Henryja Nelsona, nameščenca Commonwealth Edison Co., na Iom lahko v tujini nadaljeval delo, da se zaščiti neodvisnost Abesinije." I)ve gaskonjaki - "MoJ oče," je pripovedoval neki GaskonJec, "ima tako vojaško zunanjost, da se samega sebe prestraši, kadarkoli pogl« da v (»gledalo." Neki Gaskonjec Je zbežal iz bitke — samo zato (se je ba hal), da si n<» zapravi pritožno sti za prihodnji boj. Federalna pomoč za tlarike in «irote bralci. "Slovenec". je ne-bili klerikalci na pfnrrm -rniperiosljo pi-• ym Mifror mu je seveda Ir,i ali pa je vsaj številke, k I u J«*'", kraj« ""Jo- Tudi J kak,, ja^na dela v dr-mamo poročilo o o lf>0 milijonski dela porabil v (>'l teh 100 mi-jenih r,o milljo-» ri*tern In vodo-kjer primanjku- (Nadaljevanj» • 1. »trsM.) zakonu, ki bo pričel funkcionirati šele prihodnje leto kolikor se stopnjevalnlh prispevkov za Htarostno zavarovanj« tiče, s«» Je pričelo oglašati vedno več kritikov. Mnogi menijo, da Je predpisano zavarovanja, ki Je v resnici nekakšen hranilni načrt za starost, neizvedljivo, ker določa kopičenje velikanskih rezerv na račun kupne sile delavstva. Fraaler-Lundeenov na-at ne Jim zdi veliko boljši, Ce ostane sedanji zaAčitnl zakon v veljavi, bo vjada morata *r riotga Wta «ubvitmirmU državne penzijske zakone. Po siiteuju nekaterih bo vzelo od 25 do 60 let, od en« do dveh generacij, prodno lx> predpisano zavarovanje v resnici nudilo zaščito na stara leta. prej. Stavkarji pravijo, da Je to l>osledica neizvežbanega moštva, skebov, ki so srečni, da ni prišlo do nezgode na visokem morju._ ZAHVALA Podpisana se prav prisrčno zahvaljujeva vsem prijateljem in znancem in še posebno našim hčeram, ki so nama priredili krasno zabavo ob najini 25 letnici našega zakonskega življenja, ter so tako fino vse oiganisirall. Na predvečer naju so odpeljali v bližnje mesto k našim botrom kjer smo počasi med seboj kramljali in se nam ni prav nič nikamor mudilo. Prevažali so naju okrog s avtomobilom tako dolgo, da se je napravil mrak. Ko je pa prišel čas so naju hitro naloftili v svoj avto in smo se počasi pričeli pomikati proti našemu domu, vabil sem jih naj gredo z nami na naš dom, pa niso bili nič zadovoljni, in so rekli da je bolje ako gremo na njih dom. Prišedii pred hišo je bila tema in sate smo počasi stopali pa stopnjicah, ko pa je botra odprla vrata je rekla moji Ženi: "Pri4fi svetilko", in ko se je posvetilo po hlAl smo videli, da so bile vae sobe polne prijateljev In vai so se pričeli pomikati proti nama. Mi dva pa iiredno presenečena sva ostala trda kakor drvo in v tem trenotku se je iznašal mali sinček pred nama « cvetljlcaml v rokah v znamenje proalave nama In tako nama je seitrlčna pripela cvetljl-oe na prsa pred no ava se do dobra zavedla. Ozrem se na levo In vidim veliko ml>o obloženo vse polno i dobrimi Jedili h kateri so naju posedli in nama pričeli segati v roke in nama voščili, da bi še dolgo šivala. Čudno, da se ni podrl pod pod nogami, kolikor nas je bilo, kot užigaltce amo bili natlačeni v sobah. Nato ae ji začela zabava, jedila In pijača In šele tedaj ava ae zavedla kje ava In kaj se prav za prav dogaja. Ko smo se maki okrepčali «« je <>-glasil John Bol« a avojo harmoniko a pomagačem lg. Tomšičem. ter sta nam Igrala prave vesele komade. Vse je bilo pokonci In veselo, sukal! amo se, da so se nam Čela potila, Čas Jn prehajal In pričelo se je daniti, nato so naju ženice pregovorile, da se malo odstraniva, da bodo počistile prostore in tako nas je boter Tomšič spravil In odpeljal z' avtom tifi njih dom. Na tem meatu se ponovno arčno zahvalj tujeva hčeram, prijateljem in znancem, ki so poskrbeli, da Je bila miza obložena in da smo se resnično izvrstno dobro imeli sledečim: Mr. in mrs. Mary Novak, mr. In mrs, Hvitau, mr. in mrs.. Francas Zelo, mr. In mrs. Mary Tomšič, mr. In mrs. Ivana Kruk, mr. In mrs. Franoe Časnik, ko so nama prinesle krasna darila. Nadalje lepa hvala prijateljem in njih soprogam aa krasna darila in aicer: mr. in mrs. Adolf Kirn, mr. In mrs. Frank Kiren, mr. iu mr*. Mihael llily. mr. in mrs. Frank Krulc, mr. Ifi mrs, Tony Klren, mr. John Adam, mr, In mrs. John £ i gm an mr. In mrs. Frank barbič, mr, in oč« lievec, mr. Kokllč, rnr. In mrs. John Gr-movsek, mr. In mrs. Frsnk Cesnik, mr. in mrs. Julius 11-kard, mr. Frank Drenik, mr, in mrs. Jacob Kocjan, mrs. Francas Frank, mr. in mrs. Bob K«icja»i, mr, in mrs. Ignac Tomšič, Jr„ m i John Mole, mrs. Francas Novak, mr Joe Novak, ml*s Joaepbine I Masko v k h. mr. in . Juliii, Truha«. mnJ.Q Prizor Iz prote«tJiih 4*«Mm*racij belfl)*tfc t znanih», da jim bo vlada reducirala podporo. Mornarji rta vzhodu * fin zapadu nepokojni fN»4»!J*van)« • I- «tfa.iL> razuma s stavkarji, katerega m bili pre I odobrili In pris Uli ns končanje stavke, ako načrt sprejmejo tudi vodje mednarodne unije. Zadnje dni «mi stavkarji. ki se trdno drže, imeli to zadoščenj«», da «o bili priča, ko se j« ladja Celifornija vrnila s skebl v pri-Stanišče radi polomljenega «troja. tN« morje j« odplula nekaj ur Frank Hterl«, rnrs^Mary He(T~ mak, mr. In mrsrBatlsta, mr. John Kiren, mr. Majzel in mr. In rnra. Adolf Tomâli. I<*l»a ^vala vaem skupaj, nlkdar vaju ne bo va |>ozabila in tako ostaneva va-6a prijatelja: Mr. in mr*. Joe Deloal, Bog 22t. St rabane, l'a — n. "In nikar se ne boj. da bi ti )e kdaj zmanjkalo Tudi če bi te dei ukaml. ima* tik tu traven Sonomaki potok. Nié drugega^ni tre-U kakor da postavil motorno aeaalko. "A tegs ne bo nikoli. Billy. Ondan sem go-vor i bi s Thompsonom iz Redwooda. ki iivi v tej dolini ie od tri in petdesetega leta. Pravi, da ni bilo te nikoli slabe letine «rad. suée. Na dei se zmerom lahko zaneseva. ^ "Dajva, pojaéiva malo na izprehod, je rekel zdajci. "Saj menda "te^r „ "Prav, če mi bo* povedal, kaj U teii. Naglo se je ozrl nanjo. "Nič " je lagodrnjal. "Pač — nekaj ie. Saj je vse eno. prej ali slej bi itak zvedela. Starega Chavona bi morala videti. Njegov obraz je tako dolg, da ne more več hoditi, ne da bi s koleni trkal v brado. Njegov zlati rudnik pojema." "Zlati rudnik tM "I ou, njegova ilovnica. Saj je isto. Opekarna mu plačuje vatel po dvajset centov/ ^ "To pomeni konec tvoje vozniike pogodbe. Saxon je zagledala nesrečo v vsej njeni ogromnosti. "In ksj bo z opekarnarjir "StraAno »9 prepadeni, čeprav nikomur nič ne povedo. Razposlali so ljudi, ki so teden dni povsod po hribih kopali jsme, in tisti japonski kemik je vse noči sedel in analiziral, kar so mu nanosi». Ilovica, ki je potrebujejo, je čisto poaebni^rste, in te ne nsjdei povsod. Vedski so se takrat vraije zmotili v svojem poročilu o Chavonovi ilovnici. Morda so bili zani-karni pri vrtanju. Vsekako jih je račun ukani!, zakaj ilovice ni toliko, kakor so oni mislili. A to naj te nikar ne skrbi. Bo ie kako. Saj ne more* pomagati." "Pač," je vztrajala Saxon. "Ramone ne bova kupila." — ^ "To ti ni prav nič mar," je odvrnil. "Tisti, ki jo kupuje, sem jaz, in njena cena ni nič v primeri z visoko igro, ki jo Igram. Seveda, svoje konje bi lahko vsak čas prodal. A potem ml ne bi več sluiill denarja, in ta pogodba z opekarno je bila res mastna." "Kako pa, če bi mogel dobiti pri cestnem delu za pokrajinsko upravo kaj posla zanje?" ga je spomnila. "O, tudi na to mislim. Gledam In Čakam prilike. Upanje je, da bo kamnolom spet pričel z delom, In tisti, ki je vozil zanj, se je preselil v Pu get Sound. In nazadnje, kaj pa de, če bi tudi res moral prodati večino konj? Saj imam tebe in zelenjavo. To je zanesljivo. Nič hujfega se nama ne more zgoditi, kakor da nekaj časa ne bova več tako naglo napredovala. življenja na deiell se prav nič ne bojim. Na vse sem pazil, ko sva romala okoli. In ni ga kraja izmed vseh, kar sva jih videla spotoma. ds se ne bi upal skočiti vanj in spraviti kake reči v tek. Nu, kam bi rada jahala?" DVAINDVAJSETO POGLAVJE V skok sta zdlrjala skozi leso, zagrmela čez mostlč in minila "Zavetje Trillium", preden sta zavila navkreber v kanjon Divje vode. Saxon je bila določila za Cilj izleta "svoje" polje na velikem odrastku Sonomskih gora. . "Poslušaj, ko sem davi Jahal |k» Hamono, ml je prišla velika reč na um," je rekel Billy, kl je bil za nekaj časa odgnal svoje skrbi zastran ilovnice. "Saj ve* — tistih sto štirideset oralov! Spotoma sem srečal mladega Chavona In aam ne vem. zakaj — najbrie za šalo vprašal sem ga, kako misli, ali bi ml dal stari teh sto štirideset v najem. In kaj meniš, kaj ml je odgovoril? 'Rekel je, da stari sploh nI last-nik. Ssm je Imel vso reč v najemu. Zato sva zmerom videla njegovo živino, kako se je pasla Um. To je samo klin v njegovem posestvu, zakaj na treh straneh je vsa zemlja njegova. Nato srečam Pingn. On pravi, da je lastnik zemlje Hilyard in bi jo rad prodal, a da stari Chavon nima toliko denarja. Tedaj sem se na povratku zgiasil pri Payneu. Pustil je kova-Jtvo — neki konj ga je brcnil v hrbet, pa se ne more in ne more popraviti — in zdaj začenja mešetariti s posestvi. Seveda, je rekel, Hilyard bi prodal in mu je ie tudi prijavi! svoje zemljišče. Chavon je zemljo prepasel in Hilyard mu je ne da več v zakup." Ko sta se vzpela iz kanjona Divje vode, sta obrnila konja in se ustavila na robu, od koder sta imela razgled na tiste tri gosto obra*>ne kopce sredi toli zaželenih sto štirideset oralov. "To bo še najino/' je dejala Saxon. • I "Seveda bo," je z neskrbno gotovostjo pritrdil Billy. "Tisti veliki opečnati hlev sem si *e enkrat ogledal. Kakor ustvarjen je za čredo konj in tudi nova atreha bo stala manj, nego sem mislil. A zdaj, ko ni z ilovico nič, ni niti za Chavona niti zame govora o takojšnji kupčiji." Ko sta prijahala na Saxonino polje, o katerem sta bila zvedela, da je last Thompsona is Redwooda, sta privezala konja in peš krenila navkreber. Thompson, ki je grabil pravkar pokoieno seno, ju je okliknil in pozdravil. Bil je jasen, miren dan in solčna pripeka ju je nagnala iskat zavetja v gozdu onkraj polja. Tam sta zagledala komaj vidno stezo. "To je kravja steza," je rekel Billy. "Stavim, da se skriva nekje med tem drevjem majhen pašnik. Poiščiva ga." Cez četrt ure se je pokazala nekaj sto čevljev više na bregu odprta, travnata jasa. Večina tistih sto žtiridesetih oralov je ležala pod njima, dve milji daleč, a vrhovi treh kopcev so bili z njima v enaki višini. Billy je obstal, da bi se razgleda! po zaželeni zemlji, in Saxon je stopila k njemu. "Kaj je tor Je vprašala, kažoč proti kop-cem. "Tamle gori, na levi strani malega kanjona, na najbolj oddaljenem kopcu, pod tisto jelko, ki visi naprej." Billy je zagledal belo zarezo v steni kanjona. "Tega ne razumem, rezo. "Mislil sem, da zemlje, a tegale nisem *e nikoli videl, Se v začetku zime sem bil prav tam, na vrhu kanjona. Strašno divje je. Stene kanjona so strme kakor zidovi in vse poraščene z gozdom." "Kaj je to?" je vprašala. "Usad?" "Najbric — zaradi hudega dežja. Ce se ne motim Billy je obmolknil. Tako napeto je gledal, da je pozabil nadaljevati. "Hilyard zahteva trideset dolarjev za oral," je spet pričel, brez fveze > pravkaršnjim razgovorom. "Dobra zemlja, slaba zemlja, kakor nanese, trideset za orsi To je štiri tisoč dve sto._ Payne je v zemljiški stroki še novinec; pregovoril ga bom, da mi pusti polovico provizije in doseže kar moči ugodne pogoje. Gav Jam nama lahko spet posodi tiste štiri sto in jaz dobim denar na svoje konje in vozove —" "Ali misliš danes kupiti T ga je podražila Saxon. Njene besede so segle Hillyjevi misli komaj do roba. Pogledal jo je, kakor da je slišal, kaj je rekla, a ie v naslednjem trenutku je spet pozabil nanjo. "Z glavo je treba delati," je mrmral. "Z glavo. Ce ne napravim dobre kupčije —" Krenil je po kravji stezi nazaj, se spomnil Saxone in zakllcal preko rame: "Stopi. Podvizaj va se. Jahati moram tja, da vidim." (DaU« prihodnjič.) " je dejal, opazujoč za-poznam vsako ped te morj« Zdaj pa k potovanju!! 18. avgusta smo torej zavoaili iz Man-cheetra skozi kanal na odprto morje. Ves čas, odkar sem se >il ukrcal pred zimo, smo imeli samo lepo vreme in mirno ali pa le malo razburkano morje. !Stvar je postajala že dolgočasna, ker tudi lepega in dobrega se mornar hitro naveliča. Takoj, ko smo odpluli iz Li verpoola, smo dobili slabo vre me, kako smo si ga le mogli želeti ! To ti je pihalo in zavijalo nad nami, da je bilo veselje in ob straneh je butalo in udarjalo in stresalo prav kakor se spodobi. Brod se je pa prav lepo in majestozno majal in se valjal, da smo se morali loviti in upogibati in balancirati tako, so nas kmalu noge zabolele. Slednjič smo dobili za spremembo pravi, pravcati vihar, ki pa ni trajal dolgo in nam tudi ni napravil nobene škode. Potem smo imeli malo mirnega vremena, pa spet malo bum-fcu ma do 4. novembra, ko smo imeli spet kratek a močan vihar. Potem se je vse spet malo umirilo in v nedeljo 5. novembra, ob 2. popoldne, ko smo vozili v sicer dosti lepem vremenu a po močno razburkanem morju, smo opazili pred nami broc s štirimi jambori, ki je s signali klical na pomoč. Ko smo se približali, amo opazili, da sta prednja jambora zlomljena enako nos broda, da so jadra deloma pretrgana in da je ladja že v zelo slabem stanju. S signali so nam povedali, da se že tretji dan potapljajo, da je prejšnji dan neki mimovozeči paro-brod brzojavil za pomoč, da se jim je naznanilo, da sta dva broda ameriške vojne mornarice ie na potu, da pa ne morejo več čakati, ker nevarnost obstoja, da se vsak čas brod potopi, a morje da je silno valovi to in njih rešilni čoln razbit. Trebalo je torej takojšnje pomoči in na našem brodu so se pričele priprave. Reievanje iz valov Opisati dfejanja, suha dejanja, ni ravno' težko, toda opisati razbije ob boku broda, je bila velika. Vendar v teku dveh ur so bili vsi srečno v čolnu. Potapljajoči se brod se je imenoval "Albert W. Robinson", bil je iz Bostona, nosil je 1200 ion in potoval iz Norfolka v New York. Kapitan je zadnji zapustil ladjo in jo zažgal, preden je skočil v morje. Čoln se je zdaj hitro oddaljeval od broda, iz katerega se je vlekel gost oblak dima na vse strani. Preostalo je *e izvršiti najvažnejši in najnevarnej*i del podjetja in sicer: vkrcati reftene ljudi na našo ladjo. Vkrcati ljudi je lahka stvar, če če je morje mirno. Je pa zelo težka in nevarna, če j# morje razburkano. Kapitan broda je mirno dajal povelja. Vrhovni mažinist je teka! zdaj k stroju, da vidi, če je vse v redu, zdaj na palubo, če je kaj treba. Naročal je naj pripravijo olja, da bi ga vrgli v morje, ker olje ublažil in odvaja udarce morja in še posebno služi ljudem, ki plavajo proti brodu, da sklizne val morja preko njih in da jih ne pograbi in ne udari z njimi ob steno ladje. Vodja palube je pripravil vse potrebno za reševanje: vrvi, rešilne pasove in slično. Vsa posadka se je zbrala na desni strani palube in s strahom in napetostjo gledala proti bližajočemu se čolnu. Naposled — val rešeni! * Kapitan je manevrira! z bro-dom tako, da se je pribliial Čolnu in da je bil ta na strani broda, zavarovani od vetra in va-lovja. Ko je bil čoln oddaljen kakih 40 m, so mu vrgli "bo-cel", ki so ga v čolnu srečno u-jeli in kmalu potegnili k sebi *e močno vrv. Videli smo, kako je eden od njih nataknil vrv pod rame in se pognal v morje. Napetost in strah na ladji sta dosegla višek! Na palubi so vlekli vrv proti brodu; iefmašinist je kričal: "Vrzi olja, vrzi še, še!" Moža so pritegnili pod brod. Pride val, ki grozi, da u-dari z njim ob ladjo. Pritegnejo in, hvala Bogu, že je dosegel vrv in sedaj si sam pomaga, da spleza na krov. V čolnu ostane še deset ljudi. Da bi le šlo z vsemi kakor s tem prvim! Pa po prvem uspehu je ljudem odleglo, napetost je popustila in Mary Zuk, ki je bila izvoljena v mestni Mich., na liati delavske stranke. —t «tertu« n, svet v Hamtr V hribih «flfr1*MM*1 iedi bllist v vaški Krčmi, zlovoljno čepi neki vaščan za sosedno mizo. Ker ni od nikoder postrežbe, potrka tujec nestrpno po mfzi. "No, boste pa lahko dolgo čakali," je menil možak za drugo mizo. "Žena je ravno v hlevu in krmi prašiče." "Kaj mar ni krčmarja pri hiši?" "Pač ... to sem jaz." Kakor v gozd — Stric Pavle se nikakor še ne mara -prištevati k starejši generaciji. Zadnjič je v tramvaju neka dama rekla svoji hčerki: "Lizi- Jca, daj, lepo vstani, d» bo 1 gospod lahko sedel!" Stric Pavle ae je pa da so se vsi sopotniki jalfc; "Kar sedi, Lizika, in svoji babici, da še prav stojim!" » Predrago Vengarjev Cene je bral, ] radij ozdravi nekatere Ondan stopi v lekarno. "Deset dek radija bi Itd stalo?" "Svojih sto milijonov," vori lekarnar, ne da bi tr očmi. * "Ce je tako, mi pa dajtej en cent smrekovih sladkor ker sem namreč prehlajen." NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa lt. redne konvencije se lahke naroéi 11 Ust Préstete h| áteje «den, dva, trl, ittri all pot élanor is en» drniine k «al aarohM. Prosveta «Une sa tm enalto, sa ¿lana aU aeílane f«.M umMai niño. Ker ps ttant la plaiaje prl aeeementn $1.20 ta tednik, m lia Sj Itala k naroéninl. Tora) eedaj ni Tyoki, raíl, da Ja list prdrst mí S. N. P. J. List Proavota Jo vais laatnina la f atoro Ja v tssIú iniai 1 Id M rad «tal liat vaak dan. Cena Uatn Proaveta Ja: čuvstva ljudi; ki so pri tem pri- delo je šlo dalje skoro brez stra- Pismo starega mornarja It Manrhootra in Liverpools.— Na pomoč tonečlml 1K. avgusta smo se odpri jali it Manchentra proti Phlladel- pMJI. Manchester j«' milijonsko mesto, na Angleškem menda tretje po velikosti in po številu prebivalcev. Je n red išče velike industrije teleta, jekla in bombale-vine. Vse polno je tu predilnic, tkalnic in raznih tovarn. Poleg tega Je |»a še mnogo tovarn za parne in eksplozivne stroje, Me •to aamo je. kakor vsa druga angleška mesta, lepo. čisto, u-dobno a enolično. pnnidel, da je kanal od Man-chawtra do Llverpoola še nekaj večjega, |M>polnejtoga, rkoro nerazumljivega. Ker leii Manchester precej visoko nad morjem, bi torej morala ladja votltl z vso ogromno telo. ki jo nosi (do 12,000 ton) navkreber. Ds se t« omogoči, i«- kanal zgrajen tako, da ima na petih krajih močne zatvorni-ce, ki drftijo vodo vedno na isti višini. Ko ladja dospo do take zatvornice. a« n«tnvl. 2a..njlLM zapre itrnga znt\ornirn in ladja ne nahaja kakor v kakem bazenu. Ko je zadaj ladje vse dobro in trdno zaprto, izpustijo vodo od gornjega dela kanala in lad- In prične dvigati, dokler ni \ Isti višini kako/ voda v nasled njem delu kanala. Potem se za-tvornica pred ladjo odpre in ta |Nituje dalje, Takih baienov, k se imenujejo "l.ock", je |»et In ladja se na tej poti dvigne za |0 m. To bi bilo nekaj podobnega kakor pri Panamskem ka milu, samo da je vse višje, več je in po|Milnejše. Kar me je pa pri Mnnrhestrrskem kanalu naj IhiIJ iznetiadilo in zadlviln. j tole: visoko nad kanalom in preko njega so it|ieljani mostovi za felesnire, tramwaje, ta ljudski promet in čuj! — tudi za ladje. Mostovi (naštel sem ! jih »ed< m), so tgrajeui visoko I nad kanalom, taki» da se ladj ta svojimi visokimi jambori lah* Ko nemoteno voii pod njimi, a eden izmed njih sluil le prometu malih ladij, tovornim povodnim kasonom, ki se imenujejo "Lighter" (v Trstu: maona). To je res čudovita zamisel: ka nal visoko nad kanalom!! Pa :o še ni vse! Kazen ie omenje nlh, nepremičnih mostov je tu nebroj malih mostov, ki se odpirajo in s|iet zapirajo, kakor to bas zahteva prumet. in med temi sem opazil in pozneje tudi točno pregledal in preštudiral enega, ki je sluiil kot kanal. Kanal, ki se po volji odpira In zapira in premika, reka, ki teče kakih 16 m nad Manchester sklm kanalom in ki se po potrebi na otieh straneh zapre t za tvornicami, most se prav tako tapn in Izgleda, kakor velik kopalni bazen. Vsa ta ogromna naprava se prične premikati in vrteti tako dolgo, da odpre pot In da se s|M»daj večja ladja lah ko mirno pelje mimo. Mnogo Je ljudi, ki gledajo to delo. ki vse to opatujejo in u porabljajo a malo Jih je. ki tudi miaUjo, ae potrudijo ratumeti in razumejo, koliko genija, pameti. trde vttrajnosti in poguma je bik» treba, da se je vse to dogradilo. Mnogo je ljudi, ki čitajo dela velikih umov, a malo jih je, ki Jih tudi ratumejo; ker ni nogo Je ljudi, ki se učijo, zadeti, ves njihov nepopisni po gum in brezbriinost mornarjev pred nevarnostjo in smrtjo, tega pa ni mogoče opisati. Samo poizkusil bom. Visoki valovi so butali ob naš brod, ki se je strašno zibal. Naša ladja je bila prazna, torej zelo visoka, zato je bilo tudi zelo teiko in nevarno spustiti re šilni čoln s štirimi ljudmi v morje. Med spuščanjem je čoln dvakrat udaril ob steno broda, hvala hitrim in močnim rokam štirih junakov, ki so bili v njem, ni se razbil. V čolnu so bili prvi in tretji častnik, prvi in drugi krmilar. Prva dva iz Dubrovnika, druga dva iz Boke Kotorske. Ko so osvobodili čoln vseh vrvi, ki so ga vezala z brodom, so ga valovi odnesli kar sami daleč po morju. Nam pa, ki smo ostali na ladji, so srca močno vztrepetala: ali bodo dospeli? Ali se sploh Še vrnejo na brod? Naša ladja Je morala med tem ves čas neprestano voziti naprej, nazaj, vse okrog po-tapljajočega se broda. ker če bi se naš stroj ustavil, bi bil tudi naš brod izpostavljen nevarnosti, da se razbije. Morje je bilo. to se mi je vsaj v onih trenotkih zdelo, skrajno vihar no. nemirno in valovito. Ker se je ladja strašno zibala, sem se uprl s hrbtom ob sijon in s nogami ob palubo, nastavil daljnogled in gledal za čolnom, ki se je bolj in l>olj oddaljeval. Zdaj sem ga videl visoko gori. na hrbtu visokega in dolgega vala. pa je kar nenadno izginil, kako bi so bil potopit S strahom opatujem dalje in spet ga vidim na vrhu drugega vala Vidim ga. kako dospe pod krmo potapljajočega se broda. Vidim, kako mu od tam vriejo tako-tvanl "bot er, pa še drugo, močnejšo vrv in še vidim, kako skoči it broda človek v ratburkano morje: lVtlgo in mučno so delali. preden so dobili v čoln vseh sedem ljudi, itmed katerih je bil eden star okoli 60 let, a drugi ni tnal plavati in se je hal morja. Dvakrat so izgubili stik t hrislom. vrvi so jim )a»-kale in nevarnost, ds ae čoln hu in tu pa tam tudi že med smehom. Mornar je pač tak, strah se ga ne drži dolgo in se ga tudi ne sme! Na brod smo izvlekli že vseh sedem ljudi posadke, zdaj že živo gorečega Alberta W. Robinsona. V čolnu so ostali le še naši štirje fanti, ki so pa hoteli rešiti tudi čoln. Noč se je že bližala in celo kapitan jim je prigovarjal češ, da je nevarno: naj pustijo čoln in naj rešijo življenje. Pa ohrabreni po dosedanjih uspehih, niso mornarji čutil! trud nosti in pričelo se je silno težko delo. Treba je bilo dvigniti čoln skupno z njimi Ni šlo Težak in nevaren je boj z elementi, včasih celo neusmiljen. Nad uro so se trudili, da bi spravili čoln pod žerjave — zaman. Vedno bolj jih je razbur kano morje odganjalo ter jih prisililo, da so odnehali. Med tem se je ie povsem stemnilo in daleč smo zagledali luči, ki so se bližale. Rila sta broda ameriške vojne mornari ce, ki sta prihajala na pomoč. Uradnik brezžičnega brzojava je pridno kores|>ondiral z njima ter jima razlagal poloiaj. Junakom v čftlnu pa je nenadna moč valov pretrgala vrvi in vedno večji in močnejši va Tovl SO jih mahoma odnesli da leč v temo. Eden izmed vojnih brodov je privozil v bližino in posvetil z reflektorji, drugi pa se je takoj topet odstranil. Naš brod se je kmalu pribil tal Izgubljenemu čolnu. Fantje v čolnu so tudi imeli kmalu sp< vrvi pri sebi. Zdaj ni šlo več da bi ohranili čoln, ampak da bi rešili junake v njem. Obešeni v zanj ko vrvi so drug ta drugim poskakali v morje, kakor druge smo spravili še nje srečno na brod. Ko je bil zadnji na varnem smo dali vojpi ladji, ki je kro-žila v bližini, z Morsejevim apa ratom naslednje na znanje "Everybody saved. Good bye! In stroj je spet zapel s polno silo in brod se je začel pomikat proti Phlladelphiji. Za nami pa gorela velikanska, krasna bakla in raisvetljevala morji Za Zdniš. driave la Kanado I« JO 1 todnik la*•••••• • ••••••»• 4.80 I tednika in...............0.00 S tednika ta............... t.40 4 tednike In............... I tednikov la.............. aH Za Evropo Jo.. daleč na okoli. N. Za Cicaro ta Chictfo j«. 1 tednik ia............ S tednika ia........... t tednike ia........... 4 tednike ia........... I tednikov ia.............. ........00 00 Itpolnito spodnji kupon, priložite potrebao vsoto des»rj« •« I Ordor v puma ia al naročite Proavoto. Uat, U Ja vaša iMtaiaa. PoJaanlla:—Vaoloj kakor hitro kateri teh članov preneha biti «d nit «e te preseli p/oč od družine in bo sahteval sam ivoj Hat moral tisti član i* dotične družina, ki Je tako skupno "roien* Prosveto, to takoj nasnaniti upravnifttvu lista, in obenem doplsjati 1 vsoto listu Prosveta. Ako tega ae štora, tedaj mora uprsvmim datum ta to vsoto naročniku. _ PROSVETA. SN P J, 2057 80. Lawndale Ava, Chícate, IB. Priloženo pošiltaa naročnino sa Hat Praaveto vaste 9....... .........CL draltvs H . laie Naalov ....................................................... Vstavite tednik in ga pripišite k moji aaročaial od sledečih Ass*! družina: 2) .CL draltvs It. .CL druM»s ». .CL draltvs It. .Cl draltfS n Maate Nef m .Država TISKARNA S.N.P. ■ SPREJEMA VSA ■ v tiskarsko obrt «padajoč^» h r vif* Tiska fablla ta ?eselica in shod«, rUitnka, knjige, koladarje, letake Itd. v slovenske«, s ^ Slovaikern, čaftkem, nemAkam. snfl«*k«a,l» VODSTVO TISKARNE APELIRA NA.CL S.N.PJ^ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas p«jaanlla daje vodite tlaka«* (k«------- ■aliaba dale pr* rrtm Ptiito po lalsrasaHJs so S.N.P.J. PRINTER* 2657-69 SO. LAWNDAI.K Tetofaa Mrmé CHICAGO, IUm AVI***